C , 1 = ■ '--= ' -^---- List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. • ' \ !fff'.: 1 ■ ■ ~—:--~ . — 25 številka. Joliet, Illinois, G. leta 190S. I^etnilc JtfI. ^ 11 -■ ' -;-----. . DELO V BORBI S KAPITALOM, V pomleljek so se štrajkujočiin premogarjem pridružili tudi vsi, ki pum-pajo vodo. preti premogovnikom, klerki in drugi scabi pum pajo vodo. Sempatam mali izgredi. Wilkesbarre, Pa., 5 junija. — V pondeljek je šlo skoro tri četrtine Vse mašinistov, kurjačev in uslužbencev pump na štrajk in če bi ne dobili lastniki takoj nekaj scabcv na ta mesta, bi takoj zalila voda premogovnike, kar bi povzročilo škode več milijonov dolarjev. Za škodo pa so kapitalisti še posebno občutljivi, zato so poslali na delo Vse varuhe, pisarniške uslužbence in druge ljudij. V torek se je zopet nekaj teh ljudij pridružilo štrajkar-jem in sedaj bodo še, težje držali premogovnike brez vode. Vendar so izdali uradniki trusta, da bo mogoče jim ves čas pumpati vodo. V sredo so morali v raznih jamah ustaviti pumpanje in voda je začela naglo polniti rove. Yelika Henry Clay Mine se polni z vodo. Tudi iz Pott-sville sc poroča, da so se tamkaj začeli polniti nekateri rovi. Lastniki Williams Collery pri Fishbacku in Lyle Colliery pri Minersville so dovolili svojim uslužbencemosemurni ielavski čas, vendar se slednji še branijo iti na delo, dokler jim tega ' »e dovoli Mine Workers. Na raznih drugih krajih je že pri-vlo do malih nemirov. Plot,katerega je dala zgraditi Lehigh and Vilkes-barrc Oo. okrog svojih premogovni kov, je bil zažgan. Policija je demonstrante razgnala in ogenpogasila. Tudi Wilbesbarre in Wyoming Valley Traction Co. je prizadeta Tovarniške delavke Miner Mills so izjavile, da"se nočejo vositi na istih vozeh, kakor soabi. Superintendent je izjavil, da si bo najpoprej stvar premislil, potem pa ukrenil vse po trebno. Časnikarski shod v Ljubljani. Ob Binkoštnili praznikih se je vršil v LJubljani IV. vseslovaiiski časnijcarski shod, kateri je vspel, kakor posnamemo iz časnikov te dni nam došlih, — nad vsa pričakovanja. Časnikarjev je došlo na shod 150, kar je z ozirom na oddal-Ijenost posameznih narodov, gotovo jako lepo število. Dragi slovanski gostje so bili v beli Ljubljani kar najsijajnejše vsprejeti in tftdi ameriškc-slovanski časopsii prinašajo v poročilih pohvalo o veliki gostoljubnosti in ljubeznjivosti Ljubljančanov in vseh Slovencev, kjer so se mudili slovanski bratje. Nova parniška črta. New York, 5. junija. — Med New Yorkom in Severno Španijo se bo uvedla nova parobrodnjška črta, ki se bo zvala "Larrinaga Line." Prvi parni-k nove črte "Bernilla" odpluje že okrog 20. junija iz New Yorka. Hazleton, 4. junija.—Štrajkarji «o prikorakali iz Neuremburgu Oneida in so vsprejeli došle scabe z žvižganjem in psovanjem. New York, 4. junija—Včeraj so se tukaj posvetovali mašinisti, če bi ne bilo bolje proglasiti štrajk kakor pa rabiti mehki premog, «e to zgodi, da pride radi tega do štrajka, potem se bodo morale za tvoriti vse tovarne. 40 Indijancev jibitih. Tucson, Ariz. 8. junija. — Ba-talijon vojakov meksikanske armade pod poveljstvom generala Pores se je bil z Yaqui Indijanci. Boj se je vršil pri El Tongue, v bližini Hermosillo. Indijanci so Se borili z obupom. 40 jih je obležalo mrtvih na bojišču in 8 ranjenih. Meksi-kanci so imeli 15 mrtvih. Ostanek Indijancev je zbežal v gore. ANGLEŠKO-BURSKA VOJNA KONČANA. Po 2 leti in sedem mesecev trajajoči vojni seje konečno sklenilo premirje. Buri bodo še nadalje nosili orožje in govorili holandsko. V Angliji so veseli miru. London, 3. junija.—Ob 2-40 po-poludne včeraj je naznanil vladni vodja prvi lord zakladnega urada, Balfour, v spodni zbornici ob mnogoštevilni udeležbi poslancev in galerije mirovne pogoje, ki se glase: "Burski vojniki morajo izročiti svoje puške, kanone in vso munici-jo, katero imajo v svoji lasti ali pa pod svojim nadzorstvom. Vse vojne ujetnike je tako hitro, kakor le mogoče poslati v južno kpr pa bi bili, če bi se bili podali pred 12. meseci. * "Daily Express" ima brzojavko iz Utrecbta, kjer prebiva Krueger Ko so temu sinoči povedali, da je sklenjen v južni Afriki mir, je baje zaklical:''Moj Bog,to je nemogoče!' Kralj Edvard je silno vesel, da se je sklenil mir. Pripoveduje se,da je on ves čas deloval na to,da se napravi mir še pred njegovim kronanjem. Pretoria, 4. junija.—Kakor se je pozneje izvedelo je glasovalo za vsprejetje sedanjih mirovnih pogojev 39 burskih delegatov, 6 pa jih je bilo proti. žene in otroci, ki so bili do sedaj v Hkozvanih koncentracijskih taborih, bi se radi takoj povrnile v svoje domove, vendar to še ni mogoče, dokler se odaljenejši kraji ne preskrbe dovelj z živili. Durban, Natal, 4. junija. — "Times of Natal" poroča, da je Kitchener odpotoval v domovino in da je prevzel vrhovno poveljništvo VOZNIKI MESA ZOPET NA DELO. Stavka razvaževalcev mesa Cliicagi je s pomočjo državnega razsodišča končana. V sredo so se vršili po južnem delu mesta veliki izgredi. 15 policajev je bilo ranjenih. Nova knjižnica. Gaiesburg, 111., 5. junija. —Novo knjižnico, ki je veljala »80.000 in za katero je Carnegie daroval $50.000, so včeraj slovesno odprli in jo izročili svojemu namenu. Ob tej priliki je govorilo več govor- Wilkesbarre, 5. junija. — Tukaj »e mnogo govori o pomenu potovanja predsednika Mitchella. Ta je bil namreč v Scrantonu in se je delj časa posvetoval s predsednikom Unije kurjačev F. T. Sargentom. O vsebini pogovora ni bilo mogoče iz Vedeti ničesar. V splošnem pa vlada *anenje,da se je začelo novo gibanje katero naj bi pripravilo tudi železniške uslužbence do štrajka. Štrajkujoči zatrjujejo, daje polomij štrajka, kar najugodnejši in da jih gre vedno več na štrajk, lastniki premogovnikov pa trdijo tudi,da je zanje položaj ugoden. , Po nekaterih krajih prete z bojkotom štrajkarji vsem onim trgov-c®m, ki prodajajo >svoje blago seaborn in to jeipripomoglo, da je odpenjalo od dela|prav mnogo scabov. Nemiri v Galiciji. Dunaj, 4. junija. — V Galiciji je prišlo na več krajih do poboja med strajkujočimi delavci in vojaki. V I'Ovrn so bili poslani med množico hiizarji in ti so pobili celo nekaj otrok. Sinoda chicaške nadškofije. Chicagi, III. 4. junija. — Včeraj zjutraj se je zbralo na poziv nadškofa Feehan nad 600 duhovnikov chicaške nadškoiije v katedrali Pre-svetega imena, Rt. Rev. Muldoon, pomožni škof je celebriral sv-,mašo, na kar se je pričelo takoj posvetovanje, kateremu je predsedoval Rt. Rev. Muldoon. Nadškof Feehan ni bil navzoč pri zborovanju, ker je zadnje čase preveč bolehen, izmed ostalih cerkvenih dostojanstvenikov pa so sinodi prisostvovali: Rt. Rev. škof McGravich, Mosgr. G. Legris opat Jager, O, S. B. Sinode sc je hotel udeležiti tudi suspendovani duhovnik Father Crowley, ki je za-slul vsled svojih škandalov v Chicagi. Ali ker na opetovane opomine naj zapusti cerkev ni hotel slušati, so ga na povelje škofa Muldoon odstranili poklicani policaji. Takoj v začetku se je prečitala brzojavka sv. očeta, s katero se dovoljuje nadškofiji v Chicagi, da smejo praznovati še enkrat papežev jubilej in sicer tri dnij, počenši s praznikom sv. Petra in Pavla. Nadalje se je določilo, da ne smejo župniki zapuščati ob nedeljah svojih župnij brez nadškofovega dovo-ljenjenja. Nadalje morajo župniki poslej pisati čeke ali pa nalagati denar na banko v imenu cerkve ne pa v lastnem imenu, kakor se je to ponekod doslej godilo. Slenilo se je tudi, da bo nadškof imenoval v odbor petero duhovnikov, ki bodo upravljali vse cerkveno premoženje in določali plačo župnikom in kaplanom. Definitivno so bili imenovani dekanom: Rev. J. J. Flaherty, Rockford, Rev. P. W. Dunne, Jol iet, Rev. E. W. Gavin, Waukeegan, Rev. Foamier, Kankakee. Predsednikom odbora za razdeljevanje fara in upravljanja cerkvenega premoženja ter zastopnikom t istem za angleško govoreče katoličane je imenovan V. Rev. Fitzsimmons zastopnik Nemcev je Rev Peter Fisher, Poljakov Rev. Jan. Ksiarosly in Čehov Rev. Jožef Molitor. Joliet-ski čč. gg. duhovniki se sinode radi povodnji niso mogli udeležiti. PAUL KRUEGER. Ko se je v južni Afriki sklenil mir in so to povedali bivšemu predsedniku transvaalske republike, se je močno začudil in dolgo časa ni mogel te vesti verjeti. Sedaj pa je sporočil kabel, da je Krueger precej opasno obolel in da mora ležati v postelji. Pa »e ko bi bil konec južnoafriške republike tudi konec njegovega življenja!? Afriko, ne da bi ti zgubili svojo svobodo ali pa svoje imetje. Zoper vjetnike se ne sme vršiti nobena obravnava ali tožba, razveri če so se pregrešili zoper vojne določbe. Holandsko naj se na željo stari-sev poučuje v šolah in po potrebi naj se ta jezik rabi tudi pri sodiščih. Buri smejo nositi puške, da se zamorejo braniti. Vojaške posadke ti a j se odstranijo, kakor hitro mogoče, na njihovo mesto pa naj stopi samostojna vlada. Transvaalu se ne sme naložiti davka za vojne stroške. Angleži morajo plačati $15.000. 000, da se zopet postavijo in popravijo burske farme. Vstaše je kaznovati po zakonu kolonije, h kateri spadajo.Prostaki med njimi izgube volivno pravico za vse življenje. Ne sme se jih tudi kaznovati z usmrčenjem." Tako se je končala dolgotrajna burska vojna, ki je požrla Angležem toliko milijonov. V soboto večer ob pol enajsti uri so podpisali mirovne pogoje burski zastopniki in lord Kitchener in lord Milner. Na Angleškem vlada velikansko veselje in tudi burski prijatelji so prav veseli, saj so Buri prav mnogo dosegli [in zlasti mnogo več ka- južnoafriške armade general Lyttle-ton. Angleški kralj je predlagal, da naj se plača Kitchenerju 1250.000 nagrade. London, 5. junija.—Vojni tajnik Broderick je povedal v spodnji zbor-nioi, daje v angleškem vjetništvu 25.565 Bur o v, med temi 883, ki so manj stari, kakor po 16 let in 1,025 ki so star^ nad 60 let. Chicago, 111., 5. junija.—Stavka razvaževalcev mesa, ki je trajala od začetka minulega tedna in ki je bila največja stavki od leta 1894. je danes dopoludne e pomočjo državnega razsodišča končana. Mirovni pogoji obsezajo osem točk. Vsi vozniki imajo pravico se organizirati. Nobenega unijskega voznika se ne sme preganjati zato, če spada k organizaciji. Na "Labor I>ay" se ne sme nikogar siliti k delu Plačilna scala se je odločila naslednic: Vozniki ročnih vozičkov dobe I8ct. na uro, z enim konjem 20ct. na uro, za dvovpiežni voz lafet, za štirivprežni voz 27$ct., za še-sterovprežni voz 30et. na uro. Te P°go3e je podpisalo vseh 8 chica-Ikih klavnic. - Da se je štrajk tako naglo končal navzlic veliki trmi lastnikov klavnic, zato so največ pripomogli izgredi, ki so se vršili v sredo. Ta dan so namreč poskušale klavnice mesto preskrbeti z mesom in so poslali Šestindvajset voz mesa v razne mesnice in hotele. Poliči j a je spne-mljala te voze, vendar so jih štrajkarji in njihovi prijatelji navzlic temu napadli, Od- časa do časa je cev tftko'narastla, da je bil ustav-Ijcn po nekaterih ulicah ves promet. Ko so začeli na voznike in te spremljajoče policaje metati kame-menje, epeko, les, steklenice, premog in led, je začela tudi policija mahati s svojimi beli po glavah in v kratkem času je bilo nad to ranjenih. 