THB OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP. AMERICA. amerikanski Slovenec , PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO: Za vero in narod — za pravico in resnico_od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, _ S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI < in 7apahnf ql avanc^p 717c7p 17 i\puirr bm so ka, slika ameriških Slovencev ;cerkveni odborniki, danes se tr-v sp osnem. Sedaj bom govoril kajo hf da SQ naprednji> Psplosnostiinneoposamezni-jzatokervC€rkev ne hodijo kih innajzatotudi vsak ta so-!Pravij0f da se h cerkvi no5ejo več vrniti. In takih je mnogo, ki pravijo da so taki, pa so po- vor kot tak vzame. Velja torej splošnosti. Ko smo Slovenci začeli prihajati v ta novi svet s trebuhom za kruhom pred 40 leti in več, tedaj nismo prihajali semkaj tako razdeljeni po prepričanju, kakor smo danes. Takrat smo bili Slovenci enega duha, ene misli v kolikor se je tikalo splošnosti našega narodnega in katoliškega prepričanja. Tedaj so bili Slovenci še tip onih ljudi, da kadar se je začul zvon bodisi zjutraj, opoldne, ali zvečer, da je snel svoj klobuk se je pokrižai in molil. Če ni tega radi drugih ljudi drugih narod-nostij storil javno, je pa molil sam v duhu. Lepa je bila ta navada. Pozneje, ko smo dobili ameriški Slovenci slovenski list Amerikanskega Slovenca, nismo poznali teh bojev, kakor-šne moramo voditi danes z na- zacijo na dobro podlago sedaj, kakor pa bi jo morali potem, ko bi oblasti to direktno zahtevale. Na konvenciji so zbrani pametni trezni možje in upati je, da bodo to v prašanje rešili, kakor to zahteva bodočnost od čeno soboto, kar prezgodaj. je vsekako čih društev je stoloravnatelj-stvo izročil stoloravnatelj gl. predsedniku DSD. Gl. predsednik Mr. Geo Stonich je najprvo The Century'! in "Monarch," največja parnika opremljena s zrj a vi. Potapljači so pronašli, da je notranjost čolna nepoškodova-j na. Ko bi ne bilo nastopilo tako slabo vreme, bi bili do pon-1 deljka večer že imeli ponesre-| čeni čoln iz globočine. V nedeljo je delalo okrog potopljenega čolna šest potaplja-Čov, napravili so dve zanjki, ki so jih potapljači djali okrog čolna; parnik s 300 tonsko organizacije. , .. .... rw * , • • govoril sam in pojasnil navzo- Zvecer ob pol 8. uri so pri- « . - leg tega pa pri katoliških druš-| dvigalnico ga bo dvignil na po-tvah. Kakšna značajnost je to, vršje. kakšen je tak mož, ki zabavlja _Q_ čez cerkev, duhovnika, a zra-| __ Evansville. — Tukaj je ven hoče biti pri katoliškemu j divjal strašanski vihar, dež je' društvu?! Tak je največji figa- m kakor že do]go ne pomnijo> mož, ki si ga je mogoče misliti. Ob času nevihte ie imel tukaj Vidite to je neznačajnost. ! cirkus imenovan "101" postav- Na drugi strani vidimo tudi ijen velik šotor, katerega je ve-ljudi, pravijo smo katoličanje. ter uni6i]j do kože premočimi Pa poglejte kake liste naroča- igralci ^ se komaj rešili jo, videli boste, da imajo liste _ Philadelphia. — Eden kot Glas Narobe, in druge take bančni sel je bil smrtno in dru-brezverske liste. Tudi to so fi- gi lahko ranjen, ko sta bila naga možje, ki naročajo take li- padena od roparjev. Namesto, ste, in s svojim denarjem pod-ida bi dvignila roke na povelje pirajo ljudi, da potem blatijo banditov sta se spustila v boj naše duhovnike in naše prepričanje. Rojaki, čas je, da pomislimo malo s svojimi možgani, kaj delamo, ko take ljudi podpiramo. Postanimo ali pravi katoličani, redili chicažani v šolski dvorani v počast delegaciji slavnostni sprejemni banket, katerega so se udeležili gl. uradniki in vsa delegacija DSD. in zastopniki chicaških katol. društev. Banket je otvoril Duhovni vodja Rev. Zakrajšek. Po okrepčilu pa se je razvil govorniški program. Stoloravnatelj je predstavil navzočim najprvo jugoslovanskega podkonzula g. Naumoviča, čim načela in delovanje DSD Za njimi so govorili gl. uradniki najprvo Duhovni vodja Rev. K. Zakrajšek, ki je v ognjevitih besedah spodbujal vse navzoče za DSD. Nato je bil pozvan k Josip Škur, slov. z molitvi "o1 kesec^ Kazimir' iz Pittsburgha in dele- gat tamošnjega društva. Tudi on je vspodbujal vse za večjo in močnejšo DSD. Zatem so govorili gl. uradniki prvi podpred. Mr. J. N. Pazdertz, gl. tajnik . . . j , , . iMr. Josip Slapničar, gl. zapis- ki je pozdravil zbrano delega- .. „ . , ... .. . . . , nikar Mr. Paul Launch, gl. bla- cijo v imenu jugoslovanske via- . .. __ „ * , gajnik Mr. S. Šetina, drugi cijo v imenu jugoslovanske de ter čestital organizaciji in T _ . . . , j t - podpred. Mr. J. Pavlakovic, njenemu socialnemu delovanju . , ur a j ____ J . r. , . .. . prvi nadzor. Mr. And. Glavach, za slovenski narod v Ameriki. , , »» j. ____ „ ... . . drugi nadzor. Mr. J. Medic, pr- Za njim so govorili zastopni- . , ,, . . e,. , , 1 • / v , . »i j v, ~ vi porot. Mr. Ant. Strukel in ki (ce) chicaških društev. Go-, ^ . . ,, ... y -Ti • r J i za temi so govorili delegati Mr. vonli so: Mr. J. Fajfar. pred- . , __ ° . , 0 'Anton Nemamch Sr., Mr. Math šimi brezverci. Imeli smo nekaj če ne pa pojdimo med nasprot-let samo en list in takrat, kako je človek rad bral dopise rojakov, ki so se v dopisih lepo res bratsko pogovarjali in pozdravljali v tistem nedolžnem tipu in s streli pregnala napadalce in rešila večjo svoto, ki sta jo imela pri sebi, last banke. — New York. — Miss Ethel Catts, 247 Park ave. je izginila od doma, stariši v skrbeh, da je bila ugrabljena so se silno sednik dr. sv. Alojzija: Mr. Math Kremesec, blagaj. dr. sv. Alojzija: Mrs. Julia Gottlieb, tajnica dr. Marije Pomagaj; Mrs. A. Denša. tajnica dr. sv. Ane.; Mr. Toplak za dr. sv. Martina; Mrs. Helena Kušar za dr. sv. Neže; Mr. L. Duller za dr. sv. Jurija; Mr. Frank Banič za dr. sv. Mohorja in za Dramatični katol. klub sta govorila Mr. Albin Zakrajšek in Mr. Al. Jazbec. Vsi so v lepih Bajuk, Mr. Frank Grom, Mr. Steve Foys in Mr. Thomas Oblič. Vsi govori so bili zanimivi in so naredili najboljši utis na vse navzoč je. Najbolj razveseljivo dejstvo in sad tega sestanka je pa to, da so se takoj na tem sestanku naše vrle chicaške žene in dekleta zavzele za ustanovitev ženskega društva, ki se bo pri-klopil h DSD. Društvo se bo u nike. Samo polovičarji ne bodi-J prestrašili, strah je pa izginil, mo nikar, zakaj biti polovičarjko so dobili od hčerke brzojav-je sramotno — je neznačajno!j ko iz Chicago, da se je poročila Zato rojaki katoličani podpi-,in zato pobegnila od doma, ker (Dalje na 3. strani.) |So ji branili. besedah čestitali in pozdravlja- Istanovilo v sredo večer in bo li zbrano delegacijo DSD. ter sprejeto pod okrilje DSD. po gl. izražali veselje nad tem, da si je družba sv. Družine zbrala slovensko naselbino sv. Štefana za svojo šesto redno konvencijo. Po govorih zastopnikov doma- uradnikih. To je torej že en sad, kakoršnih bo pa še več tudi po drugih naselbinah, ako se bo ugledna organizacija D. S. D. živahno gibala v naši slovenski javnosti. Delu slava — delu čast! (Dr. J. E. Krek.) Življenje nam je dokazalo bolj kakor vse učene knjige in razprave, da komunizem in socialna demokracija ne odgo varjata instinktu jugoslovanskega delavstva. Delavski voditelji namreč niso bili kos svoji nalogi in niso znali socializma prilagoditi "zgodovinskemu mu razvoju in duši svojega ljudstva. Rapidno padanje komunističnih in socialnodemo-kratskih glasov pri državno-zborskih volitvah zato ne pomeni zadovoljnosti delavcev s krivicami kapitalističnega družabnega reda. Le to se da sklepati iz teh in mnogih drugih pojavov, da bi se delavci radi o-prijeli nečesa novega, kar bi odgovarjalo njihovim težnjam, njihovemu narodnemu značaju in bi upoštevalo njihovo lastno osebnost. A samo z velikansko požrtvovalnostjo, z nesebičnostjo in z brezobzirnostjo na levo in desno prepojena ljubezen bi mogla uspešno združiti delavske množice in jim pripomoči zakonitim potem do pravic, ki jim gredo. Na kršč. socializmu je sedaj red, da pokaže v življenju svojo pravico do obstoja v Jugoslaviji. Za u-spešno širjenje kršč. socializma je prvi pogoj, da najde dovolj sposobnih in