EOGRAFSKI ESTNIK GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 1 1 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 78-1 2006 ZVEZA GEOGRAFSKIH DRU[TEV SLOVENIJE ASSOCIATION OF THE GEOGRAPHICAL SOCIETIES OF SLOVENIA L’ASSOCIATION DES SOCIÉTÉS GÉOGRAPHIQUES DE SLOVÉNIE GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 78-1 2006 ^ASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE BULLETIN FOR GEOGRAPHY AND RELATED SCIENCES BULLETIN POUR GÉOGRAPHIE ET SCIENCES ASSOCIÉES LJUBLJANA 2006 ISSN: 0350-3895 COBISS: 3590914 UDC: 91 www.zrc-sazu.si/zgds/gv.htm (ISSN: 1580-335X) GEOGRAFSKI VESTNIK – GEOGRAPHICAL BULLETIN 78-1 2006 © Zveza geografskih dru{tev Slovenije 2006 Mednarodni uredni{ki odbor – International editorial board: dr. Andrija Bognar, dr. Matej Gabrovec, dr. Andrej Kranjc, dr. Franc Lovren~ak, dr. Drago Perko, dr. Ugo Sauro, dr. Ana Vovk Kor`e, Matija Zorn, dr. Walter Zsilincsar, dr. Jernej Zupan~i~ Urednik – Editor: dr. Drago Perko Upravnik – Managing editor: Matija Zorn Naslov – Address: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija Izdajatelj in zalo`nik: Zveza geografskih dru{tev Slovenije Za izdajatelja: mag. Mitja Bricelj Prevajalci v angle{ki jezik: Irena Posavec, Alenka Tajnikar in Wayne J. D. Tuttle Prevajalec v slovenski jezik: @iga Drobni~ Fotografi: Martin Knez, Igor Lapajne, Tadej Slabe in Ana Vovk Kor`e Kartografija: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tisk: SYNCOMP d. o. o. Sofinancer: Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Publikacija je vklju~ena tudi v: GeoRef (database of bibliographic information in geosciences), RLG (research libraries group citation resources database), CGP (current geographical publications), OCLC (online computer library center), Geobase (Elsevier indexed journals) Naslovnica: Slika zna~ilnega povr{ja Skutinega ledenika je bila posneta 23. 9. 2006 ob ve~dnevnem merjenju in raziskovanju ledenika, ki so ju opravili sodelavci Geografskega in{tituta Antona Melika Znanstveno­raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane in Komisije za glaciologijo Bavarske akademije znanosti iz Münchna. Avtor: Bla` Komac. Front page: The image of the characteristic surface of the Skuta glacier was taken on September 23, 2006 in scientific expedition by researchers from the Anton Melik Geographical Institute of the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Ljubljana, Slovenia, and the Commission for glaciology of the Bavarian Academy of Sciences and Humanities, Munich, Germany. Author: Bla` Komac. RAZPRAVE – PAPERS Martin Knez, Tadej Slabe Litolo{ke in reliefne zna~ilnosti lunanskih kamnitih gozdov na ju`nokitajskem krasu .......................... 9 Lithological and relief characteristics of the Lunan stone forests in the South China karst ...................... 23 Vladimir Koro{ec Vpliv komasacij na kmetijstvo in pode`elska naselja na Dravskem in Ptujskem polju ........................ 25 The impact commassation has on agriculture and rural settlements in the Drava and the Ptuj field .................................................................................................................................................................................................. 36 Milan Bufon Politi~na geografija globalizacije .............................................................................................................................................................. 39 Political geography of globalization .......................................................................................................................................................... 49 Vladimir Prebili~ Vojne v Afriki – afri{ki vsakdan .................................................................................................................................................................. 51 Wars in Africa – African everyday .............................................................................................................................................................. 59 RAZGLEDI – REVIEWS Rajko Pavlovec Doma~i kra{ki izrazi z Ljubljanskega barja .................................................................................................................................... 61 Indigenous karst expressions from Ljubljansko barje (Ljubljana moor) .................................................................. 64 Ana Vovk Kor`e Revitalizacija potoka Lo`nice v Dravinjskih goricah ............................................................................................................ 65 Revitalisation of Lo`nica stream in the Dravinjske gorice region .................................................................................... 69 Rahman Nurkovi} Vpliv industrije na regionalni razvoj Tuzelske kotline ........................................................................................................ 71 The influence of industry on regional development of the Tuzla basin ...................................................................... 77 Ivan Gams O pomenu Antona Melika za slovensko geografijo ................................................................................................................ 79 On the importance of Anton Melik for the Slovenian geography .................................................................................... 86 METODE – METHODS Sebastijan Borko Metodologija dolo~anja fragmentiranosti gozda ...................................................................................................................... 87 The methodology of defining forest fragmentation ...................................................................................................................... 93 KNJI@EVNOST – LITERATURE Franci Petek: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu, Geografija Slovenije 11 (Drago Kladnik) ............................................................................................................................................ 97 Bojan ^as (urednik): Strukture prostora in ~asa. Kamni{ki sociolo{ki zbornik: Humanisti~ne in dru`boslovne {tudije: 2 (Milan Natek) .................................................................................................... 99 Julij Titl: Ven~esl in okolica (Milan Natek) ............................................................................................................................................ 