Kia J£"- " S . 1 .p.-, r, >#1 L. :::' W ■ x^- • -:4eW Leto xn. št, 134 Ljubljana, maj 1969 GLASILO KOLEKTIVA P O D f »roem maju *«»a,ttaai1isr«As s|^? sj ■ssa as: in JJ’ Saj ?■ h'lavrav komunistična partija tista, ki je povedla narode Pelin, ?6 ljudl Ju30slavi]e v socialistično revolucijo ter jo tudi prion ravu?° z™a9°vite9a konca. Samo s tem pa njena naloga še ni bila t ?o J6na' PartlW le organizirala graditev socialistične države in jo v t°s?? CaSW neposredno vodila. Toda nenehno se je zavedala, da tako iv ? v?yezanost Partije z izvršno oblastjo lahko privede v birokratizem Partii°-niev ?artlie od kovnih množic. Jugoslovanska komunistična je f,!?- Je ena }zmed redkih, ki se je te nevarnosti resno zavedala in ki Va„.\ 1la Podlagi znanstvenega socializma poiskala pota za premaao-unie te nevarnosti. žp Zgodovinska vloga komunistične partije je namreč, kakor je zapisal Iliri- rz v komunističnem manifestu, da po zmagoviti socialistični revo-red? ?stvari POSOje za ukinitev vseh razredov in tudi delavskega raz-• ,pa P°meni likvidacijo tudi političnega monopola, kar z drugimi bo ,7 , ni p°meni, da je treba ustvariti take družbene odnose, v katerih n ^elovni človek sam uravnaval svoje zadeve, da predstavniška telesa °°do oblast nad njim temveč oblast njega samega, na i *udi leoretično izhodišče za uvedbo samoupravljanja pri ti?’, katerega naloga je, da odpravi vsakršen monopol, pa naj bo poli-bn-i ideini ali ekonomski. Ustvariti je treba tore] razmere, v katerih človek politično, idejno in ekonomsko osvobojen. To je tudi bistvo soupravljanja, ki pa ni nekakšen izum jugoslovanskih komunistov. . PPonpravljanje je bila težnja delavskega razreda že dosti prej in se je ‘vic organizirano pojavilo v določenih oblikah že v pariški komuni. asluga jugoslovanskih komunistov pa je v tem, da so na tej podlagi cen graditi socialistično družbo in v njihovem spoznanju, da je rešeni socializem le v vsestranski osvoboditvi človeka. To še zdaleč ni k ?° v materialnem napredku družbe, kakor si ga ponekod razlagajo in nptemu dodai° vodilno vlogo partije ,in sicer v tem smislu, da ona vredno opravlja oblast v imenu delavskega razreda, kakor je to k ndanes na Vzhodu. Zato je bila prav zgodovinska odločitev šestega ongresa KPJ, ko se je le-ta preimenovala v zvezo komunistov in tako ^di na zunaj izpričala, da je delovni človek edini'suveren in da ne more dl oblasti v imenu delavskega razreda, če naj bo socializem resničen. Ves povojni razvoj Jugoslavije je ena sama premo začrtana pot prav , .j smeri. In rezultati so dandanes tako očitni, da se za naše izkušnje ~ nimajo vse progresivne sile po svetu. To je zasluga jugoslovanskih K°munistov. u Če se zdaj ob prvem maju in ob teh zgodovinskih paralelah za hip tavimo pri našem podjetju, potem lahko rečemo, da smo kot sestavni e jugoslovanske socialistične skupnosti tudi pri nas bolj ali manj uspeš-0 uresničevali politiko zveze komunistov. Uspevali smo toliko, koli- Nadaljevanje na 2. str. ■ ljanje in lo ni nivoju čim bliže občanov: v občini, krajevni skupnosti in delovnih organizacijah. Na ta način bo lahko odpadla kritika na račun občinskih meja, da zavirajo urbanistično, komunalno, prometno, upravno in gospodarsko rast mesta kol celote. Jože Uršič, dipl. ing. arh. — Skupščina mora biti mesto, kjer pride do izraza volja odbornikov in volivcev ne pa, da se avtomatsko glasuje za določene spremembe ali predloge posameznikov. V skupščini se bom boril za uresničitev reforme, ki pa ni odvisna samo od sistemskih rešitev, temveč od nas samih Naši odborniki l.iana, Vsekakor se bom vedno zavzemal za načrtno gospodarstvo Ljubljane ter za razvoj vseh reči, ker premalo poznam delo skupščine, Saša Škulj, dipl. gr. inženir — gradbeno vodstvo Ljubljana. Vprašanje: Ljubljansko pod- ročje je zelo obsežno. Kako kot član gospodarskega zbora mestne skupščine gledate na sedanje občinske meje. Odgovor: Nikoli nisem bil zagovornik popolnoma samostojnih in v sebe zaprtih manjših druž-beno-političnih skupnosti — občin, temveč mislim, da je potrebno zadeve in probleme, ki so pomembni za celotno mesto, reševati na nivoju mesta. Tako je Ljubljana po 15 letih zopet dobila svojo skupščino, ki bo v nadaljnjem razvoju mesta, tako vsaj upam, odigrala pozitivno vlogo. Z nedavno spremembo republiške ustave je postala sicer na občine razdeljena Ljubljana mesto, ki je posebna družbeno-po-litična samoupravna skupnost, v kateri bodo občani uresničevali družbeno samoupravljanje in urejali tiste zadeve, ki so skupnega pomena za mesto. Katere so te zadeve, ki bodo spadale v pristojnost novega mestnega sveta, bo določal novi statut mesta Ljubljane, ki mora biti sprejet do konca letošnjega leta. Pričakujem, da bo ta statut, ki bo v jeseni v razpravi med občani, določil dokončno ureditev komunalnega sistema v Ljubljani. Ta naj bi na eni strani omogočil čim skladnejši in enovitejši razvoj mesta (er predvsem nagel napredek gospodarstva, na drugi strani pa poglobljeno samouprav- in od našega dela. Boril se bom tudi proti lokalisličnim težnjam, zagovarjal pa težnje samoupravnih dogovorov. dejavnosti, še posebno pa gradbeništva Vlado Šanca — Jesenice: V občinski skupščini delujem že četrto leto. Do sedaj sem opravljal delo namestnika predsednika sveta za finance občine Jesenice. Delo v skupščini je zelo odgovorno in tega se v celoti zavedam. Boril se bom za sklade in ekonomski razvoj občine in s tem tudi naše poslovne enole. Jože Sever — obrat gradbenih polizdelkov: V občinsko skupščino sem izvoljen prvikrat. Prepričan sem. da se bom lahko vključil v delo skupščine, še posebno pa, če ne bo na skupščinskih sejah preveč deklaracij. Pr: tem se bom zavzemal za napredek našega gospodarstva. Zelo me za nimajo komunalna in' socialna vprašanja. Glede povezave s podjetjem pa ne morem še ničesar Po vsej državi smo že izvolili lcpubliške in zvezne poslance, občinske odbornike in predstavnike našega podjetja. Želeli smo, da bi bilo naših odbornikov čim več, saj je povezava podjetje—občina—mestni svet vedno bolj potrebna. Ža naše predstavnike nismo v skrbeh, kajti prepričani smo, da oodo vedno in povsod zagovarjali vsa napredna stališča, vplivali na družbeno in gospodarsko življenje komun (er skrbeli za nenehno sodelovanje: enota—podjetje—komuna. Pa poglejmo, kdo so izvoljeni člani našega »velikega« kolektiva. Vsem novoizvoljenim smo postavili po eno vprašanje: Zakaj se boste kot odbornik zavzemali pr; delu skupščine, kakšna bodo vaša stališča in kako si zamišljate povezavo komuna— podjetje. zava komuna—podjetje pa bo moje konkretno delo. Peter Gorjanc, dipl. gr. inženir — Ravne na Koroškem: Kot gradbenik bom sodeloval pri reševanju komunalnih vprašanj, ki jih je v naši občini in celotni dolini kar precej. Zastopal bom interese Gradisa in se boril za dosledno izvajanje sprejetih sklepov, za trajni razvoj gospodarskih razmer v občini in s tem tudi za izboljšanje življenjskih pogojev vseh prebivalcev Mežiške doline. Hugo Keržan, dipl. gr. inženir — Centrala Ljubljana, glavni direktor podjetja: Čeprav je naše podjetje »republiškega značaja«, se moramo v celoti vključiti v gospodarska in družbena dogajanja posameznih občin in razumljivo tudi mestnega sveta Ljub- Vinko Brglez, strojno prometni obrat Ljubljana: Kot doslej bom tudi v prihodnje zastopal napredna stališča. Vsekakor pa so problemi občine Moste drugačni, kot pa so problemi našega podjetja. Srečujemo se le na področju komunale, socialnih vprašanj in investicijske politike. O problemih našega podjetja oz, naše enote še nismo razpravljali Tone Demšar, Škofja Loka: Vedno se bom zavzemal za dosledno izvajanje gospodarske reforme, za enotno politiko naše občine, v kateri mora imeti naša enota svoj delež. Najboljša pove- diktuadno Naloge sindikata gradbincev pri uresničevanje samoupravnih dogovorov Delavski svet je sprejel gospodarski načrt za letošnje leto Povečujejo se sredstva za osebne dohodke, produktivnost pa mora biti vsaj takšna kakor lani Predlog gospodarskega načrta podjetja za leto 1968, katerega je izdala komisija za perspektivni program in letni gospodarski načrt, je sprejel delavski svet na seji dne 15. 4. 1969. Letos je bil načrt izdelan mnogo prej kot v preteklih letih, ko ga je navadno sprejemal delavski svet šele v maju ali celo juniju. Načela, katera je komisija upoštevala pri izdelavi predloga, so bila v glavnem, da naj bo planirana realizacija po vrednosti vsaj taka kot lani. Predvideni rezultati ne smejo biti slabši od doseženih v letu 1968; pri tem je mišljena predvsem enaka ali boljša produktivnost, enak dohodek na eno uro in podobno. Delitvena razmerja, katera so veljala lani za razporeditev dohodka na osebne dohodke in sklade, naj ostanejo ista. Pri tem pa se povečajo sredstva za osebne dohodke. Namen te spremembe je v tem, da bodo pri enakem dohodku kot lani na eno uro 5 do 6 % večji osebni dohodki, kar zagovarja komisija s porastom življenjskih stroškov in smatra tolikšno povišanje za upravičeno, če bo tudi storilnost dosežena. Gospodarski načrt, upoštevajoč omenjena načela, predvideva za 5,6 °/o večjo proizvodnjo od lanske, medtem ko bo predvidoma za A«/« več porabljenih sredstev za dosego tolikšne vrednosti proizvodnje. Dohodek (pri tem je mišljena kategorija dohodka, katera velja po novem zakonu o delitvi dohodka) bo višji za 7,5 ”/o. Če upoštevamo predvideno delitveno razmerje in obveznosti (zakonske in pogodbene, bo sredstev za osebne dohodke več za 9,4 % pri 6.4 % povečanju števila zaposlenih. Pri tem pa je predvidenih manj sredstev za sklade, in sicer le 76,5 °/o lanskih za skupne sklade podjetja ter 76 % sredstev skladov, s katerimi bodo razpolagale enote. Planski pokazatelji, izračunani na eno uro, kažejo, da bo možno doseči za 1,6% večjo storilnost in da bo pri predvideni proizvodnji možno izplačati za eno uro opravljenega dela poprečno 5,5 % več osebnih dohodkov. Načrt predvideva znatno zvečanje vrednosti proizvodnje pri delih v tujini. Poleg Nemčije in Avstrije se bo razširilo naše delo na inozemskem tržišču še na Francijo in Libijo. Predvideva se, da bo za 22,5 °/o več realizacije in pri tem za 13,1 % več skladov oziroma ostanka ciohodka, kot ga je bilo lani. Seveda bo za to delo potrebnih več delavcev m drugih strokovnjakov, saj predvideva plan za 20.6 % več ur pri proizvodnji na tujem tržišču. Glede režijskih stroškov predvideva plan povečanje za 6,1 % kar se nanaša v pretežni meri na višje stroške za obresti na obratna sredstva, ki so najeta pri banki, in za obresti od poslovnega s:.\1;Ki:!