nesebičnih o-znanjevalcev v inteligentnih krogih in da se prilagodi vsem narodnim individualnostim. Prištudirati bo treba kulturnozgodovinski razvoj ter doumeti bistvo v orijentalnem ali za-padnem kulturnem duhu vzra-stle narodne duše. V tem oziru čaka glavna naloga Slovence, kjer se je krščanski socializem že precej ukoreninil. -o- Hud naliv je bil od četrtka na petek dne 3. sept. v Gorenjem Logatcu. Deževalo je vso noč, proti jutru pa kot bi lilo iz škafa. Voda je narasla čez dva metra nad normalno. Vsa nekoliko nižje ležeča pota so bila pod vodo. Prehod po državni c«sti, ki pelje iz Logatca proti Kalcem, je bil onemogočen, otroci niso mogli v šolo, uradniki ne v u-rade. Po nekaterih hišah je stala voda nad pol metra, kakor n. pr. v šoli. En posestnik je bil obdan okoli in okoli od vode, tako da sam ni mogel iz hiše, pa tudi nihče ni mogel do njega. Hvala Bogu, voda je kmalu začela upadati, vendar je naredila precej škode zlasti po polju. Krompir je bolj majhen in črn in gnije, a tudi drugi sadeži niso kot bi morali biti. Takega poletja in takega naliva že zlepa ne pomnijo ljudje. o- Toča. Iz Begunj pišejo: Ob 8 zvečer dne 2. sept. nas je presenetila toča in dokaj škode naredila na prosu, fižolu, sadju in zlasti ajdi. Prizadete so razen Begunj še Poljče, Zgoša in Dvorska vas. Doslej je letina obilo obetala. trame na kolodvor Straža-To-plice; ker se je bližal klanec, je voznik zavrl sprednji dve kolesi, nato stopil na zavoro in pri tem padel pod voz, da mu je zadnje kolo voza šlo čez pr-I sa. Teža je bila ca. 2000 kg. Ponesrečenec je bil takoj mrtev. Zapušča ženo in 10 otrok. Naj počiva v miru ! -o- Pastirček rešil vlak. Na progi med Sarajevom in Brodom je nevihta podrla na železniško progo ogromno bukev. K sreči je to zapazil mlad pastirček, ki je šel do prvega ovinka, pričakal vlak ter opozoril strojevodjo na pretečo nesrečo. Da se to ni zgodilo, bi se bil prevrnil vlak najbrže v reko Bosno. Železniško ravnateljstvo je dalo pastirčku nagrado 100 Din. Boj z volkom. V vasi Čubranje pri Mostaru v Hercegovini se je splazil ve-flik volk v ograjeni prostor kmeta Stojana (jiabriča, kjer je imel spravljene svoje ovce in mu jih nekaj raztrgal. Na žalostno meketanje ubogih živali je prihitel Gabrič, da prežene volka. Toda ta se je zakadil v njega, ga podrl na tla in ga močno ranil. Po hudem boju |pa se je kmetu končno vendarle posrečilo vreči volku okoli vratu zanjko, nakar jo je zadrgnil in volka zadavil. Smrtna nesreča. Dne 2. sept. t. 1. se je ponesrečil na poti od Čermošnjic proti Toplicam posestnik Jožef Novina iz Podturna, občina Toplice na Dol. Mož je peljal — Washington. — V am«-" riški zgodovini je s potopom ^podmornice S-51, pri kateri je našlo žalostno smrt 34 mož, to ena največjih tozadevnih tragedij. Med vojno je bilo po-jtopljenih 6 ameriških podmornic, s skupno izgubo devet 'mornarjev. — Independence, Kans. — Mrs. Will. Mason je streljala tiče in položila puško na tla, do | katere se priplazi njen triletni sinček, ki na lahko prizdigne orožje in sproži — mati smrtno zadeta se zgrudi na tla. — Chicago, 111. — Mrs. Albania Collins, 50 let stara na 1539 Oregon ave. se je pri jedi ! zadušila s koščkom mesa. DENARNE P0ŠIUATVE V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, ITD. NaSa banka ima svoje lastne xt*b1 s pošto in zanesljivimi bankami v starem krajo in naSe poiiljatve so._4S* stavljene prejemniku m dom aH al zadnjo poito točno in brez vttkeM odbitka. Naie cene n poliljfce v dinarjih ia %. rah to bile včeraj sledeče: Skuono • poštnino: 500 — Din. ............... $ 9.60 1,000 — Din.............$ 18.85 2.500 — Din...............$ 47.00 5,000 — Din................ $ 93.50 10,000 — Din. ______________ $186.00 100 — Lir ______________ $ 5.00 200 — Lir __________ $ 9.65 500 — Lir __________ $ 23.25 1,000 — Lir ___________ $ 45.25 Pri poiiljatvah nad 10,000 Din. Ki nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čeatokrat om9> nja, dostikrat docela nepričakovanih je absolutno nemogoče določiti ▼naprej. Zato se poiiljatve mbkU po cenah onega dne. ko mi sprejrn«« mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUR V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse poiiljatve naslov!'.e na—SLO VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK a CESAREK 455 W. 42nd ST- NEW YORK CITY HCSSfjf TSSJ^sS*- • # "AMERIKANSKI SLOVENEC Amerikaivski Slovenec PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Ustanovljen leta 1891. The first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek razven dneva "po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday. ,, — PUBLISHED BY — Edinost Publishing Company 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telephone: Canal 0098 Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjcne države za celo leto..................$4.00 Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year.....................\.$4.00 For United States per half year...................$2.00 For- Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 _______"_For Chicago. Canada and Europe pef half year... .$2.50 Številka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate Ust plačan — Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. "Entered as second class matter August 10,' 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879." Žrtve velekapitalizma. V Parizu traja že dolge tedne štrajk bančnih uradnikov. Stavkajoče, katerih je veliko število, podpirajo razne organizacije manuelnih in duševnih delavcev. Bančni uradniki nočejo odnehati, ampak hočejo izvojevati boj z vsemi -sredstvi do popolne izpolnitve svojih zahtev. Te zahteve so gmotnega in so-eialnopravnega značaja. Pariški bančni uradniki so se odločili za štrajk vsled nizkih plač in vsled negotovosti naporne, odgovorne in tako slabo plačane službe. Povodom manifestacij in demonstracij ter po raznih listih iznašajo strahovite slike in primere velekapitalistič-nega izkoriščanja. En sam upravni svetnik velike banke dobi na leto brez vsakega dela in brez vsake odgovornosti večjo nagrado kot znaša plača celega uradniškega osobja. Uradnik velebanke je pravi suženj — ne samo fizično, ampak tudi du- St. Stephen, Minn. Vreme smo imeli letos zelo vroče. Mesec august suh, sko- ro brez dežja, suša je napravila precej škode turšici in pa poznemu krompirju. Pašniki so se posušili, tako tudi doma drugega za mirovnega sodnika volite vsi rojaka J. A. Dečmana! Naša vrla družina Anthony Kužnik si postavlja lepo hišo na North Main Street, ki se bo držala njenega sedanjega sta- Slovesno blagoslov, šole sv. Štefaia v Chicago. slavnostna parada, katere se je UDELEŽILOj ogromno število raznih društvenikov 12 domaČih in zunanjih naselbin. Chicago, 111. — Slovenska naselbina sv. Štefana praznuje zadnje čase zelo pogosto svoje yelike in pomenljive slavnostne dneve. Skoro toliko jih je, da se jih komaj sproti primerno opiše. Vendar vse te slavno-sti so tako velikega pomena, da bi bilo greh in neodpustlji-vo, ako bi jih ne prinesli v pravi sliki pred naše slovensko ljudstvo v Ameriki. Ne dopušča nam prostor, da novanja. Stavba bo sedaj jako či vrtovi. Koncem zadnjega |lepo zgledala. meseca pa je Bog dal zopet Mrs. Frank Blodnikar, ki je dež in se je zopet nekaj poži- morala te* dni na operacijo, je vilo. " isto srečno prestala in je že na »bi tu natančno opisali zgodo- M late v smo dokončali. Oves potu okrevanja. Poročevalec, vino delovanja za slovensko je izvanredno obrodil. Pšenica -o- in rž pa bolj slabo. Sheboygan, Wis. Na Veliki Šmaren smo imeli V nedeljo dne 4. oktobra pri-malo iznenadenje za našega iredi žensko altarno društvo pr-g. župnika srebrnomašnika. vič v tem letu vinsko trgatev Prav veselo je nam potekel ta pri rojaku Frank Zavori. Ker dan. Posebno srberno mašniku je čisti dobiček namenjen v koše enkrat kličemo dolgo vrst let! Dne 8. septembra zaigrala ameriško himno "My Country this of Thee." Nato je bil program končan. Takoj za prvotnim program pa je v dvorani otvoril 7 Rev. Leon OFM. bazar. Zavrteli