100 National Geographic Society: Slovenija (Drago Kladnik) ...................................................................................................... 102 Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik 45-1 (Milan Natek) .......................................................................... 104 KRONIKA – CRONICLE E-City: mednarodna konferenca projekta FUTURE (David Bole) ................................................................................ 107 3. sestanek raziskovalcev INTERREG projekta DIAMONT (Mimi Urbanc) ...................................................... 107 3. sre~anje projektnih partnerjev mednarodnega projekta R.A.V.E. Space (Jerneja Fridl) .................... 110 Slavko Brinovec – sedemdesetletnik (Jurij Kunaver) .................................................................................................................. 112 Nagrade ZGDS za leto 2006 (Mimi Urbanc) ...................................................................................................................................... 115 60 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU (Drago Perko) ................................................................ 117 Nagradi Avstrijskega geografskega dru{tva (Mimi Urbanc) ................................................................................................ 118 ZBOROVANJA – MEETINGS 3. Melikovi geografski dnevi: Narava proti dru`bi? (Bla` Komac) ................................................................................ 121 PORO^ILA – REPORTS In{titut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v letu 2005 (Tadej Slabe) ............................................................................ 123 NAVODILA – INSTRUCTIONS Navodila avtorjem za pripravo ~lankov v Geografskem vestniku (Drago Perko) ............................................ 127 LITOLO[KE IN RELIEFNE ZNA^ILNOSTI LUNANSKIH KAMNITIH GOZDOV NA JU@NOKITAJSKEM KRASU AVTORJA dr. Martin Knez In{titut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, SI – 6230 Postojna, Slovenija knez@zrc-sazu.si dr. Tadej Slabe In{titut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, SI – 6230 Postojna, Slovenija slabe@zrc-sazu.si UDK: 551.44(510) COBISS: 1.01 IZVLE^EK Litolo{ke in reliefne zna~ilnosti lunanskih kamnitih gozdov na ju`nokitajskem krasu Kamniti gozdovi so ena najbolj znamenitih oblik kra{kega povr{ja. Razvili so se iz podtalnih {krapelj. Zna­~ilne primere tak{nih pokrajin na Kitajskem imenujemo »shilin«. Razlike med kamnitimi gozdovi, ki se razvijajo v skorajda enakih razmerah, pri~ajo, da je raznovrstna oblika stebrov posledica predvsem razpo­reditve in gostote razpok v kamnini, plastnatosti kamnine ter razli~ne sestave posameznih plasti. Skalne oblike na stebrih delimo na podtalne, sestavljene skalne oblike in oblike, ki jih oblikuje de`evnica. Zaradi izjemnosti opisanega kra{kega pojava na Kitajskem predlagava, da se v mednarodni strokovni literaturi za to vrsto kamnitih gozdov uporablja izraz »shilin«. KLJU^NE BESEDE kamniti gozd (shilin), razvoj kra{kega povr{ja, skalni relief, Lunan, Yunnan, Kitajska ABSTRACT Lithological and relief characteristics of the Lunan stone forests in the South China karst Stone forests are unique karst surface landforms. The Lunan stone forests developed from underground kar­ren. Where this type of surface is highly developed in China, it is defined as a »shilin«. Diverse examples of stone forests that formed in almost identical conditions show that the shape of the pillars is mainly the consequence of the distribution and density of fissures in the rock, its stratification, and different rock stra­ta composition. The rock forms on the pillars are divided into subcutaneous forms, composed rock forms, and forms shaped by rainwater. Because of the exceptional characteristics of this karst phenomenon in China, we propose that the term »shilin« be used for this type of stone forest in the professional literature. KEY WORDS stone forest (shilin), development of karst surfaces, rock relief, Lunan, Yunnan, China Uredni{tvo je prispevek prejelo 2. decembra 2005. 1 Lunanski kamniti gozdovi Raziskovalci In{tituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU `e desetletje sistemati~no sodelujemo pri raziskovanju kamnitih gozdov v provinci Yunnan. Mednje spadajo tudi lunanski kamniti gozdovi (sli­ke 1, 2, 3), ki so svojevrstna oblika kra{kih {krapelj (Chen at al. 1998; Knez 1998; Slabe 1998; Knez, Slabe 2001a, 2001b, 2002). [kraplje, ki jih ob razpokah prepredajo {pranje, so sestavljene iz skalnih ste­brov (Song 1986; Habi~ 1980, 109) ali zob (Song 1986; Song, Hong 1992; Yuan 1991). Skalni zobje so manj{e {trline, ni`je od 5 m, visoki zobje so vi{ji od 3 m, nizki pa ni`ji od 1 m (Song, Hong 1992). Po obliki se delijo (Song, Hong 1992) na koni~aste, oglate in podolgovate. Stebri so visoki od 5 do 50 m in so razli~nih oblik. Veliki kamniti gozdovi so zna~ilna oblika subtropskih podnebnih razmer (Song 1986, 3, 5). Song (1986, 6, 7, 8) glede na lego lo~i tri vrste kamnitih gozdov. V podoljih in dolinah nastanejo veliki kamniti gozdovi z vmesnimi vrta~ami in udornicami. Pod njimi se pretakajo podzemeljske vode, so ob~asno poplavljeni (slika 4), ali pa voda te~e skozi njih. Kamniti gozd na vrhu hribov je ni`ji (od 10 do 30 m), stebri rasejo iz skupnega temelja, pokrov naplavine nad njimi je bil tenak. Kamniti gozd na pobo~ju hribov je vmesna oblika med opisanima. Lunanske kamnite gozdove ve~krat opisujejo kot obliko pokritega krasa (Chen, Song, Sweeting 1983; Maire, Shouyue, Shixiong 1991; Sweeting 1995, 125)). Karbonatne kamnine, na katerih so nastale {krap­lje, so bile namre~ pokrite z debelimi plastmi naplavin, ki so odlo~ilno vplivale tudi na nastanek in obliko kamnitega gozda (slika 5). Glede na naplavine je kamniti gozd lahko gol, pokrit ali pa pokopan. Hantoon (1997, 311) kamniti gozd opisuje kot epikra{ko obliko. Mangin (1997, 106) meni, da epikras kamni­tega gozda se`e do 100 m globoko. Lunanski gozdovi so nastali predvsem z raztapljanjem kamnine pod tlemi, z vodo iz prsti, ki vse­buje biogeni CO2 in naplavine. Voda pove~uje razpoke in lo~uje skale. Pod kislimi tlemi so med stebri Slika 1: Kamniti gozdovi sestavljeni iz kamnitih stebrov in zob. 26° 22° 106° 400 km Slika 2: Polo`aj raziskovanega podro~ja v provinci Yunnan, ju`na Kitajska. MARTIN KNEZ STANKA [EBELA nastale {iroke in globoke {pranje, na njihovih stenah pa globoki `lebovi (Yuan 