15 policajev je zadobilo deloma težke, deloma lahke poškodbe. Tudi vežniki so bili nekateri prav opasno ranjeni. Skoro na vsaki križajoči se ulici so zapeljali vozniki, ki so šli slučajno tam mimo, svoje vozove počez in tako zabari-kadirali ul ico. Policijstov je bilo kakih 400 mož in le po dolgotrajnem naporu se jim je posrečilo odstraniti vse čudne ovire, da je za-mogel sprevod z mesom nadaljevati svojo pot). Policijski nadzornik Hunt je bil ranjen na licu s težkim premogom, šef policije, ki je bil med občinstvom prisoten v civilni obleki, je bil polit z neko mastno črno tekočino. Drobne vesti. —Western Union Telegraph Co. naznanja, da se je potil kabel med Hongkongom in Manilo in daje zato nemogoče brzojavljati po tej črti. — V Ponce. Porto Rico, so obesili v torek štiri hudodelce, kateri so umorili pred enim letom nekega trgovca. —Kubanska poslanska zbornica je dovolila generalu Maksimu Gomez 6,000 dolarjev letne penzije. — Štiri milje od Mukwonago, Wis. je ustrelil hlapec svojega gospodarja in njegovo ženo. —V Washington« je odpravil šolski svet iz javnih šol neko berilo, v katerem je bil tudi sestanek o vojni pri San Juan na Kubi. Tam se je silno hvalilo Roosevolta, sedaj pa pravijo, da ni bilo vse tako res. —Carrie Nation, ki ie bila pred kratkem obsojena v ječo in na denarno globo $100, je zopet porailo-ščena in pravi, da poj de zopet razbijat saloone. —V nekem gališkem rudniku se je primerila silna eksplozija, pri kateri je bilo ubitih 10 delavcev. — V mesecu maju jo došlo v New York 92,000 novih' naseljencev. Toliko jih ni dtfšlo doslej v enern mesecu še nikdar. —Na japonski obali so imeli velik vihar in je utonilo 220 ribičev. —Med Turčijo in Združenimi državami je nastal nov konflikt radi dveh Armencev, ki sta amerikanska državljana. —V pondeljek so se vrnili domov francoski odposlanci, ki so prisostvovali odkritju spomenika generalu -('.)-! m ikon" v TWrflwnih državah je imenoval kubanski kongres Goncales de Quesada. —Roosev%lt je podaril papežu po governerju Taftu, ki se mudi prav sedaj v Rimu, svoje spise. Demonstracija v cerkvi, Worcester, Mass., 5. junija. — Včeraj se je vršila poroka med dr. med M. Quinnom in učiteljico M. E. Donaha. Ko so se svatje zbrali v cerkvi, je jsačela več sto glav bro-ječa množica žvižgati in piskati. Policija je posredovala, a vse ni nič izdalo. Dr. Quinn je namreč neko drugo dekle pod pretvezo, da jo vzame v zakon, zapeljal in potem pustil na cedilu. Pred nekaterimi dnevi je to dekle streljalo nanj, a ga ni zadelo. Zato pa je ljudska množica sedaj tako demonstriral pri poroki. Štrajk na poulični železnici. C Sheboygan. Wis. 4.. junija. — Uslužbenci poulične želfezniee so šli danes na štrajk, ker jim družba ni hotela zvišati plače. Promet je radi tega popolnoma ustavljen. Izlet v Saratoga dne 5., 6., 8. in 9. junija za $19.46 tja in nazaj po Nickel Plate železnici. Trije vlaki vozijo v New York in Boston. Mestna prodajalna na HI Adams St., Chicago, III. $19 v Boston in nazaj $19 $22 v Boston in nazaj čez New York $22, po Nickel Plate železnici vsled zbo* rovanja Christian Scientists od 15i do 18. junija. Listki na prodaj 12.j 13. in 14. junija, veljavni za vrni^ tev do 21. junija, ki se pa lahko v Bostonu podaljšajo do 31. julija. Ustavi se lahko pri Niagara Falls tja ali nazaj grede. Vsak dan vezjje trije vlaki s spalnicami in jedilnico a la carte. Obrni se do John Y. Ca-lahan, glavnega zastopnika na 111 Adams St., Chicago, 111. 2-1 Christian Scientists zborujejo v Boston dne 15. do 18. junija. V vaš prid bode, ako si zagotovite nizke cene po Nickel Plate železnici predno kupite listek kje drugje. Prodaja listkov dne 12., 13. in 14. junija, veljavni za povrnitev do 31. julija. Za podrobnosti obrni se na John Calahan, glavnega zastopnika, 111 Adams St., Chicago. V Boston in nazaj za znižano ceno po Nickel Plate železnici ob priliki zborovanja Christian Societies. Listki p» prodaj 12., 13. in 14. junija, veljavni za nazaj de 31. julija. Za podrobnosti se oglasi pri John Calahan, glavni zastopnik, 111 Adams St., Chicago. Prihodnji teden v sredo bode veliko zanimanje v celem Joliet« za takrat došli veliki cirkus bratov Ringling. Na tisoče ljudi bode obiskalo znamenitosti, o katerih smo že zadnjič poročali, in katere se bodo pričele z sijajno, 2 milji dolgo parado vsega osobja in živalstva, kolikor ga imajo v posesti imenovani bratje. Paraj;! eanuv na sebi je vredna, da si jo sleherni ogleda, kajti prekaša Buffalo Billa. Pričela se bode ob 10. uri dopoludne in bode obšla vse večje ulice po mestu. Predstave se prično ob tem le času: prva ob 2. uri popolu-dne, druga ob 8. zvečer. Vrata se odpro eno uro pred pričetkom. Vstopnice je dobiti v Opera House oandy store po isti ceni, kakor zvečer pri blagajni.' V Boston in nazaj čez New York za ceno ene vožnje, 2-1 kedor hoče iti po Nickel Plate;železnici k zborovanju Christian Scientists junija 15. Vozni listki na prodaj 12., 13. in 14. junija z dovoljenjem za vrnitev do 31. jul. Lahko se ustavi pri Niagara Falls. Piši John Y. CaTahann za podrobnosti na ill Adams St., Chicago. iliP ■ ■ - —- -» --------v » ifflK. ' WL tš ■ ' MINN. i * " ■ Rt. Rev. .T. F. Buh 12. i |L ' Amerikanski Slovenec. Iz slovenskih naselbin. Joliet, 111., 5. junija. - Med našimi rojaki se prav pridno grade hiše. Lovro Zima si stavi hišo na Ruby Str., zadaj si gradi svojo Ma-cak. Na vogalu Broadway in branite St. zida g. A. Horwat trinad-Btropno hišo, spodaj v dolini pa zida hišo Quirino Naeimbeni. — Gospod Geo. L. Brozich se je v sredo odpeljal na svoje novo mesto k banki v Ely, Minn. G. Brozich si je stekel v zlasti v minuli zimski sezoni velikih zaslug kot predsed-sednik "Ilirije." Bil je priden in vesten pri svojem poslu, ob prostem času pa vrl in priljubljen družabnik in -i^asti v mlajših krogih ee ga bo prav težko pogrešalo. Zadnje tedne je prepotoval velik del Združenih držav ter se povsod tudi prav pridno spominjal našega lista. Našemu dragemu prijatelju prisrčen z Bogom in mnogo sreče na novem mestu! — Marija Kos je umrla v bolnici sv. Jožefa 29. maja vsled zastrup-Ijenja krvi. Doma je bila iz Šmar-jete na Dolenjskem. Stara je bila 28 lat. V Ameriko je prišla pied dvema leti. Nekaj časa je bivala v Aurori, 111. Zadnji predpust pa se je bila poročila z Jožefom Kos. Doma zapušča očeta in mater. Pogreb je bil v soboto dopoludne s sv. mašo v slovenski župni cerkvi. Pokoj niča ni bila pri nobenem društvu. Kako prav bi došla podpora možu, ko bi bila zavarovana pokoj-nica pri K. S. K. Jednoti ali pa če bi bila pri katoliških Borštnaricah, katerih slovenski dvor imamo tudi v Jolietu. Seveda mlada in zdrava ni mislila na tako zgodnjo smrt, kakor nihče ne misli, ker dneva ne pove nobena pratika. Slovenske žene in dekleta: ne odlagajte! _22. junija ob 8. uri zvečer bode volitev uradnikov zveze jolletikih katoliških društev v St. Mary's cerkvi. Vsa katoliška društva so povabljena udeležiti se tega zboro-ranja }n>«\Vti uradnike. — Pravila ; #« v že ' »•emv'.jtna in natisnjena s« te'd^ f&žpošljfito vsem društvom. __"' , Pueblo, Colo., 2. junija. Tukaj smo imeli 1. junij| lepo cerkveno slovesnost. Mil. g. škof Mate iz Denverja je ta dan delil » slovenski župni cerkvi Marije Pomagaj zakrament sv, birme. Birmancev je bilo nad 60. med njimi precej od-raščenih. Nekateri Slovaki so bili stari že nad dvajset let. Mil. g. škof je v kratkem govoru povdarjal pomen sv. birme, potem pa pohvalil Slovence, da imajo najlepšo cerkev v Puebli. Pohvalno je omenil tudi slovenskega župnika in čč. šolske sestre iz reda sv. Benedikta, ki oskrbujejo nad 250 otrok. — Popoldne pa je mil. g. škof birmoval v italijanski cerkvi, ki je oddaljena komaj par korakov od slovsnske. Vreme imamo lepol Pozdrav Slovencem 1 M. IJ. pa je začel omahovati in kar naenkrat ga »adene solnčarica. Delovodja ga je hotel odpeljati v senco, a kar med potjo se je že zgrudil r a tla. Poslali so naglo po zdravnike in po duhovnika, da ga je mazilil s sv. poslednjim oljem, potem pa so ga prepeljali v bolnico. Zdravniška pomoč je bila zanj popolnoma za-manj in ob 9. uri zvečer je umrl,ne da bi se le količkaj zavedel. Zase i smo med rojaki takoj nabirati za pogreb in nabrale so se naslednje svote: Anton Livek in Josip Pirh $16.25, Josip Debevc in John Livek $14.35, John Jorkas in Jos. Zupančič $6.85, Anton Zorčič pa $17.50. Vrhutega se je slednji še mnogo trudil, da bi preskrbel vse ostalo. Pogreb pokojnika je bil 15. maja ter se ga je udeležilo precejšnje število naših rojakov. Blagega pokojnika priporočam v spomin in molitev. Pokojnik je izrazil željo, da bi bil rad pristopil k slovenskemu podpornemu društvu prvo sejo vendar je,modri Bog ukrenil drugače. Koliko jih pa še vedno je, kii bi to lahko storili, a odlašajo vedno od časa do časa tako, da je slednjič že prepozno. Kar se dela tiče, se ne moramo nič pritoževati. Dela je vedno dosti bodisi po premogokopih, bodisi po tovarnah za cement. V tovarnah je delo posebno težavno in zraven tega še precej nezdravo. Iz stare-domo-vine se ljudje vedno pogostejše selijo v La Salle. Skoro vsak teden jih pride po več. Delo dobi vsakdo takoj, ako le hoče delati. Naši rojaki si tukaj jako pridno stavijo hiše. Posebno veliko poslopje gradi g. Anton Zorčič poleg svojega saljna na prvi ulici. V gorenjih prostorih bo imel poleg več manjših sob tudi prostorno dvorano spodaj pa prodajalnico in lepo urejeno kegljišče. H koncu pozdravljam vse rojake! Josip Debevc. Allegheny, Pa., i jun.-i5.jan-uvarija t. 1. se je tukaj ustanovilo. "Dobrodelno društvo v Allegheny v pomot polarni brainhi na Vinici." Namen društva Je nabirati: prispevkov, di se plača gasilno oro'dje vi-niške požarne hrambe na katerem je še dolga 3000 kron. Napreseni so, da naj doposljejo kakih doneskov za omenjeni namen v prvi vrsti vsi bližnii viniški rojaki, potem pa tudi vsi drugi, ki žele koristiti do bri stvari. Doslej je društvo nabralo z doneski posameznih darovalcev in dohodkom veselice 14. aprila $165. 45. Vsem srčna hvala! Karol Medosh, U0 Ohio St. Povodenj v Jolietu. Troje ljudij je utonilo!- Škode pa je nad pol milijona dolarjev. 100 družin je ob vse pohištvo in obleko. Nabirajo se prispevki za poškodovance. Biwabik Minn., 2. junija. — Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 13. K. S. K. J. je obdržavalo svojo glavno letno sejo, na kateri si je izvolilo v odbor naslednje uradnike: predsednikom: Josip Eglač, podpredsednikom: Franc Jaklovič, prvim tajnikom: John Stopnik, drugim tajnikom: John Novak, blagajnikom: John Medosh > zastavonoš cem: Valentin Kumprej, društvo vodjem: Jožef Fabič. — Naznanjam hkratu, da je naše društvo opravilo velikonočno spoved. Opominjam tudi vse ude, ki so se preselili, da naj dopošljejo tajniku svoj novi naslov. Pozdrav vsem članom Jednote!" John Stopnik, tajnik. La Salle, 111. 30. maja. — Naznanjam rojakom tužno vest, da je umrl 14. maja v tukajšnji bolnišnici naš rojak Alojz Klemenčič v starosti 87. let. Doma je bil iz Podkosta-nule, fare Šmarjeta na Dolenjskem. Tukaj je bil še le trinajst dni j. Tretji dan po prihodu iz stare domovine je šel na delo in sicer nakladati kamenje za cement po pogodbi. Šesti dan njegovega dela, to je 14 maja pa je bila silno vroče. Klemenčič je delal pridnoin vstraj-no misleč, da bo vročino že lahko preiragal, Okrog 11. ure dopoludne Hibbing, Minn. 2. junija. — 23. maja je ponesrečil v rudniku Jožef Vouko. Rojen je bil 1. 1875 Toplicah na Kranjskem. Tukaj zapušča brata, ki je prišel komaj par dnij poprej iz stare domovine. Pokojnik je bil ud našega društva sv. Srca Jezusovega št. 54. Pogreb je bil 25. maja popoludne in se ga je udeležilo poleg našega društva in mnogoštivilnih zasebnikov tudi društvo sv. Barbare. Pokojnika priporočam v molitev! Vinko Jezcrnik, tajnik. Odrežemo Vam kakoršen kos si izberete, katere koli vrste mesa. Vsakdo, ki je pri nas kupoval, je prepričan o izvrstni kakovosti našega blaga. Priporočamo tudi naše suho meso in Kranjske klobase, katere pošiljamo na vse kraje Združenih držav. Poskusite z eno na-ročbo. STUKEL & GRAYHI&, Chicago in Indiana cesta, Joliet, III. R, C. BERTNIK. L.B. BERTNIK. BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODK. Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY, lOeuntov. 5 centov. 405 Cass St, nadstr. JOLIET, ILLS. Joliet, Illinois, 4. jun.—Vtorek zjutraj je obiskala naše mesto velikanska povodenj, ki je povzročila ogromno škodo. Tirjala je tudi troje človeških žrtev. Utonili so: Eddie M'Govern, 11 let star deček, Lizzie Mc'Graw, 20 let staro dekle, in Mabel Kennedy, 16 let staro dekle.