so se kolesi in ljudstvo se je kosa-je v jedrnatem nagovoru po-j lo za srečo med seboj. II ba-zdravil vse tuje in domače go- z ar ju moramo pristaviti to, da ste. Nato je oddal besedo stolo- tako dobro organiziranega ba- ravnatelju, ki je pozival k besedi razne govornike. Govorili so: Mr. Martin Kre-mesec, Mr. John Žefran, Mr. zarja še nismo imeli. Blago prvovrstno, tako da je vsak vesel dobitkov, ki jih zadene na bazarju. Rojakom priporoča- Frank Kozjek, Mr. J. Turner, mo, da v kar najobilnejšem in Mr. Leo Jurjovec. Iz drugih številu posečajo bazar. šolo v Chicagi. To je bilo požrtvovalno delo našega slovenskega naroda v Chicagi tekom zadnjih šest let, ko se je zasnovala ideja, da chikaški Slovenci morajo dobiti svojo lastno slovensko šolo, ali pa bo naselbin so govorili: Mr. J. Klemenčič iz Jolieta, Mr. Frank Grom iz Waukegana, Mr. Anton Štrukel iz La Salle, Mr. Jos. Pavlakovič iz Pitsburgha, Mr. Math Bajuk in Mr. Jos. Medic iz Ottawa, Mrs. J. Oblak iz Tako torej smo chikaški Slovenci proslavili dan zadnje nedelje, katera bo gotovo vsem domačim in tujim rojakom ostal globoko v spominu vse žive dni. H sklepu čestita slov. nasel- Še dolgo, rist Slovenske cerkve zato njih razvoj pri župniji in na juljudno vabimo vse Slovence drugih poljih naselbine zaostal, judeležila vsa domača društva so odšli, in Hrvate, da pridete na našo Ni bilo to lahko delo. Polena ,in več društev iz bližnjih nasel- Elkharata in konečno je govoril: bini sv. Štefana tudi naš list in kot sklepni govor Rev. Leon kliče vsem faranom: krepko OFM pomožni g. župnik fare naprej še za večji napredek sv. Štefana v angleščini. Ob 2 uri popoldan pa se je zopet razvila slavnostna popoldanska parada. Te parade so se mladeniči oziroma fantički v vinsko trgatev. Počutili se boste so letela pod noge od vseh Crossier College Onamia — kot doma v-starem kraju. Mein. John Trobec tretje leto. Vam jamčimo že vnaprej. To strani. Kako so besneli verski nasprotniki. Vse so počeli proti John Žumer in Edwin Oman Vsa druga slovenska društ- župniku in proti onim, ki so za bloka dolga. Najprvo je šlo: drugo leto. William Tarman je va, ter rojake po naselbini pa slovensko šolo delovali. A po- osem zastavonošev(inj), ki so župnije sv. Štefana v Chicagi! -o- DROBNE VESTI IZ DOMOVINE. Trgovsko pogodbo med Av- i • „ j - . , stri jo in Jugoslavijo so podpi- bm. Parada je bila ena izmed ..L _ . _ J A \ % ... . ... . » ... »sali na Dunaju. Za Avstrijo sta najlepših, kar jih je se bilo V| , „„ ^ , naši naselbini. Bila je nad dva' odšel pa 9 t. .m. v Columbus, prosimo, da naj ne prirejajo}šteno delo se ne da zakidati z nesli ponosno Ohio. Upamo lepe plapajoče podpisal kancler dr. Ramek in minister za trgovino dr., Schurff, za Jugoslavijo pa dva ' njena zastopnika. in prosimo, da bi i na ta clan svojih veselic. Am- blatom in lažmi itd. a prej ali zastava. Takoj za zastavami jej Lov na divje svinje pri Novi ostati vsi in da bi šli krepko jpak naj rajši pridejo na našoj^jso pojavi na površju resni- šla godba. Za godbo je šlaj Kapeli. Kakor v mnogih dru- Inaprej po začrtani poti. I vinsko trgatev se poveselit. ca in pravica, laž pa se potopi mladina, na to je korakal gl.fgih krajih, so se pojavile divje Dne 11. sept. se je pričela Za najboljo postrežbo bo v lastnem blatu. Tako je še odbor in delegacija Dr. sv. Dru- svinje tudi v okolici Nove Ka-Velebankirji deklarira io člov ki m d "k ri " itukajšna šola z učiteljem Ben skrbel. Odbor. vedno bilo in tako bo. Tako'zine, za njimi moška in ženska! pele in povzročile kmetom sil- x-lk a'i kako najnavadnejšo napravo v Ivojempod- sHvniK% " -Mon«. i nfXve^^no"^^ ~ ™Ano Škodo. Na lovu. ki .so „ sevno. jet ju. Na pisalni stroj, na denarno kaseto," na omaro," na mizo rU:",KV- , • n B"ttC' M°nt j ^ s ponosom zro na je veličastna parada, da jo je itd. se skrbno pazi, vsaka naprava dobi vse k ir ii nrinadnin Na °b,SkU Pn sorodmklh Je . Dne 17 septembra zvečer se veličastno stavbo, ki se dviga .vsakdo občudoval. Začela se je 1 ^ pnPada m |bil te dni Dr. Michael Oman in jo tu na samotni cesti odigralo na 22 in Lilcoln cesti. Njih pri slovenski šoli in je šla po ajejo sramotno ;njeg.ova ^ospa soproga iz Cle- zadnje in krvavo dejanje dru- žulji so to, njih delo, ki ga je Lincoln do 22nd Place tam do kar ji je potrebno, človeku-nameščeneu pa nizko plačo, nalagajo mu veliko odgovornost, a pri tem še mora životariti v vednem strahu, da bo kar črez noč vržen na cesto z odpravnino, ki zadostuje komaj za nekaj tednov, ali pa tudi brez nje. Vrhu tega je pa tudi delo tako duhomorno, da pride človek po desetih letih iz bančne službe, ko ga postavijo na cesto, popolnoma ubit in izčrpan — sposoben samo za mehanično do-sedanje delo. katero mu je pa navadno po odpustu iz ene banke povsod dilfgod zaprto. Bankir dela iz bančnega uslužbenca navadne stroje, številke, a nima do njih niti približno toliko obzirnosti, kot jo ima do stroja in do številke. Velebankirjem je človek-uslužbenec ničla. Revnemu uslužbencu bahato in iz- jžinske drame ali takozvanegn rodila njih požrtvovalnost. Se- Robev St. in no Robev do 21 st priredili meščani in kmetje, so imeli lovci srečo in ubili 160 kg. težkega mrjasca. iveland. O. i Od 5. do 13. septembra smo opravljali tukaj po celi na škofiji devet dnevnico na čast ko Julavca na Kast Woolmanj zakaj župnija brez šole, je ka- in odtam po 22 cesti do Wood! sv. Cloudu potronu naše škofi- cesti. Julovac se je branil z no-ikor vdovec, ki nima žene. Vsi St. odtam do 22nd Place in od-i ---- — ......... — .... .... m.. ^ l — j —..........u.i.. iiu i/c • in iwycj uu ijsi 7 nov al a P i mo ''večnega trikota". Milan (n i-; daj lahko rečemo, da je šele Place, odtam po 21st Place doLj"^^* j 1 laši jak je napadel in ohstrelil Mar- župnija sv. Štefana popolna, j Ashland avenue do 22. ceste » V jo. Poročevalec. -o- žem. Ko so sosedje slišali oni. ki so pa to delo ovirali, na- tam po 22nd Place do šole in streljanje, so prihiteli na me- padali voditelje tega dela, zla- Forest City, Pa. Isto in našli Grijaka v mlaki sti newyorski nazaj na Lincoln St. Vsa V nedeljo dne 6. sept. je praznovala Ribnica slovesnost, ki se jo zabeleži z zlatimi črkami v kroniko lepega trga — Ribnice. Ta dan so je blagoslovilo novo poslopje tukajšnje meščanske šole in 0. a sept. se je že pričel v novi šoli ko umazani in vsa- soseščina je bila pokoncu, ko ^ Stavka se nadaljuje svojo njegove krvi. Julovac, pa dasi kemu poštenemu delu med Slo- fe skoro vsa župnija ponosno I pot naprej. Smo tam, ko smo obstreljen, se je umaknil in venci v Ameriki vedno naspro- korakala za igrajočo godbo. Pravijo, da zaceli. Ta brezposelni Čas upo- 'našli so ga pozneje v stanova- ten liberalni Zeksarjev list. Na javnost je to naredilo naj-i 4- , -..........rahljamo s tem. da pridno de- nju srbske družine. Grijak je rdeča tetka z Lawndale in vsi 'boljši utis faRa v ro^^ ^a življenje dafe^gramoteo rnalenkont" 'am° <*ro* naših do- ime, v roki 32-kalibn*i avto-, dru,i. skrite se kot avenij Od eerkve do šole so društva 1 J malenkost. !mn%- operatorje se je te dni.matični revolver. Zdaj sta oba razdejalci vsakega poštenega naredila špalir, med katerim je posebne resolucije,) v bolnišnici. Julovac ima v se- dela med Slovenci v Ameriki, [prikorakala duhovščina. Nai- pred duhovščino T>oincy tnrrn -o , , v. v --------------------mov. Na operatorje se ie te dni matični revolver. Zdaj sta oba razdejalci vsakega J oleg tega se smatra bančnega uslužbenca še za-skrajno sum- poslalo Ijivo prikazen, katero je treba neprestano opazovati da si ne i-; i + j -* . . , ® M ............1 1 ' M ne kjer se zahteva, da naj se po- bi pet krogci m zdravniki pra- Danes je jasno vsakemu, kaj prvo je šla bi prilastila tujega imetja Bančni uslužbenci potrjujejo pomisleke in obtožbe da a, velik dan je bil zadnjo ti in nato duhovščina. Slovesno 'MikuS, vdovo po trgovcu Ign. 