1997). Razkrite karbo­natne kamnine preoblikuje de`evnica. Najprej nastanejo zobje in iz njih gozd (Song 1986, 13). Sprva je bil apnenec, ki je `e zakraseval (Jinbiao, Baoguo 1997; Song, Wang 1997, 433), pokrit s permijskim bazaltom in tufom, kar je vplivalo tudi na njegovo oblikovanost in skalo, ki je ponekod metamorfozirala (Song, Yuhui 1997; Ford, Salomon, Williams 1996, 34). Skozi bazalte in tufe je pro­nicala voda in razvijal se je podtalni kras. V mezozoiku je bil del apnenca razgaljen (Song, Wang 1997, 433). V oligocenu in miocenu so se kamniti bloki dvigali in spu{~ali, kra{ki relief je bil v spodnjih delih preob­likovan z erozijo (Jinbiao, Baoguo 1997). V eocenu se je vdrl Lunanski graben in odlo`ene so bile debele plasti jezerskih naplavin (Chen, Song, Sweeting 1983; Zhang et al. 1997; Song, Wang 1997, 433). Na naplavinah so v tropskem podnebju nastale debele plasti lateritne prsti (Sweeting 1995, 124; Ford, Salo­mon, Williams 1997, 112). V pliocenu se je za~el razvijati sedanji kamniti gozd (Jinbiao, Baoguo 1997, 66). V kvartarju je bil velik del naplavin odstranjen, ohranile pa so se v razpokah. Nivo podzemeljske vode je imel pomembno vlogo pri razvoju gozda (Ford, Salomon, Wil­liams 1997, 114). Z razvojem podzemeljskih vodnih poti so iz zob za~eli nastajati stebri (Zhang et al. 1997). Nihajo~a podzemeljska voda je {irila razpoke (Yuan 1991). Pod gozdovi je danes razvit celovit in raz­novrsten splet vodnih poti (Zhang et al. 1997, 5). ^lenjenost kamnine zaradi tektonike je povzro~ila ni`anje gladine podzemske vode, odna{anje naplavin s povr{ja in hitrej{o rast gozdov. Osrednji del kamnitega gozda se razprostira na 80 ha, ve~ji in manj{i kamniti gozdovi pa so razpro­stranjeni kar na 350 km2 (Chen, Song, Sweeting 1983; Zhang et al. 1997). Osrednji del le`i v podolju na nadmorski vi{ini od 1625 do 1875 m. Podzemeljska voda, ki je plitko pod povr{jem, se po izdat­nem de`evju dvigne za 10 m. Ve~ina de`ja, med 70 in 80 % od 936,5 mm, pade od junija do oktobra (Chen, Song, Sweeting 1983). Popre~na temperatura je 16,3 °C, niha pa od –2 do 39 °C. Stebri so naj­vi{ji v osrednjem delu podolja, kjer se povr{inske vode stekajo v podzemlje, na robovih kamnitega gozda pa je ve~ naplavine (Sweeting 1995, 125). Habi~ (1980, 110) ga imenuje plitvi kras. V ni`jem delu kam­nitega gozda se voda namre~ pretaka tudi po povr{ju. Slika 4: Kamniti gozd sredi jezera. Slika 5: Kamniti zobje. Turisti~ne dele lunanskih kamnitih gozdov letno obi{~e ve~ kot milijon obiskovalcev. So edinstve­na in celovita naravna in kulturna pokrajina, kjer `ivi, zdaj tudi od turizma, manj{ina Sani. Oblika stebrov v gozdu in njihova vi{ina sta zna~ilnosti dolo~enih vrst kamnine in njihovega topo­grafskega polo`aja (Zhang, Wang, Wang 1997, 73). [tevilni primeri kamnitih gozdov, ki se razvijajo v skorajda enakih razmerah, pri~ajo, da je razno­vrstna oblika stebrov predvsem posledica razporeditve in gostote prelomov in razpok, ki kosajo karbonatne kamnine in njihove razli~ne skladovitosti ter sestave. Upo{tevati moramo tudi pomen u~inkovitosti njihovega oblikovanja s podtalnimi dejavniki in preoblikovanja z de`evnico v razli~nih obdobjih. 2Metode Z razli~nimi metodami smo zbrali {tevilne nove izsledke o oblikovanju in razvoju kamnitih goz­dov kot tudi kra{kega povr{ja, epikrasa in prevotljenosti vodonosnika v neposredni bli`ini razvijajo~ih se podtalnih {krapelj. Na raziskovanih obmo~jih smo izvedli geomorfolo{ko, geolo{ko, strukturno in hidrogeolo{ko kartiran­je ter geodetske meritve. V laboratoriju v Postojni smo izvedli modeliranje oblik na mavcu (Slabe 2005). Na terenu smo izbrali vzorce kamnin, v laboratoriju pa naredili mikroskopske preparate ter opra­vili litolo{ke, petrolo{ke in stratigrafske preiskave. Zelo pomembni so bili rezultati kalcimetri~nih analiz karbonatov. Ve~ nekarbonatnih sedimentov smo preiskali z uveljavljeno paleomagnetno analizo. Raztapljanje povr{ine karbonatov na ve~ lokacijah spremljamo tudi z mikrometrskimi meritvami. Za prikaz sva izbrala tri primere kamnitih gozdov: Naigu, Pu Chao Chun in Lao Hei Gin. 3 Kamniti gozd Naigu Kamniti gozd Naigu (slika 6) le`i 20 km vzhodno od osrednjega lunanskega kamnitega gozda in je pomembna turisti~na to~ka. Kamniti gozd sestavljajo ve~je skalne gmote in manj{i stebri, ki stojijo eden ob drugem ali posamezno. Svojevrstno obliko gozda dolo~ata predvsem pretrtost in sestava razli~nih skladov kamnine, na kateri je v razli~nih nivojih nastal kamniti gozd. Obse`nost stebrov narekujejo prelomi in razpoke, ki pokon~no prepredajo sklade kamnine. V obliki stebrov, ki so pogosto podtal­no spodjedeni, in v njihovem skalnem reliefu se jasno ka`e pomen njihovega podtalnega oblikovanja, preoblikovanje z de`evnico pa po~asi napreduje po stebrih navzdol. Kamniti gozd le`i vzdol` dveh tektonsko rahlo dvignjenih hrbtov. Prelomi, ki omejujejo prelom­no cono, so izredno mo~ni, vmesni, ki se ve~inoma vle~ejo v smeri severozahod–jugovzhod, pa so dolgi ve~ kilometrov in globoki. Stebri so se oblikovali v prek 100 m debeli skladovnici spodnje permijskih karbonatnih kamnin Qixia formacije. Lastnosti kamnine so skozi geolo{ki prerez zelo razli~ne, zato smo skupine plasti z morfogenetskega stali{~a od spodaj navzgor razdelili v tri skupine: • plastnati mikritni in neporozni apnenec, • porozni in mo~no dolomitizirani apnenec ter • masivni in marogasto dolomitizirani apnenec (Knez, Slabe 2001a). Stebri se razvijajo na razli~nih nivojih opisanih skladov kamnine in temu skladna je njihova obli­ka. Najbolj zna~ilna oblika stebrov je gobasta, ali pa so ob poroznih in mo~no dolomitiziranih skladih izrazite zajede. To je posledica hitrej{ega podtalnega razjedanja in votljenja najbolj poroznega dela kamni­ne, ki na povr{ju razmeroma hitro razpada. Stebri, katerih vrhovi so v poroznih in mo~no dolomitiziranih skladih, so o`ji in ve~inoma brez zna~ilnih, pravilnih oblik, ki jih narekujejo dejavniki njihovega raz­voja. Plastnat in neporozen apnenec pogosto tvori {ir{e podstavke stebrov, ki so iz poroznih in mo~no dolomitiziranih ter masivnih in marogasto dolomitiziranih apnencev. Oblika podtalnih skalnih zob praviloma izrazito ne odseva razli~ne sestave kamnine. Slika 6: Pogled na prostrani Naigu kamniti gozd. Najbolj izrazite skalne oblike so podtalne in sestavljene. Podtalne so veliki `lebovi na stenah ste­brov in podtalni `lebovi na {ir{ih vrhovih. Sestavljene oblike pa so `lebovi, ki vodijo iz podtalnih `lebov ali podtalnih vdolbin, ki so na vrhovih. Poglabljanje