Novi filmi za Ljnbljano Za novo sezono so izbrana najboljša dela letošnje sve- tovne filmske produkcije V predzadnjem ponedeljskem »JutrUt smo na tem mestu obširneje govorili o velikih novih filmih, ki bodo letos tekli tudi v Ljubljani. Naj nadaljujemo z informacijo občinstvu in navedemo še nekatere zname- nite filme, za katere je pogodba že podpi- sana in bodo uprizorjeni v Elitnem kinu Malici. »Car Kalifornije« ali sSuterjevo zlato-? se imenuje film, v katerem je glavni ju- nak popularni alpinist in pisatelj Luis Trenker. Preselil se je tokrat iz svojih dra- gih planin daleč na morje, v Kalifornijo in Mehiko. To je dramatska povest o he- rojski usodi nekega izseljenca Janeza Av- gusta Suterja, ki je s prvimi pionirji od- šel v Kalifornijo in je v nekaj letih postal najbogatejši organizator v tej deželi. Na- posled pa je po prokletstvu zlata obnemo- gel in osamljen umrl na stopnijšču \va- shingtonskega Kapitola. Razblinil se je njR gov sen o bogastvu in moči, ostalo je edi- no spoznanje, da je smisel življenja: rodi- ti se, boriti se in oditi... Posebne ekspe dieije so (josnele očarljivo lepe prizore v Španiji, Kaliforniji in Mehiki. Stroški so iznašali okrog 18.o00.000 Din in to bo eden največjih filmov letošnje sezone. Harry ja Piela. ki praznuje letos svoje- vrsten filmski jubilej, smo že zadnjič ошэ- nili. Podjetni mož ima pri svojem filmanju smelih podvigov in humornih prizorov ši- rok krog občinstva. Njegov stoti jubilejni film se imenuje »Artisti« in je j"m>1 ii sijaj no uspelih prizorov iz cirkusa. Zlasti učin- kovito nastopajo živali. Ko je bil ta film dovršen, je Tobis-Cinema takoj stavil tlar- rj ju Pielu na razpolago potrebni denar, da je izpolnil svojo staro vročo željo: ve- lik film iz džungle, v katerem nastopajo divje zveri. Film »Džungla« bo vzbudil mnogo zanimanja. Ker gre v tretje rado, je tudi Harry Fiel pripravil za letošnjo se- zono še en film: »Pogrešani«. . Orjaška prekooceanska ladja se potaplja ... popot- niki in posadka so ladjo zapustili in vsi našli smrt v valovih. Samo eden se je lah- ko rešil, nihče drugi kakor Harry Piel. Jo je pričetek senzacionalnega in napetega fil- ma o usodi modernega Robinzona. »Grof Monte Christo« — koga ne obidejo prijetni spomini na tihe ure, ko je prebi- ral in požiral ta roman! Slovito delo Ale- ksandra Dumasa je pač najbolj č i tan a knji- ga svetovne literature. Jasno da je po- služila za film. ki ga bomo letos videli. Ameriška veletvrdka United Artists ga je napravila, idealen ljubevni par predstav- ljam Robert Donat in Elisa Landi, ki smo jo te dni lahko občudovali v Ljubljani To je film, ki bo polnil kinematografe Iz velike delavnice romansierja Jacka Londona je isto filmsko podjetje izbralo za svoj novi film znameniti roman »Klic pragozda«. Divja Aljaska, lov za zlatom vse prevzeto z eno samo mislijo z eno stra- stjo: Zlato! Jack London je mojstrsko opi- sal življenje teh pustolovcev in njih zve- stih tovarišev, psov. v najživejših barvah, a z veliko ljubeznijo in razumevanjem za nemi svet teh najstarejših prebivalcev člo- veka. V glavni vlogi je popularni Clark Gable. Jedro filma: pes Buck- izpočetka neukrotljiv in divji, kakor volk reši svo- jemu gospodarju življenje in mu je naj- zvestejši