Kantata znaša:
celoletna .... K 4 —
poiuletna......... 2‘—
cetrtlet-ia....... 1 —
Posamezna šte/. „ G 10
S AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE. I
st. n.
V Ljubljani, dne 14. marca 1913.
Leto VI.
Sedanja doba in delavstvo.
»Vi živite, na zemlji veselo (v izobilju), se šopirite ter pitate vaša srca kot za klavni dan.« — (Sv. Jakob Kap., 5. v. 5.)
Po pravici smemo imenovati sedanjo dobo, dobo naj brezsrčne j ega in naj-krutej šega materializma. Brezvestni, požrešni in brezsrčni kapitalizem drvi bliskovito za »zlatim teletom«, ne oziraje se koga in koliko jih v tem divjem samopašnem diru podere, potepta in Pohodi. Izrabljanje človeških moči čimdalje bolj narašča. Delavstvo po tvornicah se smatra le še kot orodje, brez vsake nadaljne vrednosti. Nenasitni kapitalizem se organizira v kartele in razna društva, s pomočjo katerih oklepa delavstvo v čimdalje večjo suž-nost. Pa tudi vse drugo ljudstvo ječi v tej sužnosti ter prinaša dan na dan nikdar sitemu zmaju predpisane hrane.
Moderni kapitalizem ne pozna ne morale, ne narodnosti in ne vere. Njegovi vzori so:	doskrajno izrabljanje
delavskih moči in brezmejno oderuštvo in rop vsega ljudstva, v prilog nikdar sitih kapitalistov. Osobito današnji tvorniški delavec je v rokah brezvestnih, brezsrčnih in navadno tudi verolomnih kapitalistov čisto navaden suženj, za katerega se ne briga današnja toliko hvalisana olikana in izobražena družba. Nasprotno! Dobe se celo ljudje, ki mečejo na delavstvo kamenje in bla-
Delavci so prepuščeni samim sebi lr' navezani le na lastno moč, ki se zr-ah v zavesti skupnosti, v neomajni ^ddsebojni zvestobi in krepki organi-znciji Nas slovenske delavce učijo dogodki v Vevčah in tudi po nekojih m'Ugih podjetjih, osobito v ljubljanski Predilnici oziroma tkalnici, več kot de-bele knjige filozofov. Pritrgavanje zaslužka zaslužnim dolgoletnim delavcem, nalaganje prisilnega dela posa-
1 a 7enmetanje starejih iz-krvavljenih delavcev, so v nebo vpijoče krivice, rane, ki jih zada moderni kapitalizem delavstvu, pred očmi oblasti. Ako kedaj, veljajo v današnjem času kapitalističnim hijenam besede sv. apostola Jakoba: »Vaše zlato in srebro bo zarjavelo, rja pa bode pričevala proti vam in bo kot ogenj pov-žila vaše meso. Nabirali ste zaklade jet-ze v poslednih dneh.«
In dalje: »Glej! Vpitje delavcev, ki so obdelovali vaše polje in tožbe žanj-
cev zaradi pritrganih plač, so prodrle do ušes Naj višjega.« Da, v resnici! Krivice sedanjega kapitalističnega gospodarstva nasproti delavstvu, kriče do neba! Kriči pa do tje tudi brezbrižnost poklicanih činiteljev, ki puste prosto pot vsem podlostim, s katerimi osrečuje sedanji kapitalizem revne zemljane. Mandarini in pandurji kleče ponižno pred zlatim teletom, ter mu darujejo kadila in jekla.
Edini delavec, ki je najbolj izpostavljen nemilosti kapitalizma, se je v svoji organizaciji opogumil za boj proti neznosnim krivicam tlačiteljev. Posebno pa je poklicano krščansko delavstvo v boj proti krivicam in za pravice. In to posebno sedaj, ko soc. demokracija opravlja modernemu kapitalizmu hlapčevska dela. Krščanske delavske organizacije so poklicane varovati delavske pravice in se boriti proti vsem krivicam. Krščanstvo samo je pravičnost, ki mora sovražiti vsako krivico in se ji z vsemi silami protiviti. Zato morejo biti le krščanske delavske organizacije v resnici sposobne za boj proti krivici. Gotovo je, da je izobrazba za delavski stan v boju nujno potrebna. Vsled tega pa skuša ravno kršč. soc. delavska organizacija svoje člane duševno kolikor mogoče dvigniti, da morejo soditi in presojati lastne stanovske zadeve in se tako pripravljajo za bodoče čase. V tem oziru ima posebno hvaležno nalogo naša Jugoslovanska Strokovna Zveza, katere naj bi se vse slovensko krščansko delavstvo čim p rej e tesno oklenilo.
Bratje tesno se združimo,
Pojmo vnetega srca;
Svetu glasno oznanimo,
Da smo enega duha!
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
KAKŠNE NAJ BODO DELAVSKE ORGANIZACIJE?
Čudno vprašanje! Saj vendar vemo, kako naj se organizujemo in kakšna bodi naša organizacija. Mi vsi dobro vemo, da je strokovna delavska organizacija najprimernoja in najbolja. Najpripravneja in najprimerneja vže zaradi tega, ker se vsaka stroka dela posebno razvija in ima tudi posebna svojstva. Pa tudi zato, ker ene stroke tovariši vedno najbolj skupaj drže. Vedno se bosta dva čevljarja v tujini ali na poti srčneje pozdravila kakor čevljar in krojač. Veže jih že neka naravna strokovna vez in in zavest,
vsled tega je tudi medsebojni čut močne ji.
Dalje ima poznanje strokovnega dela, na delavce iste stroke poseben vpliv, katerega drugi ne more imeti. Kako more presojati ključavničar steklarjevo delo in narobe? Iz poznanja dela morajo slediti razne delavske pogodbe. Le oni, ki delo popolnoma pozna, more o njem tudi razsojati. Tako mo-Tejo z podjetniki sklepati kolektivne pogodbe najbolje strokovna društva dotičnih delovnih strok. Nemogoče si je misliti, da bi na primer krojači mogli sklepati delavske pogodbe za tiskarje in sicer samo zaradi tega ne, ker ne poznajo tiskarskega dela. Strokovna društva so pa tudi lahko najbolje šole za spoznavanje in izpopol-njenje posameznih strok dela. Kjer taka društva goje poleg delovske vzajemnosti tudi strokovna predavanja, morejo dati s tem članom marsikako znanje, katerega bi se sicer ne zavedali, če tudi so se praktično dela priučili.
Strokovnjaki morejo tudi najbolje razsojati o uredbi primernega varstva na delu. Pri nekaterih strokah dela preti delavcu vedno velika nevarnost telesnih poškodb. Pri drugih so zopet razni plini, prah, prepih, menjavanje topline, stalna velika vročina ali mrz-lota, vedna tema in delo pri luči, posebno pod zemljo, kar vse vpliva na delavčevo zdravje. Istotako vpliva na telesno zdravje tudi način dela samega. Pek na primer postane kruljev, istotako tudi mlad delavec pri predilnem stroju bombaževih ali volnenih predilnic. Da se to prepreči, je potrebno mladim ljudem pojasnila in strogih naročil pri delu. Dalje more strokovnjak razsojati tudi o razlikah dela, bodisi na umetnost ali čas. Umetna dela, ki potrebujejo posebne spretnosti, se plačujejo navadno bolje kakor priproste-ja dela. Ona dela, ki porabijo za izvršitev več časa se tudi drugače plačujejo kakor ona, ki se izvrše hitro, kar pride osobito pri akordnih delih v poštev. Z vsemi temi delavsko strokovnimi vprašanji se imajo nalogo baviti strokovna društva ter v vseh vprašanjih iti delavcem - članom društev na roko z primernimi nasveti in pojasnili.