—V noči od pondeljka na torek smo imeli silen naliv, ki je bil tako velik, da kaj takega ne pomnijo še niti najstarejši ljudje. Ob polnoči je deževalo, kakor da se je nad mestom utrgal oblak. To je povzročilo, da je stopil Hickory Creek, ki teče skozi južno vshodno stran mesta, preko bregov in se razlil s čudovito naglostjo po 6. in 7. ward). Pravzaprav je nesreče kriva nemarnost oblasti, ker niso pravočasno razširile struge, da si se je bilo pri premajhni strugi ob vsaki plohi nadejati povodnji. Tudi jez pri Red Mili je bil preslaboten, zato se je dal tako hitro utrgati. Najnižje ležeče točke mesta B0 bile pod vodo že okrog pol štirih zjutraj, vendar se je začela prava povodenj se le krog pete in pol šeste ure. V 2. ward je začela voda teči ob 6. uri. V 2. wardi so bile posebno prizadete naslednje ulice: Franklin, Jackson, Cass, Scott, deloma N. Chicago in vse sosednje ceste. Na teh ulicah stanuje prav mnogo Slovencev in vsem tem je povodenj povzročila precejšnjo Bk odo. N ek a ter i ni s lo veWp\t43j trgov-"«w>m je ušla v«4». tudi v k, t<: je škodo še znatno pove- »lo. Na Chicago cesti je segla voda eb sedmi uri zjutraj tik do cerkvenega praga in ker se je tedaj imela vršiti ravno poroka Leopolda "Vesela z Uršulo Bolte so morali ljudje v cerkev po stoleh. Tudi po poroki so morali iz cerkve po isti poti zopet na voz. Na Ferdinand & Gardner Sts. v 6. wardi so bili ljudje že zjutraj na vse zgodaj v veliki nevarnosti. Telefonirali so po og-njegasce in ti so se odzvali, da pridejo. Voda je hitro naraščala, a ognjegascev še ni bilo. Ljudje so morali bežati na strehe. Še le ko so četrtič telefonirali, in so dejali, da se bodo hiše podrle in bo tako izgubilo življenje nad sto ljudij, so ognjegasci prišli z enim vozom in enim čolnom ter so reševali ljudi po lestvah s streh. Tudi pozneje so ognjegasci jako m&lo storili za varnost prebivalstva, med tem ko se cel dan nosili iz tovarne Stove Works peči. Med ljudstvom na južni strani mesta je vladala zaradi tega velika razburjenost in zahteva se, da se nvede stroga preiekava, kdo je kriv te malomarnosti, da se ga potem tudi kaznuje. 100 družin je izgubilo pohištvo in skoro vso obleko.. Truplo Mabel Kennedy do danes opoludne še niso dobili. Ker je voda vedno še naraščala, čeravno se je bilo že zjasnilo in se je obetal najjasnejši dan., je mnogo ljudij pobegnilo preko kanala na hrib. Kakor običajno ob takih prilikah, so se tudi v torek širile med zbeganim prebivalstvom najnever-jetnejše vesti. Takoj zjutraj se je goverilo o mnogoštevilnih žrtvah na vshodni in južni strani, pozneje pa se je pripovedovalo, da je Chicago pod vodo in da so se v Lock-portu utrgali jezovi in da bo zato voda vsak čas zopet pridrla." Poleg mnogošte vilnih psov, mačk, kokoši, zajcev in sličnih živali, je utonilo tudi več konj. Ed Haywood, lastnik konjušnice, se je peljal na vshodno stran in ko je šel preko proge Rock Island železnice, je pridrla tolika voda, da jc pretila vse skupaj odnesti s seboj. Haywood se je vendar še pravočasno »rečno rešil, konj pa je uto nil. Slovenski mlekar Juvanc se je peljal po Jackson ulici in ko je do-šel blizu Franklin ceste, je bila voda že tolika, da je konja kar dvignilo, ko je stopil malo stran ceste. Ker naprežen konj ni mogel plavati, poskušal ga je Juvanc spraviti na sredo in ga rešiti, a pri tem bi bil kmalu sam utonil, da mu niso prihiteli štirje ljudje s plavom na pomoč. Konj je utonil. Utonil bi bil kmalu tudi organist g, Andrej Grčar. Njegovo stanovanje je bilo tako popolnoma obkoljeno z vodo od vseh 6tranij, da je komaj prišel do njega. Ko se je vračal domov, mu je na lesenem trotoarju spodrsnilo, da je padel v globok jarek, kjer bi bil gotovo utonil, da mu ni prišel na pomoč g. J. B. Stukel. Poulična železnica ni vozila, ravno tako je bil ustavljen promet tudi na vseh treh železnicah, ki vežejo Joliet z ostalim svetom. Na Alton progi so stali štirje vlaki, napolnjeni s potniki za v Chicago, a niso mogli naprej, ker je povodenj poškodovala progo in premaknila oziroma odnesla mostove in prehode. Tudi iz Chicage v Joliet ni mogel do popoludne priti noben vlak. Poleg mestnih ulic in cest imajo železnice največjo škodo. Na par krajih smo videli, da je voda odnesla pragove izpod relsov celo na onem mestu, kjer so stali tovora polni vagoni. Postajno poslopje Alton železnice je bilo do polovico okenj pod vodo. Na južno vshodni strani mesta so nekatere ceste popolnoma izginile, gramoz, prst in kamenje pa je razneseno po gredah in vrtovih. Barake, majhne hleve, stranišča, poslopja za premog in drva je veda kar odplavila in deloma popolnoma razbila. Na nekaterih krajih je premaknilo in preneslo celo prav velika poslopja. Škodo cene samo v mestu nad pol milijona dolarjev, koliko je pa pravzaprav je, pa ne bo mogoče še tako kmalu razračunati. Do sedaj se ceni takole: Razne železnice................$200,000 Chicago in Joliet elektr. že).... 75,000 Jolietska izdeiovainicapečij..., 15,000 Jolietska skladiščna družb«...... 10,000 Lyon lix'OE, ies.................. 5,000 W«rdčn Buck, lim in cement ... 2.000 A. W. .tlSJ:«^. ' \-T>0 Jakob Barger,'zaloga, tobaka.. . 2,000 George M. Chamberiaia &Son.. f.500* Trgovci na So. Chicago cesti... 5,000 Trgovci na North Chicago cesti 4,000 Trgovci na Cass cesti........ 6,000 Trgovci na East Jefferson cesti 8,000 Ceste, pota in mostovi.......... 100,000 Domovja in pohištvo.......,-... 100,000 Proti deseti uri dopoludne je začela voda upadati in kjer je bolj viseč svet, je kmalu odtekla, kjer pa so doline, jo je bilo še naslednji dan dovelj za gaziti. Popoludne se je vozilo vse polno ljudi po preplavljenih krajih. Zlasti živahen predmet je bil na Cass ulici. Več ur zapored so brodili vodo dve vrsti vozov, ki so prevažali ljudi preko vode. Samo na Jackson cesti med Scott in Eastern Avenue je bilo celo popoludne toliko vode, da se ni upal noben voz čez. Zvečer ob pol 8. uri je sklical mestni župan Rihard Barr v mestno posvetovalnico meščane, da se sestavi pomožni odbor, čigar naloga bo zbirati prispevke in pomagati prizadetim meščanom. Ob tej priliki se je nabralo $8,000. Silni naliv, ki je povzročil v dolini stanujočim meščanom povodenj, je napravil tudi na hribu v 3. 4. in 5. wardi precej škode. S cest ]e ploha odnesla skoro ves gramoz in z vrtov kar cele grede prsti, nanesla pa zato peska in kamenja. $19.45 v Saratoga in nazaj po Nickel Plate železnici. Vlak gre iz Chicage dne 5., 6., 8. in 0. jur. in se vrne 17. junija in velja do 2. ju). 1002. Mestna prodajalna listkov na m Adams St., Chicago, 111. Tel. 2057. Dne 11. junija pridejo v Joliet, m. Bratje Ringling NAJVEČJE PRIZORIŠČE NA SVETU. Najnovejši, največji, najboljši in najdražji cirkus nasvetu. Dandanašnji modi primerne velike predstave« predstavljajoče najzadnejše europejske, orientalske in amerikanske arenišk« senzacije z natančno dovršenostjo, ki nadkriljujejo vse druge prizore s svoje veličastjo. Vsako dejanje je novo in originalno stvarstvo. John O'Brienov zadnji in največji uspeh THE EQUINE BALLET MILITANT- Najkrasnejša predstava s konji. Najbogatejši kostumi in trapeci.^^. KAPT. WEBBA ČUDOTVORNE ŽONGLARlJ§ M M polovica vseh slonov y Ameriki združenih y 60 AERIALISTOV na visoko napetej žici THE HALLOWAY TRl°> in najslavnejši vseh evropejskih telovadcev PUNBARS XIV BARNVAHPJ; 60 AKROBATOV V MOGOČNI SKUPNI Z DRUŽINO NELS0** 30 NAJBOLJŠIH JEZDECEV, 12 INTERNA.CIJONALNIH PRIZNANIH VODIJ JEZDEC^ 40 Slavnih klovnov! 50 igralcev- Zanimljiva rimska predstava. Kapital ulo/.en znaša $3,700,000. Povprečni dnevni stroški IV^ Največja menežarija na svetu z JEDINO ŽIVEČO ŽIKAF° in 30 večjimi in manjšimi sloni. Velika prosta cestna parada v 30 txldelkih ysaki dan o" 10- uri dop. Ustopnina 50 centov, otroci pod 12 let stari za polovično cen0. Posebno ceni izleti na vseh železnicah. Rezervirani sedeži in vstopnice dobiti II. junija v Gledališčnem candy stol"0' 800 North Chica^o cesta. ' Ne, kakor pri drugih predstavah, cene v mestu so iste in nič' večje, kakor » mestu predstave. , Js '.lltll......" """""V"1'1'' ■ "" - ■ "" " A. BAUER & co. Importers & Dealers FINE CASED LIQUORS AND WINES 142-144-146-148 E. Huron St. CHICAGO, ILL. SOLE DISTRIBUTERS OF JD^^t-I-^JST-A.. VELIKA cerkvenih oblačil, kipov, srebrnih in zlati** kelihov, monštranc, molitvenikov, vsakovrstnih katoliških knjig sploh itd. IZDELUJEMO JIH SAMI IN INPORTU.TEMO 17. EVROPE Katoliškim društvom postrežemo se znaki, banded in uniformami. Največja trgovina s cerkvenim blagom zapadno od New YorK*- M. H. WILTZIUS & CO. 429-431 East Water St., Milwaukee, MONEY VA * TO LOAN. * s. honet, JOLIET, NOTARY PUBlilC. ®effentUi*je*r Jlotar 206 Indiana St., Izdeljujem najfinejše moške obleke od $15 do Sukno si lahko izbereš pri imam vzorce in blago. Slovenci, obiščite me pogostokr DENARJE pošiljam NAJCENEJE in NAJHITREJE V STARO DOMOVI*^; Milijone kron pošljem vsako leto Sloveneem in Hrvatom domu in n' j)> glasu o nepravilnosti! Kako redka pomota se pa dogodi v?led slaho pi* naslovov ali pošt Sedaj pošljem 100 kron za $20.45 in|15 centov poštarine "bodisi da kdo pošlje |5 ali $500. . v tt" Dl*>Alt«,A4«tA f« X].. prodajam po ižvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam ^ rdlODrOane ll SIKC sk#- vsakdo naj mi javi dohod po kterej železnici in kedaj P ,, vvm v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebne- g'«^ prtljage in dovede potnika v soliden i cen hotel. Ako lido erm dojde na kak kolodvor naj nas poklic. ^ telefonu in sicer 3*795 Cortlandt, se rojaki vedno name ebrnejo, solidno in pošteno postrežbo jim jam<> moje dobro ime v devetletnem poslovanji. Z veleštovanjem, FHANK SAKSEE, 109 Greenwich St., New York Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno, v tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. CASH™EASY PAYMENTS AMCTIKANSK1 SLOVENEC. JUNIJA 6. IMS POZOR! POZOR! Ako je od Barretta je getovo poceni Bratje Slovenci i Hrvati na i Veliki Češki Piknik! katerega priredi Društvo Češko Slov. Rytiru a Dam, v Nedeljo, 22. junija 1902, v Alton Parku, Lemontu, Illinois Ustopnina aSc. Posebni vlak iz .lolieta ob 10 uri za 25ct tja in nazaj. Priprav« še niso iznajdene, ki bi same izdelovale sladoltd. Kakor vsaka stvar, mora biti tudi sladoled um»tno i/.delovan. Mi imamo pač priprave, ktere olajšujejo delo in izdeljujejo hitro sladoled. Najboljše so "Queen" iu "Pearl"; a ne zadostujejo vam samo imena; vedeli hočete ZAKAJ so te boljše in izdelju-jejo sladoled hitreje od drugih] Pridite k nam in povedali vam bodemo. Cene so od $1.50 do $5.50. Gugalne mreže (hammocks) so v sezoni. Barrett Hardware Co. 218 Iti 220 N. Chicago cesta. RUŠTv JOŽE Št S3. Loktobj AUHEG. ILL. Na Javi ^mmr domačini ne svetijo kave z ne- L čistino, cenenim blagom. Pre- 1 dobro vedo ceniti zdravje, kakor tudi naravni, prijetni vonj njih narodnihjagod-kave. Pravia me rikanski žgaloi kave se tudi ne drznejo svititi njih drago Mocha in Java kavo — Zakaj? j onnnua kouo nikdar nimazaaaali Prime-LuUIlU Ttl nfllfl šana z drugmi tvarinami. VEDNO JE CISTA. ' Zavitek zagotovi Jednakomernošt ln svetost. FancV "Roasted olletMn FURNITURE A CARPET C9 Ponujamo či talcem "Amerik. Slovenca" lepo priliko nakupiti si hišno opravo po najnižjih cenah proti plačilu ali pa kreditu, kakor kateri želi. Mfti w iM na! cen: # ^ Nad 30 let ^^ se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Želim opozoriti SLOVENCE v JOLIETU in okolici, da imam veliko zalogo svetovno znanih kot najboljši lek zoper REUJffATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO itd. in razne ronmatižne neprilike. SAlTOt S Set. la aoet. v vseh lekarnah wmmmmmm k F. Ai Richter & Co. A ■k 215 Pearl Street, J New York. ^^ŠSL Železne postelje v vseh barvah od Etnersonovih Gramerjevih Kimbalovih Heinzevih ^v— glasovirjev Kimbaovih in ...orgelj... Imam pa tudi polno zalogo šivalnih strojev od #16.00 do #75.00. Za trpežnost strojev se jamči. — Oglasite se za te stroje v tiskarni AMERIKANSKEGA SLOVENCA, za drugo šivalno orodje in godbene instrumente pa pri MALI OGLASI Hrastovi stoli z visokim naslonjalom. MR. J. S. KLEMEN, STANUJOČ na 211 Yungs Ave., Joliet, III. se tem potom najtoplejše zahvaljuje vsim sobratom in prijateljem, ki so »a obiskovali ob času bolezni. P. Mersinger Dratene postolne mreže po...... . $5.00 DOBI ONI, KI POŠLJE natančen naslov Alojzija Pucelj iz Ribnice, Kranjsko. Pred 2. leti je prišel v La Salle, lansko jesen pa izginil.JNaslov je poslati na Mariio Perušek, 70 —2nd St. La Salle, III. M. S. HARNEY, PRODAJALEC importovanega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, III. JOLIET, ILLINOIS 109 S. Ottawa TELEFON 2001 JOS. STEBIAJ « trguje z izvrstnimi vi«1, pivi i« vlsko, tet ; r 2 ■!