podtalnih vdolbin in iztekanje vode po `lebovih povzro~ata raz~lenjevanje vrhov stebrov, zlasti obse`nej{ih, v konice, med katerimi so lijakaste zajede. Podtalne, praviloma ve~je skalne oblike se razvijajo na vseh vrstah kamnine v kamnitem gozdu Nai­gu. Kamnina pa vpliva na njihovo obliko, zlasti na najmanj{e, ki imajo na dolomitizirani kamnini pogosto nazob~ane robove. @lebi~i, ki jih dolbejo de`ne kaplje, so manj izrazita skalna oblika v Naiguju. Na nji­hov nastanek in razvoj vpliva predvsem sestava kamnine. Skalne oblike so razvite na ve~ini skladov razli~ne kamnine, le malo pa jih je na poroznih in mo~no dolomitiziranih skladih. V njih so podtalne cevi. Ko so ti skladi kamnine na vrhu stebrov, manj{e skalne oblike, ki jih dolbe de`evnica, skorajda ne nasta­jajo, ponekod so le de`ne vdolbine, ali pa de`evnica preoblikuje ve~je podtalne oblike. Skalni relief je torej razvit tudi sorazmerno s polo`ajem skladov v stebrih. O postopnem in raznolikem razvoju kamnitega gozda, ki je povezan z razvojem jam pod njim, pri~ajo tudi sledi razvoja jame Bayun v njenem osrednjem delu. Iz jamskih naplavin in njenega skalnega reliefa lahko razberemo ve~ obdobij razvoja v epifreati~nem predelu vodonosnika, nato pa hiter padec gla­dine podzemeljske vode, kar je verjetno povzro~ilo tudi hitrej{o rast kamnitega gozda ([ebela et al. 2001). 4 Kamniti gozd Pu Chao Chun Pu Chao Chun je manj{i kamniti gozd (slika 7), 15 km ju`no od osrednjega lunanskega kamnite­ga gozda. Kamniti stebri so na grebenu, kjer je njihova mre`a najbolj gosta in na pobo~ju pod njim. Obliko mu dolo~a predvsem svojevrstna razporeditev razli~no debelih, v zgornjem delu ve~inoma ten­kih skladov kamnine, na katerih je v razli~nih nivojih nastal kamniti gozd. Obse`nost in podolgovatost stebrov mu narekujejo tudi prelomi in razpoke, ki pokon~no prepredajo sklade kamnine. V obliki ste- Slika 7: Kamniti stebri v Pu Chao Chun. brov in v njihovem skalnem reliefu se jasno ka`e pomen njihovega podtalnega oblikovanja, preobli­kovanje z de`evnico pa po~asi napreduje po stebrih navzdol. Kamnina se prek geolo{kega prereza prakti~no ne spreminja. Vseskozi sledimo ve~inoma biomi­krosparitnemu apnencu s skoraj sto odstotnim dele`em CaCO3, apnencu, ki v tem profilu ka`e podobne sedimentacijske razmere in ne glede na debelino plasti ka`e enak odziv na vpliv erozijskih in korozij­skih procesov (Knez, Slabe 2001b). Debelina plasti odlo~ilno vpliva in se jasno odra`a na morfolo{kem videzu posameznih kamnitih stebrov. V zgornjem delu kamnitega gozda so stebri ve~inoma posamezni in manj{ih pre~nih prerezov. Skla­di kamnine so tam najtanj{i. Bolj ~okati in tesneje drug ob drugem so spodnji deli stebrov, ki se oblikujejo na debelem skladu kamnine. Ob tenkih skladih so izrazite zajede, hitreje razpadajo in pod njimi so vrho­vi pogosto razmeroma ravni, ~e pa so na vrhu debelej{i skladi, so vrhovi ostri. V spodnjem delu kamnitega gozda, kjer je manj kamnitih stebrov, so le ti nastali na debelih skladih kamnine, zato so praviloma spo­daj {ir{i, navzgor pa se o`ijo. Dobro so razvite vse vrste skalnih oblik, ki pri~ajo o razvoju kamnitega gozda. Podtalne skalne oblike so veliki podtalni `lebovi in podtalne fasete ter podtalni `lebovi in podtalne vdolbine na obse`nej{ih vrhovih. Slednji podtalni `lebovi so se pogosto razvili iz podtalnih cevi ob lezikah. Razkrile so se, ko so razpadli zgornji skladi. Na dolgotrajnej{ih nivojih prsti, ki je obdajala stene, so nastale podtalne zajede. Izrazit dele` skalnega reliefa je iz sestavljenih skalnih oblik. Delimo jih na tiste, ki nastajajo zaradi neposrednega prepletanja podtalnih dejavnikov in de`evnice, in na tiste, katerih svojevrstna oblika je posledica preobli­kovanja podtalnih oblik z de`evnico. Sestavljene skalne oblike so `lebovi, ki vodijo iz podtalnih `lebov, in podtalnih vdolbin, ki so na vrhovih ter podtalnih votlin med lezikami kamnine. Na robovih so nastala lijakasta ustja. Razgaljene podtalne skalne oblike preoblikuje de`evnica, ki dolbe `lebi~e, `lebove in de`ne vdolbinice, na navpi~nih in previsnih stenah pa tudi de`ne fasete, ki nastanejo zaradi polzenja vode po hrapavi povr{ini skale. [kavnice najve~krat nastanejo na dnu razgaljenih podtalnih skalnih oblik. 5 Kamniti gozd Lao Hei Gin Kamniti gozd Lao Hei Gin (slika 8) le`i 18 km severno od osrednjega kamnitega gozda Shilina. Posa­mezni in gru~asti kamniti stebri ter ve~ji korozijsko in erozijsko preoblikovani bloki kamnine zavzemajo okrog 2 km2 povr{ine. Kjer so stebri gru~asti, so med njimi le {pranje ali razpoke. Nastali so na razli~nih nivojih skorajda vodoravnih skladov kamnine in temu skladne so tudi njihove oblike. Ve~je gru~e kamnitih stebrov so sestavljene iz ve~ deset stebrov. Na razmeroma veliki povr{ini kamni­tega gozda so le posamezni stebri in skalni zobje. Nekateri stebri imajo obliko kvadrastih stolpov ali pa so gobasti. Pogosto so sestavljeni iz ve~ kvadrov, ostankov skladov kamnine med lezikami in raz­pokami. Posamezni stebri so razmeroma veliki, {iroki in visoki, ali pa so nizki (od 1 do 2 m) in {iroki. Prvotni apnenec je na podro~ju kamnitega gozda Lao Hei Gin mo~no diagenetsko spremenjen: v kam­nini lahko pod mikroskopom opazujemo subhedralna do euhedralna zrna dolomita, ki tvorijo hipidiotopi~no do idiotopi~no strukturo. Razen povsem zgornjega dela kamnite stebre v grobem gra­dijo dolospariti in dolomikrospariti tipa grainstone. Pomembna razlika v posameznih paketih plasti je v ugotovljenih razli~nih stopnjah sekundarne poroznosti in rekristalizacije, kar se odra`a tudi na morfolo{kem videzu kamnitih stebrov. Spodnji del stebrov gradijo dolospariti do dolomikrospariti tipa grainstone, kjer skoraj ne opazimo sekundarne poroznosti. Osrednji del stebrov gradijo zelo sekundarno porozni dolomiti. Kristali dolomita so v pov­pre~ju manj{i od kristalov v spodnjem paketu plasti hkrati pa tudi manj ~isti. Zgornji del stebrov pa je zgrajen ponovno v sekundarno skoraj neporoznih apnencih in dolomitih. Samo vrhovi so iz rekri­staliziranega sekundarno neporoznega apnenca. Dolomitna kamnina razpada ve~inoma v zrnih. Mo~no sekundarno porozni osrednji deli stebrov tako pod tlemi kot na povr{ju preperevajo in raz­padajo hitreje. Visoki stebri so zato praviloma izrazite gobaste oblike. Delno porozni in neporozni skladi so namre~ obstojnej{i in obse`nej{i. Ponekod zgornjih delov stebrov ni ve~, ohranjeni so le nizki stebri, ki so oblikovani v spodnji neporozni kamnini, ki izdanja iz tal. Mo~no porozna