tovariš, dokler se v njem ne zbu- de zverske strasti. Pridruži se volkom, še enkrat se vrne h gospodarju, a ga ponov- no zapusti in tako za vedno izgine v pragoz- du. film je poln očarljivih posnetkov iz pragozda, divjih voda, zlatih rudnikov. Vsak meter tega filma ima svojo senzaci- jo, kakor jo ima vsaka stran Jack Londo- nove knjige O filmu »Otrok karnevala« govore tri slo- vita ruska imena: Možuhin, Ermolijev in Volkov. Poslednji film iz dobe ruskega car- stva je bil »Otrok karnevala«, ki je doži- vel ogromen uspeh. Ista snov je bila zdaj od istega producenta in režiserja in z isti- mi glavnimi igralci ponovno obdelana v Niri. Charlie Chaplin letos sicer ni napravil nobenega novega filma, a vendar bomo gle- dali pravo Chaplinijado: »Paradni lovec«. Prične se v nevvJorški laki s strašno rev- ščino, nadaljuje pa z razkošnimi revijami, delno v barvah in z bogato opremo, kakor vsi Cantorjevi filmi. Eddie Cantor tu ni sa- mo pevec in komik marveč prvikrat igra tudi vlogo po zgledu slavnega Chaplina. Pod protektoratom Društva narodov, ki je delo nagradilo z zlato kolajno, se bo predvajal filmo problema brezposelnosti: »Kruli naš vsakdanji«. To je film naše do- be. edini film svetovne produkcije, ki ho- če pripomoči, da se odpravi strahota brez- poselnosti z vzajemno pomočjo in da <ч mladini ustvari svetlejša bodočnost. Režija: King Vidor. Vesela opereta »Marta« je poslužila za film »Poslednja cvetka«. Film je sijajno opremljen, posebno pa očara Flotovljeva muzika. V glavni vlogi nastopi komorni pe- vec Helge Roswaenge, eden najboljših te- norjev berlinske državne opere, nadalje Karla Spletta, znana slehernemu poslušal- cu radia po svojem krasnem glasu, za za- bavo pa bo poskrbel Georg Aleksander. Aleksander Lernett-Holenia je napisal sloviti pustolovski roman »Bil sem Jack Mortimer«. Tako se imenuje tudi novi film, obdelan v povsem novem slogu. Za zaključek naj omenimo še »Cirkus Bar- num« z dvema slavnima imenoma: Wallace Beery in Adolphe Menjou To je zgodovina najglasovitejšega cirkuškega podjetja, živ- ljenjepis dveh mož, ki sta s svojim »kabi- netom abnormalnosti» presenetila vso Ame- riko. Cirkus, slovit po reklami svojega še- fa Barnuma, je zgorel in tragedija mnogih ljudi, ki so z Barnumom prekrižarili Ame- riko, je bila končana. Kakor doslej bo tudi v bodoče zabavala občinstvo miška Micki, saj je njen duho- viti, šaljivi oče Walt Disney venomer pri- dno na delu Očarljive bodo Silly simfoni- je v krasnih barvah. Tedaj vsekakor ve- likih obetov polna sezona. in ko so jakobinci uganjali strahovit teror. Dogajalo pa se je vendarle, da so številni aristokrati bili na skrivnosten način ote- ti. Nobena skrivnost ni, da so reševalci Angleži in da se njihov vodja krije i>od imenom »Rdeči cvet i. Toda jakobinska po- licija si zaman prizadeva, da bi skrivnoslni- ka razkrinkala. Dejanje se dogaja v Pa- rizu in Londonu, je sila napeto, na koncu se pa vse srečno reši. V naslovni vlogi je Le.