Iz teh razlogov so strokovna društva najprimerneja delavska organizacija. Poleg navedenega vrše strokovna društva tudi še razne druge koristne in potrebne posle: pravno varstvo, bolniška podpora, podpora v slučaju brezposelnosti, posredovanje dela, popotna podpora, preseljeValna podpora, so kot pritikline strokovnih društev zelo ko-
J. Jörgensen:
Naša ljuba Gospa Danska.
Ko je pomlad nastopila v vsi J^ojem krasu, je zapustil Dansko. : 'emškem je našel še zimo. Gore so b in žalostne, vse poraščene s te *lru iglovjem. Ronge je potoval iz I henhagna v Monakovo po železni j hrindvajset ur potem ko je zapus °P®nhagen, je klečal v baziliki sve k Bonifacija in bil navzoč pri slu: Vrzh- In pol ure pozneje je potrkal celice očeta Gregorja.
. Stari benediktinec je sedel pri r (ja,11 Pisal. Prvi hip je zmedeno pog m j Hermana, nato ga je spoznal u ginjen šel nasproti, kn/Moj ljubi mladi prijatelj!« je : Iwl1 111 ga Pogubil na obe lici. ' Tu nr naan Ronge je bil ganjen in r sabru0 vrnil Pol.iub- Sedla sta k ] beh U- Bonge je našel ob mizi še : brroi n/\ Materem J'6 visel nožič, ki se gor i t0^rat v ugnih nrah. Oče Gi dohrrvf m11 IBegov največji prijatelj v grnio-u' K T!je/nu je Prvig pokleki
dušo . r Z ah iU mu odkril svc ie 1raztrgano ln blodno — pred nji zmS°I ver°izpoved, ko se je vrnil oot na pot resnice. Gotovo sta
nrnnfeATiee.Sklonil glavo in t o pritrdi!. Potem je vstal in se posl
ču<m°Ce G.regor ga je spremil na ho na prijatelja zdaj spomnila vrs
dogodkov in si mislila vsak svoje. Oče Gregor si je mel roke kakor vedno, kadar je bil zelo zadovoljen, nato pa jih skril globoko v rokave svoje halje.
»Torej, zdaj mi povejte, kako se vam godi!« Herman Ronge ni dolgo pomišljal, temveč je izlil vse srce očetovskemu prijatelju. Med njegovim pripovedovanjem je. postajal obraz očeta Gregorja vedno resnejši in se izpreme-nil v slovesen izraz kakor vedno, kadar je prišel na vrsto razgovor o verskih stvareh.
»Gospod Ronge,« je rekel počasi in s poudarkom, »ne morem vam dati ni-kakega sveta. Ako sem vas prav razumel, se mi zdi, da se ne čutite poklicanega, vstopiti samo v kak red, temveč ustanoviti celo ali vsaj povzročiti popolnoma novo redovno družbo. Pravit"'- da bo moja misel in sodba za vas velikega pomena; potem boste gotovo razumeli, da mi je težko izreči takoj kaj odločilnega. Dovolite mi par dni, da premišljujem o vaši zadevi ter jo z molitvijo priporočim Bogu. Jutri bom za vas maševal, ravno jutrišnji dan mi je na razpolago. Pa tudi vi storite svojo dolžnost v tem oziru.« nik prav do stopnjic. Njegovo prijazno in veselo lice mu je zopet zablestelo. Pri stopnjicah se je še enkrat prav prisrčno poslovil od svojega prijatelja in gosta. Herman Ronge se je začutil olajšanega in veselega, saj je dobro
vedel, da je izročil svoje zadeve skrbnim rokam starega duhovnika. Resnost, s katero je oče Gregor pozdravil stvar, ga je še bolj spominjala važnosti te odločitve. Dokler je vse še v naši notranjosti in se vse godi le v duši, takrat stvar še ni popolnoma resnična. Lahko še izgine, ne da bi kdo vedel in slišal o nji, vse se še lahko odloži brez vsake obveznosti in brez vsakih posledic. Toda kadar smo svoje misli že izrekli, je davno tako, kakor bi jih dali iz rok in le za visoko ceno bi jih mogli zopet odkupiti. Misel je šla iz notranjega sveta v zunanjega; postala je stvar, ki živi zase, je kakor otrok, ki se je odtegnil očetovi oblasti. Zato je postalo Hermanu vedno tesneje, biio mu je skoro žal, da je izgovoril tako velike in drzne besede . . .
Dva dni sta med tem minila in tretji dan je stopil pred očeta Gregorja, ki ga je pozdravil- s sledečim vprašanjem:
»Povejte mi, ali poznate vsaj malo sv. Ignacija Lojolo?«
»Ne mnogo,« je priznal Ronge.
»Gotovo pa veste, da je ta toliko obrekovani svetnik napisal knjigo, ki je prinesla izmed vseh drugih največ uspeha in blagoslova: to so njegove »Duhovne vaje«. Na to knjigo bi vas rad opozoril. Morda se boste čudili, da vam jaz, ki sem behediktinec, priporočam, da iščite sveta in navodil pri
ristna naprava za člane, zaradi česar je ta delavska organizacija tudi najbolja. Mi slovenski delavci smo v tem oziru dobro preskrbljeni. Imamo Jugoslovansko Strokovno Zvezo, ki nudi delavcu vse, česar mu dobra organizacija nuditi more. Zato le vkup »uboga gmajna«! Časi prihajajo hudi, treba je da smo pripravljeni!
Iz ljubljanske tkalnice. Razmere v ljubljanski tkalnici so posebno pri motalkah zelo slabe. Dela se tri do štiri dni tedensko. Zaslužek je čimdalje manjši, ker se delavkam odtr-guje plača. Dnevni zaslužek motalk znaša štirideset do petdeset novcev. Vkljub temu da primanjkuje dela, se sprejemajo še nove delavke. Motalk je bilo preje kakih 30, sedaj jih je 70; torej se je ta panoga podvojila. Delavstvo je izpostavljeno neznosnemu zmerjanju. Opozarjamo dotičnega paznika, da surovo postopanje proti delavstvu ni v nobenem oziru na mestu in da se zmerjanje ljudi ne strinja z kazenskim zakonom.
Izvoz naših tekstilnih izdelkov na Balkan. Leta 1912 je iznašal ves izvoz naših tekstilnih izdelkov 207 milijonov kron in od tega je šlo za 75 milijonov izdelkov v balkanske države. Tudi v izvozu konfekcijskih izdelkov igrajo balkanske države veliko vlogo. Na prvem mestu je med kupci Rumunija,- na drugem pa dosedanja Turčija. Če pomislimo, da živi v Avstriji skoraj en milijon ljudi od tekstilne obrti, potem lahko uvidimo, kolikega pomena je, v kakšnem razmerju je naša država z balkanskimi državami.
ZAVAROVANJE PROTI NEZGODAM.
Dr. Jure Adlešič.
(Dalje.)
3. Ugotovitev odškodninskih zahtevkov.
Vsako nezgodo, ki se pripeti v podjetju, podvrženem dolžnosti zavarovanja, mora podjetje vsaj tekom petih dni pismeno naznaniti politični oblasti prve stopnje, to je okrajnemu glavarstvu ali magistratu v mestih z lastnim štatutom.