kamnina v osrednjem delu stebrov je pogosto prevotljena s podtalnimi cevmi, ki jih preoblikuje de`evnica, polze~a po ste­brih navzdol. Redki vrhovi stebrov, ki se oblikujejo na tak{ni kamnini, so najve~krat neenotnih oblik. Skalni relief sestavljajo vse zna~ilne skupine skalnih oblik, podtalne, tiste, ki jih dolbe de`evnica in sestavljene skalne oblike. Zna~ilnosti jim v precej{ni meri dolo~a sestava razli~nih skladov kamnine, {e zlasti, ko je razkrita. Na podtalne oblike se manj izrazito odra`a. V prvi sklop podtalnih oblik sodijo razli~no veliki podtalni `lebovi, ki so nastali zaradi strnjenega pretakanja vode na stiku stene in naplavine, ki je prekrivala kamnino in zapolnila {pranje ob pokon~­nih razpokah. Premer najve~jih `lebov dose`e ve~ metrov. ^lenijo vse {tiri razli~ne sklope plasti. Na vrhovih vi{jih stebrov so bili preoblikovani z de`evnico, porozni osrednji skladi pa preperevajo prehi­tro, da bi se na njih ohranili dlje ~asa. So torej predvsem zna~ilnost ni`jih stebrov in skalnih zob. Tudi podtalne fasete, ki nastanejo na razmeroma prepustnem stiku skale z naplavinami, so ohranjene pra­viloma na neporoznih skladih oziroma na {ele kratkotrajno razgaljenih, mo~no poroznih skladih. Obse`nej{i vrhovi stebrov in zob so raz~lenjeni s srednje velikimi in manj{imi podtalnimi `lebo­vi in vdolbinami (Slabe 1999, 259), ki so nastali pod prstjo, s katero je bila skala le deloma prekrita, torej zaradi prenikanja vode skozi prst in njenega pretakanja ob stiku s kamnino. Sestavljene skalne oblike so ve~ji `lebovi na zgornjem delu sten stebrov. Nastanejo zaradi iztekanja vode iz podtalnih `lebov, ki so na obse`nej{ih vrhovih stebrov, ali pa vodijo iz lijakastih zajed. Na dnu le teh so podtal­ne vdolbine oziroma so neko~ bile. Na robu vrhov so torej ve~ja ali manj{a lijakasta ustja, ki so najve~krat preoblikovana z de`evnico. [e zlasti izraziti so na neporoznih skladih, oziroma, ko je vrh v apnen~a­sti kamnini, segajo do spodaj le`e~ih mo~no poroznih plasti. Njihova razporeditev in oblika, saj so razmeroma ozki in globoki, je dolo~ena s pretrtostjo kamnine, nazob~anost skalnega oboda pa tudi z njeno sestavo. Slika 8: Gobasta stebra v Lao Hei Gin kamnitem gozdu. Na dolgotrajnej{ih nivojih prsti in naplavin, ki obdajajo stebre, nastanejo polzvonovi (Slabe 1999). Skalne oblike, ki jih dolbe de`evnica, zlasti najmanj{e, kot so `lebi~i in de`ne vdolbinice, na tej ska­li ne nastanejo. Skala je grobo hrapava, na njej so le skalne oblike, katerih velikost presega posamezne raz~lembe hrapavosti. Izjema je manj{i, najvi{je le`e~i predel kamnitega gozda, kjer so na vrhovih zob iz apnenca nastali `lebi~i. Raz~lenjenost ve~ine vrhov je torej dolo~ena s sestavo in pretrtostjo kamni­ne. Iz podtalnih vdolbin nastajajo izrazito raz~lenjene in hrapave {kavnice, le dno tistih, ki je prekrito s tenko plastjo naplavine in pora{~eno, ostaja ravno in razmeroma gladko. Na zgornjem delu strmih sten so `lebovom podobne raz~lembe, ki so najve~krat zelo ozke in sorazmerno globoke, oglatih oblik; njihov premer meri od 1 do 10 cm, dolge pa so od 2 do 3 m. 6 Rezultati in razprava Podro~je kamnitih gozdov gradita spodnjepermijski karbonatni formaciji Qixia in Maokou. For­maciji sta dve od pomembnej{ih bazalnih formacij, v katerih so nastali {tevilni kamniti gozdovi v Lunanu v ju`nem delu Yunnana. Zna~ilnosti formacije Qixia so mikritni apnenci z interkalacijami dolomita in doloapnenca z vmesnimi polami skrilavca. V spodnjem delu formacije Maokou se apnenci izmenjujejo z dolomiti in doloapnenci. V zgornjem delu sledimo zaporedju apnencev, ki so ponekod tankoplasto­viti, drugod pa gradijo ve~ metrov debele sklade, ter masivnemu apnencu, ki v posameznih horizontih vsebuje tudi do ve~ decimetrov velike gomolje ro`enca. Glavne litolo{ke lastnosti formacije Maokou so v grobem podobne formaciji Qixia, le da pri karbonatih formacije Maokou ne zasledimo ve~jega vpliva poznodiagenetske dolomitizacije in ponekod znatne sekundarne poroznosti. Pri obeh opazimo mo~no diagenetsko spremenjenost osnovne kamnine, ki je nedvomno tudi posledica intenzivne vul- Slika 9: Podtalne zajede in fasete. Slika 10: Polzvon. kanske (bazaltna lava) dejavnosti na prehodu iz paleozoika v mezozoik. Kamnina ima izredno visok odstotek karbonata. Na raziskanem podro~ju zasledimo znatne variacije v debelini, poroznosti, stopnji in na~inu dolo­mitizacije, vsebnosti vklju~kov in barvi posameznih plasti, kar se zrcali v oblikovanosti kamnitih gozdov. Morfolo{ke zna~ilnosti so odsev razli~nih dejavnikov, od katerih so najpomembnej{i geolo{ki. Eden temeljnih je razpokanost kamnine, ki vpliva na obliko gozda in obse`nost kamnitih stebrov. Razpo­reditev stebrov (tloris kamnitih gozdov) je skladna s pretrtostjo kamnine. Stebri so lahko povezani v nize med izrazitimi prelomnimi predeli, so tesno drug ob drugem, ali pa kamniti gozd oziroma njegove dele sestavljajo posamezni, {iroki ali ozki stebri. Stebri, ki imajo manj{e pre~ne prereze, praviloma nasta­nejo ob gosti mre`i razpok, ob redkej{i mre`i pa ve~je skalne gmote, ki imajo {ir{e vrhove. Posebno pomemben dejavnik je plastnatost kamnine, ki vpliva na obliko kamnitih stebrov. Na stebre, ki se razvijajo na debelih skladih in skladih z enakomerno strukturo kamnine, le-te skorajda ne vpli­vajo. Vzdol`ni prerez stebrov na tankih skladih kamnine je pogosto nazob~an, saj so raz~lenjeni z zajedami, ki nastanejo ob lezikah, ali pa se v njihovi zunanji obliki odra`a neenakomerna odpornost razli~nih skladov kamnine. Od geolo{kih dejavnikov ne smemo izpustiti sestave kamnine. Sestava kamnine, zlasti ~e je raz­novrstna, lahko odlo~ilno vpliva na oblikovanost kamnitih stebrov, tako na njihov vzdol`ni prerez kot na obse`nost pre~nega prereza. Porozni skladi so pogosto prevotljeni in hitreje razpadajo, skladi kam­nine s slab{e topnimi sestavinami pa najve~krat {trlijo iz sten. Za razumevanje tako regionalnega kot lokalnega razvoja kamnitih stebrov moramo izpostaviti tudi vpliv podtalnega oblikovanja kamnine, ki je botrovalo zna~ilnemu oblikovanju stebrov na raznovrst­ni kamnini in svojevrstnemu skalnemu reliefu. De`evnica ostri vrhove stebrov in preoblikuje sledi njihovega prvotnega podtalnega oblikovanja. Svojevrsten razvoj kamnitih gozdov se odra`a tudi v njihovem skalnem reliefu. De`evnica posto­poma preoblikuje podtalni skalni relief. Najbolj izrazite, zlasti najve~je skalne oblike so podtalne in sestavljene. Podtalne so fasete (slika 9), veliki `lebovi, zajede in polzvonovi (slika 10), podtalni `lebovi (slika 11) ter vdolbine na {ir{ih vrhovih, sestavljene oblike pa so `lebovi, ki vodijo iz podtalnih `le­bov ali podtalnih vdolbin in ~lenijo stene stebrov. Mnogi stebri so podtalno spodjedeni, vrhove pa imajo preoblikovane z drugotnimi podtalnimi skalnimi oblikami in oblikami, ki jih dolbe de`evni­ca. Svojevrsten je skalni relief obse`nej{ih skalnih stebrov, {e zlasti tistih, ki imajo obse`nej{e vrhove, bodisi na debelih skladih kamnine, kjer nastanejo drugotne podtalne oblike, bodisi na vrhovih, ki nasta­nejo zaradi razpadanja tenkih skladov kamnine, ko se v podtalne oblike ali pa v velike `lebove, ki jih preoblikuje de`evnica, razvijejo podtalne cevi (slika 12), ki so nastale ob lezikah. Obe obliki posred­no vplivata tudi na oblikovanost sten stebrov zaradi odtekanja vode iz njih in dolbljenja `lebov. Na dolomitni kamnini, na zelo porozni ali z ve~jimi vlo`ki zapolnjeni kamnini, manj{e skalne oblike pra­viloma ne nastanejo. 