'deljo za slovensko Chicago, blagoslovljenje je izvršil Mon-|Mikušu- slavnosti gostiji je --- • -»-..v . - v V.O j Oil CV™ dali bodo, izpili jim bodo mozeg in kri ter potem izčrpane vrgli njihovi gospodarji krivi vojne z Marokanci in Druži. Veleba karji in velepodjetniki imajo pohlep po nrirodnem boirastvu i t i ® . ^^^^ a -i- p ^ pinuuiienii uogasi\u },enega duha ne sluha m nič: Oba sta Srba in dela a sta v marokanske zemlje, domenili so se z nekaterimi vojaškimi ve- ijasne-i ni kako I Ijaki in veščaki, in tako je prišlo do vojne, katere velike žrtve, naše delavske pr težave in slabe posledice pa povzročitelji s bi za vsako ceno zadostili svojemu pohlepi Stavkajoči nosijo po pariških ulicah tevami in s plamtečimi protesti. Eden od takih otn-omnih !i j-V ~ , . ® -------- vodov je nosil tudi napise: "Slabo plačevati delo k^z očinin zf sodni- seci je pa žena zapustila Gri- kratek slavnosten obhod. Nato|znih šolskih sob je igrala god- strojevodja, rodom iz Rudnika 'Starši, ne pustite svojih otrok v bančno službo- —'češ itra ri ^ • ^ D°l"1 f m odsla ^lovcem; vze- so vsa domača in zunanja dru- ba. Takoj po slovesnem b!ago-|P" Ljubljani in gdč. Angela , , . . - u a CGb' stra" hko večino m je upati, da bo la je seboj malega otroka in stva vkorakala v cerkev, h sv. slovu je nagovoril v novi zgorni IAmuš, odlična cerkvena pevka |zmagal tudi pri končnih no-J$500 mdževega denarja. Gri- maši, katero je daroval domači'šolski dvorani vse občinstvo v minoritski cerkvi, sta se po- g. župnik Rev. K. Za-|ročiIn-Za njim je govoril i V Kraljeviči je bil dne 5. isignor Blahunka in kot sePt- zjutraj močan potresni in bogati gospodje pa znajo tudi lepo svetovati, naj se človek ^rrTx^' 1 J^^^^jevmi 'zadnji govornik je govoril Very ki je podrl tri dimnike, napase in nasiti ob pogledu na bogastvo, ki ga in katerega se celo s svojimi nevrednimi rokami jaz — pravi pisatelj — sem deset let služboval s.ZM'S3'vRoiakirre,or^-Ttsslersi0 wvtemj^.«p«.^T i^k«. sinove v banke. 6e mogoče, hčerke tudP ^ajw življenje v i LT'v^ Cd r 4o» Gr,*k n! čak«« ™ »»Hej™ pohvalo. Po banketu iz Chicago Mr. Naumovič. Na ^ P« Krožnih bolečinah bankah jim bo prej ali odprlo oči, "e ne vsem vsa] mnorim Tt^', P2^T ^ Pr°1C8a' e skleniMpa Se Je vršil kratek govorniški to so pevci zapeli narodno slo- ,!a bodo znali ,Lv ceniti velekupita^n: ^ ' 'S^H^l^«^^ ^^jVjJJJJ^JJ^ ^ otvori^vensko himno "Lepa naša do- 'edel ženo. P. program domači g. župnik, ki movina" in za njimi je godba umrla. Širite amer. Slovenca Moja pot po svetu. Spisala Helena Turk. Potem je pričela hitreje hoditi in on ravno tako. Veliko strahu je imela, a tudi poguma ji ni manjkalo. Spomnila se je maternega nauka, hči ne pozabi na Marijo in to je na tihoma prosila, da jo naj ščiti in varje pred morebitnimi nakanami do-tičnega človeka. Hvala Bogu njene prošnje so bile uslišane. Ničesar zlega se ji ni zgodilo in ko je dospela domov je sklenila, da ne bo šla nikdar več sama nikamor. Ile-lenica je pa od tistega časa še bolj, goreče častila Marijo, kajti vedela je, da ji je takrat samo ona pomagala v veliki nevarnosti. Pri dotični družini je bila v službi štiri mesece. Nekega dne se začne znana Jerša-nova družina odpravljati na pet iz Santa Vedidiana, ter so še Helenico nagovarjali, da naj gre z njimi. Zlasti Marjetica ji ni dala miru. Toda Helenici pa ni dala vest iti z njimi, dasiravno je rada potovala, da malo kedo tako. Toda srce ji je sedaj govorilo, da ne bo sreče, da naj ostane, kjer je. In tako se j^ zgodilo. Jeršanova družina je sama odpotovala iz onega kraja v Rio .Grando. Helenici je bilo pač dolgočasno, ko je tako sama ostala, toda rajši je poslušala svojo vest, ki ji je branila iti v nepoznane kraje. Ko je bila tako sama se je še bolj spominjala svoje domače grude in svojih dragih starišev. Saj človeka obletu-je dolgočasnost šele tedaj, ko se nahaja popolnoma Sam tujec med tujci. Pa čas, je zabriseval polagoma sledove tega dolgočasja in Helenica se je privadila. Zlasti še, ker se je začela vaditi portugalskega jezika. Kolikor bolj je znala govoriti ta jezik, toliko lažje je bilo njeno občevanje s tamošnjimi ljudmi. Lepo si je zdelo, zlasti še, ker so jo imenovali sinjorino (gospodično), kar doma ni bila nikoli. Radi so ja imeli povsod, kamor je prišla, ker je bila prikupljivega značaja. Gospod in gospa sta jo še posebno rada imela, ker je j bila jako pridna in je vse rade volje ubogala in storila, kar so ji ukazali. Nagovarjala sta jo celo naj pri njima ostane, da jo bosta za svojo sprejela, ker sama nista imela nič otrok. Objubovala sta ji že ženina, seveda Italijana bogatega moža. Toda Helenica J ni hotela o tem nič slišati, ako ravno je gospodarja in gospodinjo rada imela in visoko spoštovala. Vendar, da bi se poitali-janila, tega ne, slovensko srce je k temu protestiralo na tiho, a odločno. Zahajala ni drugam, kakor ob nedeljah in praznikih h sv. maši k sv. Križu in pa v koloniji h prijateljici Mariji, Hrvatici. Braziljsko poletje se je nagibalo že k svojem koncu. V Braziliji sicer ni mnogo razločka med poletjem in drugimi letnimi časi, ko le mala razlika v spreminjajo vremena. Minulo je že 4. mesece odkar so odšli Jeršanovi iz kolonije v Rio Grando. Toda Helenica še ni dobila ves ta čas nobene vesti od njih. Tudi njen gospodar je bil prestavljen iz Santa Veridiana v drugo mesto v Pitungueras, kamor je šla tudi Helenica z njimi. Toda ta kraj je bil dom pravcatega dolgočasja. V pustinji, na da- leč okrog nobene vasi, ne mesta. Slovenca ali kakega Slovana nikjer na okrog, za Helenico je bilo to prava puščava. Mestece ie bil o daleč tudi od vsake železniške zveze. Ko so se pripeljali do zadnje železniške postaje so se vozili še en dan s konji po jako slabi poti. Torej za beg ni bilo pripravno, a Helenici je bilo težko prestajati v tej puščavi, vendar ostala je še eno leto v tej službi. Tolažila jo je samo to, da je bila v tistem mestecu cerkev in da je ona živela prav blizu nje, kamor je večkrat zahajala in v njej iskala tolažbe. V, cerkvici so imeli vsak večer litanije Matere Božje v italijanskenS jeziku. Konečno se jej je ponudila prilika, da se je rešild^apuščenega mesteca in utekla. Neki pošten Italijan, katerega je Helenica poznala že celo leto, je šel z vozom po nekih trgovskih opravkih v mesto, kjer je železniška postaja, seveda skoraj en dan vožnje. Toda Helenica se je Bogu in Materi Božji izročila in v varstvo poštenemu vozniku, ter srečno prišla v precej veliko mesto Riberao Preto, v katerem je pa bilo nekaj Slovencev. i. M Skoro samega veselja bi bila zavrisknila Helenica, ko se je nahajala zopet med svojimi rojaki Slovenci. Čutila se je, kakor bi bila zopet doma. Tu je zopet čula lepo slovensko govorico med svoji rojaki, obiskala jih večkrat in kaj je v tujini' bolj prijetnega, kakor sestanek domačih rojakov. Kmalu se je seznanila z dvema slovenskima dekletoma v nekem restavrantu, ki so tam služile kot sobarice. Bile so to dve sestre Marija in Antonija Kastelic. Svetovale sti Helenici, naj ostane pri njih. Ko so ji ponudili še precej visoko plačo 40 milraizov na mesec je ostala. Življenje v mestu se ji je dopadlo, zlasti še, ker je bilo tam dosti Slovencev in tudi še ni bila v tako lepem in velikem mestu. f Helenica pa v tem restavrantu ni dolgo ostala, spoznala je, da taka služba ni za take dekleta in še zlasti gostilniški prostori so najslabši za mladino. Zato je šla raj-. ši k neki pošteni družini Braziljanski, pri kateri je tudi ostala precej dolgo časa in imela enako plačo, kakor na restavrantu. (Dalje sledi.) Zapadna Slovanska Zveza DENVER. COLO. NASLOV IN IMENI«. ^AVNIH URADNIKOV ZA BODOČA 4. LETA. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Adolph Aniicheck, 4701 Grant Street, Denver Colorado 1.) Podpredsednik: Frank Boitz, R. R. — l, Box 171, Pueblo, Colorado 2.) Podpredsednik: Frank Mohar, 514 W. 2nd Street, LeadviUe Colo. Tajnik: Frank Skrabec, 4822 Washington Street. Denver, Colorado Blagajnik: Joseph Videtich, 4485 Lofan Street, Denver Colorado Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thathcer Bid*. Pueblo. Colorado. NADZORNI ODBOR: 1.) Predsednik: Frank Okoren, 4823 Emerson Street, Denver Colorado 2.) Nadzornik: Peter Geshell, 3S52 So. Broadway, Denver Colorado 3.) Nadzor.: Michael Kapsch, 508 N. Spruce St. Colorado Spring, Colo. POROTNI ODBOR: 1.) Predsednik: Anton Kochevar, 1206 Berwind Ave., Pueblo. Colorado. 