Če podjetje take poškodbe, ki je imela za posledico smrt ali vsaj delo-nezmožnost za dobo najmanj treh dni ne naznani v predpisanem roku pristojni oblasti, je odgovorno poškodovanemu po določilih občanskega državljanskega zakonika; to odškodnino more poškodovani terjati z redno tožbo piri rednem sodišču.
ustanovitelju jezuitskega reda. Toda smelo trdim, da je veliko duha sv. Benedikta v sv. Ignaciju . . .«
Toda, ostaniva pri »Duhovnih vajah«. Tu imam pri rokah ravno en izvod. Osma teh duhovnih vaj — oče Gregor je začel listati po stari pergamentni knjigi — torej osma duhovna vaja razpravlja ravno o volitvi poklica. Sv. Ignacij navaja več točk, naj’ vam preberem dve najvažnejši! Torej tretja točka! »Misli na smrtno uro in dobro premisli, v katerem stanu bi želel biti takrat. Misli si, ali bi želel, da bi zdaj umrl v stanu, v katerem si zdaj, ali nisi. Kajti v stanu, ki bi želel umreti, moraš tudi živeti in v stanu, ki si ga izvolimo, da bi v njem živeli, tudi navadno urnrjemo.« Četrta točka: Spomni se prijatelja, ki ga ljubiš kakor samega sebe in ti je mnogo na njegovi sreči. On je v istih dvomih kakor ti, živi v istih razmerah, je zdrav kakor ti, ima enake duševne zmožnosti in je sploh kakor ti. Vpraša te torej za svet. Kaj mu boš svetoval z dobro vestjo in po zakotnih prijateljstva in prave ljubezni? Mislim tudi, da nikogar ne moreš bolj ljubiti kakor samega sebe. Toda ti bi bil sam sebi največji sovražnik, ako bi si ne svetoval istega, kakor drugim. In kaj boš odgovoril Bogu pri sodbi, ako nisi storil vsega, kar bi moglo koristiti tvoji duši?«

Za podjetje obstoja dolžnost naznaniti vsako1 gori navedeno poškodbo tekom petih dni, za poškodovanca pa obstoji le pravica svojo poškodbo naznaniti zavarovalnici tekom enega leta. Če v tem času ne naznani poškodbe, ne more več zahtevati odškodnine od zavarovalnice, pač pa lahko zahteva v tem slučaju odškodnino od podjetnika potom rednega sodišča, če ni podjetnik pravočasno naznanil nezgode politični oblasti.
Če izve politična oblast za nezgodo, ki bo imela za posledico smrt ali delonezmožnost za dalj časa kot štiri tedne, potem preišče sama vzrok in način poškodbe, poškodovanca, njegovo bivališče in osebe, ki jih ta zapušča, oziroma ki imajo pravico do odškodnine.
Teh poizvedb se lahko udeleži tudi zavarovalnica po svojem odposlancu.
Tudi občina je dolžna pri teh poizvedbah sodelovati; stroške pa ji mora povrniti zavarovalnica.
Odškodnina se določi šele po preteku štirih tednov po nezgodi. Če pa traja zdravniško zdravljenje še naprej, določi se odškodninska renta nainrej za čas zdravljenja in po končanem zdravljenju se določi znova renta za daljšo dobo, dokler se delonezmožnost ne izpremeni.	4
Renta se izplačuje v mesečnih prispevkih, ki se imajo vnaprej izplačevati.
Če vstopi poškodovani zopet v službo pri starem ali novem gospodarju, tedaj se mu lahko renta njegovemu novemu zaslužku primerno zniža ali pa popolnoma odtegne.
Poškodovanec lahko sklene z zavarovalnico pogodbo, da mu ta mesto mesečne rente izplača kapital iste in sicer na enkrat ali v obrokih. Take pogodbe poškodovanca z zavarovalnico so pa le tedaj veljavne, če jim pritrdi občina, ki je dolžna poškodovanca oskrbovati, če isti obuboža. To določilo je utemeljeno; v interesu občine. Kdor postane za vsako delo nezmožen, pade domači občini v breme. Zato je opravičena pristojna občina tudi Poprej skrbeti, da imajo nje člani stalno podporo, odnosno da je lahkomiselno ne zapravijo.
Važno je tudi določilo zakona, da ne more niti poškodovanec sam razpolagati s svojo rento; ne more je cedi-rati, zastaviti, nakazati itd. Vsi tozadevni pravni posli so brez pravne moči in veljave. Pa tudi drugi jim ne morejo te rente odtegniti z izvršbo; v to bi bili opravičeni edino oni, ki jim mora dajati poškodovani preživnino, na primer nezakonski otroci.
Dvojna mera.
Četrtek dne 27. februarja leta 1913 bo ostal avstrijskemu delavstvu v trajnem spominu. Tega dne je namreč gosposka zbornica avstrijskega državnega zbora odklonila sklep poslanske zbornice, glede kaznivosti kršenja delavske pogodbe. § 85. obrtnega reda določa, da se delavec, ki zapusti brez zakonitega vzroka predčasno (brez odpovedi) delo, kaznuje radi prestopka obrtnega reda in da ima delodajalec obenem pravico, potom gosposke privesti delavca nazaj v delo za čas odpovedi. § 84. pa določa, da delodajalec v slučaju, da odslovi delavca predčasno iz dela, istemu povrne vse prejemke za čas odpovednega roka. To je dvojna mera, vzakonjena v obrtnem redu. Toda to še ni vse: § 86. določa, da oni delodajalec, ki vzame v delo pomočnika, o katerem ve, da je zapustil predčasno delo pri drugem delodajalcu, stoji dobro s pomočnikom vred za povrnitev škode, ki bi nastala vsled predčasnega pomočnikovega izstopa iz dela. To so za delavce krute določbe, in tem kru-teje, ker velja za delavca veliko trja določba, kakor za delodajalca. Delavec mora nazaj v delo in je poleg tega še kaznovan, medtem ko delodajalec delavcu povrne za odpovedno dobo le pogojeni zaslužek in pa za neopravičen predčasni odpust iz dela kaznovan. To dvojno mero »pred postavo« je hotela poslanska zbornica odpraviti s tem, da se odpravi oblastvena kazen v takih slučajih in velja za oba dela enako načelo. Toda gospodje magnati gosposke zbornice, ki gledajo v svet skozi zastarele monoklje, se niso mogli povzpeti do viška pravičnosti. — Pa kako tudi? Saj se gre le za delavca. Ta naj ostane suženj, za katerega naj veljajo tudi za-naprej zastarele izjemne postave. Tako sodi menda še predpotopni aristokratski in kapitalistični monokelj v sedanji avstrijski gosposki zbornici.
Človek se mora ob tem dejstvu nehote vprazšati: Ali je mogoče, da se dobe v dvajsetem stoletju zakonodaje!, ki milijonom državljanov iz samopašno1-
kapitalističnih namenov ne priznajo enakosti pred postavo?
O kultura in krščanska pravičnost, lepe zastopnike imata v avstrijski gosposki zbornici!
Pravnik.