7Sklep [tevilni primeri kamnitih gozdov, ki se razvijajo v skorajda enakih razmerah, pri~ajo, da je raznovrstna oblika stebrov predvsem posledica zna~ilnosti kamnine, od razporeditve in gostote prelomov in razpok, ki jo kosajo in njihove razli~ne skladovitosti do sestave. Upo{tevati moramo tudi pomen u~inkovitosti njihovega oblikovanja s podtalnimi dejavniki in preoblikovanja z de`evnico, torej tudi poteka njiho­vega razvoja v razli~nih obdobjih. Lunanski kamniti gozdovi so oblikovani v spodnjepermijskih karbonatih formacij Qixia in Mao­kou s pestrim menjavanje zelo ~istih apnencev, dolomitiziranih apnencev in dolomitov, menjavanjem tankih in debelih plasti, ter ponekod izrazito poznodiagenetsko dolomitiziranostjo in sekundarno poroz­nostjo. Skladi so ve~inoma vodoravni ali nagnjeni za 5 do 10 stopinj. Zaradi `ivahne tektonike so razlomljeni s {tevilnimi vertikalnimi in subvertikalnimi prelomi in razpokami. Razli~na pretrtost, skladovitost in sestava kamnine se odra`ajo v obliki kamnitih gozdov in kamnitih stebrov. V istem kamnitem gozdu, ki je nastal na pestro sestavljeni kamnini, so lahko stebri razli~nih, a zna~ilnih oblik, kar je posledica njegovega razvoja na razli~nih nivojih raznovrstnega stolp­ca kamnin. Na obliki kamnitih stebrov, ki so iz debelej{ih in enakomerno sestavljenih skladov kamnine, se odra`a predvsem razvoj iz podtalnih {krapelj v kamniti gozd, sledi podtalnih dejavnikov postopoma preoblikuje de`evnica. Pre~ni prerezi kamnitih stebrov, ki so nastali na tenkih skladih kamnine, so pogosto nazob~ani, njihovi vrhovi, tudi o`jih stebrov, ki so praviloma koni~asti, pa najve~krat ravni, kar je posledica hitrega razpadanja tenkih skladov. Porozni skladi kamnine so najve~krat podtalno prevotljeni in na povr{ju hitreje razpadajo, stebri so zato ob njih o`ji, vrhovi na tak{ni kamnini pa nimajo zna~ilnih oblik. Odpornej{i skladi kamnine {trlijo iz pre~nega prereza. Vrhovi o`jih stebrov so ostri, ostrijo jih tako podtalni dejavniki kot de`evnica. Obse`nej{i vrhovi so raz~lenjeni s konica­mi in lijakastimi vdolbinami. Svojevrsten skalni relief nastane, ko se skala oblikuje pod tlemi. Razgaljeno skalo preoblikuje de`ev­nica, ki dolbe `lebi~e, `lebove (slika 13) in {kavnice. Na razvoj kamnitih gozdov, hitrost njihove rasti v dolo~enem obdobju, vplivajo tudi polo`aj in raz­voj kra{kih votlin pod njimi, oziroma na~in odtekanja vode s kra{kega povr{ja in z njo tudi naplavin in prsti. Razli~na obdobja razvoja lahko razberemo iz kra{kih votlin. Zaradi izjemnosti opisanega kra{kega pojava na Kitajskem predlagava, da se v mednarodni stro­kovni literaturi za to vrsto kamnitih gozdov uporablja izraz »shilin«. Podobna oblikovanost kra{kega povr{ja se razkriva tudi ob umetnem razgaljanju pri posegih v niz­ki in pokriti Dolenjski kras (Knez, Otoni~ar, Slabe 2003). 8 Viri in literatura Chen, X., Gabrov{ek, F., Chuxing, H., Yuzhang, J., Knez, M., Kogov{ek, J., Hong, L., Petri~, M., Mihevc, A., Otoni~ar, B., Mengxiong, S., Slabe, T., [ebela S., Wenqing, W., Shouyue, Z., Zupan Hajna, N. 1998: South China Karst I. Ljubljana. Chen, Z. P., Song, L. H., Sweeting, M. M. 1983: The pinnacle karst of the stone forest, Lunan, Yunnan, China: an example of sub-jacent karst. New Directions in karst. Norwich. Ford, D., Salomon, J. N., Williams, P. 1996: Les »Forets de Pierre« ou »Stone forests« de Lunan. Kar­stologia 28/2. Le-Bourget-du-Lac. Ford, D., Salomon, J. N., Williams, P. 1997: The Lunan stone forest as a potential world heritage site. Stone forest, a treasure of natural heritage. Beijing. Habi~, P. 1980: S poti po kitajskem krasu. Geografski vestnik 52. Ljubljana. Hantoon, P. W. 1997: Definition and characteristics of stone forest epikarst aquifers in South China. Proceedings of 12th International Congress of Speleology. La Chaux-de-Fonds. Jinbiao, Y., Baoguo, Y. 1997: Paleoenvironment during formation of Lunan Stone Forest. Stone forest, a treasure of natural heritage. Beijing. Knez, M. 1998: Lithological properties of the three Lunan stone forests (Shilin, Naigu and Lao Hei Gin). South China Karst I. Ljubljana. Knez, M., Otoni~ar, B., Slabe, T. 2003: Subcutaneous stone forest (Trebnje, Central Slovenia). Acta car­sologica 32/1. Ljubljana. Knez, M., Slabe, T. 2001a: Oblika in skalni relief stebrov v Naigu kamnitem gozdu (JZ Kitajska). Acta carsologica 30/1. Ljubljana. Knez, M., Slabe, T. 2001b: The lithology, shape and rock relief of the pillars in the Pu Chao Chun stone forest (Lunan stone forests, NW China). Acta carsologica 30/2. Ljubljana. Knez, M., Slabe, T. 2002: Lithologic and morphological properties and rock relief of the Lunan stone forests. Evolution of karst: From prekarst to cessation. Ljubljana. Maire, R., Shouyue, Z., Shixiong, S. 1991: Genese des karsts subtropicaux de Chine du Sud (Guizhou, Sichuan, Hubei). Karstologia mémoires 4. Le-Bourget-du-Lac. Mangin, A. 1997: Some features of the Stone forest of Lunan, Yunnan, China. Stone forest. Beijing. Slabe, T. 1998: Rock relief of pillars in the Lunan Stone Forest. South China Karst I. Ljubljana. Slabe, T. 1999: Subcutaneous rock forms. Acta carsologica 28/2. Ljubljana. Slabe, T. 2005: Two experimental modellings of karst rock relief in plaster: subcutaneous »rock teeth« and »rock peaks« exposed to rain. Zeitschrift für Geomorphologie 49. Berlin-Stuttgart. Song, L. H. 1986: Origination of stone forest in China. International Journal of Speleology 15. Bologna. Song, L. H., Hong, L. 1992: Control of geological structures over development of cockpit karst