2.) Porotnik: Frank Strben, Box 707. Ely, Minnesota. 3.) Porotnik: Frank Ambrose, Box 75, Tooele, Utah. ZDRUŽEVALNI ODBOR: 2.) John^Kocman. 1203 Mahren Avenue, Pueblo, Colorado. 3.) John Staresinich, 4576 Logan Street, Denver, Colorado! URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec Chicago, I1L Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora- Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-gjh narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva. Z. S. Z. Za vstanovitev novih društev zadostuje 8 oseb. Glede ustanovitve novih Članov pošlje glavni tajnik na zahteva vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI PRISTOPAJTE V ZAPADNO SLOVANSKO ZVEZO! 25. 26. 24. 27. 28, Skupaj "Al UEBtHANŠfct SLOVENEC" 13.70 15.75 3.50 32.95 16.35 22.55 —.— 325 42.15 11.40 8.35 —.— 3.25 23.00 24.73 35.25 —.— 8.75 68.73 9.15 15.00 7.00 5.75 36.90 $1204.79 $1230.95 $9.00 $383.00 $2827.74 Kampanja za 700 novih naročnikov! war 1 — am mm — w — — — —_____... iz urada gl. tajnika. Minulo jo mesec, kar se je zaklučilo 7. pl. zborovanje Z. S. Z. Na tem zborovanju se je marsikaj dobrega in koristne posluje, kar je velikega pomena in koristi za ona društoa, katera so izvefi države Colorado. Zatorej sedaj vam priporo- STROŠKI 7-DME Mcv, dr. Ime Sv ota Adolph Anžichcck ........... ...$ 30.00 Frank Bytz ....................... 50.64 Frank Skrabec ................. ... 33.10 Joe Videtich ..................... ... 30.00 Dr. J. F. Snedec .............. .. 38.64 Frank Okoren ................. . 40.00 Peter Geshell ..................... 30.00 Michael Kapsch ............... .. 41.40 Anton Kochevar .......... . 50.64 Frank Strbenk . .. . . 148.8« Frank Ambrose ............... 111.00 John Kocin an ............... . 50.64 1. Geo Pavlakovich .. 30.00 John Shute ...... .. 30.00 John Predovich . ......30.00 3. John Merhar ...... . 50.64 lohn Skull ... . . 50.04 Joe Shu star .. . 50.64 John Trontel 50.64 4. Dan Radovich ..... .. 99.00 5. Joe Novak ........... 65.52 John Fajdiga ............ . 05.52 Anton Mihelich . 65.52 7. Josephine Maring . . 30.i H) Katv Peketz . . 30.00 9. Joe >krabec ..... . 53.64 Matt Slanovec ..... .. 53 64 11. Jacob Zalar . 53.64 13. Anton Lesjak .. 8o.70 16. Anthony Jersin .... .. 75.64 Joseph M. Steblev .. 75.64 17. John Major . 30.00 20. Zalia Drobnich 65.64 21. Frank Krzar ......... 148.^8 22 Geo Korljan 111.00 23. Joseph Ponikvar .. 120.65 26. Frank Zortnan ...... 139. >8 Dvorana za zborovanje 25.00 Martin Krašovec. vratar i8.r»o Skupaj konvenčni stroški ....... $23f»0 51 čas in telegrami Konvenčni zapisnikar in čas. Konvenčni zapisnikar in čas. Izredna prilika] Izredna kampanja! Izredna prilika! Ponovite svojo naročnino sedaj! Pridobite novega naročnika sedaj! Zakaj pa? Zato, ker sedaj dobite list še za staro ceno $4.00 "AMERIKANSKI Sl6vENEC" začne izhajati z mesecom no-vembrom dnevno petkrat na teden, kar je toliko kot dnevnik. Za dnevnik bo tudi višja naročnina. Zato je koristno za vsakega naročnika, da ponovi in podaljša svojo naročnino še za naprej v tem času, ko velja še stara cena $4.00. Sedaj je prilika, da poa^itira vsak naročnik m p idobi sotovo vsaj enega novega naročnika za Amerikanskesra S ovenča, ker zdaj si lahko naroči vsak še za staro ceno $4.00. č tatelji in naročniki nepozabite tega! Katoliški Slovenci a^itirajte v tem času za nove naročnike! i * * * * * kat. shod. v so. chicago. (Nadaljevanje 1. strani.) ga vkrenilo za bodočnost org a- cam vsem skupaj uradnikom nizacije. Smelo trdim, da je (krajevnih društev, kakor tudi bilo omenjeno gl. zborovanje gi. cdbor. in celemu članstvu, eno najbolj pomembnih,, karjda delujemo sedaj z vsemi moč-jih je še bilo do sedaj. Pretre- |mi za veliko Zapadno Slovan-slo se je, kakor razvidno iz sko Zvezo, ker to je edina or-konvenčnega zapisnika glede ganizacija na zapariu, na ka-bolniske podpore, namreč, da se tero smo lahko ponosni.. Še je bo izplačevalo za 1.00 in 2.00. mnogo polja, kjer se dobe no-Asesment je ostal stari in sicer Ivih moči v organizacijo. Sedaj 1.50 na $2.00. Dalje izplačeva- je kampanja dprta do novega leta za novo članstvo in je pristopnina izdatno znižana, zatorej je vsakemu Slovanu odprta pot zavarovati se pri domači organizaciji tukaj posebno na Zapadu in še posebej v lo se bode po seaanjem sistemu, 70c na 1.00 bolne podpore in kakor je bil pretečena 1 leta. Skladi za bolniško podporo in poškodbe ter operacije bojo <>d sedaj posebej in sicer 5c me- >tev. dr. Bolno podporo (»peracijo 1. $112.00 3. 133.00 50.00 4. —.—- 5. 235.50 /. 31.50 8. 28. (K) 11. 15.(K) __ 12. 50.00 14. 220.00 50.00 16. 349.50 20. 31.00 21. 230.00 25.00 2X.OO J25. 33.00 _ , ^ 26. 20 00 —- - 27. ■ / 2.00 —.— $1540.50 $100.4MI IZDATKI ZA MESEC AUGUST !?25. Pošk-idbc 300.00 ŠIRITE AMER. SLOVENCA V NAJEM sečno od člana ne glede, v ka- (Colorado, kjer se je porodila Z teri razred da član spada za S. Z. pred 18. leti. In bi ne bolniško podporo, ker za po-j smelo biti naselbine v Colora-škodbe so člani zavarovani vsi ■ di, kjer naš narod prebiva, da enako, katerega pa ne veseli bi »e mieli krajevnega društva bliko ostane samo z bolniško'spojenega s Z. S. Z. Toraj ape-podporo zavarovan in smrtni-; liram na rojake in člane(ice), no. Dalje se je naredilo, da kjer imajo priliko da so potru- Skupaj: $300.00 P' Bolna podpora, operacije. odpravnine DRUGI STROŠKI: Tajniška plača jXajcmnina pisarne itmk writing Ribbon, seals, poštnina Za poprave in očiščenje dveh pisalnih strojev ?. Trontel j/a vstanovitev novega društva štv. 28. loe Boh»rich Za enega novega člana za št. J. Od p rej snih šest mesecev j K stv. 23. 1 novega člana. Od prejštiih šest nicsecev Poro«! Skujjaj —.— 12.00 10.00 103.00 —.— 300.00 10.(K) 245.50 20.00 51.50 28.^» —.— 15.00 j —■— 50.0G] '—.— 27'»>h» 10.(K> 350.50 —.— 31 00 —...— ■ 230.00 —.— 25.00 —.— 28.00 —.— 33.00 —j— 20.oo -—.— 2.00 ___i $5't.<») Sl^HLSO nagrada. $1990.50 LED! LED! LED! V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim ptja-j rajmo dobra katoliška društva; če. da meso ne zadiši, mleko ne Ski3a. in našo katoliško podporno or-j 1 ^?caS1te sWnske KospodJnje ku se odda stanovanje z štirimi so-K.iiiizacijo K. b. K. Jednoto.. pujejo led od slovenskega ledarja. Ka- bami- Gas, elektrika in ko-Poleg tega pa podpirajmo tudi tera od slovenskega ledarja še nr palnica v hiši. Klet in garaža jmdmgmšrn * .....Jjj. I I »V to stori: Pokličite na tele- i za avtompbiI. Vprašajte v ■ ^ . trgovini John Gottlieb, PA PES H W. 22nd St., Chicago, lS2b — West 22nd S*. --- CHICAGO, ILL. On pripelje led na dom, prodaja tn razvaza premog. Ies in prevaža tadi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo orioorora pridno naše katoliško časopisje, f^TJlV™« ■ 1-«». .