- ki jih je treba odvajati. Nekaj na to zvišanje vplivajo tudi višji stroški za zavarovalnine in delno tudi za osebne dohodke zaradi večjega števila zaposlenih. Načrt obsega tudi predvideno razdelitev skupnih skladov podjetja na sredstva za poslovni sklad, rezervni sklad, za prispevek v skupne rezerve gospodarskih organizacij in na sklad skupne po-rabe, Ker gre po delitvenem notranjem mehanizmu v okviru podjetja del sredstev ustvarjenega dohodka, ko so pokriti osebni dohodki v enotah, tudi na sklade enot, je delavski svet sklenil da morajo organi upravljanja v enotah prav tako sprejeti že v naprej plan razporeditve teh sredstev. Prvenstvena naloga pri tej razporeditvi je, da se čim več sredstev predvidi za obratna sredstva da se okrepi finančna moč. Piedvidevanja po gospodarskem načrtu so realno postavljena, saj temeljijo na stvarnih dosežkih preteklega leta in letošnji angažiranosti kapacitet. Doseči bo mogoče ta predvidevanja z enako vztrajnostjo in organiziranostjo, kot je bila lani. Delavski svet pa smatra, da bo z zboljšanjem notranje organizacije poslovanja in pri težnji za znižanje proizvodnih stroškov možno doseči veliko boljše rezultate, kot jih napoveduje gospodarski načrt, zlasti glede doseganja večjih skladov. Medtem ko bo zvišanje osebnih dohodkov za 55%, kolikor predvideva plan pri njegovi polni iz^nlnUvi še višje samo kot rezultat večje produktivnosti dela. I. UJ QL < Iti -4 Nekaj smo že dosegli lansko leto v juliju, letos pa v aprilu 06 pi nvern ma]u Nadaljevanje s 1. str. kor je bilo naše delovanje v skladu s to politiko in kolikor smo naše sposobnosti uporabili za čimhitrejše razvijanje notranjih odnosov v ko- ■,ie KiLIVU . Vsekakor so naši gospodarski uspehi zelo pomembni. Uspehe dosegamo tako na notranjem kot na zunanjem tržišču. Nemara pa bi bili le-ti lahko večji, če bi še bolj razvijali tisto, kar nas druži v enotno podjetje, kar prispeva k našim skupnim uspehom. Nemara smo prav glede tega dostikrat še preveč zaprti sami vase, vidimo le neposredne poristi ozkega kolektiva, najbrž pa smo še dostikrat, premalo pripravljeni pomagati drug drugemu in celotnemu Gradisu, zlasti kadar določena naloga presega interes posamezne enote. podjetja. O tem sicer več-icrat govorimo in smo složni v besedah, enotnost pa se podira, brž ko je treba zanjo tudi kaj žrtvovati. To je naša slaba stran, sicer dostikrat spoznana pa vendar sproti dostikrat tudi pozabljena. Naj bi letošnje praznovanje prvega maja prispevalo k temu, da bi se tudi pri nas besede o enotnosti skladale z dejanji. V tem duhu čestita uredništvo vsem članom kolektiva k prazniku. Naj živi prvi maj — praznik dela! Dogovor o vrednotenju dela in delitvi dohodka v gradbeništvu je tako pomembna listina, da ji lahko brez preveličevanja damo že zdaj zgodovinski pomen za gradbenega delavca. Že zdaj zbuja veliko zanimanje tudi zunaj naše ožje domovine. Dogovor je preveden v srbohrvatski jezik in bo osrednja tema na junijskem kongresu sindikata gradbincev Jugoslavije. Gradbeni delavci pričakujejo pravičnejše in boljše vrednotenje svojega dela. Z uresničitvijo in potem s stalnim spopolnjevanjem tega dogovora se bomo približali uresničevanju temeljnega načela naše družbe: nagrajevanju po delu. Nekateri naši poslovni ljudje vidijo v njem predvsem poslovne koristi. Da je temu res tako, kaže tudi zaskrbljenost teh ljudi, ali se bo dogovor dosledno spoštoval. Ali bodo sankcije dovolj uspešno onemogočale morebitne »padalce«, kot imenujemo tista nesolidna podjetja, ki tudi pod lastno ceno prevzemajo dela? Kaj lahko realno pričakujemo od dogovora in kdaj? 1. Najprej zahtevamo od vsakega podjetja, gradbenega kolektiva, podpisnika dogovora, da gospodari tako, da ustvari poleg ustreznih osebnih dohodkov tudi minimalne sklade. V dogovoru piše, da naj bi le-ti znašali deset odstotkov od dohodka, pr; čemer naj bi vsaj polovico namenili za modernizacijo delovnih priprav. V dveh zahtevah se poudarja pomen razvojnih programov delovnih organizacij, po katerih je treba usmerjati tako zbrano akumulacijo. Pri tem bi bilo primerno pojem akumulacije pa tudi dobička razširiti poleg dohodka še na amortizacijo. saj vse večje število podjetij že zdaj obračunava pospešeno — imenovano tudi funkcionalno amortizacijo. Ta zmanjšuje dohodek in dobiček, povečuje pa akumulacijo. Zato bi bilo primerno, da pojem dohodka v dogovoru razširimo s pojmom družbeni proizvod, ki vsebuje poleg dohodka tudi amortizacijo. To je tudi v skladu z dokumenti prve konference ZSJ o samoupravnem dogovarjanju in s tezami za zakon o družbenem usmerjanju delitve dohodka. Naj omenim še eno nalogo, ki jo bodo moral; naši strokovnjaki rešiti po možnosti še pred sprejemom dogovora. v vsakem primeru pa čim-prej. Določilo desetih odstotkov velja za vse enako, pri čemer premalo upoštevamo povezavo med maso OD in stopnjo uspešnosti gospodarjenja kakor tudi pogoje gospodarjenja (organska sestava kapitala; načelo, po katerem tisti, ki dosega boljše rezultate, vlaga več v sklade in obratno; nekatera izplačila iz sklada skupne porabe, ki so v b!stvu osebni prejemki; terenski "dodatek). 2. Preostali del dohodka ali družbenega proizvoda bomo namenili za osebne dohodke, za sklad skupne porabe in za rezervne sklade. S tem. ko imamo maso denarja za osebne dohodke, pa smo pred zelo pomembno nalogo, kako razdeliti ta denar med delavce tako, da bo dobil vsak ravno tisti del. s katerim je sodeloval pri doseženem dohodku. Na tem področju imamo ravno v gradbeništvu še toliko subjektivnega, samovoljnosti, poenostavitev, pa tudj primitivizma, da bodo marsikje ravno določila dogovora domala orala ledino. V prvj vrsti gre za določanje osnov. Samo v tem postopku, ki čaka prav vsa podjetja, bomo morali odpraviti vsaj štiri nepravilnosti: — povišati osnovo nekvalificiranemu delavcu tako. da bo znašala urna postavka 3,30 din a!j mesečni zaslužek 600 din pri 182 urah in stoodstotnem delovnem učinku; — spremeniti sedanja razmerja med kvalifikacijskimi skupinami ročnih delavcev tako. da bo odnos med NK in VK delavcem 1 :2; — spremeniti odnos v vrednotenju dela med ročnimi in umskimi delavci ter — osnove določiti po metodi, ki pravilneje, pravičneje in predvsem strokovno določa vrednost delovnih mest; to pa more biti predvsem analitična ocena delovnih mest, ki naj zamenja sedanjo prakso rangiranih največkrat po hierarhičnih lestvicah ovrednotenih delovnih mest, ponekod pa celo kar na pamet določenih osnov. Naj pojasnim te zahteve. Se prej pa morda odgovor na vprašanje: »Kdaj uresničiti te zahteve glede na dejstvo, da cene objektov, ki so zdaj v gradnji, marsikje ne dopuščajo večjih povečanj osebnih dohodkov?« Po izračunu o možnosti uresničitve dogovora v republiškem merilu bo treba vsekakor upoštevati določeno prehodno obdobje pri uveljavljanju dogovora. Med tem bomo morali začasno poseči tudi v sklade povsod tam, kjer bc to možno,. Nadalje bomo rnorali ponekod začasno zmanjšati relativni delež tako imenovanega gibljivega, dela na račun povečanih osnov. V največji meri pa bomo morali povečati produktivnost in ekonomičnost. Pri tem bodo strokovnjaki moral] stalno izboljševati tehnologijo kakor tudi organi -zacijo in s tema dvema akcijama razvijati integracijske procese in delitev dela. Mi, sindikalni delavci pa smo dolžni skrbeti za stalno spopol-njevanje sistema delitve in nagrajevanja, ki more in mora vplivati prek delavčeve vneme na boljše delovne rezultate. Za marsikoga je lahko tako tolmačenje le teoretično leporečje. Toda z uspavanjem ali ironičnim podcenjevanjem naših skupnih naporov čevati nižje osebne dohodke, kot s o dogovorjeni. Sanacijski ukrepi s° vezani na določen rok, V primerih, ko ne bi bilo bodisi sanacijskih ukrepov ali pa bi bili ti v določenem roku neučinkoviti, tedaj bi nastopil razlog in obveznost — predvsem za sindikalno organizacijo — za nadaljnje ukrepanje. Med ukrepe všteva osnutek tudi referendum in odpoklic- delavskega sveta podjetja ali direktorja ali pa obeh. Dogovoriti se bomo še morali ali bomo take sankcije uveljavljali tudi za nivo enot, ki delijo dohodek in imajo svoj delavski svet. Ena od možnih sankcij med mnogimi je tudi iz dogovora izhajajoča obveznost predhodne položitve dovolj velikega zneska varščine. k' zapade samodejno takoj, ko na primer arbitražna komisija ugotovi, da je določena delovna organizacij3 kršila dogovor. Z drugo zahtevo želimo izboljšati sedanje odnose v.osebnih dohodkih med različnimi kvalifikacijskimi skupinami delavcev. Zakaj ta zahteva? Leta 1965 je bilo v Sloveniji razmerje osebnih dohodkov med NK in KV gradbenim delavcem 1 :1,3”; sedaj pa je to razmerje skoraj 1 : 1,50. To se je zgodilo tako rekoč spontano, po logiki zakona ponudbe in popraševanja po kvalificiranih bodo odgovorni posamezniki oziroma kolektivi napravili kaj slabo uslugo svojim delavcem. Se več, kdor ne bo zavihal rokavov zdaj in se boril za uresničevanje v dogovoru zastavljenih ciljev, temu se ne obeta nič dobrega, v skrajnem primeru tudi poguba, poguba v smislu obstajanja med našim] gradbenimi kolektivi. Ko bomo namreč zvedeli, da so v nekem podjetju osebni dohodki nižji od dogovorjenih — na to mora biti stalno pozorna lastna sindikalna organizacija — potem smo dolžni zvedeti dvoje: a1 so dohodki posameznih delavcev pod dogovorjeno mejo posledica njihovega podpo-prečnega delovnega učinka, ali pa so morda posledica slabe organizacije v podjetju ali njegove slabe poslovne politike? V prvem primeru moramo delavce jasno in glasno opozoriti na njihovo slabo delo. Če tudi večkratna opozorila ne bi zalegla, potem ni v nasprotju z načeli delavske solidarnost] in zakonodaje, da takšne delavce tudi odpustimo. Kadar pa so nizki zaslužki posledica slabega dela delovne enote ali pa podjetja kot celote, moramo od strokovnjakov zahtevati, da začno ukrepati in odpravljati te vzroke. Ne moremo namreč čakati, da neko podjetje zaide v izgubo, medtem pa dovoljevati nemogoče nizke osebne dohodke. V naše dogovore bi morali vnesti podobne klavzule kot so v "zakonu o dohodku, namreč, da mora delovna organizacija, začeti s sanacijskimi ukrepi, kadar je prisiljena izpla- delavcih. Ko smo v nekaterih podjetjih opravili analitično oceno delovnih mest, smo zvedeli, da bi moralo biti razmerje vsaj 1 : 1,70', razmerje med NK in VK delavcem pa 1:2. To pa je razmerje, za katerega si v sindikatih že dolgo prizadevamo. Če sedanjih, precej nižjih razmerij v prejemkih ročnih delavcev ne bomo bistveno spremenili, bomo težko uspevali v naših prizadevanjih za uresničitev načel reforme, še posebej pa za uresničitev načela nagrajevanja po vloženem delu. Prav zadnja leta namreč vse pogosteje odhajajo kvalificirani delavci v tujino. Tudi v uk za gradbene poklice težko pridobivam0 mlade fante. V štirih letih se kvalifikacijska struktura gradbenih delavcev v Sloveniji ni prav nič izboljšala. čeprav smo v tem času porabili težke milijone za izobraževanje v šolah in na delovnem mestu. S prevrednotenjem ročnih delovnih mest želimo odpraviti nadaljnjo nepravilnost. Umski delavec ali tako imenovani uslužbenec z nižjo strokovno Nadaljevanje na 3. str. Gradisov vestnik »Gradisov vestnik« izdaje delavski svet podjetja Gradis. Ureja S3 uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno Delavski svet je razpravljal | |::: lt| 3: B s i s Is 1: 