in south Yunnan, China. Tübingen Geographische Studien 109. Tübingen. Song, L. H., Wang, F. 1997: Lunan Shilin Landscape in China. Proceedings of 12th International Congress of Speleology. La Chaux-de-Fonds. Song, L. H., Yuhui, L. 1997: Definition of Stone forest and its evolution in Lunan County, Yunnan, China. Stone forest, a treasure of natural heritage. Beijing. Sweeting, M. M. 1995: Karst in China. Its Geomorphology and Environment. Berlin, Heidelberg, New York. [ebela, S., Slabe, T., Kogov{ek, J., Hong, L., Pruner, P. 2000: Baiyun cave in Naigu shilin, Yunnan Karst, China. Acta geologica sinica 75/3. Beijing. Yuan, D. 1991: Karst of China. Beijing. Yuan, D. 1997: A global perspective of Lunan Stone forest. Stone forest, a treasure of natural heritage. Beijing. Zhang, F., Geng, H., Li, Y., Liang, Y., Yang, Y. Ren, J., Wang, F., Tao, H., Li, Z. 1997: Study on the Lunan stone forest karst, China. Beijing. Zhang, F., Wang, F., Wang, H. 1997: Lunan Stone forest landscape and its protection and conserva­tion. Stone forest, a treasure of natural heritage. Beijing. 9 Summary: Lithological and relief characteristics of the Lunan stone forests in the South China karst (translated by Wayne J. D. Tuttle) For ten years, karstologists from the Karst Research Institute of the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts have been systematically involved in research of stone forests in Yunnan province, cooperating most productively with karstologists from the Geographical Institute of the University of Kunming. So far, we have successfully concluded five bilateral projects, and a sixth is in progress. Using various methods we have obtained numerous new findings about the formation and development of stone forests, as well as about the karst surface, epikarst, and hol­lowed aquifer in the immediate vicinity of developing subsoil karren. In the areas studied we conducted geomorphological, geological, structural, and hydrogeological mapping and geodetic surveying. In the laboratory in Postojna we conducted experiments in the modeling of rock forms in plaster. In the field we collected rock samples and in the laboratory made microscopic preparations and conduct­ed lithological, petrological, and stratigraphical studies. The results of calcimetric analyses of carbonates were very important. Many noncarbonate sediments were analyzed using standard paleomagnetic analy­sis. The dissolving of the surface of carbonates at several locations was also tested with micrometric measuring. Stone forests are unique karst surface landforms. The Lunan stone forests developed from under­ground karren, and where this type of surface is highly developed in China, it is defined as a »shilin« landscape. Numerous examples of stone forests (shilin) that developed in almost identical conditions show that the diverse shape of the pillars is primarily a consequence of • the properties of the rock, • the distribution and density of joints and fissures in the rock, and • its diverse stratification and composition. Furthermore, we must also consider the significance of the effect on their shaping by subsoil fac­tors and later transformation by rainwater, that is, the course of their development in various periods. The Lunan stone forests formed in early Permian carbonates of the Qixia and Maokou formations. Characteristic of these are frequent alternations of very pure limestone, dolomitized limestone, and dolomite, the alternation of thin and thick layers, and in some places distinctive late diagenetic dolomi­tization and secondary porosity. The layers are mostly horizontal or inclined by five to ten degrees. Due to vigorous tectonic action, they are fractured by numerous vertical and subvertical joints and fissures. The diverse fracturing, stratification, and rock composition are reflected in the shapes of the stone forests and their stone pillars. In the same stone forest, which developed on diversely composed rock, pillars may be of various but typical shapes, the consequence of their development on different levels of a diverse rock column. The shape of stone pillars occurring on thicker and uniformly composed rock strata reflects pri­marily the development from subsoil karren into a stone forest, and the traces of subsoil factors are gradually reshaped by rainwater. Cross sections of stone pillars occurring on thin rock strata are often jagged, and their tops (even of thinner pillars), which as a rule are pointed, are often flat, the conse­quence of the rapid disintegration of thin strata. Porous rock strata are most often perforated below the ground and disintegrate faster on the surface; the pillars are therefore narrower and the tops on such rock have no characteristic shapes. More resistant rock strata protrude from the cross section. The tops of the narrower pillars are sharp, sharpened as much by subsoil factors as by rainwater. The broad­er tops, however, are dissected by points and funnel-like cups. A unique rock relief occurs when the rock is shaped under the ground. Exposed subsoil relief forms are transformed by rainwater that hollows flutes, channels, and solution pans. The development of stone forests and their rate of growth in a particular period are also influenced by the position and development of karst caves below them, that is, by the manner the water – and the sediment and soil with it – flows from the karst surface. Various periods of development can also be determined from the karst caves. Because of the exceptional characteristics of this karst phenomenon in China, we propose that the term »shilin« be used for this type of stone forest in the professional literature. VPLIV KOMASACIJ NA KMETIJSTVO IN PODE@ELSKA NASELJA NA DRAVSKEM IN PTUJSKEM POLJU AVTOR dr. Vladimir Koro{ec Proletarska ulica 14, SI – 2325 Kidri~evo, Slovenija vladimir.korosec@guest.arnes.si UDK: 911.3:631.6(497.4) COBISS: 1.01 IZVLE^EK Vpliv komasacij na kmetijstvo in pode`elska naselja na Dravskem in Ptujskem polju Razdrobljenost kmetijskih zemlji{~ je ena glavnih ovir za posodabljanje in ve~jo ekonomi~nost slovenske­ga kmetijstva. V zadnjih tridesetih letih je bilo na Dravskem polju izvedenih ve~ melioracij in komasacij kmetijskih zemlji{~, kar je prispevalo k zmanj{evanju razdrobljenosti kmetijske posesti in pove~anju pri­delave. Prispevek govori o preoblikovanju kmetijstva na Dravskem in Ptujskem polju po letu 1991 ter vrednoti vpliv komasacij na strukturne in proizvodne