* • \ , ' ton- Canal 2686 in v prasajte za: ker to je pa nam naipotreb-! nejše sredstvo. Časopisje je, ki zanaša pravi duh med naše ljudstvo in zato je mnogo od-j visno. kaj kdo čita. Slabo časo-j pisje je pogubilo že marsikate-' rega našega rojaka v Ameriki 1845 p. t in čuvajte se. da ne bo tudi Vas.J pirate Katoliško časopisje, zlasti list, ki stremi da postane! BRIVNICA NA PRODAJ! ! ! Vse podrobnosti se izve pri lastniku na 2059 W. 22nd Pl. Chicago, 111. p. t. s. ki je najstarejši sloven-r a t širite ta list in z njim boste ši-j rili dober duh med svoje liud-i stvo. Z njim boste vzgajali pra-J ve katoliške značaje, katerih; nam v današnjih dneh tako sil-! £ imamo sedaj 17 operacij zaznamovanih v novih ali bodočih pravilih in so vse tudi pre- dijo in vstanovc nove postojanke ter jih priklopijo k Z. S. Z. kako vstanoviti društvo tej zvišane dosti je takih ope-!se zaupno obrnite na gl. tajni-racij, katere so potrebne in do| ka, kateri vam bo v vseh sluta-srdaj ni zveza plačala takih) jih drage volje na razpolago, operacij, katere pa bo po no-j Vsak organizator je deležen veni letu. Dalje se je vstanoviljdo $10.00 nagrade novi ali takozvani sklad, v katerega bo plačal vsaki član 2c. za novo društvo in po novem lotu pa še posebej od vsaeega člana goto-mesecno. Ta sklad je posebno vo svoto, kakor bo to v novih namenjen onemoglim članom| pravilih določeno. Torej na de-in pa takim, kateri so morda1 lo vsi skupaj ne držimo roke bili vsled nesreče prizadeti, križem. Posnemajmo druge or- m r\ t 1 . « i.. J! _______ J _ T Toraj tukaj se je naredil ve lik korak naprej, da bojo tako omenjeni člani vsaj včasih ime- li nekako zavetje. Za smrt-ninski sklad se pa je tudi od- ganizacije tudi one delajo na vse načine za večje članstvo zakaj bi pa mi ne? Pri nas se lahko zavaruje tudi H ru go rodeč, kateri je bele polti in je stotno asesment nekoliko zvi- zmožen angleškega jezika, šal, da smo sedaj takoj po no-jVstanovi se lahko tudi angle-letu blizu do 100'; sol-,ško govoroče društvo in posluje v angleškem jeziku, doma, kakor tudi med gl. uradom. Toraj vsem kličem še nekrat na delo in napredek organizacije, ki bodi pri srcu v vseh ozjrih. K sklepu sobratsko pozdra- vom ventni ali morda prav 100%. Ker razne države zahtevajo, do moramo imeti 100.% sol-ventnosti prodno moremo dobiti poslovnico v drugi državi ra-zun Colorado je to tudi velike-kega pomena za Z. S. Z., da si vim vse cenjene sobrate in sobo takorekoč lahko nabavila sestre Z .S. Z. poslovnico tudi v vseh tistih Frank Škrabec, državah, kjer Z .S. Z. sedaj t ! gl. tajnik. -o—- DOHODKI ZA MESEC AUGUST 1925. Skupaj ilrupi upravni stroški Skupaj konvenčni stroški Skupaj I»o!na podpora. s takimi neznačajnimi listi, ka- no. it ]>-or je newyorški liberalni list, 1 rtu 1 . ki hoče l)iti danes s hudičem, jutri z drugim, ki nima nobene-lii ii cra značaja, niti toliko ne. koli-. kor ga imajo sta rok rajski ci-i " J ganje Brajdiči in Hudoroviči. i (»25 operacije, odpravnina, porodne nagrade Skupaj izdatki za angust ... Skupni dohodki za isti čas Več izdatkov /a august Gotovina dne 31. julija 1925 Skupaj dne 31. augusta, gotovina FINANČNO POROČILO MLADINSKEGA ODDELKA Ste v. dr. 1. Q. 11. 14. K.. 17. 20. 21. 22. 23. 2fi. 27. Total Dne 31. $ LS3.25.Ven s takimi neznačajnimi listi > 5i z vsph poštenih slovenskih .hiš. 1 'rut 5o t- i — Kdor pa ima pod streho tak $ 4504.26 li«l jo pa sam figa mož in ne- 2827.7-1 značajnež. „ Slovenci smo katoličani in > lo /ft.52 t>3.443.34! katoličani ostanimo. ( e stori-—'mo to. potem bomo značaj ni $6l./t>(>.82 možje, potem se bo lahko vsa-jk^mu izmed nas reklo: MOŽ Sv !a BKSEDA SI! Zakaj Ti držiš. $21.30 kar si pri sv. krstu obljubil, da ''boš katoličan in da bcš veroval. lo SO oi - • v i j- , Slovenci, prosim \ as, bodimo l ,,5 taki! Ostanimo to. kar so nas o 30 vzgojili naši stariši! ; Končam — Vam pa hvala za r>;7" posluh. 3.15 Mr. Kremesečevem govoru je J ^ ljudstvo naudušeno pritrjevalo. (Dalje sledi.) -o- K" POZOR! Slovencem v Chicago in okolici naznanjamo, da bomo prejeli v prihodnjih treh tednih deset kar (vagonov) newyorskega Concord črnega grozdja. Grozdje bo prvovrstno sveže, prve vrste pripeljalho direktno iz vinograd a. Prodajali ga bomo po najnižjih cenah primerno istočasnim tržnim cenam grozdja. Grozdje bomo razvažali na dom vsakemu odjemalec. Ker jc letošnji pridelek newyorskega grozdja pičel, ker je trta spomladi pozebla, ga bo letos j?!ro malo nn tr^n. Zcto je važno za vsakega edje-raalca rcwyorskcga grozdja, da se požuri z naročilom. Za nadaljna pojasnila pokličite na telefon ali pa osebno na: 1 MLADIC & P0LACEK 1334—WEST 13tn STREET . CHICAGO, ILL. Phone: Canal 2076 20 4.50 1.80 3.00 4.20 julija POPRAVEK. i Slavnosti v South Chicago ob "Š oTse katoliškega shoda se ie $ 962.03! tudi vdeležilo v lepem- številu I Clevelandčasije! Ali veste kaj je Vaš? dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku : Johnu Gornik SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN . KROJACNICA. <#217 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Skupaj --— društvo Sv. Jurija So. Chicago *l053-w| štev. 22. KSKJ. in samostojno J društvo Sloga. Pomotoma sta !sta bila ta dva društva izpušče-3. suspendirani John Rebol, cert. 15R0; Josephine Rebol, cert. j na ko smo objavili imena na- vzočih, za kar nam oprostita. prosimo, da Za bolno Rezervni Stroškovni d r Za smrtni no podporo' sklad sklad Skupaj 1. $142.'»7 $136.65 * —.— , $ 14.25-' $323.87 3. 150.08 156.40 —.— 52.25 35?, 73 4. 23.58 21.00 —.— 6.75 51.33 5 143.09 128.45 —.— 39.00 310.54 f». 22.30 24.75 —.— 6.00 53.05 /. 134.30 107.55 1.00 37.00 279.91 26.40 37.50 —.— 11.50 75.40 75.32 . 81.15 —.— 28.00 184.47 11. 12. 26.74 30.00 —.— • 9.25 65.99 7.72 10.50 —.— 2.25 20.47 13. 13.12 15.00 __— 4.75 32.87 14. .^.28.27 32.25 _.-L. 8.75 69.27 15. 14.87 14.25 -.- 3.50 32.62 104 22 23.86 18.87 58.48 67.56 47.65 1(K:».75 1.00 46.00 257.97 17. 32.25 17.25 69.75 62.25 50.35 —.— 8.50 5.75 64.61 41.87 23. • T 16.00 15.25 13.75 144.23 145.06 111.75 PREMEMBE MED ČLANI IN ČLANICAMI TER ZVEZO IN DRUŠTVI ZA MESEC AUGUST 1925. Od štev. 2369 in John Rebol jr., cert. 1550 Od štev. 4. odstopil, John Javrnik, cert. 150. Prestopili od štev. 8. k štev. 28. Joe Bohorfch, ccrt. 1393: Joe Zingarst, cert. 4850; Martin Kožuh. cert. 345; Marv Adamich, cert. 2993; Mary Stois. cert. 356; Anton Stois. cert. 344. Carolina Kfučevsek. cert. 2792. Od štev. 9. suspendirani Mark PopoviVh. cert. 2722; John Skala, cert. 2786; Joseph Fear, cert. 2865. K štev. 16. pristopila Josephine Kastelic, stara 16 let za ?!000.00 in $1.00 bolne podpore, cert. 2'>32. K štev. 22. pristopila Anna Jelenich, -staral let za $1000.00 in $1.00 bolne podpore, cert. 2933. ,v.d,Li'CV\f ^uT' »<« -57 let za $J,K)0.U« in, «.00 bolne | wahHČ«o Alp™ Tinkturo podpore, cert. 2924; l r,„k knstehe prestopil od štev. 27. cert. 274.i; Louis ka,„a jc ,laj,,oliia in „5pclna na svc POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE » NA TRILIJONE ljudi bi nc bilo danes brez las, ko bi vsaki ob pravim mwmn II m..... ncmrnuanmmmiiraimmiiaimimmii^^ Phone: ROOSEVELT 2586 SLOVENCI! | Kadar ste se namenili dati slikati. Bodisi o priliki ženitve, 5 ali v kakem drugem slučaju, nepozabite. da je v Chicafci slo- § venski fotofjrafist, ki izdeluj- prav tako fine slike, če .ie ne | boljši, kakor kilo druRi. Ta fotografist je; M. Arbanas SLOVENSKI FOTOGRAFIST CHICAGO. Ogronc, cert. 2737. Od štev. 26. suspendirani Mike Hude, cert. 2755: Florjan Srak, cert. 2757 in George Vikora, cert. 2779. , L ^ K štev. 27. zopet sprejeti Primož Stare, cert 2723. Frank Kastelic presto-1/V • _ :.,„,. 7 * . Turni tu za proti izpadanju in za rast las. i ^Bruslin tinktura zoper sive lase, od katere postanejo lasje popolnoma na-j turni. Dalje imam najbolj uspešna tf to • . a r^ . , - 1 zdravila, kot za rane, opekline, bule, 28- P™1®]"11/ PoJplogar. star 37 let z, $250.00 ,n $2.00 bol- j t . krast int ,igaj solnanaJ »oupore, cert. lohn Koziak <^tar Ift 7a fUI in fin Knltip nnrl. i , i _____ ' pil k štev. 23. . K., , ' ' ----'—---- " — T* t------- ■» ------ k-"- ; tc tuke m pranute na ciavi, za revma- iS. trganje, oči, bradovice. cert. 2927; Jacob Baloh. star 50 let za $250.00 in $1.00 bolne podpore, cert. 2928; George Bogataj, star 47 let za $250.00 in $1.00 bolne podpore, cert. 2929. - Z sobratskim pozdravom FRANK ŠKRABEC, gl. tajnik. ŠIRITE A. SLOVENCA! 1st.....■ potne noge i. t. d. Kateri bi rabil moja zdravila brez vspeha mu povrnem denar. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. JACOB WAHČIČ. 