-lie Howard. Film ie krasno opremljen in (»o že ta teden tekel v kinu Matici. Drugi film. ki pride najbrž še konec tega tedna na spored je vesela komedija Poljubi me, Anetaг. V glavnih vlogah sta Uršula Grableveva in znani tenorist Hans Söhuker, skladatelj pa Will Meisel. še en „cesar Abesinije" Pustolovsko življenje bivšega avstro-ogrskega častnika, ^ ki Je več let vladal Abesiniji in Sudanu Pod vodstvom znanega režiserja Aleksan- dra Korde je londonska filmska družba ustvarila zgodovinski film iz dobe franco- Na svojem gradu v Rumuniji je te dni umrl Soliman Inger, ki je več desetletij razburjal svet kol »cesar Abesinije«. Pokoj- nik je bil znan posebna v deželah bivše avstro-ogrske monanr.e. Soliman Inger je bil potomec stare avstrijske oficirske rodovine. Dovršil je ka- detnico in vojaško akademijo v Dunajskem Novem mestu ter je dosegel, ko je bil 24 let star. čin nad poročnika. Živel je na Du- naju, kjer je slovel za pustolovca samo v zadevah ljubezni. L. 18S8. je nastopila v njegovem življenju velika izprememba. Oče mladega oficirja je namreč sklenil prijateljstvo z junakom iz rusko-turške vojne, Osman pašo. In paša je bil očetu obljubil, da bo on vzel v ro- ke vajeti usode njegovega sina Povabil je mladega nadporočnika v Carigrad. Prva posledica tega je bila, da se je Alek- sander odpovedal službi v avstro-ogrski vojski. Kmalu nato je stopil kot stotnik v turško armado, ki ga je poslala v posebni tajni misiji v Egipt. Njegova naloga je bi- la. vohuniti za turški generalni štab, ki je rabil poročila o nemirnem vrenju v Sudanu in Egiptu. To je bilo v času, ko je še obstojala vla- davina mahdija Abdulaha, proti kateremu sta bili turška in angleška država brez nio- j či. Bivši dunajski nad poročnik je prišel v oblast mahdijevega gibanja, da se nui je slednjič še sam priključil. Prestopil je v mohaniedansko vero, zapustil turško vojsko in se na?eli! v Khartumu, prestolnici mah- dijevi. Ponudil se je v službo sultanu Abdulahu in je kmalu napredoval. V do- brem pol letu je dosegel čin enega prvih mahdijevih vojskovodij ter pomagaj podvte- či provinco Ogaden. Nato se je dal izklii-a- ti za cesarja Abesinije in za emirja Sudana. Država novega vladarja ni bila takrat nič manjša k-akor njegova nekdanja domovma Avstrija. Tri leta je vladal »cesar Soliman v Vzhodni Afriki in je ostal na krmilu dalj nego mahdi Abdulah, ki je padel v bitki pri Debrikratu Šele zmagovalec pri Adui, abesinski cesar Menelik, ga je pre- gnal in zapodil iz dežele, to pa šele potem, ko je odnese! iz nje ogromne zaklade in se z njimi vrnil v Evropo. Dal si je zgra- diti na ozemlju današnje Romunije prav- ljični grad v popolnoma orientalskem slogu. V tej palači je preživel ta nekdanji »cesar Abesinije« zadnjih štiri in dvajset let. Ko se je njegovo življenje že nagibalo h koncu, je postala Abesinija zopet aktualna. To ga je tako razburilo, da ga je zadela kap. še dan pred smrtjo je dal nekemu novinarju inlervju in povdaril, da mu gre naziv »Veličanstvo« Kako so včasih merili čas Merle Oberon v vlogi lady Blakeneyeve ske revolucije »Rdeči cvet«. Snov za film je dal znani roman baronice Orszyjeve. Dejanje se dogaja leta 1792. v Franciji, ko je prešla vsa oblast v roke republikancev Kakor se domneva, so obeliski sta- rega Egipta imeli tudi nalogo sol trne ure. Imeli pa so sjveda kakor vse solnčne ure to slabo lastnost, da so ka- zali čas samo pri jasnem vi eine m. Za njimi so prišle v navado vodne in peščene ure. Harun al Rašid ie podaril Karlu Velikemu vodno uro, ki