■ linijskimi »modkaml. it « Lepo kegljišče ima n* * s. Centre ave. CHICAGO, ILL; i f Kotenina modroci Zastonj ena broseljska prueioa z vsakim nakupom. PRIPOROČA Slovencem v obilni obisk svojo fino urenjeno gostilnioo in mesnico, Iz stare domovine. Cerkveni rop. Dne 10. t. m. so Oznani lopov.i ulomili v cerkev yRojanu, odprli tabernakelj; vzeli njega ciborij in pateno ter lunulo, dalje )obrali z oltarjev več zlatnine. Zanimivo je, da so roparji položili BT- hostije na stol poleg oltarja in ob njegovi strani postavili dve sveči, ''ista goreli še, ko je zjutraj cerkovnik opazil tatvino. Vihar s točo- Iz Rodice pri Domžalah 14. maja: Včeraj 13. ^»ja, ravno ko je zvonilo poldan, s®9 imeli hud vihar. Naenkrat se *suje toča debela kakor lešniki. V tr«nutku je bilo belo po tleh. A to 3« bilo dobro, daje padala toča med dežjem in da se je kmrlv razvedrilo. . ^osebne škode ni napravila. Hvala ^ogu, da ni bilo hujšega, ker letos , nam prav lepo kaže, posebno sadno drevje je vse v najlepšem cvetju. Toča. Z Vrema se nam piše 13. ®>a|a: Danes nam je toča uničila 8adje, trto in žito. Za dva prsta d«belo jo leži po vrtih in polju. ni slana v začetku maja pokončala in burja posmodila, to je zdaj toča pobrala. Bog se nas usmili! ^ Obesila se je V Topli rebri pri Žužemberku 50 letna posestnica M. ^ittreich v hlevu. Vzrok samomoru je dolgotrajna neozdravljiva bolezen in velika beda, ker je mo-preživljati, troje nedoraslih otrok, mož jej pa iz Amerike ni ničesar pošiljal. Ital konznlar, agenturoso do-bili v Celovcu. Podrejena je glavnemu konzulatu v Trstu. Nesreča v kamenoloinn. Dne P- m. zvečer je v kamenolomu Pri Stopičah Fran Ilrovat v družbi Mrvarja razstre ljeval kamen °dletel in Hrovata, čeravno je bil do 300 korakov oddaljen od njega, fa^el s toliko silo na glavo, da se Je zgradil nezavesten. Odvedli so Sa v bolnico v Kandiji in se dvomi, da bi okreval. Samomor vojaka. U Celovcu *e je ustrelil častniški sluga Ign. °oljkra. Ustrelil se je radi "lju-bežni"; v dotičnem pismu s poslav-la tudi od svojega predstojnika aadp»r*čnika in mu želi srečo in zdravje. Mesto k poroki v grob! Janez Kalan iz Križne gore pri Stari Loki 8i je izbral nevesto M. Vilfan iz Stare Loke. Poroka bi se imela Tšiti v ponedeljek. Vse je bilo Popravljeno za svatbo, oklicana sta bila že dvakrat. A niso se vres-»ičile njiju želje. Ženin, mlad, krepak mladenič, pred dvemi leti Prišedši od vojakov, je umrl. Zve-še ni čutil mnogo. Šel je spat zjutraj ga pa dobijo domači na pol nirtvega v postelji. Hitijo po duhovnika in zdravnika, ali oba sta prišla prepozno. V soboto bi imeli voziti njegovo balo na dom neveste, l>a so njemu peljali krsto za zadnje bivališče. Danes je bil pogreb, in namesto, da bi stal z nevesto pred altarjem, da bi se poročil, počival 3Q v krsti sredi cerkve in zvonovi mu niso peli k poroki, marveč so zvonili žalno pesem za zadnji Pozdrav. Niso se mu glasili glasovi veselih svatov, pač pa jok neveste ,n drUgih. ponesrečil. Iz Idrije, toaia 1902. Danes dopoludne je Padal 85 letni oženjeni jamski 6Bar Jakob Kraps v jami kake štiri ™*etre globoko v Majerjevem zakopu r se hudo poškodoval. Govori se, 8i je zlomil križ ter da bode težko okreval. Mrtev najden. Janeza Jerina, let starega, ki še je v Savi pri ®P°d. Ribčah pri Kresnicah, fara Moravč«, 1, aprila poneare6il, so 8. m«ja našli v Mošeniku v Savi, žup-luja St. Lambert. Prepeljali so ga «a Savo, in ker ni bilo nič sumljivega, so ga pokopali 10. maja brez 8°dn. ogleda. Utopljenko. Pri Vevčah so Potegnili iz vode neko staro sivo-laso Ženico. ^Utopljenec v Savi. Tistega 0za, ki je s smledniškega mostu v Ponedeljek v Savo skočil, je vod« Pri- Lazih vrgla na suho, pokopal ga bodo zato v Župniji Sv. Helene, Grščina in ptujski obč. zas °p. Ptujski obč. zastop je skleni obrniti se na razne ebčinska zastope za skupno akcijo v ta namen, da bi se grščina odpravila iz gimnazij. Občinska sveta v Mariboru ln Ljubnem sta Ptujcem odgovorila, da to zadevo prepuščata—strokovnjakom Mar ptujski mestni očetje niso dovolj podkovani v klasičnih jezikih. Utonil. V Lormanji, blizu sv. Lenarta v Slov. goricah, je utonil 6. maja viničarski sin Jože Sik iz Strme gore. Šel je na smrt bolnemu očetu po zdravila v trg. Nazaj grede se je v gostilni pri Cartlnu napil žganja, zgrešil pot ter zašel v Črmec. Našli so ga 8. maja. Zopet žrtva žganja. Za hitrejo vožnjo na dolenjski železnici bodo menda vendarle poskrbeli. V to svrho se vrši na predlog železn. ravnateljstva v Beljaku v dneh od 3. do 6. jun. komisionelni ogled. Hrvaško gledališko društvo. "Demeter" se je ustanovilo v Zagrebu. Društvu namen bo zagrebškemu gledališču poleg drame ohraniti tudi opero. 1 Štrajk v Karpanju. Iz Kar- : panja poročajo, da je večina de- 1 lavcev zopet zopet zapričela delo, 1 ker jim je vodstvo obljubilo po- ! boljšanje dnin in sicer so določili ! najnižjo dnino na 2.60 K ter 5% ! povišanje dnin rudarjem in 10% ! povišanje pomagačem. Teh ob- ; ljubljenih zboljšanj pa vodstvo še ; ni izvelo do sedaj. Novi stolni prošt v Ljubljani. Dunajska "Wiener Zeitg." jeobja- i vila te dni imenovanje preč. gosp. semeniškega ravnatelja prelata dr. Ivan Kulavica za stolnega prošta ljublanskega. Novoimenovani gospod stolni prost je bil rojen dne23. marca 1838 v Mehovem (Podgrad) pri Novem mestu kot šin ljudsko šolskega učitelja,gimnazijske nauke je dovršil pri čč oo. frančiškanih v Novem mestu in potem v Ljubljani, bogoslovne pa v ljubljanskem sem-išču. V mašnika je bil posvečenen kot tratje letnik dne 3. avg. 1862. Bogoslovne nauke je potem nadaljeval v Avguštineju na Dunaju ter bil ondi promoviran doktorjem bogoslovja. Kapelanoval je v Sos-treminŠt. Vidu na Dolenjskem, potem pa je prišel za podvodjo in ekonoma ▼ ljublj. semenišče. Kmalu nato je bil imenovan za c. in kr. pridvornega kaplana ter za učnega ravnatelja višjega duhovniškega izobraževali šža pri Sv. Avguštinu. Pozneje je bil imenovan za častnega in kmalu nato za pravega kanonika ljubljanskega stolnega kapitelja in ravnatelja ljublj. bogoslovnice. Presvetli cesar je dovolil, da sme i dalje nositi naslov č. in kr pridvornega kaplana, »v. oče ga je pa imenoval za apostolskega protonotarja in papeževega hišnega prelata,sedaj pa za naslednika umrlega stolnega prošta, njegovega nekdanjega učitelja dr. Klofutarja. Priprava za izdelovanje sladoleda. Emil Bachman IZDKI.O VALEČ Bander in zastav | Znakov in trakov. | Po najnižjih cenah. Pišite po moj novi veliki cenik. &&& W. l»tu St. Chicago. \ AKO ŽELIŠ PITI ^ 1» TTT1\fO S DOBRO PRISTNO DOMAČE Mi ; ---wupi ga poceni LE pri- : ANTON NEMANICH, Sjl.Srnffi.WS: ; kjer ga je se 1400 gal0n0v. ! Tu dobiš tudi vsaki dan sveža zelišča iz domače farme, kakor solato, red- ► ko oo, hren, kranjski peteršilj. korenje, čebule, itd. Poslužite se lepe l prilike in ne kupujte suho iz Chicage došlo zelišče. ► Ob jedtiem priporočam svojim rojakom svoje konje in vozove za izlete, ; ► sprehode ali sprevode. Imam tudi esedlane konje za jezdeee. -slovenskega naroda sin— glasoviti in proslavljeni zdravnik IDR. o. 1^-A.ISr POHEK sedai nastanjeni zdravnik na: So. Wesjt Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Cor. Park & Central Strs., Kansas City, Mo., bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljeuejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu. Glasoviti ln proslavljeni zdravnik, se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znaniom in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov io dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi | tega nai se vsakdo, ki boleha, obrae na: »K. 0. IVANA POHEKA. ^Uajni-in vsneliom, ozdravi: -Brtsiailaa glavaiinjnoiBi katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljaisje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščauje i. t. d,— Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra. ivana POHEKA. On je na STOTINE P STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil. posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. O. Ivan Pohek se je pokasal vzredilo nadarjenega pri zdravljenju iensk in otrok. -:VSI ONI:- kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju. da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebneffl. Kaj govorijo od Dra. PohcJca nižje podpisani: Svedočim, da sem osebno znan z dr. G-. L PoTiokom in vem, da je zdcavoik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti, THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kas. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek flnancijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. A. Spoštovani zdravnik:— Nmninjuu vam, da sera vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravlL Zelo aa vam zahvaljujem, ker sem bolehal 33 lot na želodcu in C rovih i» a«m mislil, da ni ve« pomoti m a jo bolezen. v a« udani JOS. ZGANIC, Hasting«, Pa. Spoštovani Dr. Pohek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled katerega sem trpel celih ŽO let. < JAKOB KELLER. Helena, Mont. Dragi g. Dr. Pohek: —Naznanjam vata, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za vaSe vspeSno zdravljenje. STEVE MARAK, Cameron, Texaa. Dragi zdra nik:—S tem vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kar ni na obe oil Cisto nic videl dolgo Jasa. Mnogo sem vam zavezan za dobro ozdravljenje. , BEN HENDERSON, Kansas City. SpoStovani gosp, zdravnl :—Velia vam hvala za svoje ozdravllenje z težke bolezui. THOM. JORfcOVIč, Iron Mountain, Mich —NASVETE DAJE ZASTONJ.— Ne pozabite priložiti znamko za 3 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na: DR. Car. ITAIV POHEK, Post Office Boxes 553 & 563. KANSAS CITY, MO., U. S. A. Qitajte to! o*o* AMERHCANSKI SLOVfNtC, JUNIJA 6.1902. 4 iioNnooll^^) sagvMi ^ Ustanovljen I. 1891. Prvi slovenski lislv Ameriki, Izdaja Slovensko-amerikansko Tiskovno društvo V JOLIET-U. ILL, IZIDE VSAKI PETEK. Za Ameriko stane: um celo lat* xm pol loto $ a 00 $ 1.00 Za Erropo. Afriko in drugo inozemstvo1 za c*lo l*to zrn pol lota $3.00 ali 15 kroti. $1.50 ali 8 " Posamezni listi po 5 c. Oglf&i po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se no sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Če s* naročniki preselijo z 01 ara kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča. DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 North Chicago St. JOLIET, ILL. DENAR ni naročila pa na tiskarno: AMERIKANSKI SLOVENEC, cor. Benton k Chicago JOLIET, ILL. Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1511. "AMER1KANSKI SLOVENEC Published weekly at Joliet, 111. by ,,The Slovenic-American Printing Oo." cor. Benton d> Chicago Strs., Joliet, Ills. The only Slovenic paper in Illinois and the Organ of ihe Grand Carniolian Slovenic Catholic Union of the United States of America. Subscriptions $2.00 per year. Advertising rates sent on application. Ent»r«d at, th* Post offtuo at Joliet, 111, as second £J1+S8 matter. CERKVENI KOLEDAR. 8. Juni Nedelj* Medard. 9. " Pondeljek Jezusovo 10. " Torek Marjeta, 11. ' Sreda Barnaba. 12. " Četrtek Janez. 13. " Petek Anton. 