6 Sni Osredja točka dnevnega reda zasedanja delavskega sveta, ki je bila 15. aprila 1969, je bila sprejemanje gospodarskega načrta za letošnje leto. Komisija, ki je predlog izdelala, je opravila svoje delo letos v zelo hitrem roku, saj so bili komaj koncem marca znani podatki iz zaključnega računa, ki so glavna podlaga za pripravo letnega gospodarskega načrta. V posebnem sestavku v tej številki vestnika so nadrobno prikazane postavke iz gospodarskega načrta, ki ga je obravnaval in sprejel delavski svet s tem, da naj se izdela po predlogih organov upravljanja v enotah predračun razporeditve predvidenih sredstev za sklade enot. Dalje pa je zahteval delavski svet, da komisija za plan ponovno pregleda delitveno razmerje, določeno za projektivni biro glede na vlogo te enote, ki se s predlaganim razmerjem ne strinja. V razpravi je bilo posebej poudarjeno, da je odločilne važnosti za gospodarjenje podjetja njegova finančna moč, ki se odraža v likvidnih sredstvih za poslovanje Povečati bo potrebno lastna obratna sredstva in dela dohodka, namenjenega za sklade. Sredstva sklada skupnih potreb podjetja, iz katerih se v prvi vrsti formirajo obratna sredstva, so po planu za 23,5 °/» nižja, kot so bila lani dosežena. To je rezultat povečanega dela sredstev, ki se bodo pri stoodstotni izpolnitvi plana razporedila za osebne dohodke. Plan namreč predvideva povečanje sredstev za osebne dohodke od 5—6 “/o. medtem pa ne predvideva večjega dohodka na ono opravljeno uro. Potemtakem se za toliko znižajo sredstva skladov. Razmerje delitve skladov na sklad podjetja in na sklade enot je ostalo nespremenjeno. Postavlja se sedaj osnovna naloga za organe upravljanja v enotah, da po načelu dobrega gospodarjenja že v naprej predvidijo razporeditev sredstev svojih skladov, in to v večjem delu na obratna sredstva. V razpravi je bilo ponovno načelo vprašanje medsebojnega obremenjevanja režijskih stroškov podjetja. Od skupnega zneska režijskih stroškov odpade 45,5 °/o na obresti od poslovnega sklada in kreditov na zavarovalnice in razne članarine zbornicam ter poslovnim združenjem in dalje še na stroške z osnovnimi sredstvi, ko niso v obratovanju. Ključ razdelitve režijskih stroškov, ki je sedaj v veljavi, je po ugotovitvi članov delavskega sveta nepravičen. Stroški se razdeljujejo na enote tako, da se za vsako opravljeno uro zaposlenih v enoti obremeni po 1.50 din in za vsak dinar od zneska amortizacije, obračuna cd lastnih in tujih osnovnih sredstev po 0,25 din in Medtem ko ima npr. ena enota od druge večjo proiz-vodjo za 14 °/o, prispeva k skupnim stroškom režije 45,7 11'o manj sredstev iz svojega dohodka, pri tem pa uporablja v enaki meri sredstva, zaradi katerih nastajajo režijski stroški. Delavski svet je v zvezi s tem zadolžil strokovne službe, da spremenijo sistem medsebojnega obremenjevanja stroškov režije podjetja, da bo upoštevano osnovno načelo, da naj nosi stroške tisti, ki jih je dejansko povzročil, oz. zaradi katerega so nastali. Sindikalni odbor podjetja je naslovil na delavski svet vlogo za zvečanje prispevka k stroškom letovanja za NK, PK in NSŠ delavce. Upravni odbor počitniških domov, kateremu je bila naloga odstopljena, je izdelal predlog tako, da bo znašal za omenjene kategorije delavcev prispevek podjetja k stroškom letovanja ob rednem dopustu po 23 N din na dan (doslej 15 N din) za člana družine pa 20 N din na dan (doslej 12 N din na dan). Delavski svet je ta predlog osvojil, kakor tudi pogoj, da se da prispevek za največ 10 dni, če je dokazano vsaj 3-dnevno nepretrgano letovanje v organiziranem počitniškem domu ali drugem gostinskem objektu. Končno je delavski svet sprejel spremembo pravilnika o dnevnicah za delavce obratov tako, da bodo imeli za čas, ko so na terenu, dnevnice v višini 70 "k tistih, ki so določene v pravilniku za dnevnice za službena potovanja. Upravni odbor, ki je imel isti dan sejo pred zasedanjem delavskega sveta, je obravnaval gospodarski načrt in priporočil delavskemu svetu, da ga sprejme, Obravnaval je pa dalje predlog komisije za notranjo delitev, da se povišajo terenski dodatki za delavce, ki delajo na terenu. Povišanje terenskega dodatka je smatral za nujno, ker so se podražili stroški na terenu. Predlog bo v obravnavi do konca aprila, nakar ga bo upravni odbor predložil v potrditev delavskemu svetu. Komisija za notranjo delitev je predlagala, naj se povišajo startne osnove za vse ročne delavce za pavšalno 10 °/o. Upravni odbor se s predlogom o linearnem povišanju ni strinjal in je naročil komisiji, naj izdela predlog o zvišanju osnov za omenjene kategorije delavcev tako, da bo upoštevana diferenciacija med posameznimi poklici, It. Z. s hš sem šla iz Dekanov v Koper Marijo Mrakovo pozna v Gradisu ’6liko ljudi: poznajo jo ne samo Odrasli, marveč tudi mnogi tisti, ki v naše podjetje šele pred Marija je namreč kadrov-sKo-socialna delavka v Kopru in 2ato mora »po uradni dolžnosti« ^Poznati vsakega vajenca, ki pride koprsko enoto, seveda pa tudi od-•'asli delavci, ki gredo iz te enote v Pfugo in obratno, morajo z dokumenti k tovarišici Mariji. , .“V Gradisu sem že od leta 1948, k)er sem bila najprej zaposlena na Sfadbišču HE Medvode, od leta 1954 Pa sem ves čas v Kopru,« je pripotovala tovarišica Marija. “Kakšni so vaši spomini na prvomajske praznike pred 15 in več leti v Kopru,« sem jo vprašal. “Veste, za 1. maj sem vsako leto 5ia domov, v vas Studenčice pod Katarino oziroma pod Joštom pri Medvodah. Seveda pa se dobro spominjam tistih dnevov pred praznika Če primerjam sedanje in takrat-ne čase,' lahko rečem, da je zdaj v'den ogromen napredek. Takrat, Pred 15 leti, je bilo res bolj — mi-?erno. Naša cona takrat še ni bila Priključfena k Jugoslaviji, primanjkovalo je marsičesa, razmere so Prišli kratkim. bile še zelo neurejene. Dobro se spominjam, da večkrat niti avtobus ni vozil redno. Vem, da sem tik pred prvomajskimi prazniki morala nekajkrat peš iz Dekanov v Koper. Seveda sem hodila dobri dve uri in sem prišla na delo kar precej utrujena. Spominjam se tudi, da smo imeli pred prvomajskimi prazniki v Dekanih skladišče kar pod oljkami. brez strehe in brez ograje. Res pa je, da so domačini tu zelo pošteni; povsod drugod smo imeli skladišča in gradbišča ograjena, tu pa nič. In vendar nismo pogrešali niti enega predmeta. Ne verjamem, da so v vseh krajih pri nas tako pošteni ljudje kot so tu v okolici Kopra,« »Kaj ste še prav posebno pogrešali v tistih časih po osvoboditvi,« sem še pobaral tovarišico Marijo. »Precej stvari smo pogrešali,« je odvrnila, »saj sem že povedala, da so bile trgovine slabo založene in tudi sploh ni bilo marsikje takšnega reda, kot smo ga vajeni danes. Osebno sem še zlasti pogrešala kulturne in zabavne prireditve. Medvode sicer niso veliko naselje, vendar če primerjam v tistih časih Medvode in Koper, bi rekla, da ie bila okolica Ljubljane, v katero sodijo tudi Medvode, kulturno precej bolj razgibana. No, zdaj se tudi v Kopru ne moremo pritožit; glede tega. saj je poleti kulturnih in zabavnih prireditev dovolj. Nekatere prireditve so tudi na visoki ravni in res kvalitetne. Žal pa ima vsaka kolaina dve plati: mnoge prireditve so ljudem danes dostopne samo za — visoke pare. Vstopnina je pač tolikšna, da si je delavec marsikdaj ne more privoščiti. Glede tega pa je bilo v prvih povojnih letih bolje, saj takrat nismo vseh stvari — tudi kulture — tako zelo skomercializi-ral; in vse, prav vse, gledali samo skozi vrednost — dinarja.« Haloge sindikata gradbincev pri uresničevanju sainnuoravnih dogovorov Nadaljevanje z 2. str. izobrazbo je imel na primer v letu |-68 poprečni urni zaslužek v ljubljanskem bazenu 4,38 din (podatek J® iz »Obvestil« biroja gradbenica. št. 2/69 str. 54, 55). Ročni kva-uicirani delavec pa je zaslužil 4,31 na uro (isti vir). Prvi ima pra-"norna nedokončano osemletko ali ?a)več osemletko, medtem ko mora !nieti drugi poleg osemletke še tri— ®tno šolo za učence v gospodar-1Vu- Poleg tega pa se ročno kvali->c:rano delo opravlja v precej tež-Ta razmerah kot pisarniško delo. Pa vseeno, kljub večji zahtevno-. ‘ znanja in delovnih pogojev slab-Se Plačujemo ročnega kvalificirane-®a delavca kot nižje strokovnega umskega delavca, To delavci vedo, °°čutijo pa kot krivico. Sindikat "lOfa s svojo akcijo spremeniti te °dnose, to je odpraviti nepravilno Vrednolenje dela! Kako more sploh do tega priti? '-'ugovor na to vprašanje daje za-meva po strokovni določitvi osnov, Tam, kjer se plačuje položaj — pa ročni delavci nimajo, če Urn ga £e ne pritikamo z umetnimi Pridevj (zidav — referent na primer) — tam je cenjeno in plačano Pravniško delo nadpoprečno. Tako mdi strokovnjaki, ki niso visoko hierarhični lestvici položajev. Praviloma odrežejo krajši del. Žal 0 taka podjetja pri nas v večini. Opozarjamo, da je uvedba analitične ocene kot tehnike in metode za določevanje osnov zelo, zelo zahtevna naloga. Z analitično oceno spremenimo obstoječe odnose; in samo dejstvo, da bodo nekateri (pri)-dobili relativno manj kot drugi, je dovolj zgovorno, da bomo imeli precej nasprotnikov. Iskati jih je med delavci z neustrezno izobrazbo, med delavci, ki imajo odgovornost višje plačano kot pa sankcionirano, ter med delavci, ki se bojijo reda in sistema, ker bi s tem zgubili nekaj prostora za samovoljno in »elastično« prilagajanje mimo »togih« določil sistema. Večina njihovih »dokazov« pa se kot milni mehurčki razblinijo, čim pustimo času, da začno »dokazi« delovati. Vendar pa, ker gre največkrat za vplivne delavce na hierarhični položajni lestvici, ti »dokazi« na papirju uspevajo prepričati samoupravne organe, da so obstoječa razmerja kar dobra in da je treba popraviti le najbolj kričeče nepravilnosti. Kaj kmalu pa se nov pravilnik izkaže za nezadostnega in potrebni so popravki, ki nenačelen pravilnik napravijo še bolj nenačelnega. Politiko nagrajevanja tedaj gradimo na spremembah predpisov — podobno kot sem ter tja naše gospodarstvo^ — namesto na sistemskih izhodiščih. S. U. Obiski pri vdovah Vse na svetu je minljivo in vsaka stvar se rada hitro pozabi. Če nekdo iz ?ttiše sredine odide za vedno, se morda za nekaj časa zamislimo, da slej ko prej pridemo tildi mi na vrsto, obžalujemo pokojnika, izrečemo nekaj sočutnih besed in življenje zopet teče naprej, kot da se ni ničesar zgodilo. Pa vendar! Ali se spomnimo kdaj na svojce teh pokojnikov? Ali so se znašli sami v življenju? To je imel v mislih tudi naš urednik, ko me je napotil k svojcem naših pokojnih delavcev, ki so bili svoječasno zaposleni pri našem podjetju. Z občutkom tesnobe sem se najprej napotila k Justini Mesesnel, s katero sem se seznanila pred leti v našem počitniškem domu v Ankaranu. Prav zaradi najinega poznanstva je prva trema kaj kmalu minila in že je stekel pogovor o njenem možu Tonetu. Obrat, kjer je bil njen mož zaposlen, ga je poslal leta 1959 na gradbišče v Podvelko. Ko je s svojimi tovariši napeljaval kabel čez nemirne>_ Dravo, je