je bila izredno lepo delo. Narejena ie bila iz brona in pozlačena ter je imeli števil- čnico, v katero so bile številke ur vre- zano. Kadar je potekla ura, ie padlo potrebno število krogel na zvirec, ki je tako oznanjal, da je ura. toliko in toliko. Pripoveduje se, da je ob udar- cu vsake ure prišlo iz vratc, ki eo se sama odpirala, 12 vitezov, ki so se ne- kaj trenutkov gibali pred številčnico in nato spet šli. V srednjem veku eo imeli sodni zagovorniki velike nepri- like. Poseben uradnik je ves čas nad- zoroval vodno uro. ki kazala čas, od- | merjen zagovorniku. Kakor hitro je ta čas potekel, se je oglasila ura in za- govornik ni smel dalje govoriti. Iz poznejšega srednjega veka sta znani uri na stolnici v Strasbourg!! in na rotovžu Starega mesta v Pragi. Pri- poveduje se, da so strasbourski mestni očetje dali oslepiti umetnika, ki jim je napravil tisto uro, da ne bi naredil še druge, morda še umetneiše. Nesrečen je bil tudi Burdeau, ki j<> izdelal dragoceno veüko uro za solčne- ga kralja Ludovika XIV. Pri tej uri je bilo videti kralja, ki so se mu ob kon- cu vsake ure prišli poklanjat vsi ev- ropski vladarji. Najgloblje se je mo- ral priklanjati angleški kralj Viljem III. Dolge mesece so ljudje občudovali to ponižavanje Viljema. Pa se je nekoč zgodilo, da ie v uri počila neka vzmet s to posledico, da je solnčni kralj od- letel s prestola in padel angleškemu kralju pred noge. Zaradi tega so Bur- deauja vrgli v ječo, v kateri je preži- Leslie Howard ©rožje atentatorjev Atentatorji so prvikrat uporabljali bombe dne 24. XII. ISto pri atentatu na Napoleona L, ki pa je ostal nepoškodovan. Bombe na- vadno povzročijo smrt drugih ljudi, le red- kokdaj pa je njih žrtev oseba, kateri so bile namenjene. To dokazujejo zlasti atentati na ruskega carja Aleksandra Ш. Dvakrat .-o atentatorji z bombami napadli dvorni vlak; nobenemu članu carske rodovine se ni zgo- di'o nič zalega, pač pa je bilo obilo žrtev med spremljevalci. Bombnim napadom so tudi srečno utekli francoski kralj Ludovik Filip, Napoleon III. in španski kralj Alton?, dočim sta njih žrtev postala car Aleksander II. in njegov mlajši sin Sergej. Peklensk je bil poskus, da bi carja Aleksandra umorili z zastrupljenimi rokavicami. Namesto njega je postal njih žrtev grof Čeremetjev, ki jih ie pomotoma oblekel. Francoski predsednik Carnot je bil umorjen z nožem; takisto Karol III., predzadnji vladajoči vojvoda Par- ma. Španska kraljica Izabela je bila ranjena z bodalom od duhovnika Martina Merino, ko je hotela stopiti v cerkev. Avstrijsko cesa- rico Elizabeto je Lucheni umoril s pilo. Strašno orožje v rokah atentatorjev pa je re- volver oz. pištola. Mimo našega kralja so bi- le njegove žrtve še kralj in prestolonasled- nik portugalski, italijanski kralj Umberto, perzijski šah Nar Eddin. predsedniki Zdru- ženih držav ameriških Lincoln, Garfield in Mac Kinley. Šest metrov visoka miš Pred 90 leti ?o v Mehiki o priliki nekih znanstvenih izkopavanj našli okostje neke tedaj neznane velikanske živali iz antedi- luvialne dole. Nadeli so ji ime taksodon. Ker je bila visoka skoro šest metrov, so sprva menili, da so našli ostanke neke pre.J- l>otopne orjaške vrste slona Poznejša razi- skovanja pa so dognala, da spada ta orja- ška