14. " Sobota Bažilij. K prazniku Presvetega Srca Jezusovega. V petek (i. junija praznuje sv. katoliška cerkev praznik Presvetega Srca Jezusovega. Ta praznik s* obhaja vsako leto prvi dan po osmini sv. Rešnjega Telesa in sicer zato, ker je pobožnost k Presvetemu Srcu Jezusovem najtesnejše zvezana s ca ščenjem presvetega oltarskega zakramenta. Kakor druga, tako se tudi prva opira ua uerazdružljivi obe naravi Jezusa Kristusa v samo eni J> >žji osebi. Od te osebe ločen* tel* Jeztts* bilo samo človeško telo, njegovo $ree pacamo človeško src«, Zato pa je Rim tudi preppvedal slike, ki nam predstavljajo Jezusovo Srce ločeno od božje-človeške podobe. Pri govorjenju o čaščenju Presvetega Srca Jezusovega je imeti vedno pred očmi kristologične nauke sv. cerkve. Srce, katerega tukaj častimo, ni srce navadnega človeka, marveč je srce božje besede, ki je Meso postala in zato je to tudi božje Srce, Pri vseh pobožnostih in praznikih, ki se nanašajo na sveto včlove-čenje Jezusa Kristusa, imamo za čaščenje navadno dvojen predmet; ^den je po našem predstavljanju viden in telesen, drugi neviden, duševen. Oba pa sta skupaj združena in oba sta hkratu nerazdružljiv predmet našega čaščenja, zato ker duševen del razdeli svoje veličastvo tudi na telesni del. Jezusa nikakor ne moremo ločiti. Od telesnega ali vidnega predmeta pa dobi kaka pobož-npst ali kak praznik svojo ime. Na ta način smo dobili praznike, kakor: praznik Presvete Krvi, praz nik Ran Zveličarjevih, praznik Presvetega Imena Jezus, i. t. d. Vedno je kaka posebna Resnica, skrivnost ali dejanje Jezusa, kar nam predstavlja ime in vidni predmet praznika. Zaradi notranje Zdru-ženosti obeh narav, pri katerih jc vsaka zmešnjava izključena, so lastnosti obeli narav združeni v samo eni osebi Jezusa Kristusa. Iz ravno tega vzroka pa ima tudi vsako dejanje, katero je Jezus izvršil v svoji človeški podobi velikansko vrednost. Jezus sam je, ki ,se je med nami ustanovil, pa naj ga častimo že v tej ali *ni podobi. liavno tako je tudi s čaščenjem Presvetega Srca Jezusovega.Bistveno to čaščenje ni prav nič drugačno, kakor vsako čaščenje Jezusa in posebno še kakor evharistično. Evha-ristija to čaščenje še pospešuje ravno s tem, da ga izraža v posebni obliki. Ona nam predstavlja tukaj v vidnem, nam vsem umljivem in poznanem predmetu veliko božjo skrivnost, Jezusovo božjo ljubezen, ono ljubezen, ki je bila podlaga vsega njegovega delovanja na svetu, ki je rešilo naše duše. Kar vse je že Jezus storil za nas, kar še vedno stori in kar bo še vse storil, t* vse je prišlo iz velike in neskončne božje ljubezni, katere je polno Njegovo Srce. Ta ljubezen ga sili, da je v Najsvetejšem zakramentu vedno pričujoč med svojimi verniki, da se za nje žrtvuje in da je vedno pripravljen postati njih duševna paša. C Zato pase zamore trditi: Vsakdo, ki v Jezusa veruje, ki ga ljubi, ki ga časti v Najsvetejšem zakramentu, ki skuša svoje življenje uravnati po Jezusovem vzgledu, časti Jezusovo Srce in je tesno zvezan z njim, tudi če ne ve popolnoma nič o kaki posebni pobožnosti na čast Pros vetom Srcu Jezusovem. Toda Jezus pa je dal sam naznaniti po sv. Marjeti Alacoque, da želi, da častimo njegovo Presveto Srce kot poseben, samostojen predmet. Skrivno razodetje je dalo ža vzrok tega če-ščenja ravno veliko ljubezen Jezusovo, katero nehvaležni svet tako grdo vrača. Mi naj bi ta dan še posebno prosili odpuščanja za vso ne-čast, ki dan za dnevom prizad«va Jezusu v skrivnosti altarskega zakramenta. Vedno nadaljujoče se I razžaijeiije se mora oprati z vodno se nadaljujočo pokoro. Nadalje pa se moramo tudi truditi, da si prilastimo kolikor mogoofc namen in pomen Presvetega Srca Jezusovega,da se damo voditi in varovati po poti božje ljubezni. Bistvo vsake pobožnosti je, —pravi sv. Auguštin, —da skušamo posnemati vse ono, kar častimo. Karol Marx in socijalna demokracija. Ime Karol Marxovo ostane neiz-brisano v zgodovini socijalnega gibanja. A sodba o njem je zelo različna. Eni ga povišujejo nad zvezde drugi pa stopajo proti njemu kot zapeljivcu delavca. Mi ga ne sodimo sami,ampak pre pustimo sodbo socijalnemu demokratu Bernstoinu. Leta 1863, usta novljena rudeča "internacionala" sme po pravici imenovati Marxa svojega brata, katero je poživilo in potrdilo njegovo delo "Das Capital." Ta njegova knjiga pridobila je Martu veliko pristašev zlasti pri industrijskih delavcih na Nemškem. V tej knjigi razpeljuje svojo teorijo o kapitalu, njegovem početku in vpliVu na delavske sloje: Delavec dela na dan 10—12 ur. Za to delo pa dobi veliko manj, kot "je delo vredno oziroma manj kot je dobil zato, delavčevo delodelojalec. Mesto za 10—12 ur, plačan je le aa osem ur. In ta preostanek neplačanega dela, katerega imenuje 'Mehr-wert\ je osnovna podlaga kapitala na stroške delavskega stanu." Kdo bi se čudil, da morejo tako lepe besede preslepiti neorganizirane delavske mase. To se je tudi zgodilo. Na pOdlagi svojih teorij sestavil je delavske mase. To se jte tudi zgodilo. Na podlagi svojih teorij sestavil je delavski manifest v katerem jih navdušuje: Proletarei združite se." Manifest sprejela je sooijalna demokracija v svoj program. Da je veliko njegovih naukov napačnih in sklepov jalovih, spoznal je Marx sam in že v tretjem delu svojega "Capital" preklical. Nasto* pili so pa tudi drugi proti njemu in to prejšnji njegovi ožji prijatelji, dokazujoč, da je zgodovinski razvoj gospodarskega žitja povsem drugačen, kakor ga nam kaže j ud Marx, Pred vsemi uprl se mu je Bernstein ki je bil v prvih letih svojega delovanja odločen pristaš Marxovih načel ves navzet anarhističnega duha. Ko pa je jel trezneje soditi, priob-čeval je -svoje članke v soc. dem. listu "Die neue Zeit" v katerih' trga vezi, katere so ga preje oklepale. Popolnoma pa označuje svoje stališče v posebni knjigi. "Die Vo-ranssetzungen des Socialismus und die Aufgaben der Socialdemokrate Berlin 1900." Tu imamo jasno njegovo izpoved: "Moja prejšnja dela naj bodo svarilo onim, ki so prenapeti za Marxa." Spoznal je, da pota Marxova ne pripeljejo nikdar delavca do osvobojenja, temveč pripravljajo mu pogin in bedo. Tako govori Bernstein, kateri je po njegovi lastni izpovedi odločen pristaš socijalne demokracije, in je sedaj tudi izvoljen soc. dem. poslancem v nemški drž. zbor. Ni tukaj naša naloga pobijati sistematično vsebino zmotnih naukov socijalne demokracije ali vseh Marxovih naukov, temveč le na nekaterih dokazati, kako se maj o stebri socijalne demokracije v lastnem ta> boru. Marx imenuje žene in otroke ve liko breme delavčevo, katero je proizvod kapitala in katero tlači delavca pomnožujoč brezdelnost (Ar-beitslosikeit.) Izpeljuje pa iz te svoje teorije konsekvence, vsled ka. terih mora nastati pomanjkanje dela tako veliko, da se bo pomnožil čimdalje bolj proletariat, ki bode mogel najti svojo rešitev jedino le v revoluciji, katero on tudi že naprej radostno pozdravlja. Bernstein mu priznava, da so množi industrijsko ljudstvo, a ob jed nem pa zani. kava odločno, da rodi to pomanjkau jeidela, kei resnica je druga. Množe se industrijska podjetja in sicer toliko, da je poprej primanjkovalo dovoljno število delavskih močij. Vzrok temu lokalnemu pomanjkan-dela pa je veliko preje slaba organizacija delavskih posredovalnic, kor naraščaj delavskega ljudstva. Iz koncentracije velike Industrije in in bogastva na jedni strani in na drugi množine proletarijata zahteva Marx neizprosen boj stanov. Ta boj, ki ga na celi črti odobrava, mora prinesti velikansko krizo in ta bode prvi nagib k ustanovitvi prihodnje socijalistične države. Tudi tej točki se Bernstein odločno upira in jo pobija. Ta boj med sta novi se do sedaj še ni pojavil in tudi ni še nevarnosti, da se pojavi. Število velikih industrij cev pe res množi, a množe se tudi manj si industrici. Naraščaj velikih in-dustrijcev, kakor se ga opisuje,tudi ni popolnoma jasen, kajti k njim prištevajo že one, ki razpolagaj« s 10 do 15 delavci. Kriza torej ni še tako blizu. Odločno obsoja Bernstein željo po taki krizi, ker po njem ne bode dala riagib k ustanovitvi bodoče obljubljene države, temveč pomeni polom in propad. Zato se on vstavlja zahtevi ekspoo-prirati vsa iodadistrijska podjetja. Pač je mogoče pareelijrati velika kmečka posestva, a razkosanje in,-duntrijskih podjetij mu ne ugaja.. Najbolj pa je zavozil mojster Marx glede vprašanja, kako postopati napram izkoriščanja, otroških in ženskih, moči ji v tovarnah. V tem izkoriščanju vidi človekoljubni M. mogočen revoliueijsski moment. Zato pa ne ga odstranjati. Ne zahtevati torej, da se prepove izkoriščanje otrok in žena v velikih tovarnah, to je zahteva onega Marxa, ki ob-1 j ubija proletarijatn zboljšanje njegovih žalostnih razmer. Temu se ni čuditi, da se ni uprl samo Bennstein, ampak vsa socijalna demokracija. Glavna naloga Marxova kot vseh njegovih pristašev je ustanovitev komunistične države. Celo toj točki ustavlja se Bernstein, ka^oč na žalostne razmere 1. 1848 v revoluciji in 1. 1870 v (Jomuntna francoskem, ko se je pač združil proletariat, a plačal svojo kri. Aka jim je voditi mogoče malo občino — z vodstvom celih narodov ne gre tako lahko. In ta država naj se vstanovi v revoluciji ob času, ko so človeške strasti prepuščene same sebi nebrzdano. Razdor in polom delavca ne bode oprostil. Zato delavstvu tudine opo- more silno ekspropriranje in upori, temve« pametno ga organizirajte. Oni, ki v svojih besedah napovedujejo boj proti vsakemu egoizmu, hočejo šiloma podreti vse sebi ne-jednake stanove. Prosim vas, ali je to skrajni egoizem. Tako je življenje in tako delovanje v taboru socijalne domokracije. Vidimo, da so polagoma že osvo-bojajo treznejše misleči socijalui demokratje načel Marxovih — a veliko jih še taplja za svojim mojstrom v temi. Navedli smo nekaj načel Marxovih in Bernsteino-vih, katerega 'zadnjega obširneje kritizirati se nismo namenili temveč podati le njegovo mnenje o Marxu, da se sprevidi njihovo razmerje. In naše mnenje? Tudi mi želimo socijalne preosnove v družbi, a pota nas ne peljejo do sanjarskih utopij soc. demokratov. Ne zahtevamo države druge, kot jo imamo sedaj, želimo pa, da se njeni državljani preobrnejo in to na podlagi pravice in ljubezni, ki naj vodi vse sloje do resnice in vzajemnosti pomneč, besede Gospodove:* "Ljubite se med seboj, kakor sem jaz vas ljubil." Francosko-ruska zveza. Francoska eskadra, ki je pospremila predsednika Loubeta na Rusko, da je vrnil carjev obisk, se je vrnila domov Nepristranska poročila govore o prisrčnem vsprejemu, ki so ga priredili Rusi najvišjemu uradniku francoske republike. Kjerkoli se je pokazal predsednik Loubet ali pa so prišli na suho francoski mornarji, tam je zavladalo splošno navdušenje ia navadno hladni Rusi so pozdravljali francoske goste z ono gorečnostjo, ki je lastna le sinovom juga. Celo ruska stroga polieija je dovolila delavskim masam in dijaštvu ta dan več svobode in po ulicah Petro-grada so pfppevali marzeljezo. In kar daje celi stvari še najlepšo podobo je to, da lj udstvo te svobode ni izkoristilo v svoje namene, da ni demoustriralo za svoje idejale, mar-> *o, 1» s kazaltr imst k« s po« to van j e francoskim gostom. Težko bi se bile mase ukrotile v takih slučajih na ta način kje drugje. In to je zopet najlepši dokaz o visoki stopinj i kulture med Rusi, da si jih hočejo nekateri svetu slikati le kot barbare. Francoska-ruska zveza je za evropski in splošni svetovpi mir največje važnosti. Da pa so ravno Francozi in Rusi na vrhu politične moči, to ravno ni pogodu vsem'onim ki bi bili radi sami.Posebno |'JČi pa bode ta zveza Nemce, kerjebaš najmočnejša zavora nemškemi* poplavljanju. In prav sedaj ob se»3an ku carja in Loubeta izlivajo W nemški časopisih svoj zeleni žolč kar v keblicah in m izmišljajo vb«. mogočo laži, da bi kolikor mogoče slabili ntis, katerega?-je napravil ob isfe Loubeta v Rusiji pred vsem širnim svetom. Pravijo-,,, daje Rusija' samo zato- prijazna Franciji, ker rabi njen kapital in da se Francija samo zato. sili Rusiji;, ker je drug nihče ne mara. Oni amerikansko-nemški časopisi pa, ki se kar tope same sreče, da hoče cesar Viljem i Združenim, državam kip i» tirana Friderika Velikega,, zastopnika najhujšega moaarhizma pravijo, da liberalno-republikanska Francija in reakcijonarao-monarhi-ška Rusija nikakor ne »padati v politično zvezo. Bevskanje nemških, časopisov in blatenje zveznih držav pa le prejasao. kaže kako potrebna in važna jota, zveza in nato m**;te veseli, da so j,a aopet na novo poživola. železnic* v 19. stoletju. Polog paznikov in brzojava so gotovo železnice v minulem stoletju največ pripomogle do tako.velikanskega napredka na vseh poljih človeškega delovanja. Zaradi tega bo gotovo marsikoga zanimalo poročilo, ki smo ga posneli po nekem strokovnem časniku železničarjev, poročilo, ki kaže kako so napredovale železnice v minulem in pa prvem stoletju svojega obstanka. Prva železnica je bila vzgrajena v Evropi in sicer na Angleškem 1. 