vrtinec preobrnil čoln ter potegnil ljudi na svoje dno. Pokojni Tone je zapustil nezaposleno ženo in dva mladoletna otroka. Tega težkega udarca, je dejala, ne bi rada še enkrat doživela. Zaradi 'težkih gmotnih razmer je bila prisiljena, da se je zaposlila. Zaposlitev so ji nudili našikovin-ski obrati, kjer je bil zaposlen tudi njen mož. Najprej je delala po štiri ure, kasneje se je zaposlila za poln delovni čas, da je s tem povišala prejemke in da je lahko šolala otroke. Pri tem težkem življenju je imela svojo uteho v pridnih in dobrih otrocih. Vzgojnih problemov ni imela. Sin je dokončal elektrotehniško šolo ter sedaj študira višjo upravno šolo, hči pa je dokončala srednjo gradbeno šolo s pomočjo štipendije, ki jo je prejela od podjetja. Sedaj je zaposlena na našem sektorju Ljubljana— okolica, kjer se prav dobro počuti. Na vprašanje, če ji je ob smrti moža podjetje priskočilo na pomoč, pa je dejala, da je podjetje organiziralo in oskrbelo vse potrebno za pogreb, pa tudi vsako leto se ga spominjajo ob dnevu mrtvih. Njena največja želja je, da bi ostala zdrava ter spravila do lastnega kruha še svojega sina Naslednji cilj mojega razgovora je bila tov. Ivanka Šuster, ki je zaposlena v samopostrežni trgovini podjetja Prehrana. Prej sem jo poklicala po telefonu, brž ko pa sem vstopila v lokal, me je takoj prepoznala, da sem od Gradisa Tudi ona je bila vrsto let zaposlena pri podjetju na gradbišču v Zenici ter se z veseljem spominja tistih dni, ki jih je preživela na tem velikem gradbišču. Sama pravi, da se še vedno počuti kot del našega kolektiva. Ko smo prevzeli dela v Zahodni Nemčiji, se je pokojni Ivan prijavil na delo. Tistega usodnega dne leta 1965 se je ponesrečil na objektu, kjer se je zaradi udarca tovornjaka podrla stena opažnih plošč in ga pokopala pod seboj. Podjetje je izgubilo dobrega delovodjo, družina pa skrbnega očeta. Podjetje je takoj organiziralo pogreb v domovino ter priskočilo na pomoč družini, ki se je znašla brez dobrega rednika Na vprašanje, kako so se preživljali v začetku, je dejala, da niso bili vajeni razmetavati denarja Sin danes obiskuje elektrotehniško šolo ter prejema štipendijo podjetja, hči pa obiskuje osemletko. Njen trenutni problem je ta, da se zaradi pomanjkanja časa ne more posvetiti otrokom v tolikšni meri, kol bi bilo to potrebno. Ko mi je s solzami v očeh pripovedovala o svojem dobrem možu, sem doumela, kako težko je moralo biti takrat, ko si ostal sam in kako prijetno je človeku, če se ga v takih trenutkih kdo spomni, Prek našega vestnika se še enkrat zahvaljuje tov. Lipovcu za nesebično pomoč. Posebno hvaležnost pa izraža tov. Smrajčevi in celotnemu kolektivu obrata gradbenih polizdelkov, kateri se jo še danes spominja v tej ali oni obliki. Ko sem odhajala domov, sem premišljevala o tem našem kratkem življenju. Dokler si poln zdravja in volje, si obkrožen s prijatelji. Ko te ni več, počasi zblediš v spominu vseh. Prav pa je, da se večkrat spomnimo družine tistih, ki so preminuli na delu za lepšo bodočnost in razvoj našega podjetja. Najtežja pot me je čakala, ko sem obiskovala tov. Kristino_ Kavčič, ki leži na infekcijski lili7 niki v Ljubljani. Obisk bolnikov, predvsem pa še še v bolnišnicah je moja šibka točka. Ko sem jo po enourni proceduri le našla, seveda z zdravnikovim dovoljenjem, sem se oddahnila. Takoj sva se spoznali in pogovor je stekel. Smrt moža, ki se je ponesrečil leta 1954 na poti v službo, jo je zelo .prizadela. Zapustil je dva nepreskrbljena otroka, sama pa je bila zaposlena v tovarni Saturnus. Zaradi težkega udarca je zbolela ter je bila že lani od avgusta do novembra v bolnišnici, letos pa se ji je bolezen povrnila. Že eno leto je v bolniškem staležu. Starejša hčerka se je medtem honorarno zaposlila na RTV, mlajša deklica pa obiskuje osemletko. Na vprašanje, če ji je podjetje pomagalo ob času nesreče, je dejala, da so ji obrati, kjer je bil njen mož zaposlen, dali enkratno denarno podporo. Štipendije za otroke od podjetja ni dobila, sicer pa je tudi ni prosila. Največji prgoblem je seveda finančni problem, še posebno, ker je ravno ob moževi smrti dobila nakazano stanovanje od podjetja, za katerega pa je morala položiti svoj delež. Zeli si še stika s podjetjem, saj pravijo, da v sili spoznaš prijatelja. Njena največja želja pa je, da bi dokončno ozdravela in spravila svoja otroka do kruha, To pa bo storila le, če bo imela zdravje ter večjo uvidevnost svoje okolice. Nuša Piškur ličimo se nemščino LEHRSTUCK DREI (3) vie arine r.a ge: wie ist das? Das ist ein Schvvamm (der Schwamm). Er ist gelb. Das ist cine Tafel (die Tafel). Sie ist schwarz, Das ist ein Tuch (das Tuch). Es ist vveifi. Das ist der Federhalter. Das ist ein Federhalter. Er ist rot und sehvvarz. Das ist die Feder. Das ist eine Feder. Sie ist vveifi, Das ist das Lineal. Das ist ein Lineal. Es ist heiibraun. Das ist der Bleistift. Das ist ein Bleistift. Er ist griin. Das ist der Gummi. Das ist ein Gummi. Er ist grau und vveiB. Das ist die Schreibmaschine. Das ist eine Schreibmasehine. Sie ist sehvvarz. Das ist das Papier. Das ist ein Papier. Es ist vveifi. Das ist das TintenfaB. Das ist ein TintenfaB. Es ist sehvvarz und vveiB. Das ist die Tinte. Das ist eine Tinte. Sie ist sehvvarz. Daš ist der Fullhalter. Das ist ein Fullhalter. Er ist sehvvarz. Daš ist auch ein Fullhalter. Er ist nicht sehvvarz, sondern braun. VVie ist die Ta fel? — Die Tafel ist sehvvarz. Wie, ist der Federhalter? — Der Federhalter ist rot und sehvvarz. VVie ist der Schvvamm? — Der Schvvamm ist ........................... IVie ist der Bleistift — Der ..........................I............. VVie ist das Lineal? — ................................—............ tVie ist die Feder? — ..............................................- Wie ist der Gumni!? — .......... .................................... VVie ist das Tuch? — .............-.................................. Die Schreibmaschine? Das Papier? Die Tinte? Das TintenfaB? Hiey ist ein Fullhalter. Er ist sehvvarz. Dort ist auch ein Fullhalter. Er ist braun. D i e s e r Fiillhalter ist sehvvarz. Der andere Fullhalter ist braun. Dieser Tisch- ist heiibraun. Der andere Tisch ist dunkelbraun. Dijese Tinte ist.blau. Die andere Tinte ist sehvvarz. Die se Lampe ist griin, die andere Lampe ist gelb. Hier ist Papier. D i e s e s Papier ist vveiB. Das andere Papier ist auch vveiB. . Dieses Bild ist bunt, das andere Bild ist auch bunt. Dieser und der andere sind mannlich. D i e s e und die - andere sind vveiblich. Dieses and das andere sind sachlich. Gros — klein Die Tafel ist grofi. Das TintenfaB ist klein. Der Vater ist grofi, a b e r Hans ist nicht grofi, er ist klein. Auch Inge ist klein, aber Frau-lein Anna ist grofi. Auch der Brieftrager ist grofi. Dick — diinn Das Buch ist dick. Das Helf ist diinn. Auch das Papier ist diinn, aber die Pappe ist dick. Dieses Buch ist dick, vvie ist das andere Buch? Es ist diinn. Dieser Schvvamm ist dick VVie ist der andere? Er ist auch dick. Rund — eckig Der Bleistift ist rund. Das Lineal ist eckig. Ist die Lampe rund? Ja. die Lampe ist rund. Der Tisch auch? Nein, er ist eckig. VVie ist der Kreis? Der Kreis ist rund. Er ist immer rund. Auch das Rad ist immer rund. Lang — kurz Das Lineal ist lang, Es ist 40 cm lang (das Zentimeter). Die Feder ist kurz, aber das Meter (m) ist lang, VVie ist das Kilometer (km)? Das Kilometer ist s e h r lang. Es ist tausend Meter (1000 m) lang. Wie ist das Milimeter (mm)? Es ist sehr kurz. Hoch — niedrig Die Tafel ist hoch. Sie ist 2 m hoch. Die Bank ist niedrig. Auch der Stuhl ist niedrig. Hier ist ein Berg. Dort ist auch ein Berg. Dieser Berg ist hoch, der andere Berg ist niedrig. Hier ist eine Brucke. Dort ist auch eine Brucke. Diese Brucke ist niedrig. Die andere Briicke ist hoch. Bas Hans. Dieses Haus ist hoch, das andere ist niedrig. Gut — schlecht Dieser Bleistift is gut und schreibt gut. Der andere Bleistift ist nicht gut und schreibt nicht gut, Er ist schlecht. VVer ist gut? Die Mutter ist gut. Auch der Vater ist gut. Die Eltern (Vater und Mutter) sind gut. Das Z i m m e r. Hier ist ein Zimmer. Es ist grofi und hoch. Es ist 3 m hoch. Das Zimmer hat ein Fenster (das Fenster) und eine Tur (die Tur). Das Fenster ist 1 i n k s. Die Tiir ist r e c h t s. O b e n ist die Dečke, unten ist der Fufiboden. Das ist eine W a n d (die VVand), VVie ist die VVand? Die VVand ist hoch und dick. Das Zimmer hat vier VViinde: die erste, die zvveite, die dritte und die vierte VVand. Dieses Zimmer ist unten. Es ist grofi. Oben ist auch ein Zimmer. Das ist klein. VVas ist das? und vvie ist das? VVas ist das? Das ist ein Tisch. VVie ist der Tisch? Er ist viereckig und grofi. VVas ist das? Das ist ein Stuhl. VVie ist der Stuhl? Der Stuhl ist braun. Der Tisch (viereckig), der Stuhl (braun), der Ofen (vvarm), die Bank (niedrig), das Bett (gut), der Schrank (hoch), der Bleistift (rot), der Federhalter (rund), das Buch (dick), das Heft (diinn), das Lineal (lang), die Feder (klein), der Berg (hoch), der Baum (griin), die Brucke (lang), das Haus (niedrig), die Kirche (schon), die Schule (grofi), die Strafie (lang), die Autobahn (sehr lang), der ■ Garten (klein), das Feld (grofi), die VViese (griin). Die VVtirter — besede Der Schwamm - goba die Pappe = lepenka die Tafel = tabla der Kreis - krog das Tuch = ruta das Rad = kolo er — sie — es = on — ona — ono sehr = zelo der Federhalter = peresnik der Berg «= gora die Feder = pero die Brucke = mosr das Lineal = ravnilo das Haus = hiša der Bleistift = svinčnik die Eltern = starši der Gummi = radirka das Zimmer = soba die Schreibmaschine = pisalni das Fenster = okno stroj die Tiir = vrata das Papier = papir links = levo das Tintenfafi = tintnik rechts = desno die Tinte = črnilo die Dečke = strop der Fullhalter = nalivno pero der Fufiboden = tla grofi = velik oben = zgoraj klein — majhen unten = spodaj aber = toda die VVand = stena dick = debel vvarm = toplo diinn = suh das Bett = postelja rund = okrogel der Schrank = omara eckig = oglat der Baum = drevo lang = dolg die Kirche = cerkev kurz = kratek schon = lep hoch = visok die Schule = šola niedrig = nizek die Strafie = cesta gut = dober die Autobahn = autocesta schlecht = slab / der Garten = vrt dieser = ta das Feld = polje der andere = oni die VViese = travnik diese = ta tausend = tisoč die andere = ona hnndert = sto dieses — to schreibt = piše das andere = ono dreifiig = trideset 1 M m iš- či PROMET 1968: 140 mrtvih pešcev Število prometnih nesreč narašča in z njim tudi vedno več mrtvih pešcev, kolesarjev, mopedistov in drugih. To je pojav, ki spremlja naše življenje, ki spremlja našo pot bodisi v službo, iz nje oz. kamorkoli pač gremo. Nevarnost prometnih nesreč je vedno bolj ali manj prisotna. Odvisno je od tega, koliko se je znamo obva- rovati. Ta čas že razpolagamo s podatki o tem, koliko in kje so bile prometne nesreče v lanskem letu, kdo