žival v tisto vrsto štirinožcev kakoi miši Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Iz akvarlstove torbe O negovanju akvarijev in drugo. Lepi in topli Jesenski Änevi vplivajo prav 6 v oje vrst no na du*o ljubitelja pri_ rode. Ne vzbujajo, kakor pomladni ono kjpečo radost, re prijetne slutnje in natle po oečem o čemer si sami nismo na jasneim. ne ono niiiobo v naših srcih. keč z nad dnom razprostrto mrežico, v katero pri- plavajo radovedne ribjce kar same. Iz- kušen akvarist si ne na;!ovi mnogo ribic, kvečjemu eno do dve jz vsake vrste za študij in zabavo. V akvariju kjer je mno- go ribic, se naglo razširjajo boleznj pri- manjkuje kisika jn katastrofe na veliko so neizogibne. Slab akvarist bj bil ko- mur rjbice poginejo. Izjema naj bo. če zapustj življenje kako ribico, če jim že ne moremo nuditi toliko prostora, kakor ga jmajo na prostem, jim moramo pa si- cer kot nekako nadomestilo, stvoriti boljše prilike, kakor so v prostih vodah. Skrbeti moramo za obilno, ustrezajoča hrano in za vedno čisto. 6 kisikom naši. čeno vodo. To sta glavna pogoja. O" hra- ni vemo, da jim je najljubša živa hrana, račiči nitkarji ali tudj razkosane dežev. njke. nastrgano meso in srce in suho hra- no jemljejo. Ostanke suhe in ostale hra- ne mrtve račjče. polže moramo odstra- niti iz manjših akvarijev (do 100 litrov) vsakodnevno, sjcer se začno na dnu raz. krajati kar gre na račun kisika. Važno je tudi, da pustimo rastline v miru. Z večkratnim presajanjem, z večkratno preureditvijo onemogočamo njih razvoj. Mnogi tudi ne upoštevajo, da ее rastli- ne ravno tako naglo prehlade kakor ri- bice če jim dolivamo premrzlo vodo. Pre- hlad preboli rastlina šele po preteku 15 do 20 dni. Tam kjer ее rastline bujno razvijajo, kjer je snaga in kjer je upo- števano pravilo, da potrebuje vsaka 4 do 6 cm ualga riba 3 litre, večje pa dva- krat do trikrat toliko od vedne vsebine akvarija, je ribam dobro, vsekakor bolje kakor pa na prostem, kjer so izpostavijo, ne stoterim nevarnostim. V nekem, na jugu izhajajočem listu ae je mogel nedavno vsakdo prepričati, da ее začno tudj tam zanimati za sobne ri- bogojnice. Govor je o ureditvi in okrasi, tvi ;>akvarju,ma«. V izvajanjih so pa ne- katere novotarije in posebnosti, ki uteg. nejo zanimati tu,ji naše ljubitelje vodo- žitja. Kot hranilo za ribice je med osta- lim naveden tudj kuhan jajčni rumenjak, katerega nudijo v naših krajih le mla- dim ptičkom. Kot okras in nadomestilo za rastline4 se priporočajo poleg školjk koralnjakov in razstlin tudi l-з ?r i ogrlic, ki jjh je treba nanizati na žico, ki ne rjavi sicer bi rja vodo zastrupila. Take na žjci nanizane bisere je treba vtakniti v mivko. Zanimiva je v naših krogih manj znana tudi ugotovitev^ da so okroSb ak- variji neprikladni za gojenje ribic, kajtj v njih morajo rjbice plavati v krogu, kar je baje neprirodno. Zaradj plavanja v krogu se ribe no razvijajo, po preteku ne- kaj časa pa poginejo. V splošnem se pa priporoča gojenje zlatih ribic zlasti mla- dim dekletom in ženam. To priporočilo bo razveselilo gotovo vse moške akvarL ste naših krajev, ki jjm lepi in nežni spol v pogledu izvajanja tega športa na- sprotuje. Ko bi spoštovane soproge ali mamice vedele, da eo akvaristi vzorni možje in da priklenjajo akvariji akvarL sta na dom al j ga pa napotijo v evrho akvariranja k voiam. kjer navadno ni gostiln in drugih zabavišč se ne bi raz- burjale zaradi par nedolžnih lužic na tleh in ne bi akvariranju dale sjnon:ma >pac_ kanje z vodo«, nasprotno, stavil j bi jim stekla in s,obe na razpolago za izvajanje tega lepega, poučnega in zanimivega športa. eaveaji im Resnična zgodba iz 1. 