1825. Srbija, ki je začela med ev* ropskimi državami zadnja graditi železnice, pa je dobila prvo progo še le leta 1884. V Ameriki —v Združenih državah—so zgradili prvo progo 1830., v Aziji (v vshod ni Indiji) 1853., v Avstraliji (Victoria in južna Avstralija) 1854. in v Afriki (Egipet) 1856. Koncem leta 1840. je bilo na vsem svetu komaj 7679 kilometrov železnične proge, v naslednjih šestdesetih le till pa je to število do konca stoletja narastlo na 790,120 kilomet rov. V 60. letih se je število več kakor postotilo. Do leta 1890. je število kilometrov silno naraščalo, kakor sledi: do leta 1850. je bilo prog 30,900 kilometrov, do 1. 1860. pa 69,400, deset let pozneje 101,800 leta 1880. pa že 162,600 in 1. 1890. celo 244,900 kilometrov. V zadnjem desetletju minolega stoletja pa so je zgradilo samo 172,800 kilometrov železničnih prog, to pa zato, ker je v tem desetletju zgradila Amerika za 70,700 kilometrov manj, kakor v prejšnjem. V deceniju 1880-90 so zgradili samo v Združenih državah 117,700 kilometrov železnic, deset let pozneje pa samo še 42,700 kilometrov, kar je dokaz, da se je v letih 1880 do 1890 preveč in prehitro gradilo, kar je povzročilo preveliko gospodarsko krizo. Na Angleškem pa se je zgradilo največ železnic v letih 1840-1850, namreč 9400 kilometrov, na Nemškem pa največ v letih 1870-80, tedaj ko je bil tudi gospodarski napredek tako velik, namreč 14,200 kilometrov. V zadnjem desetletju minulega stoletja pa so se zlasti močno podaljšale, železnice evropske in azijske Rusije. K že navedenim številkam moramo pristaviti še nekatere. Koncem 1». stoletja je bilo, kakor že navedeno, 790,125 kilometrov železnic na vsem svetu, leto poprej pa 772,748. Največ železnic ima Amerika, namreč 402,171 kilometrov in v Ameriki zopet največ Združene države, namreč 311,094 kilometrov, to je precej več, kakor vsa Evropa, ki ima samo 283,525 kilometrov železnic. Za Evropo je Azija s svojimi 60,301 kilometrom, tej sledi A7*tralija z :.:+,014 kilometri in zadnja jo Afrika z 20,114 kilometri. Med evropskimi državami stoji Nemčija na prvera mestu, po zadnjem poročilu ima 5S.017 kilometrov železnic; za njo je Rusija z 48,107 kilometri* Francija 24B,-827 kilometri, Avstro-ogerska z 36,-18« kilometri in še Le na petem mestu je Angleška s- 35,186 kilometri. V primeri z obsegom površjarhna največ železnic Belgija, tam jih namreč pride 21.9 kilometra na 180 kvadratnih kilometrov. Za Belgijo je kraljestvo Saksonsko z 19 kilometri. V razmerju z številom prebivalstva so na prvem mesa- Wet odvzel Angležem. Turško- zlodejstvo. V" glavnem mestu otoka TEeologos v ege-jskem morju, ki je pod vlad® egiptovskega kediva, naložil je ko-divov namestnik nov davek z namenom, da priitem tudi sam, naredi lep dobiček. Prebivalci pa s tem novim davkom niso bili zadovoljni in so »o izjavili, da novi davek ne pla čajo, ker imajo privilegij od usta-novnika egiptovsko dinastije, da se otočanom ne sme nakladati novega davka. Sklicali so-velik shod, katerega so se udeležili moški in ženske. Med shodom prišel je v spremstvu velikega števila turških žendarjev namestnik in zapovedal zbranim, naj se razide* jo. Toda zborovalci so shod nadaljevali in sklenili odposlati k egiptovskemu kedivu deputacijo, ki naj protestira proti novemu davku. Orožniki so dobili povelje v mno: žico streljati. Orožniki so oddali več strelov in skoro sto udeleženoev je bilo usmrčenih. V divjem teku bežali so zborovalci domov,Namestnik zastražil je mesto, toda kljub temu posrečilo se je pobegniti šestim otočanom v čolniču na bližnji otok Kavalo, kjer so se pritožili proti nečloveškemu namestnikupri ondot-nem konzulu. Zadnji je telegrafi-škim potom od kediva zahteval, naj se nečloveški namestnik odstavi. Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1SP8; URADNKI: predsednik: Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. "^predsednik: John R. Stebisknz, 2008 Calumet Ave., Calumet, Mich. ii Mihael vardjan, 903 N. Scott St.; Joliet, 111. g* tajnik: Anton Skala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, 111. nlagajnik: Anton Golobitsii, N. Chicago St. 801--805, Joliet, 111. u"Ovni vodja: Rev. Ciril Zupan, 800 East B. St., Pueblo, Colo. nadzor- f j- krakeb, 501 3rd St., Anaconda, Mont. &iki: | Anton Štefanič, Box 852, Soudan, Minn. [ Jos. Čulik, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo, bančni ( J°HN Kukae, 920 N. Chicago St., Joliet, 111 odhor: \ J°un Geahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. I Anton Fie, 12329 Parmel Ave., West Pullman, III. Pravni i Mihael Skebe, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. odbor: John Obeestae, 3d St. 1115, La Salle, 111. f Mat. Prijanovič. Box 375, Virginia, Minn, ^"zivni ( Maetin Fir, 1103 Scott St., Joliet, 111. odbor- Štefan Kukae, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. ( John Grdina, 1751 St. Clair St., Cleveland, O. VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. jednotinega tajnika (M. Vardjana) po svojem zastopniku (delegatu) in I>o nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jedllOtinega »ajnika (M. WARDIJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomur drugem. ■cesarici, na kar je ona vskliknila proti svojem dvornim damam: "To pa mora biti vzerem mož!" Drugi dan se je ustavilo več dvor nih ekvipaž pred trgovino gospoda Capuce in odslej je bil on dvorni za-lagatelj. Trgovina je izborno pros-pevala in gospod Capuce je kmalu še bolj zabogatel. Tako je prineslo praznovanje nedelje bogaboječemu možu obilo božjega blagoslova. K drug Pristopili: stvu SV Cirila in Metoda 59 Eveleth, Minn. Rudolf Campa 4043 r°j 1«83, Valentin C^mpa 4044 roj 1880, Math Pečavar 4045 roj ^ sprejeti 25 maj 1002 O. š. 07 udov društvu sv Cirila in Metoda 4 Tower, Minn. Jos Majerle 4040 roj 1882, Mart. Golob 4047 roj 1875, John Simonič 4048 roj 1875, Jos. Gorenc 404 9 roj 1873, Jos. Klauže 4050 roj 1871, Bartol Ma-''Olt -1051 roj 1808. sprejeti 25. maj 1902 D. š. 167 udov v čustvu sv Petra 30 Calumet, Mich. Peter Štefane 4052 roj 1882, Juri Metež 4053 roj 1878, sprejeti 28 maj 1902 D. š. 152 udov Prestopili: dl"»štva sv Jožefa 2, Joliet, 111. K društvu sv. Petra 30, Red Jac-ket, Mich. Jury Pezdirc, 28 maj 1902 I. I). š. 209 udov II. D. š. 153 udov Suspendani: ^društva sv Alojzija 42 Steelton, Pa. Juri Pezdirc 2380, Nik Pez-dlrc 2469, Jos Matjašič 2020, Ant Simonič 3208, Marko Večkovič 3267, 20 maj 1902 D- ». 07 udov Izločeui: 0,1 društva sv Cirila in Metoda 8, Tower, Minn Ant, Znidaršič 360, Step. Plut 559, Jos. 1902 Ignac Korevec 318, Cernugel 382, 26 maj D. š. 163 udov Pristopile soproge: K d v ur"stvu sv Cirila iu Metoda 59, Eveleth,—-- Od 22. do 24. junija, od 1. do'lS julija, od 1. do 14. in od 23. do 24. augugta ter od 30. aug. do 1". sept. bode prodajala Santa Fe železnica vozne listke iz Jolieta v Pueblo, Colo. Springs ali pa Denver in nazaj $25. Podrobnosti vprašaj na kolodvoru Santa Fe proge. Napredna ženska. Čas napreduje in naravno z njim tudi ženski spol, katerega naloga je sedaj mnogo težavnejša in nožno bitje lahko napornemu delu podleže. Ne samo hišni opravki in skrbna vzgoja otrok, kar je bilo ekdaj jedino delo žene ampak tudi strmljenje.po višji omiki in jedna-kopravnosti s možkim spolom dela mnogo skrbi, ker je treba zadnje prepričati, da je zato sposobna. Žena ssdanjega časa mora teraj strogo nato paziti, da obdrži telo, um in živce zdrave, kar vse lahko doseže, ako pije Trinerjevo grenko vino, ker to vino ni samo prijetna pijača, ampak ima tudi posebno zdravilno moč iu ni nikaka 'Patent-medicina', katera na jedni strani malo pomaga, na drugi pa mnogo škodi, ampak je res naravno vino, združeno s sokom mnogih zdravilnih zelišč. Ono uredi celi organizem naravnim potom, ter obdrži lica lepa, zdrava in rudeča. Dobi 8Q v lekarnah, dobrih salonih in izdelovalcu Jos. Triner, 799 South Ashland Ave., Chicago, Ills. Dircct Connections with chicago milwaukee minneapolis st. paul omaha new york boston philadelphia And 25,000 other points besides perfect local service. Rates Sc |jer Day CHICAGO TELEPHONE COMPANY Novo življenje zadobi život s čistenjem in posveženjem krvi s Čim ur se krepi ves sistem. Severov kri čistilec delujoč neposredno na kri, pomnoži število rudečih de-lov, pomnoži kri ter deli energijo vsem delujočim udom. Blede, bolehne ženske zadobe s tem zdravilom mogočnega kri in moč stvaritelja. CENA $1.00. w. F. SEVERA, Cedar Rapids, la. M SiM, Saloon, na 409 Bluff Street, Joliet Se priporoča Slovencem v obilen, poset. Lunch na razpolago. TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA iN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše 'me U, S." lPc, in "Meersctaiwi" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, Ills. STEFAN KUKAR — trgovec — l GROGERIJSKIM BLAGOM, « PREMOGOM IN « S-AXj003ST, 920 No. Chicago St., Joliet IU Telefon.številk. 348. JUHCt, '"* ItSfSlovenske pratike so mi vse pošle, imam pa razne molitvene in povestne knjige naprodaj po ceni. Pismu priložite 2c stps za odgovor. GEO. LAICH 168—95 cesta — S. Chicago — priporoča— Slovencem in Hrvatom svoj novi ' saloon, kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago. Kupi les ali lumber tam, kjer ga dobiš najccnejše! USTANOVLJENA 1871. OF JOLIET, ILLINOIS, ji, ip it at in pfeoslanM S260,000.00 Josip Zehiikar, Cor. Ruby & Broadway Sts. JOLIET, ILLINOIS, priporoča Slovoncem svojo gostilno v obilen obisk. To ti m kalifornijsko vino in najbo\jSe pivo ln. druge pijačo. Vedno som preskrbljen s svežimi pijačami in dob? j rimi smodkami. Milo! Milo! Kupujte sledeče vrste: German Family Soap, Gilt Edge Soap, Easy Washer Soap, Mechanics Soap, in Cocoa Castle Soap. Najboljše milo na svetu je naše Tar-Soap izdelovano v Streator, 111. od Genseke Bros. V Jolie^tu na prodaj pri-gg. Stove Kukar, Stonich & Ogulin. Ant. Golobitsh. 0 nedeljah ne delam* za no- 1 beao ceno." Oh v Šivei Ca8U. NaPoleona Velikega je , bože v ^jonu na Francoskem po- Cn*at0li*an' CaPuce P° imenu> v*lik * ^ Umrla 1862, na gla8U žiVfil ® 8yet°sti. Monsieur Capuce je , 86 j, ^ d°brih denarnih razmerah in i cVetk aVlJ z izdelovanjem umetnih , W ^ m 80Pkov bolj za zabavo, ka- ' *adi zaslužka. 1 yladaloeSveečU r.r°U Uta 18U" j6 i Mestecu TV- ] zaPored v malem , PriPravliaH °UU Velik° razburienie> , «en vap 80 96 namre5 za slove- j cesarja av8trij8Wa ] »nudili; 1 fa 80 je namreč takrat ( «li niee V , Urgundu, da si so pri- «» v ipa°rV1 zavezr|iki že 81. mar- i Je bil* t Monsieur Capuce . U*eten " ] 'ZVršil baš svoj prvi Uko nad°Pek' katereSa ie pogodil J *o8v,to V8.a Pričakovanja, da so v ' ženili z mestnim županom ! v SOpek podariti avstrij- C u Frančišku Nrekei• Ijf°. i™"3"0 ! Sinit« laklhc*etkpanaDu-k*amnaan°' če 8e hočete preseliti J voljeilip Uunai> vam bom dal do- . za«l\!ZVrŠeVanje vaše umet" v ^o&o il , bodete l»a tudi vedno , >Hi Torej, če vas bo volja obrnite se kar na Malo' N hoLTm]* je zaSela gospa Ca- 8 :O^olehau in zdravniki 80 i sve- 8 ^•Wko fl?rem,nizrak podneb- " la 2akonska Capuce zapu- 1 >K "'V Edina linijska Tiskarna ^ A merik. Slovenca - se priporoča Slovencem y fl Jolietu in v drugih krajih v ' Vj izdelovanje Jš^H* ^ TISKARSKIH DjEL, katere bode izdelovala po Igli primernih cenah v najkraj-Tr šem času. ^^^ V\ Posebno pozornost bodemo dajali naročilom _ ^ slovenskih katoliških podpornih društev. Telefbtt št. 509 A JOLIET Tf,r 600 North Chicago cesta. rfviain, ill. AMERtKARSKX SLOVENEC. JUNIJA 6.1 MA. S Moderno zenitovanje. Gumbe, znake in banderaJBH Kupite lahko pri nas po zelo nizki ceni. SODALITY T Pišite nam po cene predno naročite kje drugje. Američanke Co. prodajajo najceneje ^ptEis^oa-, drva, oglje, led itd. Office, trn voglu Chicago in Columbia Streets. Otfloe Telephone No. 67. Residence Telephone No. 139. Mehki premog , • 3.00 m M ... 