so bili njih žrtve in zakaj. Začnimo s številko 497. To je število mrtvih v prometnih nesrečah v Sloveniji, ki se je v enem letu povečalo kar za 86 žrtev cestnega prometa. Tako močnega povečanja mrtvih udeležencev v prometu niso predvidevali najbolj pesimistični prognozerji. V tem prispevku bi posebno obravnavali najbolj štr*’ilno kategorijo udeležencev v prometu, ki je tudi v nesrečah najbolj prizadeta. To so pešci. Cestna smrt je med temi neusmiljeno kosila, ni izbirala žrtev, temveč je morila od kraja, vse od predšolskih, šolskih otrok, do ljudi v najboljših letih, do najstareiših. Rad bi nekoliko bolj podrobno opisal razmere v Ljubljani in n/e-nem bližnjem območju, ker menim, da je za bralce tega lista posebno pomembno. Samo v Ljubljani in okolici je bilo lan; kar 58 do smrti povoženih pešcev. Ko smo natančneje analizirali lanskoletne prometne nesreče, smo sicer ugotovili, da niso naraščale v takšnem sorazmerju kot prejšnja leta, vendar pa so to bile nesreče s težjimi telesnimi poškodbami. Znano je namreč, da so pešci že prj »majhnih« nesrečah največkrat hudo telesno poškodovani. Poglejmo: lani je bilo v Sloveniji povoženih do smrti 149. telesno poškodovanih pa je bilo kar 1652 pešcev Ali drugačna primerjava: skoraj vsaka tretja žrtev v cestnem prometu je pešec. Ti podatki že preveč resno opozarjajo na to, da so pešci v prometu daleč premalo previdni. Statistika kaže tudi, da so prav pešci v večin: primerov sami povzročitelji prometnih nesreč, kjer so ostali žrtve lastne neprevidnosti. Take in podobne primerjave bi še naprej lahko naštevali, vendar se nam zdi bolj pametno, da opozorimo na napake, ki so jih storili pešci v prometu, da je do tako hud:h posledic prišlo. Na prvo mesto sodi iznenadno prečkanje ceste pred ali za vozilom (najpogosteje avtobusom). Na drugem mestu so vinjeni pešci. ki v takem stanju storijo nekaj, kar postane za njih usodno. Temu sledi nepravilno prečkanje ceste zunaj označenih prehodov za pešce in drugo. Od časa do časa se na teh cestah zgodijo tudi zelo hude prometne nesreče. Lani je bilo na primer samo v 15 prometnih nesrečah kav 36 mrtvih. Ali druga zanimiva ugotovitev, da je bilo na ljubljanskem območju v treh mesecih, to je oktobra, novembra in decembra, kar 50 smrtnih žrtev prometa itd. Prometno varnostne razmere na naših cestah, še posebno pa v Ljubljani in Mariboru, so precej zaple-lene. Prometna varnost ni na višini. Zato morajo udeleženci v prometu, zlasti pešci, zanjo skrbeti sami. Posebno opozarjamo na nevarnost v času prometnih konic, bodisi zjutraj, ali opoldne. Tedaj se od kraja vsem zelo mudi. Zato tudi Aprila so opravili teoretični del izpita naslednji člani kolektiva: Tečaj za PK betonerje v obratu gradbenih polizdelkov Ljubljana: Lan Balaško, Matija Bermanec, Pe;er Hostička, Peter Kepic, Stojan Momčilovič, Mujaga Okanovič, Re-do Puškar, Josip Sambolič, Darko Rejac in Momčilo Zvonar. Popravne izpite imajo: Jože Gru-ban. Franjo Cinkovič. Nurija Safič, Marjan Primc in Darko. Strgar. Izpit za PK tesarje: Luka Dapič, Ante Jurič, Rajko Kovačevič, Dušan Mačkic, Gojko Mačkiz, Josip Mihokovič, Tomislav Matošina, Bu-ro Ostojič, Buro Pavlek, Pavao Pazin, Stjepan Rengel, Marko Svetlji-ca, Miroslav Sukovič, Josip Tušek in Josip Vereš. Popolnoma so padli: Nikola Jel-čič. Ulja Letič, Vlado Mihajlovič. Izpit za PK zidarje: Jožo Dimja-čevič, Ivica Ozbetič, Pavao Šperno-ga, Nikola Spengel, Nedeljko Trku-lja, Ivan Dejak, Verner Buro, Franjo Lukačevič, Franjo Matovina, Stjepan Bolak, Božo Štrbac, Mirko Milješič, Mile Pavšič, Jovan Nena-dovič. Popolnoma so padli: Vinko Čavič, Ivan Kovač, Stevo Panič in Stjepan Mikolaš. Teoretični del izpita za kvalificirane tesarje so dne 4., 5., 7. in 8. aprila opravili: Redžep Ahmetovič (Zalog), Meho Celebič (Ljubljana), Marko Bujlovič (Jesenice), Hasan Buriti (Ravne), Vinko Kalšan (Ljubljana), Milovan Cikojevič (Jesenice), malokdo pazi na lastno, še manj pa na tujo varnost v prometu. Promet stalno raste. Prav zaradi tega lahko pričakujemo tudi letos podobne težave kot lani. Da pa n® bo toliko nesreč, pa bomo vendarle moral; poskrbeti tudi sami in sicei tako, da bomo na vsakem koraku boli in boli previdni. Maria n Meti jak Alek Kadirič (Zalog), Muharem Ka' dirič (Zalog), Mustafa Kadirič (Za* log), Husnjak Kekič (Ljubljana)-Viktor Komljenovič (Jesenice), Bor' de Marič (Jesenice), Dragoljub Pef' kovic (Ljubljana), Jusič Remz° (Zalog), Mehmed Tabakovič (Ljub' ljana), Ljubomir Timarac (Jeseni' ce). Atič Tutič (Jesenice), Blaž Volf (Ravne), Jože Zemljič (Ravne)-Milan Zrnič (Jesenice), Suljo Zalit (Ljubljana). Popravne izpite imajo: Mijo Zi' vič (Jesenice) Tahir Tatar (Ravne)i Niko Tomič (Ravne), Živko Stojče' vič (Ljubljana), Dušan Koš (Ljub' ljana), Mustafa Denič (Ljubljana) in Blagoje Bobič (Ljubljana). Tečaj za kvalificirane in polkva-iificirane tesarje in zidarje v riboru Dne 2. aprila 1969 se je v Mari' boru pričel tečaj za kvalificira11; tesarje in zidarje. Tečaj obiskujej0, Anton Banfič, Ivan Juršek, Jane? Matjašič, Martin Mesarič, Stefan Rodeš, Anton Turšak. Milan Zagorec, Franc Domonko. Mirko Glavi®8-Oto Ješe, Štefan Klobučerič in J°' že Kos. Tečaj za kvalificirane in polkva' Iificirane zidarje: Stefan Biškup. Ivan Horvat, Slavko Hrnečič, Stefan Mihin, Rihard Trop, Slavko Vušif-Miha Zajfrid. Anton Arklinič, J°z. Arklinič, Andrej Bedrički, AvguS Borko, Josip Cestar. Martin Dreven' štiek, Marjan Furjan, Ivan Horvat-Franc Juričinec, Vladimir K0*n!L Franc Lazar, Milo Mileč in Stank Rojko. Z volišča v Mariboru. Tri minute pred sedmo je pridrvel na volišče. je izpolnil glasovalni listek, je še vprašal: »Ja, kje pa imate luknjo?11 Iz centra za izobraževanje f - . t mm . . . pravi ho-ruk Ko smo pred kratkim vprašali šefa koprske enote, kaj je novega v stanovanjski soseski Olmo, se mu je obraz zadovoljno razlezel: »V Olmu pa bo letos pravi ho-ruk, to je pravcati b-u-m! Na novo bomo začeli letos nič manj kot 250 stanovanj, torej toliko, kot jih v Kopru že dolgo nismo gradili.« Verjetno se mnogi naši bralci še spominjajo dogodkov izpred več let, ko smo začeli v Kopru graditi naselje Salara. Takrat smo morali od tu in tam poslušati najrazličnejše pripombe, čeprav je res, da je bilo proti koncu, ko so naši graditelji zaključevali naselje Salara III, kritičnih pripomb vedno manj. Potem ko smo končali naselje Salara. je prišlo na vrsto novo stanovanjsko naselje — Olmo. Lani smo v Olmu usposobili prvih 56 montažnih pritličnih vrstnih hišic. In spet so nejeverni Tomaži majali z glavami in godrnjali. No, letos pa je Olmo slednjič zadal udarec vsem zlobnim in tudi dobronamernim kritikom. Zanimanje med delovnimi kolektivi in tudi posamezniki za stanovanja v montažnih vrstnih hišicah je tolikšno, da je to presenetilo celo naše ljudi. Kot smo izvedeli, je pred kratkim samo -Tomos« naročil za svoje delavce 108 stanovanj, Luka Koper Pa 60. Tudi za družine borcev bomo* začeli letos graditi 40 stanovanj, Precej pa so jih kupili tudi posamezniki in nekatera manjša podjetja ter ustanove. Skratka, zanimanje za stanovanja v Olmu je tolikšno. da si boljšega res ne bi mogli želeti. Kje so vzroki, da je letos Olmo dosegel tak prodoren uspeh in da bo prva faza izgradnje soseske Olmo, ki obsega okrog 350 stanovanj, ze praktično zaključena? Predvsem je treba upoštevati ceno, kj je takšna, da ji res ni kaj oporekati. Ce vemo, da velja v stanovanjih v Olmu kvadratni meter od 120.000 do 130.000 starih dinarjev in da je v to ceno vračunana še celotna komunalna ureditev (vodovod, ceste, zelenice, kanalizacija, električno omrežje itd.), potem bi takšno ceno zaman iskali širom Slovenije in tudi širom Jugoslavije v strnjenih naseljih. Vemo, da so stanovanja v nekaterih stanovanjskih blokih že dosegla do 200.000 in celo več starih dinarjev za kvadratrfi meter. Skratka, stanovanja v Olmu so — bodimo kar odkriti — zelo poceni! Lepo dvosobno stanovanje s površino 63 kvadr. metrov velja 7,700.000 S din, največje štirisobno s površino okrog 80 kvadratnih metrov pa 10,2 milijona starih dinarjev. Torej, cene, ki jih v Ljubljani, Mariboru in drugih mestih ne poznajo več, saj so bile takšne cene v veljavi predlanskim ali še prej. Vrh tega pa imajo prebivalci v Olmu tudi izredno visok stanovanjski standard. Stanovanja so lepo opremljena, po tleh so podi iz plastičnih mas ali parket, vse stene so obložene s pralnimi tapetami. V kuhinji in kopalnici so vgrajeni mnogi elementi — kopalna kad. štedilnik, omare, pomivalna korita in podobno. In če še dodamo, da je vrstna hiša le — hiša, torej vse kaj drugega kot stanovanje v bloku, potem je stanovanje v Olmu resnična vaba Letos bomo v stanovanjski soseski zgradili 250 stanovanj v montažnih vrstnih hišah za vsakogar. Precej prebivalcev tega naselja si je svoje domove že lično uredilo in opremilo, ponekod so postavili pred hišicami ograje, tako da imajo pred stanovanjem lično urejene vrtičke. Omenimo naj še, da bo imel Koper že v kratkem tudi redno avtobusno zvezo med naseljem Olmo in mestom. Torej, še en plus več za naselje Olmo. V Kopru so nam še povedali, da je veliko zanimanje za Olmo ne samo med delovnimi organizacijami in posamezniki, marveč da je dobil »Gradis« za ureditev in izgradnjo tega naselja tudi vso možno podporo od banke ter od stanovanjskega podjetja. Zato bodo v novem naselju zastavili čim bolj na široko. Seveda je težko reči, ali bodo lahko Koprčani že letos usposobili vseh 250 stanovanj. Bržkone vseh še ne bo mogoče letos dokončno opremiti, vsekakor pa bo letos vseljiva dobra polovica novih stanovanj. Prednost gradnje v Olmu je tudi v tem, da lahko vsak osmorček, deselorček ali šestorček — kolikor je pač v skupnem objektu stanovanj — takoj ko je dokončan, že oddaš stanovalcem. V velikem bloku tega ne moreš, marveč je treba usposobiti blok ali stolpnico v celoti in šele potem, ko je celoten objekt s 50, 80 ali več stanovanji popolnoma urejen, lahko stavbo oddaš uporabnikom. Nedvomno je tudi to prednost, ki jo ima gradnja v Olmu. Vsega dela seveda naši graditelji v Olmu ne zmorejo. Zato ureja ceste v stanovanjskem naselju gradbeno podjetje »Primorje« iz Ajdovščine, tapete in pode pa polagajo delavci koprskega podjetja »Slikoplast«. Izvedeli smo tudi, da je največ zanimanja za dvosobna stanovanja, čeprav so na voljo tudi enosobna, tri- in celo štirisobna. Prav po »zaslugi« Oima se tudi letos koprski enoti obetajo ugodni delovni in ekonomski rezultati. Računajo, da bo vrednost vseh del v novem predelu soseske Olmo dosegla vrednost okrog 2 in pol milijarde starih dinarjev. Seveda letos vsega dela ne bo mogoče končati, zato tudi realizacija iz naselja Olmo ne bo tako velika in jo bo šlo nekaj še v letu 1970. Vsekakor pa bo precej dela tudi na 5. navezu v koprski luki in verjetno še na kakšnem objektu. Zato ni nič čudnega, da so Koprčani, ki imajo zaposlenih komaj 200 ljudi, povečali lansko realizacijo 2,4 milijarde letos še za 400 milijonov