1779. Od Kamniških planin prihajajo vesti, da straši tamkaj medved in dela škodo. Posest- niki, ki imajo na planini goved, ovce in koze. so zaradi tega silno razburjeni. Po naši stari navadi se oblastva, Slovensko lovsko društvo iti prizadeti posestniki raz- govarjajo na dolgo in široko, ali bi bilo vredno, da bi ustrelili preklicanega kosma- tinca ali pa bi ga ohranili še poznim rodo- vom v redek spomin. Pred 1Ö0 in več let je bito v tem pogledu drugače. Prav v predgorju Kamniških pla- nin z odrastki proti Menini in tja v Tuhinj- sko dolino so se sprehajale črede medvedov, in delale veliko škodo Vsako pomlad in je- sen so zapustili kosmatinci svoje stalno bi- vališče v Šavnicah in na Veliki planini ter brodili po takrat še gosto zaraslih gozdovih Šipka, Jaselnika Kožice in Krvavice, kjer so se pasli še jeleni. Zima leta 1779 je prinesla obilo snega in hud mraz. Medvedje, ki so postali drznejši kakor kdajkoli. so prišli v nižino in so se pojavili v bližini samotnih posestev Na pustni torek je napadel medved pri koritu posestva Lubenice telico in jo odvlekel čez sne« v grapo, dan poprej je raztrgal v Ma!i ravni ovco. Na Gregorjevo je stopil na sedlu Jaselnika nekemu fantu ki je nesel vrečo moke iz mlina v Motniku- ogromen medved naproti. Fant je vrgel tovor proč in tekel nazaj v Motnik Ko sta ga spremljala dva lovca nazaj do onega mesta. =o našli usnjato vrečo moke raztrgano in moko raztreseno: medved je prei°=kal vsebino Cez nekaj dni je pribeža! kozji pastir iz Motnika brez sape domov Medved je razgnal njegove koze na Jaselniku. eno pa odvlekel v Rupce. studen- fnato in zaraslo planoto Jaselnika Zdaj pa je postalo ljudem že preveč. Na dan sv. Jere, 17. marca, so določili splošen lov na medve- de. Podložniki gradu Zgornjega Motnika so pred nekaj ieti, ko je bil požar uničil grašči- no, odkupili od lastnice graščinske pravico in postali na ta način tudi zakupniki lova. Na lov so bili povabljen: tržani d želno- knežnjega trga, ki so se vabilu tem rajši odzvali, ker se je medved tedaj spozabil tako daleč, da je raztrgal trškemu sodniku kozo. Na sv. Jere dan po maši — na kmelih je bil ta dan sopraznik — ie bilo v Motniku kaj živahno Gonjači in lovci v cokljah in visokih škornjih. puškami in brez njih. so se krepčali pred gostilno trškega sodnika z vinom in brinovcem. Mladina je opazovala priprave od daleč ter pozabila na ovce in koze. Cez nekaj časa se je odpravila vsa lovska družba na pogon. Od mladih opazo- valcev se je odstranil kozji pastii Gregor Kajbič, ki je še v starih letih nazorno in verno pripovedoval ta dogodek ter hitel do- mov. da bi gnal koze na pašo Doma 11111 je namočil oče, naj se drži s kozami državne ceste, kjer je bolj varno. Koze so tekle po državni cesti, pastir pa je cokljal za njimi tik ob potoku Bolski. Tamkaj je bila takrat še dobro ohranjena obmejna piramida iz črnih kvadrov in tam v bližini je pastir pasel svoje koze. sani pa je sedel na skalo in se solnčil. Ni še minila ura, ko je prišel lovec čez hrib od štajerske strani. Bil je trški sodnik iz Motnika »L>ečko-<. je rekel. »bi pač lahko danes ostal s svojimi kozami doma v hlevu Mar ve tvoj oče- da so v Jaselniku spet medvedje? Daj. ženi svoje koze v laz 'a ograjo in ostani pri njih Pravkar gonijo medveda in utegne prav tod prečkati na Prosivnik in v Planino.