1436 E. 95th St. Cleveland, Ohio .... , Telephone Canal 0537 MRS NICHOLAS GOETTERT • * FOGREBNI ZAVOD Chapel 2046 W. 23rd Street Chicago, Illinois Se priporoča Slovencem v naklonjenost. Slovenskemu občinstvu obenem naznanjam, da nisem več v zvezi v mojom poklicu z MR. AND. GLAVACHEM. Kadarkoli rabite po-grebnika pokličite direktno mojo telefon številko ki je označena v tem oglasu. ■ - - riiviiniriiftflrfi'i iAN3KI SLOVENEC fi LADIATORJ | Zfodovimki roman iz leta 70. po Kristus«. — Angleški spisal G. J. Whyto Melville. Prevedel Paulus. XVII. Cezarjeva telesna straža. Cezarjeva palača je bila vsa v divji zmešnjavi. Meščanska vojska, ki je besnela že ves večer po mestu, hrup in divji kriki, ki so odmevali po ulicah, so vzbujali pozornost tudi v Cezarjevi bližini in med njegovo telesno stražo, kolikor mu je še bilo zveste. Dogodki zadnjih dni so zelo zrahljali pokorščino in disciplino med palačnimi četami, in zvestoba, plačana z denarjem in obljubami na plen, je bila le nezanesljiva. Cezarjevi Germani so bili morebiti še edina četa, ki se je nanjo mogel zanesti. Pa tudi nje so vedni boji in pobegi že zelo skrčili. Kar jih je ostalo, so bili sicer neomahljivo zvesti, pa manjkalo jim je vojaške vzgoje, le telesno moč in obupen pogum so prinesli seboj z daljnega severa. Ti Germani so bili cezarjev zadnji up. Tisto noč so imeli zasedene palačine vrtove. Kurili so si na prostem in lomili veje ponosnih ceder in ruvali žlahtno grmič je in ga metali v ogenj. Meščani so od daleč opazovali njihove orjaške postave, ki so se premikale v krvavem žaru ognjev, strah jih je spreletaval, plašno so šepetali in si jih kazali, nevedoč ali so ljudje ali "demoni. Marsikatermu rimskemu voj-ščaku pa so se ponosno dvignile prsi, ko je pripovedoval, da so to tisti, ki so jih premagale Jegije. In stopil je v bližnjo krčmo in hvalil svojo hrabrost na stroške boječih in obču-dujočih someščanov —. Pri ozkih stranskih, vratih, ki so peljale na vrt, je stal na straži mlad orjak. Nanj je naletel Eska, ko je iskal vhoda, da bfj prišel do cezarja. Slonel je na svoji dolgi sulici in plapolajoči ogenj za njegovim hrbtom je izrazito obseval njegovo visoko potsavo in njegova široka pleča. Britanca je dirnila bojevita slika. Spomnil se je na svojo mladost, ko je tudi on stal ob strani takega tovariša, oborožen kakor tale German, in se boril, četudi brez uspešno, zoper disciplino — in vojaško izvež^banost rimskega vsiljivca. Ni bil mnogo starejši "od njega, prikupi jivo lice je imel in zdravo barvo mladosti, močne prsi in široka pleča pa so pričala o silni moči zrelega moža. Nevaren nasprotnik je bil za posameznega napadalca in sam je zadostoval, da užuga deset najboljših vojščakov v prvih vrstah legije. Oblečen je bil v dolgo, belo platneno haljo, ki mu je segala do kolen in bila pritrjena na ramenih z zlato zapono. Tudi njegov ščit in njegova Čelada sta bila iz zlata, čeravno ni stal tukaj za parado, ampak na straži pred sovražnikom. Ost njegove sulice in njegov meč sta bila iz najboljšega jekla. Posebno njegov meč je bil strahovito orožje." Mnogo daljši je bil nego rimski, ki se je dal rabiti le v boju prsi ob prsi, in zadajal je udarce, da je z enim- samim zamahom odletela glava. In Germanova silna roka ga je sukala kakor jezdno palico in sekala strašne vrzeli v vrstah sovražnikov.^ ^ Vkljub njegovi bojevitosti pa je bil obraz mladega junaka lep in mehek, čisto ženski. Rumeni mah se je komaj še le prikazoval na njegovi bradi in zlati kodri so mu silili izpod čelade in se valili po njegovem tilniku. Tudi njegovo sinjemodro oko je bilo prijazno in mehko in je brezbrižno in nekako brezizrazno gledalo krog sebe. Toda že zdavnaj so se naučili Rimljani, da so te sinje oči znale sr^ £ati strele, kadar je zažvenkotalo jeklo in da so žarele v neuklonljivem srdu in sovraštvu še v sami smrti. Eski se je ogrelo srce pri pogledu na bar- barskega vojščaka. Čutil se je sorodne krvi z njim in vleklo ga je k mlademu sorojaku iz hladnega severa. To čuvstvo mu je tudi navdalo misel, kako bi si izprosi? dostopa v palačo, ki je postajal vsak hip težavnejši, čim bliže je prihajal. Ko je German naperil nanj sulico in mu zaklical svoj "Stoj!", se je ustavil nekaj korakov pred njim, si odpasal meč in ga vrgel pred stražo, hoteč pokazati, da nima sovražnih namenov in da išče pomoči. German je rekel par nerazumljivih besed v svojem jeziku. "Očividno ne zna latinski," je razsodil Eska, "in sporazumeti se bo treba z njim po znamenjih. To mi le lajša težkoče," je pomislil, in dobro je tudi pomenilo zanj, da ni German rabil nasilja in ni poklical tovarišev, ko je stopil predenj. Zdelo se je tudi, da Germanu posameznik ne vzbuja posebnega strahu. Prijazno in zaupljivo je gledal Esko, čigar zunanjost je kazala sorodne podobnosti z njegovimi rojaki. Dovolil mu je celo, da je stopil bliže, in izpra-ševal ga je z znamenji, Britanec pa mu - je ravno tako odgovarjal, četudi ni razumel kaj hoče. Le eno si je želel, da bi kakor hitro mogoče v vrt in k palači. Videti je bilo, da se ne bodeta izlahka sporazumela. Cisto zmedeno je že gledal German in je končno v svoji zadregi nekaj zaklical tovarišu, ki je najbrž stal nedaleč od njega na straži. Eska je čul, kako se je beseda ponavljala v vedno večji oddaljenosti, dokler ni zamrla med drevjem. Nedvomno je močna straža obdajala palačo. Medtem pa German ni hotel pustiti Eske bliže nego za dolžino svoje sulice, ki jo je s topim koncem dobrodušno molel proti njemu. Tudi mu ni dovolil, da bi si bil spet opasal meč. Vkljub temu pa mu je dobrovoljno prikimaval in dajal prijazno znamenja z roko. Eska mu je enako odgovarjal, bliže pa ni prišel svojemu cilju. Zadoneli so težki vojaški koraki in centurion s šestimi možmi je prišel k vratom. Vsi so bili po obrazu in postavi podobni stražniku, centurion pa je govoril tudi latinski. Eska si je namislil, kaj bo povedal, ter je mirno in previdno odgovarjal na njegova vprašanja. "K vašemu oddelku spadam," je pripovedoval, "četudi je moja domovina bolj na sever nego vaša in četudi govorim drug jezik nego vi. Naša četa je bila razpuščena včeraj vsled pismenega povelja Cezarjevega. Razpršili smo se po krčmah in sel me je našel pri vinu in mi naročil* naj se koj vrnem nazaj k svoji dolžnosti. Rekel je, naj se zberemo tukaj nekje, kjer da bomo našli palačino stražo. Njej se naj pridružimo, dokler se ne vrnejo naši častniki. Jaz sem barabar in le malo poznam Rim. Saj je tukaj Cezarjeva palača, kajne? — In ti si centurion germanske telesne straže?" Po vojaško se je vzravnal in pozdravil. Častnik ni imel povoda, da bi mu ne bil verjel, tembolj ker res še ni bilo dolgo, da so bile razpuščene nekatere čete Cezarjeve v trenutku, ko so njihove^ moči najhuje potrebovali. Vzel je Eskin meč, govoril par besed v svo-\ jem jeziku s stražo ni se je obrnil k Britancu: "Pojdi z menoj h glavni četi!" mu je dejal. "Nekaj mož več v manipelnu mi bo čisto prav prišlo. Zdi se mi, da jih bomo potrebovali nocoj!" Potoma ga je izpraševal centurion o moči nasprotnikovi, o položaju v mestu in o mišljenju meščanov. Eska je odgovarjal kolikor se je dalo previdno. Kjer je mogel, je ugibal, kjer pa mu je manjkalo odgovora, se je izgovarjal, da je ves čas od razpustitive svoje čete sem- prebil po krčmah. CLEVELANDČAN JE! lcadsr potrebujete pogrebnika se spomnite redno ns prri slovenski pogrebni zavod grdina in sinovi 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO Primite rs bližnji telefon in pokličite: Randolph 1881 all 455«. T/HTTQ QTBTTAP se priporoča rojakom za naro čila premoga, katerega pri p* I j am na dom. Prevažam pobi« Stv« ob Času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st F1 CHICAGO, ILL. Phone: Eosevelt 8221. NAJSTAREJŠI slovanski trgovec z ŽELEZNINO v MESTU chicago je: A. M. Kapsa 2000 blue island, ave. chicago, ill Phone: canal 1614 Trgovina vsakovrstne zeleznine, Strojniške naprave, električne potreb-ičine, cevi za plin, avtomobilske potreb-icine, vse železne potrebe za postavlje-jje garage ali hii. 1500 drugih različnih predmetov v zalogi- Naše cene »o naj-| nižje! Blago dovažamo na dom. v vsaki del mesta ali predmesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši stalni prijatelji. (S. * P.) ^ PISANO POLJEj^j J. M. Trunk« •jEEHj ..............................'.j^.ia^'wl.aa,'.;'^ * i ZAUPAJTE SVOJEMU ROJAKU CIIIROP RACTOR Ako so vsi zdravniki nad Vami obupali, jaz nisem. Ako Vas muči reumatizem, božjast, krof, potrtost, sploh vse bolezni jaz lečim vspešno, tudi kronične. Kjer so vsi zdravniki rekli, da ni pomoči, pri meni jo najdete. — Pojasnila brezplačno — Ne odlašajte — Ne trpite — Pridite takoj. Steve Vlasich CHIROPRACTOR — GOVORI SLOVENSKO Od 1 :30 do 5. ure in od G :30 do 8 :30. 