starih dinarjev. V Kopru so prepričani, da tudi 2,8 milijarde realizacije v letu 1969 zanje ne bo pretrd in neuresničljiv proizvodni oreh. P. ra ■ lika gradbišče pod Dobr Ob vznožju 1600 m visoke Dobrče, ki ji planinci tudi pravijo slovenski Rigi — po vzorcu švicarske gore, ki slovi zaradi čudovitega razgleda (tudi z Dobrče, ki je nekakšen podaljšek Begunjščice in se z njenega vrha odpira čudovit pogled na vse Julijce, Karavanke in tudi del Kamniških Alp) — so pred kratkim naši delavci odprli veliko gradbišče. V tovarni športnega orodja in smuči »Elan« bomo letos usposobili vrsto novih objektov, ki bodo to znano tovarno v Begunjah na Gorenjskem uvrstili med največja podjetja za proizvodnjo smuči in športnega orodja na svetu. V »Elanu« se ni bilo lahko uveljaviti, saj je bila na licitaciji konkurenca zelo močna, prišli so tako »domačini« (radovljiški »Gorenje« in kranjsko podjetje »Projekt«), vrh tega pa še tisti, ki so »brez občine« — torej »republikanca« Gradis in »Slovenija-ceste«. Naše podjetje je bilo najugodnejši ponudnik, vrh tega pa smo že doslej večkrat gradili v Elanu. Tako smo torej prišli v to tovarno ne kot popolni »tujci«, ampak že kot kolektiv, kj ga tudi na ■ lil.... Biip ppšlli MM ,, —'•i—_ - - y tovarni Elan bomo letos gradili več novih objektov s skupno površino več kot 6000 kvadratnih metrov Gorenjskem poznajo. Sicer smo pa leseni baraki, stari več kot 20 let, tudi v pogovoru z investitorjem -So vse prej kot primerni za moder-slišali, da našemu podjčtju zaupajo no tovarno, ki ustvarja že skoraj 2 in da je Gradis še vedno 'kolektiv, milijona dolarjev dohodka v izvozu ki slovi zaradi kvalitete dela in hi- in ki izvaža svoje izdelke zlasti na trosti gradnje. zahodna tržišča v več. kot 15„ držav. Celotna investicija v »Elanu« je Naši graditelji bodo morali v preračunana na približno. 2,8 mili- »Elanu« kar pošteno zagrabiti,.,»a jarde starih dinarjev! Seveda je delo, kajti, gradbišče je šele komaj večji del tega denarja 'namenjen odkrito. Do konca jeseni bomp. m.o-modernim strojem, kljub temu pa rali vse stavbe spraviti pod streho bo tudi za nas še precej dela. Vred- in tako usposobiti, da bodo lahko v nost gradbenih objektov je ocen j e- njih pozimi in spomladi 1970 mon-na na približno 680 milijonov dinar- tiral j nove stroje. To je namreč jev, domače opreme pa na 425 mili- pogoj investitorja, ki želi že prihod-jonov S din. Skratka, v »Elanu« je nje poletje v novih prostorih »po-naše podjetje letos dobilo precej gnati v ’ tek« proizvodnjo. V »Ela-veliko gradbišče, kj bo dobršen del nu« namreč' računajo, da bo »nova« naših kapacitet zaposlilo prav vso tovarna lahko letno ustvarila okrog sezono tja do zime. 3 milijone 'dolarjev dohodka samo Kakšne naloge čakajo naše gra- v tujini! zlasti v deželah s čvrsto ditelje v Elanu? oziroma konvertibilno valuto. Do jeseni bo treba zgraditi več - novih proizvodnih hal-, nekatere že ^ ■>» o umi obstoječe objekte pa povečati oziroma podaljšati. V novih objektih bo »Elan« močno povečal proizvodnjo smuči (na 200.000 parov letno in bo tako druga naj večja, tovarna za smuči na svetu!), prav. tako pa tudi proizvodnjo čolnov in telovadnega orodja. Načrte za. nove objekte so pripravili v podjetju »Slovenija-projekt« v Ljubljani. Del sredstev bo prispevala tovarna sama, nekaj, pa jih daje mednarodna banka za obnovo in razvoj. Precejšen kredit je dala tudi ljubljanska kreditna banka in hranilnica. 200 milijonov S din pa je posodila tudi kranjska kreditna banka. Skupna površina vseh proizvodnih objektov bo okrog 5000 kvadr. metrov, vrh tega pa bo treba še pred zimo zgraditi tudj novo upravno stavbo. Tako bo v vseh novih objektih, ki jih bomo letos zgradili, več kot 6000 kvadratnih metrov površin. Nova upravna stavba, v kateri bo dobil svoje prostore »Elanov« razvojni inštitut, bo locirana ob sedanjem vhodu v tovarno. Vsekakor je tovarni, kakršna je Elan, nujno potrebna tudi ustrezna upravna stavba, kajti sedanji prostori v "<1 '• * *) f ih-ji v »».o t«..« o-*: ■/“■> .o Mlado dekle je šlo v trgo« vino z namenom, da bi si kupilo športno obleko., Ppjpjg^n^,,,1 iskanju je ugotovila, da- ji-najr-v, bolj ustreza obleka, ki jehraz»- : 1 stavljena - na modelu v izložbi. Prodajalka ji je ustregla, vzela .obleko iz izložbe . in stranka je zadovoljno odšla.. Čez nekaj časa je opazil poslovodja trgovine veliko množico ljudi pred izložbo, kako se sklanjajo in smejejo. Odhitel je ven, da bi videl kaj se je zgodilo. V izložbi je videl gol; model, s katerega je prej prodajalka snela obleko. Zraven pa majhen paket z napisom: »Ravno prava za vaš najljubši šport«. -‘^»;sss5 ___________________________. m 181 »WW*y» „*« "'“* Delavci kovinskih obratov pripravljajo v koprski luki veliko šablono s premerom 20 metrov, s katero bodo zabijali v tla zagatnice za temelje celo do globine 30 metrov Edinstveno gradbišče v Evropi V koprski luki gradimo peti navez obale v sistemu, ki ga niso uporabili še nikjer v Evropi — Peti navez bo dolg 176 metrov — Luka bo imela prihodnje leto že blizu 900 m obale — Osem temeljev, ob katerih bodo nekateri segli tudi do 30 metrov globoko O gradnji petega naveza obale v koprski luki smo že na kratko poročali v prejšnji številki našega lista. Te dni smo tudi obiskali koprsko luko in se lahko prepričali, da je gradbišče že kar živahno, saj investitor želi, da bi bil peti navez obale — dolg 176 metrov — že pripravljen do konca letošnjega leta. V luki smo že videli žerjav G-45 HV-JU in seveda avtomobilsko dvigalo »Lorain«. Izvedeli smo, da sta se lako stolpni žerjav kot dvigalo »Lorain« že kar dobro izkazala pri dviganju in pretovarjanju velikih jeklenih zagatnic, ki so jih prek morja z ladjo prepeljali iz Nemčije v koprsko luko. V luki pa smo tudi videli na delu naše delavce iz kovinskih obratov, ki so pridno varili veliko šablono za zabijanje zagatnic. Šablona je podobna nekakšni okrogli železni kletki, seveda precej veliki, šaj ima premer kar 20 metrov. Gradnja petega naveza bo — tako smo izvedeli — nekaj res posebnega. saj baje takšne vrste gradbišča sploh nimajo v Evropi. Vse dosedanje naveze obale so naši delavci gradili z različnimi sistemi utrjevanja (Benoto, Francki), kajti tla v koprski luki ob morju so slabo nosilna in je bilo treba vse površine obale temeljito utrditi. Strokovnjak inž. Miloš Gnus, ki že dolgo let dela za koprsko luko, pa je ugotovil, da bi bil najcenejši sistem gradnje temeljev s posebnim sistemom zagatnic. In tako je zdaj v luki že skoraj vse, kar naši delavci potrebujejo za začetek gradnje. Ob veliki šabloni s premerom 20 metrov, ki so jo že skoraj v celoti izdelali naši delavci iz kovinskih obratov, bodo graditelji petega naveza počasi zabijali zagatnice v globino. Nekatere zagatnice bo treba zabiti do globine 30 metrov, da bodo temelji prišli do kolikor toliko nosilnih tal. Potem bo seveda treba še temelje oziroma praznino v šabloni napolniti z gramozom in zemljo, na vrhu pa bo površina naveza pokrita z betonsko prevleko. Skupno bo na navezu osem temeljev, ki bodo vsi pripravljeni z že omenjenim sistemom jeklenih zagatnic. Graditelji računajo, da bodo potrebovali za izdelavo enega temelja približno mesec dni Če računamo, da smo že v maju, potem bo vsekakor treba kar precej pohiteti, da bo vseh osem temeljev do konca decembra pripravljenih. Kot že omenjeno bo peti obalni navez dolg 176 metrov. S petim navežem se bo skupna dolžina obale v koprski luki povečala že na približno 900 metrov. Računajo, da bo na gradbišču v luki zaposlenih okrog 50 ljudi Že v prejšnji številki smo poročali, da bo celotna investicija v luki dosegla približno 1200 milijonov starih dinarjev, pri čemer pa je samo vrednost uvoženih »Kruppovih« zagatnic okrog 500 milijonov S din. Seveda pa so uvožene zagatnice še vedno znatno cenejše od domačih, vrh tega pa je sploh vprašanje, kdaj bi nam ta ali ona domača železarna lahko dobavila potrebne zagatnice in tudi v takšni kvaliteti, kot smo jih dobili iz tujine. In še eno zanimivost velja omeniti: pri zabijanju zagatnic ne bomo več uporabi :ali znane naprave beograjskega podjetja -Mostogradnje«. marveč bo prispela v Koper nova naprava — vibracijsko zabijale za-hodnonemške firme Menek. Nedvomno bo ta moderna zabijalna naprava bolje opravila svojo nalogo kot star stroj, ki smo ga uporabljali nekoč, vrh tega pa bo zabijalo Menek uporabno tudi še za druge naloge v našem podjetju. Služba varstva pri delu ai inšpekcija Na zadnji seji komisije za varstvo pri delu je tovariš Škofič poročat, da se je število nesreč v primerjavi s prvim trimesečjem lanskega leta znižalo za 22. To je vsekakor razveseljiva novica. Ugotovljeno je bilo tudi, da je resnost poškodb v gradbeništvu SRS nekoliko višja kot v našem podjetju. Poprečni bolezenski izostanki za poškodbo v republiki so znašali 17,70 dni, pri Gradisu pa 16.45 dni. Pri analiziranju celotnega dela varnostne službe je bila komisija mnenja, da mora bili služba varstva pri delu v prvi vrsti organizator in nosilka novih idej in nalog pri izvajanju nalog varnostne službe in šele pozneje se pojavlja kot kontrolna služba nad izvedenimi ukrepi V ta namen so bila določena tudi merila za ocenjevanje prizadevnosti in uspešnosti na področju varstva pri delu. Po njih bodo ocenjevali sproti in vpisovali ocene vsake tri mesece. Najboljši posamezniki in enote, ki bodo dosegle na področju varstvenih ukrepov največ uspeha, bodo prejele po sebne pohvale in nagrade. Pohvale in nagrade bodo podelili tudi za leto 1963, brž ko bo varnostna služba podjetja zbrala podatke. Na seji so razpravljali tudi o preizkusu znanja o varstvu pri delu za leto 1969. Ta akcija naj se prične 'maja, Kot v lanskem letu bodo tudi letos sestavljena posebna testna vprašanja. V skladu z zakonskimi predpisi morajo preizkus znanja opraviti vsi zaposleni v podjetju Nekaj udarcev s kladivom in odstranjeni bi bili nevarni žeblji, ki štrlijo iz deske. Tako pa so bili izvor nezgode, katere posledica je bilo večtedensko bolovanje Starši, člani kolektiva, vključite svoje otroke v poklice gradbene stroke K sodelovanju vabimo tudi mladince po vsej Sloveniji Izbira poklica je pomembna odločitev tako za starše kot za mladinca, ki končuje osemletko. Pri izbiri poklica moramo vedno upoštevati sposobnosti, želje in interese otroka, njegovo znanje, spretnost in osebnost. V letošnjem letu želimo vključivi v uk čim več otrok naših delavcev in mladincev širom po Sloveniji. Zato je upravni odbor centra za izobraževanje našega podjetja izvedel po vseh šolah široko akcijo za vključitev mladine v poklice gradbene stroke. Predstavniki podjetja imajo po šolah predavanja, spremljana s filmom. V tej akciji sodelujejo tudi zavedi za zaposlovanje in vsi kadroviki podjetja. Za lažjv odločitev navajamo še nekaj podatkov in gledanja sedanjih vajencev do raznih dogajanj v podjetju in zunaj njega. Na poseben vprašalnik, ki so ga vajenci izpolnili ob zaključku šole za življenje, so vajenci odgovarjali take >j: Predvsem so nas zanimali motivi, da so se odločili za fak poklic in mnenja o poklicnem delu. Želeli smo spoznati odnos učencev do dela. 44,5 “/o učencev je mnenja, da z delom koristijo sebi in bi z delom radi prispevali k večjemu blagostanju vse družbe. 