« Po teh besedah je odšel trški sodnik dol na cesto Ril je po staven- že nekoliko prileten mož V mladosti je prepotoval kot usnjarski pomočnik mnogo dežel V Motniku si* je ustanovil usnjarsko delavnico in gostilno. Kot ugleden, bogat mož, vešč nemščine, je postal trški sodnik. Zdaj pa je bil eden izmed glavnih vodite- ljev lova. Spodaj ob cesti se je postavil pri visoki skali ob jx)toku- pastir pa je odgnal koze v laz in sam oprezal izza ograje. Cez nekaj časa so se oglasili iz daljave zamolkli glasovi gonjačev. Kmalu nato se je čul strel in gonjači so se oglasili na vzhodni planoti Jaselnika. Trški sodnik je pregledal ponvico na svoji puški in obrisal kresilni kamen. Koze v lazu so postale naenkrat nemirne in so začele vohati po zraku. Hkratu pa je bilo slišati pokanje in lomastenje skozi vejevje bližnjega gozdiča. Lovec ob skali je pokle- knil in nameril v tisto smer. Pastirju za ograjo je izostalo nejiopisno tesno. Tedaj je prilomastil iz goščave orjaški medved komaj petnajst korakov pred lovca, ki je takoj sprožil. Kosmatinec se je vzpel na zadnje noge. strahovito je zarjul in si s prednjo šapo preko glave. Nato pa se je zazibal na zadnjih nogah, obrnil se in izginil v goščavo, odkoder se je bil pojavil. Trški sodnik je vpil na vso moč: ;Le na Rupce, le na Rupce. je že zadet!•< Vsa lov«ka družba mu je sle- dila tjakaj Zvitj tacar pa jim je prekrižal račune. 2e kakih sto korakov nad stojiščem trške- ga sodnika je spet prečka! glavno cesto in potok Rolsko in ležeč skoro podrl cestarja. Onkraj j »otoka «e vzdiguje hrib Prisovnik; v njegove gozdove se je zatekla preganjana zverina Na Prosivniku. ki ie bil na južnem pobočju že takrat precej obdelan, sta bili dve posestvi: na vrhu hriba ie bil Pro^iv- nikar. druge posestvo. Kamnik imenovano, pa je bilo niže spodaj proti Štajerski Na Prosivniku je bilo v onem času plemenite divjačine na pretek Lov je bil v upravi graščine Križa pri Kamniku in na tako od- ličnem glasu, da se tudi velerodne grofi.?» . niso plašile dolge poti od Križa do štajerske | meje Nekatere teh blagorodnih gospe so | morali nositi v nosilnicah do stajališča. da I so se le mogle udeležiti lova na jelene. V oni dobi je bilo v teh krajih toliko jelenov- j da sta oba posestnika, Prosivnikar in Kam- 1 nik. večkrat po vso noč razbijala po praznih zelnjatih kadeh in s tem preganjala jelene iz zrelega prosa. Lovski zakon v onih časih je bil silno strog; lovski tatovi so bili celö s smrtjo kaznovani, zato so bili redki. Nekoč je našel pa-dir od košute zapuščenega mla- diča. Naprtil si ga je v košu in nesel sedem ur daleč v graščino Križ. Tukaj pa so mu z.i- bičili, da mora nesti mladiča prav na isto mesto nazaj, kjer ga je našel Za plačilo je dobil groš in je bil prav zadovoljen. Tako redek