1829 Blue Island Avenue Chicago, 111. > ROJAKI V SO. CHICAGO ALI SE NE VESTE DA IMA JOS. GORNIK na 9476 — Ewing avenue v zalogi vedno najboljše fcrocerijsko blago, vsakovrstna meso, sveže in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje? Vsem se priporoča v poset! Jakob Jert, Farell, Pa., pravi, da mene dosti ne pozna, pa ve, da je vročina narastla in sem krokar. Ni mu prav, ako izjavljam, da od delavcev živim, piše o vrtovih zelo Čedno in končno izusti modrost, da je nevednost ljudstva za farje najdragocenejša stvar na svetu, saj far stoji kar pred vratmi. Nevednost je zelo kočljiva stvar za tiste, in tudi Mr. Jert je med njimi, ki že leta in leta baje to nevednost preganjajo, pa ljudje vendar še duhovnikom več verjamejo, kakor takim preganjačem, in izpred vrat je duhovnika prav lahko spraviti, ker se jih lahko njemu pred nosom zapre. Pa kaj I boš, ko taki, ki preganjajo nevednost, prav radi pridejo pred vrata farja, če jim voda v krof teče. Pri preganjanju nevednosti so očividno premalo "kunštni," morda bi pokazali kaj znajo, kako more far od zraka živeti, potem ne bo treba plačevati za sol v ustih. Sploh pa, čemu hodite po sol ? ? * * * Žuljava roka iz Detroita je| zadovoljen z mojo izjavo, da živim od delavcev, kar je pa domišljije je v^šj Icvircttr bil sprejel, in najmanj prav jim je, da je sploh kak papež na svetu. Papež odveze nuno od njenih obljub, da je prosta in se lahko poroči, ali kakor ji je drago. Sledi dolga jeremijada o revnem slovenskem narodu, ki vsled revščine baje ne more postati deležen takih ugodnosti. Svobodomiselnim gospodom bo denar pač glavno, da tudi druge tako po svojem sodijo. Kako je s slučajem, natančneje ne vem, a na stotine je takih bivših nun, ki so se z mirno vestjo in soglasno s cerkvenimi oblastmi vrnile nazaj med svet. Ko bi bilo gospodi za resnico in ne samo za zabavljanje, bi lahko vedeli, da po novejših določbah delajo nune obljube le za nekaj časa, jih ponove, ali grejo zopet nazaj med svet. Govoričenje o nebeškemu ženinu je golo zabavljanje. Glas Svobode je nedavno pisal o razočaranju. Bo razočaranje, bo, pa ga bo ne-, kdo doživel, ki ga bodo drugi. zdaj misli, da prav isto z izjavo "nekega kra-j okvirju. Ok fimarja z božjo milostjo (fino), domneva i I da živi od oltarja." Ne jahati j na črkah, črka umori, duh je, ki oživlja in daje pomen. Glede j mezd in zboljšanja delavske [ eksisitence je pa stvar ta, da Drugo polje svobodomiselne . 81 Gl. Sv. v r sam piše: se lahko, domnevati moramo dalje, niti Trunka ne smatramo za tako blaznega, da bi kaj takega verjel, in na podlagi takih blaznih domnevanj, kakor pravi okvirčar sam Progres Linoleum & Carpet Store 9x12 kongoleum v enem kosu, $6.85 F. NOVIČKI 1738 West 18th Street, VELIKA ZALOGA SVILENIH PREPROG 9x12 preje $45.00 — sedaj $27.00 Linoleum z gumi podlago kvadratni jard preje $1.45 sedaj samo ..............$1.07 V Vašem interesu je, da si pred nakupom ogledate to zalogo. Phone: CANAL 1505 CHICAGO. ILL. bo duhovnik gotovo tudi v tem trdi» "da so ta izvajanja popol-oziru kaj storil, ako mu je mo- noma iasna in logična ter jim goče, časne zadeve pa strogo najbrže tudi Trunk lahko sle-ne spadajo v njegov poklic. di-" Bi sledil, pa ne z logiko, "Ali bi mogli delavci živeti od temveč z domišljijo, ki je brez-mojih žegnov?" Moj poklic je, mejna. da učim Kristov nauk. Krist pa Točno dokažite, da so na je rekel: "Človek ne živi samo planetih ljudje, kakor smo na od kruha, temveč od vsake be- zemlji, in da so prišli v potre-sede, ki iz ust božjih pride." Se bo odrešenja, potem govorimo naleti na ljudi, ki imajo po dva dalJe ° križanju. Domnevaja avtomobila, hišo, denar na ban- so na meJi blaznosti, in bo tre-ki, sreče pa nič, ker ni "žeg-!t>a res blazneža, da bo verjel. nov." Višje je treba poseči. ^ [ Tretja plat domišljije zlato tlakane ceste. Ne Naznanilo Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem kupil mesnico in groccrijo od znanega rojaka Mr. Tičarja, katera trgovina je bila vedno na dobrem glasu. Tudi jaz se bom potrudil, da bom svojim odjemalcem postregel kar najbolje mogoče z vsakovrstnim okusnim blagom in vedno svežim mesom. Rojaki prepričajte se — obiščite me. Se toplo priporoča GEORGE LISJAK, lastnik 110 — 57th STREET, PITTSBURGH, PA. L. Junko, Detroit, Mich., za čne s predstoječo konvencijo S.[ N. P. J., kjer bodo strujo klerikalcev porazili na vsi črti, samo korajže je treba in Trunka ni treba, pride potem na štrajk v Calumet, kjer je baje črnosuk-njež Luka snedel delavcem ves kruh, pa je bržkone sam-o Mr. Junko dobil plavo oko, jo!Bog nastopa, da ljudje lahko so z vem, ali se je Mr. Molek učil od gospode okoli Glasu Svobode, ali svobodomiselci od njega, ali pa so oboji črpali iz istega vira. Eno in isto se ponavlja. Ako se nebesa slikajo v podobah, ki so čleškemu umeva-nju prikladna, ni prav, * m ce Srce automobila ie baterija! Slabe baterije pov-ročajo vedne težave pri avtomobilih,. Baterija in njena moč je pri avtoju to, kar je pri človeku dobra zdrava kri. Pri nas imamo v zalogi najboljše baterije za avtomobile. Obenem jih popravljamo in elektro-ziramo, da dobijo nazaj novo moč. Kadarkoli i-mate težave z baterijami pridiite k nam spravili jih bomo Vam v red. Baterije pošljamo tudi po pošti izven Chicage. FIDELITY ELECTRIC C0. FRANK SCHONTA, lastnik, 2049 West 22nd Street, Chicago, III. biaeo twfi irvea ivnewTofRB zavije v Detroit in pravi, da je nekaj kalumetskih nevedne-žev in nevednic kljub štrajku in farjev, ki se niso usmilili niti nedolžnih otročičev, še vedno tako zatelebnjenih, da mislijo zidati "božji hram" in tam postaviti slovenskega zajeduha, ter pride, ko je izpraznil na farje, kar je imel v žepu. na narodni slovenski dom, ki bo rešil vse, gotovo tudi Mr. Junka, saj dozdaj se on farjev še ni mogel rešiti, in če narodni dom ne pride hitro do uresničenja, ga farji še lahko snejo, ker njemu se še ni posrečilo, da bi vseh farjev pojedel. Hrust. * * # Glas svobode malokaj ve, a si prav veliko domišljuje. Na domišljjije potem zida in sklepa. Domišljije so puhle, in enako puhli so tudi sklepi. To trdim o več točkah v eni sami številki. Najprej odpre na stežaj vrata domišljiji o papežu. Kje n. pr. ima Glas Sv. le en slučaj, da bi bil kak papež dovolil raz-poroko ali razveljavljenje poroke? Ali mu ni znan slučaj, da je papež rajši izgubil angleški narod, kakor da bi bil dovolil razporoko Henrika VIII? Ako je rimska stolica razveljavila kak "zakon", potem to ni bilo razveljavljenje, ker v takem slučaju zakon ni bil veljaven vsled kakega pomanjkanja. * Papež sprejema delavce. Gospodom to ni prav, še manj prav bi jim bilo, ko bi jih ne razumejo, tudi ni prav. Osebni Bog je ponižavanje Boga celo pod kristjana, tajenje Boga bo pa bržkone v redu. Bog ima baje napake, celo neskočne, mnogo večje kot so pri človeku ; takega Boga tudi mi kri-stjanje odklanjamo, ker Bog z napakami je le v svobodomiselni fantaziji. Sad razgrete domišljije je tudi, da je Trunku evolucija trn v peti, in da kar poskoči, če kdo to besedo le omeni." Ope-tovano sem že poudaril, da sem jaz glede evolucije popolnoma na jasnem in mi ne dela prav nobenih težkoč, jo v nekem obsegu, kakor z rastlinskem in živalskem razvitku, pripoznam kot dokazano, in imam v obsegu, v kolikor je še teorija, o nji mnenje, da se svobodomiselnim gospodom niti ne sanja, mi toraj ne more biti trn v peti, kvečemu malo poskočim, ako gotovi evolucijonisti z evolucijo postopajo, kakor svinja z mehom, če se malo robato izrazim. * * * Da se "bogovi" razvijajo, tega seve ne morem pretrunčiti, ker "bogovi" so zopet le v svobodomiselni fantaziji, za me pa obstaja le eden, osebni Bog, ki pa se ni razvil in se ne bo, naj tudi svobodomiselci še tako "trunčijo" na tem razvijanju. Domnevanje, fantazija, domišljije so bolj za deco, možje stojijo na realnih tleh. ŠIRITE A. SLOVENCA! .-.k. .k . i • - - ■ . .. . > -. > .,