V kakih mejah se sme braniti trgovski sotrudnik zoper neresnično ob-dolžitev svojega delodajalca ali pa nje-gjv^ga namestnika. — Obojestranska krivda. Tožnik je bil pri toženem dro-gistu nastavljen kot sotrudnik z mesečno plačo 140 K in je opravljal službo skozi eno leto v popolno zadovoljnost. svojega delodajalca. Dne 23. maj-nika 1911 je stregel tožnik odjemalcu N., s katerim je govoril slovensko. Navzoči namestnik toženčev, ki je le slabo razumel slovensko, je menil, da se tožnik iz odjemalca N. norčuje in ga je vsled tega v njegovi navzočnosti pokaral. Tožnik se je zavaroval zoper neopravičeno obdolžitev v pričo odjemalca in šel po v drugem koncu trgovine zaposlenega toženca, ki je najprej postregel in odpravil odjemalca N., nato pa vprašal, kaj da se je zgodilo. Nato je odvrnil namestnik toženca, da je imel tožnik naročnika za norca in ga vlekel. Na te besede pa je zaklical tožnik: »Ne lažite mi tako nesramno!« Na kar je bil takoj brez vsake odpovedi odpuščen. Pri izpovedbi kot priče zaslišanega N. se je ugotovilo, da je dne 23. majnika 1911 odjemalca postregel v njegovo popolno zadovoljnost, kakor že večkrat preje ter da tožnik ni dal nobenega povoda k zgoraj omenjeni obdolžitvi. Tožbenemu zahtevku na plačilo službenih prejemkov do konca odpovedne dobe je prva stopinja v celem obsegu ugodila. Razlogi: Neopravičeno trdi toženec, da se je tožnik močno pregrešil zoper dolžno spoštovanje nasproti njegovemu namestniku, ker je v prodajalni v razburjenosti zaklical:	»Ne lažite mi tako nesram-
no!« tako, da je bil v smislu § 27., točka 6. sotrudniškega zakona upravičen ga takoj odpustiti. Toženec prizna, da je tožnik vršil svojo službo do tega časa v njegovo popolno zadovoljnost, po verodostojni izpovedbi priče N. pa je vrhu tega izkazano, da se je tožnik v kritičnem času napram odjemalcu obnašal docela korektno in dostojno, tako, da s svojim vedenjem ni mogel dati namestniku delodajalca nobenega povoda za vkorjenje. Umljivo je torej, da ga je neopravičeno svarjenje v pričo odjemalca, katero je lahko izpodkopalo njega ugled, močno razburilo. Ta razburjenost se je še stopnjevala, ko je namestnik toženčev svojo trditev v pričo toženca ponovil. Ni potreba preiskovati, na kak način je namestnik tožencev, ki ni bil zmožen slediti dotičnomu pogovoru med tožnikom in odjemalcem N., prišel do napačnega umevanja; ugotovitev, da je njegova trditev objektivno neresnična, zadostuje. Tožnik, ki je bil od namestnika toženca najprej pred odjemalcem N. osramočen, se je moral tudi napram svojemu delodajalcu čutiti prizadetega na svoji časti, da celo ogroženega v svoji gospodarski eksistenci. Ako tožnik v takem razpoloženju ni našel pripravne besede, da bi neresnico označil kot resnico, tedaj se morejo smatrati zgoraj navedene besede k večjemu za neumestne, nikakor pa ni v njih obseženo tako žaljenje, da bi bil podan dejanski stan § 27., točka 6 sotrudniškega zakona. To tem bolj, ker je iz celega dejanskega položaja razvidno, da tožnik onih besed ni izustil v žaljivem namenu, temveč samo v obrambo neopravičenega napada. Zato se mora takojšnja odpustitev iz službe smatrati za neopravičeno in je toženec v smislu § 29. sotrudniškega zakona dolžan izplačati tožniku plačilo za celo dobo, ki bi morala do končnega službenega razmerja po zakoniti odpovedi preteči. (§ 26. sotrud. zak.) Prizivno sodišče pa je prvo sodbo spremenilo v toliko, da je tožniku priznalo dve tretjini stoževanega zneska v bistvenem iz sledečih razlogov: Pravico odločne zavrnitve se mora tožniku na vsak način priznati, ker bi se po pravici mislilo, da je res, kar se mu očita, ako bi na tako očitanje molčal, kljub temu pa se ne more pritrditi mnenju prve stopinje, da je tožnik brez vsake krivde, vsled česar se mu ne morei priznati celotnega vtoževanega zneska. Treba je vpoštevati, da je bil namestnik toženca tožnikov predstojnik, napram kateremu se je moral tožnik dostojno obnašati, če tudi je bil vsled njegovega postopanja vžaljen. Zoper to samoobsebi umevno dolžnost, od katere tudi upravičeno razburjenje ne more oprostiti, pa se je tožnik gotovo pregrešil, ko je izustil besede: »Ne lazite mi tako ner sramno!« in to tembolj, ker tožnik sam trdi in po danem položaju biti ni moglo, da mu je namestnik toženca očital neprimerno obnašanje v dobri veri.
Obnašanje tožnikovo je tem bolj nedopustno, ker take besede, izgovorjene z močnim glasom, vpričo delodajalca, prav lahko oškodujejo trgovino na ugledu. S takim neprimernim govorjenjem tožnik sicer ni zakrivil prečas-ne razrušitve službene pogodbe, vendar pa je pripomogel k temu. Vendar pa se mora priznati, da je krivda tožnikova veliko manjša, vsled česar je prizivni senat priznal tožniku v smislu § 23. sotrud. zak. z uporabo § 273. civilno pravnega reda dve tretjini plače, ki mu sicer gre.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
SPOMLADANSKE MISLI.
Z letošnjo zimsko sezono smemo biti splošno z našo strokovno organizacijo ljubljanskega tobačnega delavstva zadovoljni. Bilo je v tej zimi več shodov kakor tudi sestankov. Število članov naših strokovnih organizacij ni padlo. Res, v tvornici sami ni nikakor vse tako, kakor bi moralo biti. Stara resnica je, da ravno v malenkostih tobačni erar zastopa skrajno nazadnjaško stališče. V posameznih oddelkih se dogajajo stvari, ki nikakor niso pravilne. Iz pripravljalnice čujemo neprestano pritožbe. Plače v pripravljalnici niso tako vrejene, kakor bi morale biti. Nadzorni organ tudi postopa z delavkami tako, kakor se to nikakor ne strinja s predpisi delovnega reda. Kričanje, psovanje, sekiranje, je tu doma. Zadnje dni smo pa tudi čuli pritožbe iz nekega drugega oddelka, kjer so zaposlene samo stare delavke. Temu oddelku so pridelili nekega uradnika, Čeha, ki zelo kriči nad delavkami, jih psuje in kakor delavke trde, ne postopa ž njimi tako, kakor to zahteva tista nepristranost in takt, ki bi morala vfcakega uradnika tobačne režije dičiti. Postopanje tega uradnika Čeha ni pravilno. Opozarjamo nanj gospoda ravnatelja in ga naprošamo, da naj ga nauči manire, kar bo gospod ravnatelj gotovo storil, ker sodimo, da pač ni splošna delavska sodba istinita, ki sodi, da sme ta uradnik za to vse, ker je slučajno ravnatelj Čeh. To, kar smo dozdaj navedli, res še sicer ni vse, a tudi z drugimi delavskimi upravičenimi pritožbami se v bodočih številkah še pobavimo.
Naše Podporno društvo je to zimo res lepo napredovalo. Poleg predpustne veselice v Unionu, je društvo priredilo tudi predstavo »Miklova. Zala« v Ljudskem domu, ki je bila sijajno obiskana. Lani ustanovljeni »Pogrebni zaklad« Podpornega društva tudi lepo procvita. Vedno mu pristopajo nove članice in člani. Vsekakor naj se vedno agitira za to, da se krog zbran v Pogrebnem zavodup ohh rdgov dgov go grebnem zakladu vedno še poveča.
Strokovni odseki so se dobro uvedli. Ker so strokovni odseki še nova ustanova, bo vsekakor vodstvo naše tobačne strokovne organizacije moralo delovanju strokovnih odsekov posvečati največjo pozornost.
Naš list ima v ljubljanski tobačni tvornici 1200 naročnic in naročnikov. To je vsekakor lepo število, a z agitacijo bi se dalo to število le še tudi zdat-no povečati. To je potrebno in nujno. Prosimo naše naročnike, da naj listu pridobe novih naročnikov.