3.25 ,,,,.. • 3.50 Tj-di premog . • 6 75 mmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmm Leonard IPuli, SUMMITT, ILL. Priporoča Slovencem svoj novi Saloon kjer toči prva vrste piva in vina. W. J. FEELEY CO 6 & 8 Monroe St., CHICAGO JOHN ČRNIČ 887 Blue Island Ave nasproti slov. katoliške cerkve, Chicago, 111. priporoča Slovencem in Hrvatom svoj novo otvorjeni saloon, kjer toči ' United States" pivo, whiske in trži smodke. Ha prodaj 10 lot na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta. Piši ali pa se oglasi pri ANTON ZELNIKAR & CO. 1144 N. Broadway. Joliet, III. Slovenski SALOON, Seringovo pivo, Kentucky Whiskey, vino in smodke. Tem potom naznanjam slov. občinstu, da sem prodal svoj saloon na 122 Chicago cesti a sem prekupil dobroznane saloonske prostore poleg Stil-kel in ttraykeckore mesnice na Indiana cesti. JOHN GRAHEK-U kjer toSini vel no sveže pivo, fino kalifornijski vino, dobro žganje in tržim najbolje smodke. 1012 N. Broadway, Joliet, Ills. Telef. 2252. Tu bodem točil okusno Porterjevo pivo, izvrstna domača in tujezemska vina i najboljše wkiske ter tržil unijsko smodke. Sveži Lunch bode vedno no razpolago. V obilen obisk vabi, ANTON GRAYHECK. HLEV IN KRMO ZA KONJE TEŽKE IN LAHKE VOZOVE izposoj uje T. F. Baskerville 403-110 Van Buren cesta Joliet, Illinois Tell. 823 Dr, Heiserjev. umetno sestavljen izvleček sarsa-parile z jodom,»odstrani neprilike skrupoloznih bolezuij vročinskega glavobola, mehurčkov, izpuhtkov. oteklin, ran, peg-bradanič, solnčnič, ktoRt&nega in sifi liričnega riiviua-tizrna posledic zastrupljenja in vseh z nečisto krvjo provzročenih bolez-nij. Izvrstno zdravilo za čistenje in množenje krvi. Kupi pri W. C. Holzhauer, lekarnar na 109 N. Chicago cesti, Joliet 111. Vina na prodaj. Dobro črno vino po 50 do 60 cts. ga ion p ud od o vred. Dobi'o belo vino od »JO do 70 cts. galon s posodo vred. Izvrstna tropavica $2.50—$3.00 galon s posodo vred. Manj nogo deset galon naj nihče ne naroči, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopoš-Ijejo denar oziroma Money Order. Spoštovanjem: NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street. SAN FRANCISCO, CAL. Denar na posodo proti nizkim obrestim. Izdelovanje vsakih postavnih papirjev in legitimacij. J. C. 0' Connor. Tie Jeliel National Bet Razpošilja denar na vse kraje sveta. KAPITAL $100,000. T. A. KASON, predsednik. GEO. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT T. KELLY, bl«««Joik Na vtglu Chicago in Clinton ulic. tMUttttft*,. BA*G00D9- J. C. SMITH, BOTTLER. 414 Vu Bare« St. 'Phone 1719. JoHet, IU. Vprašajte svojega mesarja za AOlerjere domače Klobase, katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exohange Street • Joliet, 111. RIEMERS & V0ITIG sta kupila A. RANFT & CO. Izdelovalci in prodajalci sladkih pijač v Steklenica^. Telefon 1343. 229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL. Ustanovljena JanwriJa leta SI L VESTE* STRAWET2, vttfM ANTON o GRAHEK, PREDSEDNIK, I 1012 North Broadway Street. JOHN KUKAR, JSSSJgtok. , 920 North Chicago Street. r ■ " - M A TI IA Pnf ADCI r prodajalec ur, verižic, uhane IT1A11JA I UUUlTELt, prstanov in druge zlatni« ....Bogata zaloga raznib knjig.... ^^^ Cene uram so: Opomba. Vse te uresojzd' W _ Nikel -ure 7 Jewels $6.00 niin pokrovom KolosovJ® ■ aB> M 15 Jewels Waltham . $9.50 lflHf Srebrne ure z enim naStetih urah je Elgiu ali n pokrovom . . . $12.00 , , , , , JfaJ z dvema pokrovoma $10.00 tham' kakorSnepa kdo želi. Kirmnui -u, h'nvl,8lc' .. Muro poSiliam po Expi ^m^^^u^fa. Boss-case'20 let garancije 1 J ' 1 'fat 10 size r Jewels , tfl5.il) C. O. D, ^Hrai'f'Sifflk. Boss-case 25 let garancije-- IHra'-'vP^. JF^IIft 16 size 7 Jewels . $25.00 T. . ., - 1 JMHft"17 " . $30.00 Vse mo^e blago U garantira Prodajam tudi črke iz gumija (Rubber tyf v lepih škatlicah ves alfabet z raznimi ^^h^hk^hhbt okraski in s kleščicami po ^SS^" in #2.50, Knjige in papir pošiljam poštnine prosto, če se mi denar nap' pošlje. Naslov je: Slov. pratike 10c. ]>Iatll. Pogorele. Velke " 15c. Cenik knjig pošiljam poštnine prosto. Pišite po-nj ! Knjige in popir pošiljam poštnine prosto, če se mi denar "naprej pošlje, lov M. POGORELO, za knige: Wakefield, Mich, za zlatenine: care of B. SchttH 119 Dearborn street, Chicago, 111. neodvisna od kakega trusta ali kombinaciji SUNNY BROOK DISTILLERY CO., LOUISVILLE, KY. paciieta 8,000,000 ;;; -■ galon. Največji di- ^Mf^fs^^ir-^tigm- '•^Kjnmi-^rrA stilerji za izvrstno ■ ročajo. V dopisova- Western Office Sunny Brook Distillery Co., _174 Randolf Streets._CHICAGO. Ijj Wm. Cotilon Prodajalec likvorjev na dehelo in jedini lastnik 1 let starega "Old Eureka Hand-made Sour Mash"j in čistega rženega Kentucky žganja. 102 & 104 Iff. Chicago St. - Joliet, Illinoi* - ^ Louis Sievers Sons Co. Velika zaloga importovanega vina in žganja na debelo. POSEBNOST: "CUBAN BITTERS" SO naša neprekošea» specijaliteta! 47 A 49 Fifth Avenue. CHICAGO, ILL. _ HENRY LATZ. I ~ kontraktor in stavbenik 'ki^gfl F. KORBHL & BROS prodaialec vina od. trte in z^ania Sonoma Oo. Oa,li±orni^" Vshodna zaloga vina in urad: 684-686 W. 12 St. nhjpnrrn if _TBLBFON: IIP CANAL._UllMPjJJJ, Fred Sebrin^-_ * Brewins Company pivovdrji in izdelovalci pive v steklenici JOLIET, ILLŠT tel. * Lep slovenski Almanah zastonj! Ako želite dobiti Severov Almanah zastonj, pošljite za 2 oenta znamko na spodnji naslov. Severov Almanak je priznan »ajbeljši in najpopolnejši vseh priobčenih. W. P. Sever«, Ceder «»pl koncerte, parade, sprevode, zabave, pik* nike. svatovsčine, politične shode,društva, dirlie itd. OLAvki Uhab : DBOOI URAD : 920 No. Chicago St. 101J No. Broadway St. Telefon 348. JOLIET, ILL- HENRIK C. HONKOMP, izdelovalec izrrstnih smodk. Prodaja svoje blago na debelo in drobno 119 D'Arcy Ave., Joliet, IU. John in Anton Pezdirc 1103 N. Broadway, Joliet, 111. p ripoi*očata svojo novo otvorjeno mesnico. MARTIN G0L0BITSH 7t8 Vermont St. SAN FRANCISCO CAL. Prodajam izvrstna kaliforniska vina in whiskey. Staro črno vino po 50 in 60 cts. gl. Belo vino od 60 do 70 cts. gl. s posodo vred. Whisky aliBra»dy poH'2.50 do $3 .g£ 9 posodo vred. Denar je peslati z naročnino. "b/Lj&JT. FINK •loveiuui kontraktor. 1214 N. Broadway. JOLIET, ILL. Prigluha ANTON SCHAGER Gluhost, šumenje v ušesih se odstrani gotovo in stalno. Nizko cene. Pišite takoj. Ozdravimo najtežje in najzastarele slu. taje. .ledini zavod te vrste v Ameriki-Nemška klinika. 2933 Hennrietta St. Sf Louis, Mo. 309-310 Barber Building v Joliet, Illinois. JAVNI NOTAR em potom naznanjam svojim ro jakom, da sem otvoril 1. maja novo trgovino GLAVKI ZASTOPNIK Na dan poroke se je sešla velika množica gostov v hiši Coretove zaročenke. Vsi so so divili krasnim poročnim darovom, ki so izpolnjevali celo sobo. Splošno mnenje je bilo, da so poslali te darove ženinu-ziravniku njegovi hvaležni pacijen-ti. Zlasti so se čudili krasnemu kan-delabru. za ženske obleke, klobuke, vence, perilo, trakove itd. Imam veliko zalogo moških in ženskih obuval. Obiščite me, kadar kaj potrebujete! The Fidelity Mutual Life Insurance Company of Philadelphia. in druzih zavarovalniških družfc za življenje in proti ognju. «»vf UUUUII IklVJ ^UIIDUUJDUU. S. ZGONC MILLINERY CO R. Balton Block, Lake St. Ohissliolm, Mirni fffffffTVTTTTTTTTTTTTT T. - - , — He, he, dragi prijatelj! Obrnem se in opazim tik sebe skozi okno kočije doktorja Cjreta, b 'O^ega starega znanca. Potem, ko me je povabil v voz in i sem sedel poleg njega, n.e je začel prav prisrčno prositi, naj mu pomagam pri njegovi poroki, ker žc ne ve več, kje mu stoji glava. Seveda sem mu vse obljubil, nakar mi je odkril svoje srce. —Niti pojma nimaš, kako slabe darove sem dobil za sv >je ženitova-nje, razun tvojega (udarljivo se poklonil). Pomisli samo: Dobil sem telečjo stegno, dvanajst žlic,seveda iz neke navadne kovine, in nekak stol. — No, to ni ravno mnogo — sem . mu odgovoril. —Ne samo to, ti darovi me kot zdravnika naravnost kompromitirajo. Ali morem pokazati te stvari svojim gostom? Toda pomagati si hočem.Ne živimo zastojn v Parizu! V tem se je kočija ustavila. Sedla sva v lift in se peljala v tretje nadstropje neke velike hiše. Ko sva pozvonila, nama je odprl sluga ter naju peljal v sobo, polno različnih , stvari. Kmalu je vstopil v sobo tudi majhen človeček, ki je začel takoj govoriti: i —Sluga pokoren, gospoda! Poročnih darov želite, kaj ne? Izvolite samo izbirati; pri meni je vse ceno. Za one večje stvari in srebrnino plačate na dan po 1 frank. Razun tega prevažanje do hiše po 50 centi-mov. Za posojanje finega porcelana in stvari, ki se lahko razbijejo, tre- i ha plačati trikrat več. Jaz sem se samo čudil. Moj prijatelj pa je začel izbirati. Vzel je garnituro a la Louis XIV., potem srebrn service za 12 oseb, ] dva krasna stola, poslačeno uro za 1 salon, velik kandelaber, veliko šte- J vilo operacijskega orodja, za kate- 1 »ega go. V»odo tvvariSl iaviiJali, itiSe mnogo druzega. Za posojanje vsega tega je zahteval mali človeček 265 frankov. Dr. Coret je že hotel plačali, ko 1 nama je trgovec še priporočil, naj ' urediva takoj tudi vprašanje glede < vizitnic. Na vsaki "dar" je bilo namreč treba pritrditi posetnico, za ] katero je moral plačati zdravnik 25 centimov, ako je bilo na njej navadno meščansko ime, a 35 centimov za naslov plemenitaša. Sveto- 1 val sem mu, naj vzame aristokrat- ! ska imena. In tako sva vse uredila J ter se oddaljila, spremljevana z ne- 1 prestanimi pokloni malega človeka. —.Še ni vse gotovo—mi je dejal . prijatelj, ko sva zopet sedela v kočiji. Nisem še prišel do tega, da bi ga vprašal, kaj je treba še storiti, ko se je voz ustavil iznova v temni ulici pred visoko hišo. Začela sva počasi stopati po stopnicah, ker ni bilo lifta. Ko »va do- * spela nekako v peto nadstropje, sva dihala kakor psa, tako, da so j nama odprli, še predno sva pozvonila. Odprl je nama neki starec. Zdelo . se je, da je vedol, po kaj sva prišla j ker je začel takoj govoriti, mej tem ko sva še Vedno puhala. —Za vsako brzojavko iz dežel, ki pripadajo svetovni poštni zvezi,vam računam samo poslužbenem tarifu.' Za svoj trud zahtevam le frank od 5 brzojavke. To je jako ceno, ker po- ] trošim mnogo za znamke, da obvestim svoje dopisnike a tudi njim 1 moram dati provizijo. Glede prek-iporskih držav rnora.n opomniti.... Coret ga prekine: ■ — Za to ni več časa, ker je poroka 2e danes teden. Naposled smo se zjedinili, da , dojde iz Francoske, Belgije, Švice | in Holandije kakih štirideset brzo- ; javk. Razun tega pride tudi ena brzojavka iz Rusije. To je drago, a ' povzdigne vrednost človeka. * * * Slučajno se jedogodilo.da jebila pritrjena prav na tem kandelabru posctnica z imenom enega izmed prisotnih, kateri je sprejemal z dostojanstvenim obrazom vse komplimente. Cul sem na lastna ušesa, kako je pripovedoval, da je kupil ta dar v Italiji, in da je dal zanj mnogo denarja. Največje izneuadenje pa je vzbudila množica brzojavnih pozdravov. Iz Lyona je brzojavli neki glasoviti profesor; želel je srečo mlademu paru in se zahvaljeval doktorju,ker ga je nekoč rešil smrti. Tz Marzilja je brzojavil neki zdravnik, da postane Coret drugi Pasteur. Iz GenoJ ve, Ostenda, Berolina, Rima itd. so telegrafirali prijatelji, znanci in hvaležni pacijenti, želeč mladima zakoncema vse dobro. Vsi so govorili o ženinovih zaslugah. Vsakdo je vedel o njem kako lepo anekdoto. Proti koncu obeda je došla še ena brzojavka. Nastala je splošna tišina. Brzojavka se je glasila: Rešitelju svojega življenja, velikemu Coretu želi o priliki ženitova-nja iz globočine srca vse doDro L a m p o k o v, kamornik Njega carskega Veličanstva. Dvorana je zaorila kura klicev. Coret je bil tako ginjen, da so mu solze zalile oči.... Ko se je pa malo umiril, mi je dejal: —Stiristopetinsedcmdeset frankov in petindvajset centimov sem plačal.... Toda pridobil sem si vsaj nekaj pacijentov. AKO IMA TE KAKO SLEDEČIH SLABOST!, Vprašajte za svet profesorja Collins. - Krepiti telo pomeni odstraniti vse bolezni, vzpodbuditi piilavjja\r.e ojgsre k de!u. j t e er! obraniti zdravje. Ako se zlahka prehladi?, ali izgubiš slast, in truden tofsi slale Atlje, je ,t\o;a sestava bolehna ter noče ali pa ne more delati. Trinerjeva ANGELIKA GRENČICA je izvrstno sestavljeno zdravilo, delujoče neposredno na želodec in taistega spodbuja k delu. Stvarja zdravo slast ter dela jed: uživljivo. Vsi najboljši saloni jo dandanes imajo in poskušajo. 