33,3 °/o slušateljem delo pomeni predvsem zaslužek, potreben za življenje. 22.2 % pa zaslužek in zadovoljstvo, ki ga imajo pri delu. Po odgovorih na vprašanje, kakšen je tvoj življenjski cilj, lahko slušatelje razdelimo v dve skupini. 42,2 °/o se želi čimprej osamosvojiti in si ustanoviti dom in družino, ostali pa nimajo kakih posebnih ciljev. Od življenja skušajo dobiti, kar je mogoče. Za družbeno-politična dogajanja pri nas se zanima 44,5 % slušateljev, ostali pa se za ta dogajanja zanimajo v majhni meri. V prostem času slušatelji največ berejo revije in časopise, se ukvarjajo s športom in zahajajo v kino Problemi, s katerimi se srečujejo in ki jim povzročajo zadnje leto največ skrbi, so značilni za to obdobje starosti. Na prvem mestu so težave pri učenju, ljubezenske težave in problemi v družini. Odgovori slušateljev nam kažejo, da se je 24 (53.3 %) slušateljev odločilo za poklic, za katerega se sedaj šolajo, zato, ker so mnenja, da jih ta poklic zanima, delo v njem veseli in ustreza njihovim poklicnim željam. Ostali so imeli druge poklicne želje in interese, a jih niso mogli uresničiti. 13,4 % slušateljev je navedlo kot motiv za izbiro poklica nujnost, da so se vključili v gradbeno podjetje Gradis, ker jih v drugih šolah niso sprejeli. 33,3 % slušateljev pa ni imelo pogojev, da bi se vključili kam drugam. Ce bi imeli možnost se še enkrat odločiti za poklic, bi si izbralo 22 (48,8%) slušateljev isti poklic, 18 (40%) slušateljev pa bi izbralo drug poklic. 72,2 % učencev je mnenja, da bodo v poklicu uspeli, ostali pa so v dvomih. Ker želimo v letošnjem letu spremenili odnose do poklica, vas vabimo k sodelovanju. L. Ccpuš Vsako delo mora biti zelo natančno izvršeno, je dejal tovariš Brank Delavski svet podjetja je r.a zadnji seji odobril plan finančnih sredstev za varstvo pri delu v letu 1969, in sicer: za zaščito glave................................. 19.650 za zaščito oči.................................... 5.118 za zaščito sluha ................................. 2.450 za zaščito dihal.................................. 3.690 za zaščito telesa............................... 267.300 za zaščito rok, dlani in prstov.............. 210.550 za zaščito nog, stopal in prstov............... 44.780 za druga osebna zaščitna sredstva .... 44.100 z« tehnično zaščito ............................ 135.500 za higieno ...................................... 90.000 za higieno . . 19.000 za požarno varnost............................... 65.000 za osvežila in okrepčila......................... 95.000 za zdravniške preglede........................... 85.00C za varnostne ateste................, . . . 5.500 za raziskave in meritve....................... 6.000 za instrumente, opozorila in literaturo . . 5.000 Skupaj ...............;.......................1,104.130 7R/ ENAKE ČRKE srbsko MOŠKO IME ŽENSKO IME SOCIALNA DEJAVNOST VAS PR! LJUBLJANI NADAR- JENOST Š7EVNIK SPIRALA TRPINKE ZORAN PTICA KRAJNA kozjanskem NASLOV M* krojiti NAŠ NOBELOVEC MESTO V MSTRUJ MAK. NAP. HEROJ VEH K SESALEC REKA V SRBIJI VZKLIK sever MOŽ s SLIKE ČEBULA LOŠČ DUŠIK LIČILO himalajske KOZE POZEN, KASEN S IVI C PAVEL PRED- SEDNIK DSP MGULŠNC M. IME TUJA 'f/KAlNICA BOLJŠA HIŠA VULKAN MA ve UK FILIPINIH pfJč SARAJEVO KEM. ZNAK ZA BOR MOŠKO IME ISKALNA KARTA Japonsko MESTO ALUMINIJ JUDOVSKI DUHOVNIK KALU ANTON MAKU N ŠEK TOVARNA V KRUŠEVCU V ITAL MANCH/N RDEČE BARVILO ARIPADK/K! ISLAMA amper AZIJSKA DRŽAVA PR!PC V. PESMI OTROŠKA PARAUZA LANTAN SOVJETSKI SATE in GOSPODAR. POSLOPJE ŠA7UJJA POULIČEN ■ Koper: V koprski Luki je že vse pripravljeno za gradnjo objekta, v katerem bodo garderobe in sanitarije za delavce in uslužbence Luke Koper. Načrte so pripravili v luškem projektivnem biroju, stavba bo imela dve etaži. Parcela je že zakoličena, v nekaj dneh bodo tu naši zidarji in drugi graditelji. Vrednost objekta z opremo je preračunana na približno štiri milijone dinarjev. H Velenje: Velike proslave, ki je bila 27. aprila pod naslovom »Štajerska in Koroška v revoluciji«, se je udeležilo tudi več članov našega kolektiva. Proslava je bila v počastitev pohoda štirinajste divizije na Štajersko. Proslavi je prisostvovalo nekaj čez 100.000 ljudi. ® Ljubljana: V ponedeljek 28. aprila 1969 so prvi pripravniki polagali zaključni izpit ob koncu devetmesečne pripravniške dobe. Izpit so uspešno opravile Eva Keršič, Katica Kozar, Pavla Ra tel j in Nevenka Mesesnel. ■ Koper: Ze lani so se delavci vselili v nov samski dom, ki je zelo lepo urejen. Čeprav je cena višja kot v starih barakah, pa imajo delavci V novem samskem domu ves konfort in zato cena 60 dinarjev ni pretirana. ■ Krško: Gradbeno vodstvo Ljubljana bo v Krškem gradilo novo brusi!mco za^papirnico. Vrednost gradbenih del znaša 520 tisoč dinarjev. Z delom so že pričeli, ker je rok za dokončanje objekta zelo kratek — 15. julij 1969. ■ Ljubljana: Na delovno mesto vodje operative v strojno prometnem obratu Ljubljana je bil iz centrale podjetja premeščen tov. Vincenc Gartner. Na novem delovnem mestu mu želimo obilo uspeha. . * Ljubljana. Železniško transportno podjetje Ljubljana je razpisalo interno posojilo. Do 15. aprila so železničarji vpisali za 12.140.600 din D hvm mn pubujnu v visim ouu dinarjev, dobi eno breplačno ,.aTt°„I\ra^'eda Za vse vIake s prevozom potnikov za katerokoli relacijo hoŽ»1=S,=MlS°mn/e V *• "** Karl° «*» uporabi lete, pri- Sodelujmo pri akciji za modernizacijo naših železnic. delate 62 .^g?S|°Vansklh gradbenih podjetij je v letu 1968 , ■! Y ,tj.L Po statističnih podatkih znaša vrednost izvršenih grad- benih del v inozemstvu nad 1,5 milijarde dinarjev. Največjo vrednost letudnam£ huV tuj!m. <40<,/o> 80 izvršila podjetja iz Srbije. V lanskem letu na je bilo v tujim zaposlenih 7000 jugoslovanskih delavcev. * Ljubijonn; Center za raziskovanje javnega mnenja pri republi-flovomSVRpfS at0V fIovenije je napravil obširno raziskavo pod na-S'°„T !fYrma V, praksi’ mnenjih in ocenah«. Iz raziskave ugotavlja-takpd 1 hlbeS 3 j?Sti' kl ogrožajo uresničevanje reforme v podjetjih, odgovornostemvnrriS^hdaUfnl slstemi nagrajevanja. 2. nezadostna osebna 4 rren^vkJ L, delavcev, 3. pomanjkanje dobrih strokovnjakov, zasedba fi ,pnzadevnost zaposlenih, 5. neustrezna kadrovska Škm, 7’ 6' preb age kazni ali sploh nekaznovanje disciplinskih prekrškov 7. nesorazmerje med cenami surovin in končnih izdelkov. 8. pomanjkanje reprodukcijskega materiala. Iz zaporedja najbolj bolečih hib 111 slabosti je razvidno, da prevladujejo tiste, ki jih delovne organizacije lahko v glavnem same premestijo. Priporočamo, da si navedeno brošuro preberete. * Koper: V novem naselju Olmo so naši graditelji že tudi postavili prve garaže, saj je precej stanovalcev v tej soseski »opremljenih« s takšnim ali drugačnim avtomobilom. Garaže so seveda naš izdelek, naredili so jih v ljubljanskem obratu gradbenih polizdelkov. Naše montažne garaže so v Olmu seveda združene v skupine, posamezni garažni boks pa velja s komunalnimi dajatvami vred 6500 din. Garaža je dovolj velika tudi za večja vozila, menda edino mercedes ne gre vanjo. Sicer pa v Olmu in tudi drugih soseskah ni stanovalcev, ki bi se prevažali v mercedesih. ■ Opatija: Zvezni center za izobraževanje inštruktorjev je v Opatiji organiziral krajši seminar o izobraževanju. Na tem seminarju so se pogovorili o enotnih stališčih na področju izobraževanja in usklajevanja programov. Razpravljali so tudi o kvaliteti kadrov, tesarjev in zidarjev, ki se nanovo vključujejo v naša podjetja. Ob- zaključku so prejeli vrsto konkretnih sklepov. Dva šoferja sta se vračala domov po ur j verouka. Pri verouku so govorili tudi o hudiču in eden reče: »Kaj misliš ti o tej zgodbi o hudiču?« Premišljajoč odgovori drugi: "No, saj veš, kako je bilo tisto o Miklavžu. Verjetno je z°pet samo očka tisti!« ♦ Kot tehnični dosežek je mi-ni-krilo na isti stopnji kakor ladja na parni pogon, ker je Pvvi konstrukter parnika Ro-oert Fulton rekel: »Končno aam ni potrebno več čakati, da potegne veter!« Zelo sposoben poslovni človek je videl med množico v gledališču znanca. Ni vedel, kam bi ga dal, vendar se je kot poslovni človek ojunačil in ga nagovoril: »Moj Bog, od kdaj ste pa vi v mestu? Ali vas smem povabiti jutri na kosilo?« »Ne bodite smešni,« odgovori ogovorjeni, »saj sem vendar vaš zobozdravnik'« ♦ Dva tovariša sta se po končani igri golfa v garderobi preoblekla in eden si je opasal ženski pas za pritrditev nogavic. »Od kdaj pa nosite, kolega, ženski pas?« vpraša drugi. »Od takrat,« je jecljal kolega, »ko ga je moja žena našla v mojem avtu v predalu za rokavice.« ♦ Petletni deček, ki je sedel poleg mame v avtomobilu, je opazil za volanom spredaj vozečega avtomobila mladi par v prisrčnem objemu. Pomenljivo je pripomnil: »Ta dva se gotovo učita šofirati!« ❖ Na neki razstavi enodružinskih hišic v Ameriki je bila za reklamo izvedena tudi loterija, kjer so morali obiskovalci napisati, koliko žebljev je bilo porabljenih za razstavljeni model enostanovanj-ske hiše. Neka gospodinja, ki o tem ni imela pojma, je napisala kar številko poštnega predala svojega podjetja — 48.154. Pravilna rešitev je bila 48.160 in zadela je 20.000 dolarjev. ♦ Entuziasti na športnih stavah imajo vedno izgovor, če izgubijo. Nek Američan je srečal na konjskih dirkah prijatelja in ga povabil na kavo in pecivo. Ceha je bila 83 centov in na to številko je tudi stavil. Zadela je številka 93 in sicer 5270 dolarjev. Udaril se je po glavi in rekel: »Jaz osel. seveda, moral bi staviti na številko 93, pozabil sem namreč, da sem dal natakarici 10 centov napitnine!« * Zaradi poslovnih težav je moral tov. Kovač prodati hišo. Ko je bila pogodba podpisana, je v šali rekel svojim sinovom: »Morda dobimo našo hišo nazaj, če se eden od vas poroči s hčerko novega last- nika.« Ko se je novi lastnik vselil in ko je najstarejši sin prvič videl hčerko novega lastnika, je resignirano rekel: »Hiša je izgubljena.