Čita se v naši tobačni tvornici zelo veliko. Veselo je to, ker se naši misli nasprotni listi v ljubljanski tobačni tovarni le malo čitaj o. Mi ob te j priliki resno svetujemo tobačnemu delavstvu, da naj ne naroča in čita liberalnih in soc. demokratičnih listov. Liberalci in soc. demokrati pišejo tako, da tisti, ki njih liste trajno čita, izgubi da sam ne ve kdaj, vsako vero; izgubi spoštovanje do duhovnikov, izgubi vso tisto tolažbo, ki ti jo daje goreča vera. S stališča tobačnih delavcev in delavk pa ni pameten tisti ki kupuje liberalne ali pa soc. demokratične časopise. Zadnja stavka naših delavskih sotrpinov in sotrpink v Vevčah nam je pokazala, da liberalci in soc. demokrati delavcev ne marajo in da čisto nič delavskih teženj ne vpoštevajo in da če le morejo, mečejo delavstvu polena pod noge. Socialna demokracija je kriva, da je bila ljubljanska tobačna tvornica uvrščena v tako nizek plačilen razred. Liberalno časopisje je pa vedno smešilo in še smeši tobačno delavstvo, je prezira in zaničuje. Kdor kupuje liberalne in soc. demokraške liste s svojimi krvavo pri-služenimi vinarji, podpira ljubljanskemu tobačnemu delavstvu sovražno liberalno in soc. demokraško stranko, svojega največjega nasprotnika.
Ljubljansko tobačno delavstvo naj v prvi vrsti naroča in čita naš list, v drugi vrsti pa »Slovenca«. Če hočeš, da te bo svet spoštoval, moraš biti poučen o tem, kar se godi na svetu. V »Sloven-
cu« pa čitaš vse kar te zanima. Sam seveda ne moreš zmagati cele naročnine na »Slovenca«. Zato se dogovori s svojimi sodelavci in sodelavkami, pa skupno list naročite. Morebiti bi celo kazalo, da to stvar, ki je silovite važnosti, vzamejo strokovni odseki v roko. Sicer pa v trafikah velja »Slovenec« samo šest vinarjev na dan.
Dr. Krek je nedavno na shodu poročal, da naj bi delavstvo večkrat poletelo v prosto, svežo božjo naravo. Spomlad je tu! Željo ustanovitelja naše strokovne; organizacije, ki nam le dobro želi, bomo pač izpolnili. Odbori naših strokovnih organizacij, naši strokovni odseki naj to stvar izvedejo in sicer tako, da ne bodo izleti preveč stali. Lahko bi se že zdaj ustanovil n. pr. kolesarski odsek. Mala družba: 5 do 10 ali pa tudi več delavk in delavcev naj bi se zbrale in ob praznikih in ob nedeljah poletele na deželo. Izleti Žalostna Gora, Devica Marija Polje, Sv. Katarina, Medvode, Skaručna, so zelo pripravni in ne stanejo veliko; včasih seveda nič ne škodijo tudi daljši, napornejši izleti.
Kar tiče gospodarskih izboljšanj, mora ostati naša glavna naloga, da storimo vse, da se ljubljanska tobačna tvornica uvrsti v tisti plačilni razred, v katerega po vsej pravici že zdaj spada. Nikakor pa ne smemo sami sebe varati, da je po razmerah prisiljen zdaj finančni minister strašno trd in da pazi na vsak vinar. Stvar je tale: Radi vojske na Balkanu je tudi naša vojna uprava veliko denarja porabila, ker je vojaške posadke ob ruski meji in ob mejah balkanskih držav zdatno pomnožila. To je stalo strašno veliko denarja. Zdaj pa pišejo listi, da pomnože Nemčija, Francija in Rusija strašno svoje armade, Italijani pa grade velikanske nove vojne ladje. Ob takem oboroževanju tudi naši vojaški krogi ne bodo hoteli zaostati. Že naša sedanja oborožena pripravljenost ob balkanski vojski veliko stane. Finančni minister bo zato vsak vinar stiskal. Kljub temu pa ne smemo obupati, marveč vztrajno zahtevati, da dobimo, kar nam gre. Svoje zahteve pa dosežemo le z močno, smotreno strokovno organizacijo. Nikdar ne prezrimo, da sm*' dolžni delati na to, da pridobimo naši strokovni organizaciji vse delavke in delavce v ljubljanski tobačni tvornici!
MEDNARODNO STROKOVNO GIBANJE.
Po poročilu mednarodnega tajni' štva strokovnih središč za leto 1911, se je dognalo, da je bilo v Evropi in združenih državah Severne Amerike skupno 11, 435.489 članov strokovnih organizacij, proti 9,905.189 prejšnjega leta. Natančnejših številk seveda ni. Po posameznih deželah je število članov zaznamovano s sledečimi številkami:
1910	1911
1. Angleška	2,440.723	3,010.346
2, Francoska	977.350	1,029.238
3. Belgija	138.928	92.735
4. Nizozemska	143.850	153.689
5. Danska	123.864	128.224
6. Švedska	121.180	116.500
7. Norveška	47.453	53.830
8. Finlandska	24.928	19.640
9. Nemčija	2,688.144	3,061.002
10.	Avstrija 11.	Bosna - Her-	451.232	496.263
cegovina	6.260	5.587
12. Hrvaška - Sla-		
vonija	6.508	8.504
13. Ogrska	86.778	95.180
14. Srbija	7.418	8.337
15. Rumunija	8.515	6.000
16. Bulgarija	3.000	
17. Švica	93.797	78.119
18. Italija	783.538	709.943
19. Španija	40.984	80.000
20. Združ. države	1,710.433	2,228.361
Skupaj . .	9,905.189	11,435.489
Te številke, v	kolikor so	resnične
kažejo, da je na polju strokovne organizacije še mnogo dela. Krščanske strokovne organizacije imajo sedaj tudi		
svoje mednarodno	tajništvo	v KolinU
na Nemškem, k kateremu pripadajo strokovne organizacije Nemčije, Holandske, Belgije, Italije, Avstrije in Švice.
Zanimivo je, da soc. dem. mednarodno tajništvo ne omenja slovenskih srok ovnih društev. Ubogi slovenski socialni demokrati, kako globoko se na; bajate v nemški senci, iz katere se niti ne vidite!
Okno v svet.
Razporoke v ameriških Združenih državah. V zadnjih 40 letih je bilo v Združenih državah 1,850.000 razporek-Pri tem je prizadetih 5 milijonov oseh» mož, žena in otrok. Samo v pretekleh1 letu je bilo nad 100.000 razporek. N»' praviti nameravajo strožje postav6 proti lahkomiselnim razporokam.
Koliko zasluži glavni sluga na uni-verzi? Pri odmeri pristojbinskega dav-je vsled pritožbe cenilo sodišče postranske dohodke glavnega sluge dunajske juridične fakultete na letnih 15 tisoč kron. Menda se more meriti s tem Malokateri univerzitetni profesor.
Univerza v južni Afriki. V Kap-statu v južni Afriki so sklenili ustano-yiti univerzo. Poučevalo se bo v angleškem in holandskem jeziku.
Novo štetje ur. V Avstriji in Nemčiji nameravajo upeljati novo štetje ur, kakor ga imajo že v Italiji. Ure bi se štele namreč kar naprej od 1 do 24. Pri železnici in pošti bi pomenilo to napredek, ker bi odpadla sitna razdelitev dopoldanske in popoldanske ure. r Brezžična zveza z vozečimi vlaki. \ zadnjem času se nekateri strokovnjaki zelo trudijo, da bi iznašli pripra-v°, s katero bi bilo mogoče govoriti z ^lakovodjo med vožnjo. To bi bilo velikoga pomena, ker bi bilo mogoče na ta način preprečiti marsikatero železniško nesrečo, toda uspehi so bili dosedaj le nepovoljni. Sedaj se je pa posrečilo nekemu nemškemu inženirju sestaviti Pripravo, s katero se da ravno tako govoriti, kot z, navadnim telefonom. Poskusi so se dobro obnesli.