in dragocen je bil takrat denar. Zaradi lovskega hrupa na Jaselniku se je vzdignil tudi Prosivnikar, ki je bil takrat obenem graščinski gozdar. Južna stran Pro- sivitika pada strmo proti potoku Zaplani. ki ima na nekaterih mestih levi breg ne- dostopen. K temu potoku dol je šel Prosiv- nikar, da bi se postavil na ono mesto, ki mu je bilo znano kot prehod medvedov A ko je stopal ob robu strmega brega, je za- pazil na nasprotnem bregu svojega soseda Kamnika, ki je prav tako pričakoval me- dveda. Oba soseda pa sta gojila med seboj staro sovraštvo Zaradi mejnega spora že več let nista govorila niti besede in sta se že od daleč izogibala drug drugega. Pro- sivnikar je srdito pogledal svojega sovražni- ka čez potok, se obrnil in zagodrnjal pred- se Slabe volje je počasi šel navzgor proti svojemu posestvu Bil je komaj do polovi- co pobočja, ko je zaslišal iz globeli pok puške Postal je in poslušal Zdajci je za- slišal žalostne klice na pomoč Nihče dru- gi ni mogel to biti kakor n|egov sosed Kamnik Na mah je pozabil sovraštvo vzel puško v desnico in tekel na vso moč proti mestu, kjer je bil padel strel in je bil za- slišal klice na pomoč Kmalu je stal na ro- bu visokega, prevesnega brega Njegovim očem se je zdajci nudil strašen prizor. Na nasprotnem bregu se je boril ubogi Kam- I nik, ves s krvjo oblit. z istolako krvavečo ' zverino, ki jo je sicer močno ranil, a jo s tem razkačil do skrajne besnosti. Kosmati- j nec je držal nesrečnega strelca čvrsto v svo- jih močnih šapah. Pri tem se je dvigal zdaj kvišku, zdaj se je spet zgrudil na tla ter strašno rjovel. »Pomagaj, so-ed! Pomagaj, za božjo vo- ljo! ' je vpil Kamnik v smrtnem strahu. Toda kako pomagati? Čez potok in str- mi breg na tem mestu ni bilo mogoče pri- ti Strel v razdalji več kakor petdeset ko- rakov ni bil zanesljiv in ti lahko zadel so- seda, [jomoč po ovinku kakih tisoč korakov bi bila vsekakor prepozna. Tu ni kazalo izgubljati časa. Prosivnikar se je brž odlo- čil. Zaklical je: jTcmaž, grevengo obudi, jaz bom v bož- jem imenu streljali« Takoj je nastavil in ko se je zabliskalo, je skočila zverina pokoncu, odvrgla žrtev, ki jo je bila doslej krčevito objemala, od sebe, se zgrudila in zakotalila v potok. Prosivnikar je hitel ob potoku ni.^e dol do lažjega prehoda in na desnem bregu sj>et nazaj do soseda, ki je tam ležal ves krva- več in na |X>1 nezavesten. >Tomaž, ali sem te zadel?«, je bilo prvo vprašanje. Nisi me, hvala Bogu!«, je zaječal Kam- nik Strel sicer ni zadel ubogega Kamnika, le rjava zverina ga je s svojimi kremplji strašno zdelala. Med tem je tacar spodaj v potoku izdih- nil svoje roparsko življenje. Druga, dobro nainerjena krogi ja mu je predrla čelno kost. Pr\a, Kamnikova kroglja mu je prebila lo- patico in prestrelila pljuča. Nema sta si stala nekaj časa nasproti oba nespravljiva soseda ob mrtvem medvedu. Nato pa sta si podala desnici in za vedno je bilo po- zabljeno dolgoletno sovraštvo. Resnična zgodba pa je šla še desetletja pozneje od ust do ust po Tuhinjski dolini in po kam- niškem okraju R D. orejujt UavoriD tiavtjen. — izdaja za tonzorcij »Jutra« Adolf Aibmkai. — 6a fsaruiiuc tiskarne a. d. Kot aakarnarja Franc Jezeršek. — Za maeratol del Je odgovoren AI0J2 Novak. — Val 9 LJubljani