« ♦ Ko sem se zadnjič peljal v gledališče, me je ustavil prometni miličnik in zahteval vozniško dovoljenje. V žepu dovoljenja ni bilo. Pojasnil sem miličniku, da grem v gledališče in da sem pozabil vozniško dovoljenje v stari obleki. Miličnik me je nekaj časa gledal, potem pa rekel: »Pa mi pokažite vsaj gledališko VStonniro Mladinci nam pišeju Po ustanovni konferenci aktiva ZM v Bavdkovi 1 je za nekaj časa zavladalo navidezno mrtvilo, ki so ga nekateri že imel za začetek propada aktiva. Vendar je bilo tako le na videz. V resnici pa so v tem času pripravljali programe ter iskali kader za vodstvo posameznih sekcij. Kmalu je bilo to opravljeno in delo v aktivu se je zopet pokazalo tudi zunanjemu opazovalcu. V vitrini počitniške zveze se je pojavil plakat, ki je pritegnil pozornost marsikaterega stanovalca. Plakat ie opozarjal, da bo v ponedeljek, 10. marca v televizijski sobi predavanje z barvnimi diapozitivi. Ze sam naslov predavanja »Lepa pot, še lepša doživetja« je obetal marsikaj, pa tudi ime predavatelja, prof. Ciril Hubad, je■ marsikdo poznal že iz prejšnjih let. Prišel je ponedeljek in bili smo v majhnih skrbeh za udeležbo. Toda tega ni bilo treba. Dvorana, v katero gre okrog 5(1 ljudi, je bila popolnoma zasedena. Stole so pri-našali celo iz svojih sob. nekateri so se zadovoljili s stojišči, spet drugi so posedli kar po tleh. Tisti pa. ki v dvorani niso dobili prostora, so se morali zadovoljiti s kukanjem skozi šipo. Tako si je predavanje ogledalo okrog 70 75 stanovalcev bloka, pretežno vajencev. Prof. Hubad nas je v svoiem predavan iu popeljal v Južne republike: Črno goro in Makedonijo. Čudovita slika in lahkoten komentar sta storila svoje. Vzdušje je bilo odlično, predavatelj pa si je že za naprej zagotovil obisk. V ponedeljek, 7. aprila je bilo na vrsti drugo predavanje s prav tako zanimivim naslovom »Potepanje s počitniško zvezo po Sloveniji«. Predavanje si je ogledalo okrog 60 stanovalcev. Kljub temu, da tokrat predavatelj ni bil tako prepričljiv, so bili gledalci vseeno zadovoljni. Toda ob misli, kako bo naprej, naletimo na vprašanje, kdo naj tako in podobno dejavnost mladinskega aktiva financira, vprašanje financiranja aktiva v nobenem pogledu ni rešeno. Ti dve predavanji je plačal izvršni odbor Počitniške zveze Ljubljana Moste-Polje, Vendar pa so pri njih razpoložljiva sredstva že izčrpana. Program predavanj je tudi še za naprej zelo zanimiv, saj zajema tudi predavanja o tujih deželah (npr. alpinistične odprave). Poleg tega pa so v načrtu tudi idejno-politična predavanja, ki jih pripravlja in financira mestni komite ZMS Aktiv je bil ustanovljen na pobudo centrale podjetja in OOZK ter bil prepuščen sam sebi brez vsakih materialnih sredstev. Problem je celo denar za pošto. Mladinci so prisiljeni le-to plačevati iz svojega žepa ali pa prositi okrog, da se jih kdo usmili. Alj v KO ali upravnik doma. Tov. urednik v januarski številki »Gradisovega vestnika« ste nbiavili razpis za tekmovanje mladinskih aktivov. Mladinci iz Bavdkove 1 in KO Ljubljana smo soglasno sklenili, da se na razpis prijavimo, saj nam bo obljubljena nagrada, pa naj bo karkoli, gotovo prišla zelo prav. Nestrpno torej pričakujemo, da se prijavi še druga stran tekmovalcev — Mariborčani. V današnjem članku naj omenim še nekaj. V vodstvu družine Počitniške zveze Gradisa so sklenili, da prijavijo okrog 15. junija ekskurzijo v železarno Zenica. Ogledali naj bi si predvsem tisti del železarne, ki jo je gradil kolektiv Gradisa. Ekskurzija je namenjena predvsem starejšim elanom kolektiva, tistim, ki so bili tudi sami udeleženi pri gradnji tega velikega industrijskega objekta. Tem starejšim članom bi se pridružilo tudi večje število mladih članov kolektiva, da vidijo v kakšnih razmerah je kolektiv delal nekdaj, koliko vztrajnosti in požrtvovalnosti je bilo treba, da je kolektiv s takrat razpoložljivo mehanizacijo ustvaril tisto, kar mu je prineslo sloves velikega in kvalitetnega gradbenega podjetja. Seveda bo ta akcija mogoča le, če bo zanjo dovolj interesa tako pri članih kolektiva k^* pri upravi podjetja. Relacija potovanja: Ljubljana—Zagreb—Banja Luka—Zenica v eno smer, druga smer pa Zenica—Jajce (ogled mesta), Prijedor— Bosanski Novi—Petrinje (ogled tovarne »Gavrilovič«)— Novo mesto—Ljubljana. Se to: Akcija bi trajala štiri dni, okvirna cena za osebo pa je 200,00 din (vožnja prenočišča, hrana). Del sredstev bi mogoče krilo podjetje. Ernest Jazbinšek Udeleženci seminarja ZIC so si med drugim ogledali tudi gradbišče Konstruktorja iz Maribora v Rabeu Ogled gradbišča Rahac Pred kratkim je zvezni inštruktorski center za izobraževanje kadrov v gradbeništvu organiziral krajši strokovni seminar, v okviru katerega so si udeleženci seminarja ogledali tudi gradbišče Rabac. Tu gradijo veliko novo turistično naselje s 1040 ležišči. Tako bo Rabac, ki je oddaljen 5 km od mesta Labin v Istri, postal eno najpomembnejših središč ob Jadranu. Glavni nosilec gradbenih del je mariborsko podjetje Konstruktor, ki bo pet paviljonskih objektov in pet vil zgradil do konca maja (naselje so začeli graditi lani decembra). Na gradbišču je bilo v polni sezoni angažiranih sedem stolpnih žerjavov, sicer je pa celo gradbišče, ki meri okrog deset hektarov, dobro organizirano. Posebnost so Hiinnebeckovi železni opaži, ki so jih na tem gradbišču uporabili prvič pri nas. To železno opažno ogrodje ima to prednost, da odpadejo številna zamudna tesarska dela. Vrh tega pa lahko z žerjavom železni opaž poljubno prestavljajo po objektu. Betonske stene so tako "ladke, da lahko nanje takoj lepijo tapete. V vseh objektih je okrog 26.000 kvadratnih metrov spalnih površin, vrh tega pa so v naselju še velika restavracija s 1800 sedeži, recepcija, kotlarna, številna parkirišča, urejena plaža in drugi objekti. Vrednost celotne investicije je preračunana na približno 50 milijonov dinarjev. Del udeležencev seminarja o izobraževanju strokovnih kadrov Z gradbišča Rabac — Železni Hiinnebeckovi opaži Več regresa za počitnice Delavski svet je sklenil, da se poviša prispevek k stroškom letovanja za NK. PK in NSS delavcev in njihovih ožjih družinskih članov, da bi bil tako omogočen počitek !eh delavcev, ko bodo koristili svoj dopust v organiziranem počitniškem domu. Doslej je veljalo, da dobi vsak član delovnega kolektiva, ko gre na dopust in biva nepretrgoma vsaj 3 dni v počitniškem domu ali drugem gostinskem objektu s polno oskrbo, po t5 N din na dan za največ 10 dni v enem koledarskem letu. Za družinskega člana znaša prispevek po 12 N din na dan. Poleg lega nreime vsak član kolektiva na roke ob odhodu na dopust 120 N din. za družinskega člana pa po 20 N din. Od 16. aprila 1969 dalje velja za prej omenjene kategorije delavcev in za njihove družinske člane, da bodo prejeli poleg 120 N din in 20 N din za družinskega, člana kot prispevek k stroškom po 23 N din in po 20 N din za družinskega člana, in to za največ 10 dni v letu. Cena celodnevne oskrbe v naših počitniških domovih je 28 N din na dan. Približno enake cene veljajo tudi v drugih počitniških domovih. Tako bo stal dopust za omenjene delavce po 5 N din oz. 8 N din na dan za njegove ož'e družinske člane, poleg lega pa prejme enkratno izplačilo 120 N din in 20 N din za ženo (moža) in za vsakega otroka. Delavski svet srnalra. da bo s tem omogočeno organizirano izkoriščanje rednega dopusta vsem delavcem, ki imajo glede na delovno dobo pravico do dopusta. Dve z volišča na centrali podjetja Prve tone železa z.a TE Šoštanj ITI — Centralna železokriv-nica v Ljubljani S tečaja za kvalificirane zidarje S tečaja za betonerje v OGP — Pred izpitom Z razširjene seje komisije za varstvo pri deiu Iz obrata OGP — Vse cevi so izdelane po JUS Detajl iz nove moderne centralne železokrivnice v Ljubljani Sc ena iz Zahodne Nemčije — Pri gradnji silosa »Vezlar« za Zementwerke so sodelovali (udi naši delavci DS podjetja SKLEPI XXVII. seje delavskega sveta podjetja, ki je bila dne 26. marca 1969 v Ljubljani. 1. Sklepi zadnje seje so bili izvršeni. 2. Poročilo overovatelja zapisnika se vzame na znanje. 3. Poročilo predsednika upravnega odbora podjetja se vzame na znanje. 4. Razpišejo se volitve članov delavskega sveta podjetja in delavskih svetov poslovnih enot in sveta samostojne obračunske enote SPO. Volitve delavskega sveta podjetja, delavskih svetov poslovnih enot in sveta samostojne obračunske enote SPO bodo dne 25. aprila 1969. V delavski svet podjetja se izvolijo skladno z določilom v 52. členu statuta člani delovne skupnosti »Gradisa« po volilnih enotah in sicer: Število članov Volilna enota delavskega sveta, v ojima enota ki se volijo Zfl dobo dveh let Gradbeno vodstvo Ljubljana ... 2 Gradbeno vodstvo Maribor ... 3 Gradbeno vodstvo Ravne . . . . 1 Gradbeno vodstvo Celje .... 2 Gradbeno vodstvo Jesenice ... 2 Gradbišče Koper .....................1 Gradbišče Ljubljana-okolica ... 2 Kovinski obrati Ljubljana . . . . 1 Kovinski obrati Maribor . . . . 1 LJO Škofja Loka .....................l Obrat gradbenih polizdelkov . . 1 Strojno-prometni obrat, Lj. . . . 1 Centrala, Biro za projektiranje. Uprava del. domov in Uprava ; stanov hiš »Gradis« ...............2 V delavske svete poslovnih enot in svet samostojne obračunske enote SPO izvolijo Člani delovne skupnosti enot naslednje število članov. ' Poslovna enota Število članov ki se volijo za dobo dveh let Gradbeno vodstvo Ljubljana ... 13 Gradbeno vodstvo Maribor .... 15 Gradbeno vodstvo Ravne .... 9 Gradbeno vodstvo Celje . . s > . 12 Gradbeno vodstvo Jesenice .... 10 Gradbišče Koper..................io Gradbišče Ljubljana-okolica ... 8 Kovinski obrat Ljubljana . . . ; . 8 Kovinski obrat Maribor...........8 LIO Škofja Loka..................8 Obrat gradbenih polizdelkov, Lj. . 10 Strojno-prometni obrat, Lj. . . . 8 V komisijo za volilni imenik se imenujejo: — tov. Mila Capuder, predsednik — tov. Ljuba Tome, član — tov. Bruno Wabra, član V posebne komisije za volilni imenik v enotah podjetja se imenujejo. Za gradbeno vodstvo Ljubljana: — tov. Marija Lisjak, predsednik — tov, Štefka Inhof, član — tov. Angela Duhovnik, član Za gradbeno vodstvo Maribor: — tov. Ivan Gajšt, predsednik — tov. Jelica Ozvaldič, član — tov. Mira Sivka, član Za gradbeno vodstvo Ravne: — tov. Jože Bolte, član — tov. Mira Sonjak, član Za gradbeno vodstvo Celje: — tov. Vida Praprotnik, predsednik — tov. Pavla Juvane, član — tov, Ignac Koprivec, član Za gradbeno vodstvo Jesenice: — tov. Ljuba Tarman, predsednik — tov, Cilka Kucko, član — tov. Marija Jeločnik. član Za gradb>.'e Koper: — tov. Luka Kočiš, predsednik — tov. Marija Mrak, član — tov. Sinan Hadžič,, član Za gradbišča Ljubljana okolica: — tov. mg. Stanc Lampe, predsednik — tov. Emili:a Sotelšek, član — tov. Jofe Magdič, član Za kovinske obrate Ljubljana: — tov. Franc Kumer, predsednik — tov. Mar. 1 a Šimnovec, član — tov. Jože Karun, član Za kovinske obrale Maribor: — tov. Anton Šmid, pierisednik — tov. Neda Malek, član — tov. Albin Pernat, član Za LIO Škofja Loka: — tov. Pavle Jer.ko, predsednik — tov. Mojca Poljanec, član — tov. Pavla Retelj, član Za Obrat gradbenih polizdelkov: — tov. Martin Pi/er.t, predsednik — tov. Marta Grubševič, član — tov. Štefan Rac, član Za strojno-promelni obrat, Ljubljana: — tcv. Marina • Zaviršek, predsednik — tov. Avgust Zontar, član — tov, CveMqop o qiuqoso o '9Bid7i ez epjes c *n'9au S -j>iod -so Sd ez aqc3čd -audnais pni^s ev. ao epedfjd' epiE$ -ješ -3U afUGA CUOfdJ -OČTZB.19U Adispajs o U|U)ejqo •a pejifs 2 IlIAOISOd > 031121J ez •5 Ad)SpdJS Q ‘Aotrso pems fUAOjsod CO s p, uj a I 1 55 S r>r •-'t-o>irtT-.c)C''ro).-iro£ooo) oorc'#is P«W 3 d ipei>is •ped|j