Promet Italije z inozemstvom. — Uvoz v Italijo je dosegel v prvih desetih mesecih 1. 1912. vsoto 2911-2 milijonov lir. To pomeni prirastek 116-9 mi-jijonov lir proti isti dobi prejšnjega *eta. Izvoz je narastel za 120-4 milijonov lir.
Nazadovanje števila novorojencev Pa Dunaju. Pri neki seji dunajskih niestnih zdravnikov je predsednik kon-riatiral, da je bilo na Dunaju v zadnjih desetih letih 100 tisoč otrok manj roje-nih, kot v prejšnjem desetletju.
103kratni morilec. V Petrogradu so zaprli zločinca, ki je izvršil 103 umore.
Avstrijski delavci na West falskem, hm Westfalskem je uslužbenih okroglo -0-000 delavčev iz Avstro-Ogrske. V varstvo naših državljanov se nahaja od t- januarja 1912 v Dortmundu avstrijski konzulat.
Gene živil v Ameriki. (Številke v °klepaju pomenijo cene v Avstriji.) Goveje meso 2.20—4.84 (1.55—3.—), svinjsko meso 2.75—3.31 (1.40—2.80), Pioka 0.55—0.88 (0.28—0.46), sladkor
0.66—0.88 (0.96—1.24). Če pomislimo, da s9 plače v Ameriki tri- do štririkrat rišje kot pri nas, so cene živil v Ameriki primeroma zelo nizke.
Železniški tatovi. V lvovskih železniških skladiščih so odkrili velikanske tatvine. Več sladkiščnih uradnikov, med njimi celo predstojnik, je pri tem udeleženih. Dva uradnika sta se usmrtila, preden so ju mogli aretirati.
Železniške nesreče in prometni predpisi. Menda ni zlepa polja, na katerem bi v kazenskih zadevah igral slučaj toliko vlogo, kot jo igra pri železniških nesrečah. Na eni strani imamo stroge predpise, ki določajo uslužbencem natančno, kako ima ravnati v posameznih slučajih, na drugi strani pa stavi železnica na svoje osobje često zahteve, ki jih po danih predpisih nikakor ni mogoče izvršiti. Teorija (predpisi) in praksa sta pri železnici tako daleč narazen, da jih v mnogih slučajih ni mogoče spraviti v soglasje. Za primer naj navedemo samo angleško premikanje, ki je po predpisih strogo prepovedano, pa se vendar na vseh nekoliko večjih postajah jredno uporablja, ker bi bil sicer ves promet zelo oviran. Dokler gre stvar gladko izpod rok in se nič ne zgodi, je vse dobro in tudi nadzorovalni organi zatisnejo oko, da ne vidijo tega. Kadar se pa pri tem zgodi kaka nezgoda, pridejo na dan predpisi in sodnik, ki se največkrat prav nič ne spozna v teh stvareh, se jih drži dobesedno ter izreče na podlagi tega obsodbo. Zagovornik navadno tudi nima jasnih pojmov o železničarski službi in ne more navideznega krivca tako uspešno zagovarjati, kakor bi bilo to mogoče. Tako nosi uslužbenec dostikrat prav po nedolžnem hude posledice nesrečmega slučaja. Če se zgodi pri nezgodi samo materijalna škoda in ni nikdo ranjen, ali celo ubit, stvar še ni tako huda. Železniška uprava se sama zaveda, da predpisi ne odgovarjajo potrebi in zato take stvari še tuintam potlači. Če je pa le kdo ranjen, se pa to težko zgodi; kadar pa pride zadeva pred sodnijo, je to gotovo uslužbencu v škodo. Vsaj nepotrebne skrbi in sitnosti ima gotovo, ker ne more biti nikdar gotov, da bo oproščen, če je tudi popolnoma nedolžen. Sicer se mora priznati, da je ravno pri železnici zelo težko prirediti predpise take, ki bi nudili dovolj varstva in bi bile obenem tudi mogoče ravnati se po njih, vendar pa je čisto gotovo, da bi lahko bilo v marsikaterem oziru boljše kot je. Premikač mora sedaj vsak dan neštetokrat grešiti proti predpisom, če se pa kaj zgodi, ga pa takoj (drži državni pravdnik za vrat. Gospodom v železni-
škem ministrstvu, ki sestavljajo te predpise, pač manjka prakse, in bi bilo odločno potreba, da bi pregledali vsake nove predpise, predno izidejo, ljudje, ki delajo praktično službo ali so jo vsaj dolgo časa delali. Če bi se tako ravnalo, ne bi bilo treba, iskati posebnega dovoljenja za posamezne slučaje, da se sme proti predpisom delati, ker bi sicer ves promet zastal. Že prej je bilo v tem oziru slabo. Nova priloga k prometnim predpisom pa, ki je stopila lansko leto meseca julija v veljavo, je položaj še znatno poslabšala, kar najbolj doika-zuje to, da bodo baje kmalu izdali zopet nove predpise. Zdi se, da so merodajni faktorji uvideli, da tako ne more iti dalje, kajti promet vedno narašča in morajo uslužbenci vedno bolj naglo delati ter vedno pogosteje ravnati proti določbam. Radovedni smo, koliko bodo novi prometni predpisi boljši od sedanjih.	—a—
Izdajatelj: Fran Ullreich,Dunaj. — Odgovorni urednik Jožef Gostinčar. — Tisk »Katoliške tiskarne“.
Tovarjtj za asbestškrili ..2EHIT“
družba z om. zav. iftor. Žumberk
dobavljajo najboljši in najcenejši
kronski materijal
Zastopnik: ZÄJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73
	
	
	
'i M m yy § iv	i žirfiit m\)m $ H. lilULIll. Prešernova ulica ia priporoča svojo veliko zalogo čevljev do- [I] :: malega izdelka (X)
	1 1 \\	7/	\\	/7	\\	/7	\\	// 1. Dx
	1 l' /7	7/	\\	7/
Solidno izdelane
dežnike m solnčnike
priporoča
po najnižjih cenah
L. Mikusch, Ä'Ä

n
___4L.
Sogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F Mprinl	uubljhhh
1 . UICI □ Ul Mestni trg 18.
Troovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavio, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd.
ffredttshanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drug h risb.
O	Pozor, slovenska delavska društva!	0
Cene najnižje.	Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri Cesniku) LJUBLJHIM Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.	Cene najnižje.
0	Postrežba poštena in zanesljiva.	01
mm/;
sl bs y 2806, 7. 7/ / /Q

Tovarniška znamka.
— 44 —
41 —
4^ more obrtno oblastvo prve inštance, zasUšavši trgovinsko ii obrtno zbornica in dotično zadrugo odpustiti dokaz usposobljenosti ako se je prosilec bavil z dotičnim opravilom najmanj pet let.