799Sa Ashland Ave. Chicago. Q fflninmJiin,jm®Innnm"j § Jamdeno je, da se F S rabi le d t to naravno E a ni.no in zdravilna ze- t H lišča pri izdelovanja fj 5 tega y renčeča. JOS. TRINER, 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS kolikor preje se pustite zdraviti, toliko preje budu h. vi in m vaša rodbina uživali mir in blagostanje. B PRIDOBLJEN VELIK VSPEH, ZDRAVEČ MOŠKE IN ŽENSKE, j* NA TISOČE MILJ DALEČ Z DOPISOVANJEM. ft BERITE IMENOVAL A VPRAŠANJA. VSAKO VPRAŠANJE j JE JEDNA SLABOST. AKO TUDI VI ČUTITE KAKO TAKO A ZNAMENJE, STE BOLAN; NAPIŠITE DA ALI NE PRI VSAKEM I? VPRAŠANJU IN PRINESITE LISTINO V URAD PROFESORJA » COLLINS ALI JO PA POŠLJITE S POŠTO. J JBC2MRINERJEV0 JE EDINO ZDRAVILNO GRENKO VINO ^Cleveland, Ohio, aa.Jn. l900. # ko hvalijo "»ajo popolnoma prav, ker to povsem ----------sem trpel 5 let vsled neke kronične bolezni, ktera je moje življenje skoraj vniČila, ni-kako zdravilo mi*ni pomagalo, dokler se na Vas "nisem obrnil. Tekom jednega samega meseca ste me popolnoma ozdravili. Srčna Vam hvala. Josip Kovalskv. Philadelphia, Pa., 23.(11. 2900. t^sem obolela za jed- ^"vila in sicer tako, da nisem bila več za nikako delo. Jaz in moja rodbina trpeli smo lakoto, ker nisem mogla delati. Vi ste me rešili in do groba Vam bodem hvaležna. Luisa U.va Cierkowitz. Milwaukee, Wis. 10. 12. 1900. Homestead. Pa., 23.|n. Igoo. t sem bila več let bol- niči dohitela me je na za kronično bo- Jlj ^ nesreča in vsakdo leznijo kosti. Karl J0 je mislil, da mi mo- sem imela denarja, rajo noge odrezati,, potrošila sem ga za ako hočem ostati zdravila in zdravni- [ ^^ Pr> življenju. Pro-ke, kar pa mi ni fesor Collins me je pa brez vsake prav nič koristilo, dokler se nisem operacije, temveč edino le z svojimi obrnila do prof. Rollins in takoj zdravili popolnoma ozdravil in hvala ozdravela. Bogu, sedaj delam kakor poprej. Ei.izabf.ta Vervetovski. Andrew Kovač ORDINIRA: Vsaki dan od 10. do i. ure in od 2. do 5. ure; Vsaki večer od 7. do 8. Ob nedeljah od 10. do i. NASLOV: PROF. COLLINS, New York Medical Institute 14O West 34th Street, New York. »r Ako ne morete osobno priti ali ako živite izven New Yorka. opišite Vašs bolezen kolikor mogoče natančno, na kar bodete takoj dobil; odgovor. Zdravila se pošljejo z expresom v kterokoli mesto Zjed. držav, Meksike in Kanade. Kratkočasnice. Žalostna skušnja. A.: "M z.laličr.a izobrazba vaš« hčerke je gotovo veliko veljala!" I B.: Dva tisočaka; toda en tisočak bi rad, če bi zamogla to vse ta-ko3 pozabiti." Neprijetno. _ Mati: "jlsedaj bo pa čas, da orno-2iao hčerko, 24let bo kmalu stara.'' Oie: "Naj še počaka, da pride, pravi!" Mati: "Seveda---saj tudi jaz ni«em nič čakala." Pri koncertu. Slab orkester igra neko vojno Pceea. Gospod proti staremu generalu; "Vojna mora biti nekaj stratega." General:' 'Vendar ne tako strašna ka^or ta le godba." Poezija in proza, ^ena: "Tukaj le sva im«la prvi 8e«tanek, ali se še spominjaš?" Mož: "Seveda; ali ima tvoj papa 86 tisto težko marelo?" Iz šole. Učitelj: "Kdo pa je bil Mojzes?" Deček: "To je oni mož, ki ima st«aj spravljeno uro mojega očeta. Poleti na kmetih. Turist: To meso vendar ni za je-etl> kaj ste mi ga pa prinesli?" Gostilničar: "Kaj pa naj počnem 1 njiffi, ali naj.ga mar sam pojem?" Najnovejše. "Ali ste že slišali, da se je 8o«edova zaročila?" B-= "O seveda!" Kdo vam je pa povedal?" Ravno vi." Zagovoril se je. Gost: "Jaz sem zahteval preka-^enega mesa, vi pa ste mi prinesli "Težega!" gostilničar: "E, no, sveže ravno Sour Stomach "Art« * »« induced to try CASCA* «fy liver-, ' never be without them in the house. f°h«a an*ftS 0 1 *ery ba<1 6httPe. and my head 1« Cuer" . a "omach troublo. Now. since t»k-with i1 feel flu0 My wife has also used Joe. B.,_™neBclal results for sour stomach." »*™Ung, m Congress St., Bt. Louis, Ma CATHARTIC ^ mar H mmm^^ pie*., ®^TeverR?.!Slable- Potent. Taste Good. Do ««' Sicken, Weaken, or Gripe. 10c. 26c.»0. CONSTIPATION. ... —l^wr, thiw,., M..tw.i, H.w T<»*. Ml "U-T0"BiC 8Pld and guaranteed by all drug-^ T g 1810 ®*J-K1B Tobaooo Habit. , JOHH GOLOB 2°3 Bridge Street, v Jolietu, ^ IZDELUJEM kranjske harmonike kN najboljše -vrste in sicer: a, d , . ao 5. glasne; cena 2 glas- ■ ,®lm3e............$18 do 40; cerT 3 8lasnim.......325 do 80; cen 4 jasnim, .od «65 do «100; 5 glasnim od «80 do «150. oi-f.1^ rojakov uglasujem M]e sharp" ali „flat": f, e, d, a, kakor si kdo želi. Nova spričevala. 6. »ept. 1901. Spostoyani rojak "»rnjoiiiko , pi"ani vam naznanjam, da sem pravzldoii,"0 ek8Presu in pfaCul «4.45. In tulfvoljen z njo, ker Jo delo dobro iz-iiUia h ,™' °ena u P"visoka. Se ram zali-S1« kupo«,0 ^0Pr«vilo in vam želim mnogo dc-®ar. boi Vs5, u'Jufay tadovolieii znjlrai; to so S"0^1" ^rMebfeift. 2®bTttilln wJ'J Gol'ob Mi"BV%20- noT- 1901. Dragi rojak dJ'Jnjetn ker ^,her,on Križe s«li P'«v lepo zob-T?60 n>i tako Lmi t,liko fajn Harmonike popravil ki, rfwit® du -I"' ne prehavalitl. L?tko fer ene rtu .»'"'"^ikov. Od tukaj boS v dob?o Ldn°,bli:,Iat0 ki3e videl da si moje era, uro popravil. Srčen pozdrav. Geron h Vs'>kem„ 8f'm prav zadovoljen In sem vas ftLm"' da se off ®>oro 'ki se za harmonike za-n'k. To doUrega izdelovalca bar- ipv ,v„fl0 smete v listih priobčit. 1 r<,d Troppe, 1109 Broadway, Joliet. »a? da'.t'An' 1901' »ragi mi rojak. Vam /a'm harmoniko prejel In sc v»m oo, jem za popravilo. Pozdrav. Mat. Sati.a, New Haven, Conn., 2o.|n. 1900. ^^ iš^^l Blagorodni gosp. bolna, dokler mi je /T^" ^ffltglll konečno življenje ^^^^'postalo neznosljiyo. IŽrjT Poskusila sem se s&^Sffflžrffl zdraviti z mnogimi yfifo s's^'Ssyr 2tiravili, in zdravilo me je več zdravnikov, toda vse je bilo zaman. Jedna moja prijateljica, ktero ste Vi ozdravili, mi je dala Vaš naslov in po samo 15 dnevih ste me ozdravili. Bog Vas blagoslovi. Marija Zuvalska. Pittsburg, Pa., 15.(11. 1900. f-** -^čjjaŽŽai Trpel sem vsled Tt neprebavljenja in H bolezni, f premenjal sem več zdravnikov in zdra-vil. toda vse je bilo zaman. Postajal sem vsaki dan sla-beji in vedao bolj suk, delati nisem mogel in nisem vedel kaj da počnem. Vi ste me rešili in ne morem drugače, da se Vam javno zahvalim. Ignacij Forester. Bljuvate ? Se sušite ? KaŠljate? Ne slišite? Vas žile boič ? Se čutite trudnega ? Imate lijavico ? Se čutite mlohav ? Imate slabo duhteče dihanje ? Pljuvate rumeno ? Vas glava boli ? Ste vrtoglavi ? Se vam ne rači? Se vam tresejo roke ? Se lahko jezite ? Vam srce teško bije ? Vas koža srbi ? Vas boli bok ? Imate nečist jezik ? Vas bol6 kosti Y Vas bolč rame ? Vas boli maternica? Ne vidite dobi o ? Vas boli čelo ? Smrdi vaš pot? Ste vedno sanjavi ? Vam lasje izpadajo? Se radi prestrašite ? Vas ušesa bole ? Se čutite vrr^'-ga? Vas boli k-*c jr puščate vodo? Vam kru' / črevah ? Se več''. .t prehladite ? Vas križ boli? Vam gre kri v glavo ? /imate rane po telesu ? Vam udje otekajo ? Vas bolč ušesa, ko se vseknete ? I. A. KOL1N-OVO svetovnoznano grenko vino (Celebrated Bitter-Wine Tonic,) Napodilo: Izpij polni kozarec Kolin-ovega grenkega vina predno se vleieš.k večernemu počitku. Ponavljaj to več dnij in opazil bodeš kak dober in zdrav učinek napravi na ves tvoj telesni sestav. Ozdravi sls/bost, ciispe^sijo, onemoglost ter "bolezni želodca in ledvio. Priporočeno je od mnogo slovečih zdravnikov. Izdelovano pod osebnim nadzorstvom: I. -A.. KOLI3ST-.A.. To vino prodaja na debelo in drobno A. NEMANICH, ©15 Soott St., JOLIET, ILL. cedar rapids, iowa Potovalna družba VOŽNJI LISTEK (KARTA) LJUBLJANA-BASEL-HAVRE-NEW-YORK SKOZI COMP. GENERALE TRANSATLANTIQUE (FRANCOSKA ČRTA) IN AMERICAN LINE PRIPOROČA NAJCENEJE Z NAJBOLJŠO OSKRBO Zwilchenbart v Baseiu, Švica, Gl Greenwich St.. NEW YORK. SEVEROVA SRČNA TON IK A uravna tok krvi, ojači mi- \|/ šice okoli srca in premaga y|jf vse srčne hibe. $1.00 Severov ...LAXOTON Z sovražnik vsake želodčne za- w basanosti. Najboljše zclra- W vilo za mlade in stare. Hitro in zanesljivo. 25c ...SEVEROV... ŽELODČNI GRENČEC poveča telesno krepost, pospeši čil ost duha ter uravna prebavljivost. 50c in $1.00. Severovi praški zoper glavobol gotovo ozdravijo vsak glavobol in nevralgijo. 25c s pošto 27c D. BARRETT & CO. hlev in krma za konje se nahaja na voglu Scott & Van Buren ulic JOLIET - - ILL. 1145 Lake St. ^S^pKSw* Cleveland, O. ima vedno na prodaj najboljša im-portirana in domača vina, »veže pivo, whisky in smodke. Na razpolago je vedno prosti prigrizek. SEVEROVO olje sv, Gotharda NEMUDOMA OLAJŠA IN OZDRAVI REVMATIZEM, NEVRALGIJO, OTEKLINE, BOLEČINE V ČLENIH, SPAHNENJA UDOV IN VSA VNETJA. Cena 5 O cento MI HOČEMO TVOJ DENAR, TI H0ČES NAŠ LES! Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: Za stavbo hiš ln poslopji, mehki in trdi les, late, cedernc stebre. deske in šin^lne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu norega kauala. Predno kupiS Lumbe oglasi se pri nas, ln oglej si naSo zalogo! JU te bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC, JOLIET, ILLINOIS. A. Schoenstedt, naslednik firmi Loughran & Schoenstedt Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vozne listke. Cor. Cass & Chicago Streets, I. nadstropje, JOLIET, ILLINOIS. Benziger Bros. . • s® izdeljujejo, preda]«)0 importirajo cerkveD®> . raske, oblačil«) svete podobe itd. štvom priporočaj* Z D* bandtra uniforw®- t Predajalne ▼ ChiCW" Cincinnati, New York- Severovo zdravilo }K zoper revmatizem ozdravi zanesljivo vse na£>a- \|/ de revmatizma in otrplost udov ter izžene ves strup iz iu telesa. #1.00 Severovo zdravilo za jetra in ledvice uravna in okrepča te organe ujf ozdravi vse njih bolezni ter uravna odtok vode iz telesa. JK 75c in $1.25 }!{ Severovo zdravilo zoper kolero zanesljivo zdravilo zoper krč in zvijanje v trebuhu, poletne bolezni in drisko. 25c in 50c Severove kapljice za otroke prinesejo mir in spanje bo-lehnim otrokom. Nimajo v sebi ničesar škodljivega. 25 centov JOSEPH BKAUN, ta)-10 E. PORTEK, predsednik. E. PORTER BREWING COMPANY EAGLE PAUL SCHNELLER, NOTAR—NOTARY PUBLIO v Calamet-u, Mich, naznanja, da je pričel svoja poslovanja ter se Slovencem in Hrvatom priporoča pri oskrbovanju njihovih pravnih poslov v stari domovini. Kupujte si zemljišča na zahodu. Cene se bodo povišale v treh mesecih. Zakaj bi si ne ustanovili lastne kolonije ali si kupili farme v Severni Dakoti in Minnescti ter bili neodvisni? Cene so sedaj od $7 aker in višje, M. P. Schuster Young Building Joliet, Illinois. JOHN KOSIČEK, S64 S. Centre Ave., Chicago, 111. priporoča Slovencem svoj 1. aprila 1901 -otvorjeni- novi saloon, kjer to? i m najboljše pijače. Josip Birkey, 209 Plalnfield Ave. Joliet, 111. se priporoča Slovencem v Jolietu in okolici v ♦o kopani e vodnjakov, o* Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. LONDON Posebnost le Pale Wiener Bier. JOLIET, 11 Pivovarna: South Bluff Street SEVEROVA ZDRAVILA. NA PRODAJ V VSEH LEKARNAH IN TRGOVCIH Z ZDRAVILI. NASVE1I O VSEH BOLEZNIH ZASTONJ. JOHN MODIG Krajevni zastopa^ vseh najboljših prekomorskih črt. a na atlantiškem morju je .i| JOHN KUKAR* 920 S. Chicago St., Joliet, IU.) J kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in P ^ . rojaki, želeči potovati v staro domovin". s —: stopam pa te-le znamenite črte . SEVEIIO-NEMŠKI LLOYD, ki vozi W Bremenom in New Yorkom; ... if, COMPAGNIE GENERALE TRANb-^ LANTIQUE, francoska linija, vozi na »» .j, RED STAR LINE in INTERNATIO^ NAVIGATION CO., vozečo na Antwerp«1;^ __AMERICAN LINE in INTERN ATIO^f nmmm' ' NAVIGATION CO., vozečo na South&mp«^. DENAR v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnemiem ^^••P.Vijifi moje pošiljatve poštene, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem. 1J"