V § 38., odstavek 3. in 4. obrtnega reda so določeni nekater trgovinski obrti, za katerih nastop se zahteva dokaz sposobnosti p< določilih § 13. a obrtnega reda. Taki trgovinski obrti so: trgovin; z mešanim blagom, trgovina s kolonialnim, špecerijskim in material nim blagom. Dokaz sposobnosti pa more v teh primerih obrtn; oblast odpustiti, ako so izpolnjeni gotovi pogoji, ki so v § 13. a, zad nji odstavek, natančno navedeni. Osebi, ki se hoče baviti s katerin tu naštetih trgovinskih obrtov, se more dokaz sposobnosti oprostit le, ako je: a) izvrševala preje kak produkcijski obrt, h) ali kak trgo vinski obrt, za katerega se ne zahteva dokaz sposobnosti, na prime manufakturna trgovina), c) ali se je bavila s kakim prometnim opra vilom, ki ne spada pod določila, obrtnega reda, c) ako se je bavila ; kakim tu imenovanim opravilom najmanj pet let. Upravno sodišči je v tem oziru razsodilo (dne 1. aprila 1911, št. 3628), da se mon dokaz sposobnosti odpustiti le takim osebam, ki so se samostojn» bavile z dotičnimi obrti, od katerih žele prestopiti h kakemu trgo vinskemu obrtu, za katerega se zahteva dokaz sposobnosti. Za odpu stitev dokaza sposobnosti bi torej ne zadostovalo, ako bi se prosilci bavil z dotičnim opravilom kot pomočnik ali bi izvrševal kako dru go službo pri dotičnom obrtu. Za oprostitev od dokaza sposobnosti s< marveč ob priliki takega prehoda zahteva, da je bil prosilec lastnil obrta, od katerega naj se izvrši prehod h kakemu trgovinskem! obrtu, za katerega nastop je potreben dokaz sposobnosti.
Tista učilišča, katerih izpričevala o uspešno dovršenem obisk o vanju popolnoma ali deloma nadomeščajo dokaz o učni dobi 1 kakem trgovinskem obrtu, so označena v ukazu trgovinskega mini stra z dne 13. avgusta 1907, drž. zak. št. 198. — Po tem ukazu se e n < leto predpisa ne ga dela kot vajenec v kakem trgovin obrt.u nadomešča: a) z izpričevali o uspešno dovršenen o iskovan ju kakega javnega ali kakega takega enoletnega trgovske ga učnega tečaja, ki je opremljen s pravico javnosti; h) z izpričeval doyr®eilih štirih spodnjih razredih kake javne ali pravic« itoairva V”13^0.0;6 srednje šole (spodnje gimnazije, spodnje realke ennlptnfp^ma;f1',e ’ z ^Pričevali o uspešnem obiskovanju kakeg; timi n n	te^aja> spojenega z meščanskimi šolami. V od
icv ir. njTni«n+^an° ?re'* omenienih enoletnih trgovskih učnih teča im3«	do,slay.ek:	»To izpričevalo nadomešča na podlag
vaSn	dn+e 5' f.ebruar-ia 1907 (drž. zak. št. 26) pri dokazo
] uc ... dobe v trgovinskem obrtu eno leto predpisanega del;
mora prijaviti kraj, kjer se bo obrt izvrševal. (Upr. sod. 5. maja 1909, št. 4129.)
Kdor se brez naznanitve bavi z obrtom, zadene ga kazen (§ 132. o. r.). Kaznivo pa je tudi po § 131. o. r., če kdo naznani svoj obrt nepopolno ali nevede napačne podatke, ker s tem ne zadosti predpisom §§ 12. in 14. o. r. Namenoma napačna prijava pa ima lahko še druge kazenske posledice. Obrtno oblastvo ima pravico, takega podjetnika ne samo kaznovati z denarno globo, ampak mu tudi ustaviti izvrševanje obrta.
Pričetek obrta se more prijaviti pristojnemu obrtnemu obla-stvu ustmeno, da se zabeleži v zapisnik, ali pa pismeno. Dotična prijava mora biti kolkovana in sicer se po zakonu z dne 9. jul. 1891, drž. zak. št. 97, zahteva:
1.	Za Dunaj in za mesta z več nego 50.000 prebivavci za prvo polo kolek 8 K.
2.	Za kraje z 10.000—50.000 prebivavci za prvo polo kolek 6 K.
3.	Za kraje z 5000—10.000 prebivavci za prvo polo kolek 4 K.
4.	V vseh drugih krajih kolek za 3 K za prvo polo.
Ako obstoji v kraju, kjer se bode vršil obrt, zadruga za dotični obrt, mora prosivec plačati zadružno pristopnino takoj pri naznanitvi obrta, oziroma pri koncesioniranih obrtih o priliki prošnje za koncesijo (§ 107. o. r.).
§ 13.
Ako ni v tem zakonu osnovne ovire zoper ostebo, opravilo in stojališče, izda oblastvo za izkaz prositelja obrten list.
V nasprotnem primera prepove stranki dotle, da se odpravi pomislek, začetek ali nadaljevanje obrata.
Kadar se prijavi kak svoboden ali rokodelski obrt, ima obrtno oblastvo po § 144. obrtnega reda dolžnost, da pripravljalcu tekom 48 ur potrdi, da je vložil prijavo, ako je to storil v pismeni obliki; ako pa je prijavil nastop obrta pri obrtnem oblastvu ustmeno, kar je tudi dopustno, mora se mu takoj izročiti kratko potrdilo o tem, da je obrt prijavil. — Iz tega potrdila pa ne izvirajo za stranko še nobene pravice. Potrdilo o vloženi prijavi je povsem formalnega značaja. Pravica do izvrševanja obrta se zadobi šele s tem, da se str/hnki izstavi obrtni list, s katerim obrtno oblastvo izreče, da je dopustno izvrševati prijavljeni obrt. Zato bi bilo napačno sklepati, da je obrtna oblast ravnala protipostavno, ako je prejem prijave potrdila, pozneje pa iz določenih razlogov ni hotela izdati obrtnega lista. (Upr. sod. 15. marca 1911, št. 2862.)
Ako se obrtnemu oblastvu prijavi po tovarniško izvrševano izdelovanje in prodajanje blaga, tedaj je stvar obrtne oblasti le, da
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Hovosti v konfekciji za dame.
Sladni čaj-zajtrk!
Kril 50% prihranka in okusen zajtrk, južina! doselil IS žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladni ča|. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl. Trnköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in
Mitri ’e vec*no priljubljen. Povsod kg zavoj 60 vin. IfilUInS Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. G avne zaloge na Dunaju: le-ZfiPAllJol käme Trnköczy: Schönbrunnerstrasse štev. 109, C«U1 d v JK S Josefstädterstrasse štev. 25, Radetzkyplatz štev. 4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Trnköczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vredn h oseb.
ffiatni/ti o- c/kmtpriJco
telijo ‘dobru, po oonj in w xu&iosl/ivo' jzotoirali ruy so obrnejo
fSunonJrjOrtetebu:
'»JJuAQan* trtblodvorsAe ulic«20. ’Tiakourstihu&’tyasmlatiiycsebrcyilcfAtf)'
FR. P. ZAJEC,
Izpraša»! optik.
Zalagatelj c. in kr. armade, c. in kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd.
Naj večji optični zavod.
Prvi specialist za očala in ščipalnike, narejene strogo n at a n -čno po naročilu I in zdravniških predpisih. —
Nadalje priporočam svojo velik izbiro strokovnjaško pravilno L delanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst, kakor Zeiss, Busch, Goerz itd. V a popravila izvršujem v s oji lastni po naj novejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici in je ogled iste mojim cen j. odjemalcem vsak čas dovoljen. Bogata zalega najboljših ur, zlatnine in srebrnine. Zahtevajte cenik.
Lekarna „Pri M“ Mr. PIlMo»
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča rdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sreestvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v.
Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Bibje olje, stealenica i krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kuijih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za oiroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, o vajalno in želodec krepilno sredstvo, steklen ca 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono.
Zeieznato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v.
Eri tvoreča pijača izvrstnega okusa.
Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. V steklenicah po K 3'50 in K 2'— v vsaki lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko:
M= R. Sušnik
zlatem
I lekarna „Pri zlatem jelenu“
Ljubljana, Marijin trg.
üiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimmnimniimiiiiiiimiiiimiiiiiiMinmiiiiHiiiHiiiHiiiiiÜ
Edina in najkrajša linija o Hmerikn!
Samo 5 dni! f
iz Hawre v New-York
francoska prek-morska družba.
Veljavne vozne liste iSifkarte) za francosko lmi|o iz Havre v New-York in listke za i ovratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni
ED. ŠMARDA
potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši „Kmetske posojilnice“
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
----- Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
...........mn.hihi..
= Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: i
I BIOGLOBIN !
I ß
I &
I ä
sc
.SSL
sa
V
iU
B
loa
S
|E
\m IflXmSIH ÜÄ
priporoča svojo bo^to zalogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
= za rodbino in obrt. ==
Za hraailne ulose jamči dežela Kranjska. Gjj Najboljša, najsijurnejša prilika za šfedenje!
Denarni promet 1.1911. čez 82 milijonou K. Stanje »log čez 22 milijonou K.
Lastna glavnica K 704.939*27.
LJUDSKA MUHICA
resistrovana zadruga jr neomejeno zavezo
Miklošičeva cesfa šfev. 6
pritličje v lastni hiši nasproti hofela „Union“ za frančiškansko cerkvijo
prejema
^ hranilne uloge ^
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne ter
jih obrestuje po
4V_
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih
■00 kron čistih 4-75 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kof gofov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hraniinične položnice na razpolago.
Fran Povše, komercialni svetnik, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec, predsednik; Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik; odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št.Vidu nad Ljubljano; Dr. Josip Dermastia ; Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici; Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik „Ljudske posojilnice“; Ivan Pollak ml., tovarnar; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Rudniku.
12 Za hranilne ologe jamči dežela Kranjska. ES
— 42 —
preišče, če in pod kakimi pogoji je dotični obrt dopustno izvrševati, osobito če je dotični obrt moči smatrati za svoboden obrt. Med drugim je ugotoviti, če je podjetnik svojepravna oseba, če ni proti njemu nobenega izključevalnega razloga (§ 5) in če je obrtovalnica primerna. Ako ni v tem oziru nobene ovire, izdati se ima obritni list, drugače pa je pričetek ali nadaljevanje obrta prepovedati, dokler ste ne odstrani ovira. Ako pa se šele potem, ko se je obrt že priček. izvrševati, pokaže, da se ne vrši tako, kakor je bilo prijavljeno, torej ne po tovarniško, potem je dolžnost obrtne oblasti, da postopa kazensko proti podjetju in mu eventualno odvzame obrtni list. Kadar se torej presoja prijava kakega tovarniškega obrata, je pri tem vpoštevati le to, če ni v smislu § 13. kakega zakonitega zadržka, in se prijava ne sme zavrniti, češ, da se obrat ne bo primerno in v smislu prijave izvrševal. (Razsodba trjgov. min., 25. januarja 1909, št. 38.013 ex 1908.)
Ko je podjetnik prijavil obrt, izda mu obrtno oblastvo obrtni list, seveda pod pogojem, da ni proti obrtu nobenega zakonitega zadržka. Ako pa obrtno oblastvo vsled kakih zadržkov prepove dotičniku obrt pričeti, mora mu vselej v prepovedi navesti vzroke, zakaj se mu obrtovanje ne dovoli.
Proti priepovedi ima prosilec pravico pritožiti se’ tekom šestih tednov po prejemu dotične odredbe, in sicer pri višjem obrtnem oblastvu, to je pri političnem deželnem oblastvu (deželna vlada ali namestništvo).
Obrtni list ima po zakonu služiti obrtniku za izkaznico (legitimacijo), s katere pomočjo v slučaju potrebe dokaže svojo obrtno pravico. Poleg tega ima obrtni list še drug važen pomen. Po njem se namreč sodi obseg obrtne pravice (§ 36.), ako bi nastal dvom, spada li kako opravilo, s katerim se bavi podjetnik, v naznanjeni obrt ali ne. Ako je obrtno oblastvo izročilo komu obrtni list vkljub temu, da ni imel vseh takih lastnosti, kakor jih zahteva zakon (na primer da je bil nedoleten), tedaj odstrani izročitev obrtnega lista zapreke samostojnega obrtovanja. Obrtno pravico more obrtno oblastvo preklicati le pod gotovimi pogoji. Dokler se pa to ni zgodilo, vrši se obiH na zakoniti podlagi; nezakonit in kazniv postane šele po preklicu obrtne pravice.
Ge se je kaka občina po podelitviv obrtne pravice pozneje prepričala, da obrtovanje na kraju, proti kateremu obrtno oblastvo ni ugovarjalo, ni dopustno vsled zdravstveno-policijskih ali drugih javnih ozirov, vendar občina ne sme v svojem delokrogu prepovedati nadaljevanja obrta. (Razsodba upp. sod., 25. jun. 1886, št. 1418.)
— 43 —
Obrtna oblast je upravičena, prepričati se o pravilnosti delovnih izpričeval, ki služijo za podlago prijavi obrta, tudi tedaj, ako je taka izpričevala potrdila zadruga. (Upr. sod., dne 28. febr. 1912 št. 2625.)
Vsled naznanitve kakega svobodnega ali rokodelskega obrta napravljeni obrtni listi so prosti pristojbin, pač pa morajo biti kol-kovani obrtni listi (dekreti, licence, koncesije i. dr.) za 'dopuščane obrte s kolkom 2 K za polo. (Ukaz fin. min., 4. junija 1886, št. 17.338.)
§ 13. a)
Kdor hoče pričeli trgovinske obrte, navedene v § 38., odstavek 3. in i., mora izpolniti obče pigoje (§§ 2—10) in izkazati svojo usposobljenost.
Ta se dokaže z učnim pismom, oziroma z učnimi izpričevali o redni dovršitvi učnega razmerja in z izpričevalom (§ 79., odstavek 1) o najmanj dveletni službi v trgovinskem obrtu; skupna uporaba pa mora znašati najmanj pet let.
Služba kot praktikant v pisarnicah ali kontorjih tovarniško izvrševanega obrtnega podjetja se všteva kakor služba kot vajenec v trgovinskem obrtu in služba pri prodaji blaga v proizvajalnih obrtih z delom v pisarnicah in kontorjih vred se všteva kakor služba v trgovinskem obrtu in tudi v teh primerih mora iznašati skupna uporaba najmanj pet let.
Dokaz se more, izvzemši službena izpričevala, ki jih je predložiti tudi v tem primeru, celoma ali deloma nadomestiti z izpričevalom o uspešnem obiskovanju učilišča, ki je bilo pripoznano za to prikladno. Trgovinski minister določi ukazoma sporazumno z ministrom za bogočastje in nauk, zaslišavši trgovinske in obrtne zbornice, obstoječe zadružne zveze in trgovinske zadruge, dotične zavode in ustanovi, v kaki meri njih obiskovanje nadomešča dokaz učne dobe. S to odredbo se tistim, ki so dovršili kako višjo trgovinsko šolo, more skrajšati v predstojećih odstavkih predpisana službena doba na eno leto.
Glede dokaza uposobljenosti pri javnih trgovinskih in pri ko-manditnih družbah je uporabljati smislu primerno določila § 14. e.
Da se omogoči prehod od kakega proizvajalnega ali od trgovskega obrta, za kojega izvrševanje ni potreben dokaz uspssobljeno-sti, ali od kakih strokovnih opravil trgovskega prometa, ki ne spadajo pod predpise obrtnega reda (banke, skladovnice, železniška in parobrodna podjetja, pomorsko plovstvo, pomorsko ribarstvo, pridobitne in gospodarske zadruge, montanski in monopolni obrati itd.) na trgovinski obrt, kakršni so omenjeni v § 38., odstavek 3. in
Za hranilne pioge jamči dežela Kranjska.