spremembe v kmetijstvu. Razlike v velikosti kmetij so posledica dosedanjega socialnega in zemlji{koposestnega razvoja, razli~nih zemlji{kih ukrepov, zgodnej­{e urbanizacije Dravskega polja, pa tudi lege naselij v odnosu do centralnih naselij in zaposlitvenih sredi{~. KLJU^NE BESEDE pode`elje, pode`elska naselja, urbanizacija, deagrarizacija, kme~ka gospodinjstva, zemlji{koposestna raz­drobljenost, komasacije, DRavsko polje, Ptujsko polje, Slovenija ABSTRACT The impact commassation has on agriculture and rural settlements in the Drava and the Ptuj field Dispersion of rural land in smaller pieces is the main obstacle in modernization as well as in greater prof­itability of Slovene agriculture. Through the last 30 years more commassations, irrigations or other appropriate measures on farming land in Drava field have been performed in order to prevent the dispersion of farm­ing land into smaller pieces and to increase the yield. The paper talks about the transformation of agriculture in Drava and Ptuj field after the year 1991 and evaluates the impact commassation has on structural as well as productional changes in agriculture. The differences in the size of farms so for are due to social as well as landownership development, various land measures, earlier urbanization of Drava field, the geographical position of settlements with regard to main settlements or employment centres. KEY WORDS rural settlements, countryside, urbanization, rural housekeeping, commassation, landownership disper­sion, Drava field, Ptuj field, Slovenia Uredni{tvo je prispevek prejelo 10. februarja 2006. 1Uvod V obdobju tr`nega gospodarstva so zaradi vse mo~nej{e konkurence skupnega evropskega kmetij­skega trga tudi na podro~ju kmetijstva v ospredju ekonomski kriteriji, ki dolo~ajo njegovo gospodarsko u~inkovitost in s tem njegov obstoj. Nadaljnji razvoj slovenskega kmetijstva in pode`elja je odvisen od strukturnih sprememb, katerih cilj je pove~ati velikost kmetij, izbolj{ati zemlji{koposestno zgradbo kme­tij, izobrazbeno in starostno sestavo lastnikov kmetij, uvajati proizvodne specializacije in povezave med kmetovalci ter ukrepe celostnega razvoja pode`elja. Ena glavnih ovir za posodabljanje slovenskega kmetijstva je zemlji{ka razdrobljenost (Belec 1990, 209), ki je posledica zapletenega socialnega in gospodarskega razvoja na pode`elju v drugi polovici prete­klega stoletja. Njeni negativni u~inki so {e posebej neugodni v ravninskem in gri~evnatem svetu severovzhodne Slovenije, kjer bi se zaradi ugodnih naravnih razmer lahko mo~neje uveljavila visoko specializirana in tr`no usmerjena kmetijska pridelava. Zemlji{ko razdrobljenost spremlja izjemna last­ni{ka razdrobljenost ter pojav delavsko-kme~kih gospodinjstev, ki so bila v drugi polovici preteklega stoletja prevladujo~a socialna skupina na slovenskem pode`elju. Delavsko-kme~ka struktura je poseb­nost slovenskega kmetijstva (Klemen~i~ 1997, 71), kar ka`e na polo`aj te dejavnosti v dru`beni in gospodarski zgradbi biv{e dr`ave. Medtem ko si je v industriji zaposleno prebivalstvo z bivanjem na pode`elju nekoliko izbolj{alo socialni polo`aj, je dr`ava na ta na~in ubla`ila pritisk na ceno dela ter uve­ljavila nacionalne interese, katerih cilj je bil ohraniti poseljenost pode`elja in zmanj{ati priseljevanje v mesta. Zaradi prehajanja odve~ne kme~ke delovne sile v nekmetijske dejavnosti in priliva kapitala iz drugih dejavnosti se je v preteklosti nekoliko utrjeval gospodarski polo`aj kmetijstva, vendar je zara­di ohranjanja tradicionalne agrarne strukture in ekstenzivnega kmetovanja to hkrati pomenilo njegovo stagnacijo ali nazadovanje (Koro{ec 2002, 64). V zadnjih tridesetih letih je bilo v Sloveniji v povezavi z melioracijami izvedenih ve~ komasacij kme­tijskih zemlji{~, kar je prispevalo k zmanj{evanju razdrobljenosti kmetijskih posesti in pove~anju pridelave. Popre~na velikost slovenskih kmetij (kmetija – v nadaljevanju tudi kme~ko gospodinjstvo (me{ano in ~isto kme~ko gospodinjstvo)) se je v zadnjem desetletju pove~ala za skoraj 25 %, od 4,1 ha v letu 1991 na 5,1 ha v letu 2000, vendar {e vedno prevladuje dele` malih kmetij. Leta 2000 je kar 65,9 % kmetij obdelovalo manj kot 5 ha kmetijskih zemlji{~ (Kova~i~ 2002, 68). Kljub postopnemu preoblikovanju so strukturne spremembe v kmetijstvu prepo~asne, zato se ekonomski in socialni polo`aj kmetij ne izbolj{uje, pa~ pa se bistveno zmanj{uje pomen kmetijstva v gospodarski zgradbi pode`elskih naselij. 2 Metodologija V prispevku so predstavljene strukturne spremembe na podro~ju kmetijstva na Dravskem in Ptujskem polju po letu 1991 ter vzroki za razli~no preoblikovanje kmetijstva v obeh naravnih enotah. Preobli­kovanje kmetijstva je socialno, organizacijsko, proizvodno in strukturno spreminjanje te dejavnosti oziroma prilagajanje novim gospodarskim in dru`benim razmeram. Ka`e se tako v opu{~anju kmetova­nja, posledica ~esar je zmanj{evanje {tevila kmetij in zara{~anje kmetijskih zemlji{~, pa tudi v pove~evanju obsega kmetij, uvajanju specializacij in dopolnilnih dejavnosti, povezovanju kmetovalcev, zmanj{eva­nju razdrobljenosti posesti ter izbolj{anju izobrazbene in starostne sestave. V zadnjem obdobju si slovenska kmetijska politika in stroka prizadevata z razli~nimi ukrepi izbolj{ati razmere za kmetovanje, predvsem izbolj{ati zemlji{ko, posestno in lastni{ko sestavo kmetij. Med pomembnej{e in razmeroma uspe{ne ukrepe uvr{~amo komasacijo ali zlo`bo kmetijskih zemlji{~ (po Zakonu o kmetijskih zemlji{~ih iz leta 2003 lahko za komasacijo uporabljamo tudi izraz zlo`ba zemlji{~), kar zmanj{uje razdrobljenost kmetij in pove~uje njihovo ekonomsko uspe{nost. Vzroke za strukturne razlike na podro~ju kmetijstva med obema naravnima enotama ugotavlja­mo s primerjalno analizo dosedanjega socialno-ekonomskega razvoja naselij na Dravskem polju, kjer je bilo v zadnjih dvajsetih letih izvedenih ve~ komasacij kmetijskih zemlji{~, nazadnje leta 2003, in naselij na Ptujskem polju, za katera je zna~ilna mo~na zemlji{ka razdrobljenost. S pomo~jo statisti~nih podat­kov in z anketiranjem gospodinjstev smo analizirali socialne in ekonomske razmere v petih naselij na Dravskem polju, v Pongrcih, Stra`gonjci, Staro{incih, [ikolah in Zgornjih Jablanah. Zbrane rezultate smo primerjali z naselji Bukovci, Nova vas pri Markovcih, Prvenci in Sobetinci na Ptujskem polju, kjer si prebivalci in ob~ina prizadevajo izpeljati komasacijo kmetijskih zemlji{~ na obmo~ju trase hitre ceste med Ptujem in Ormo`em in na na~rtovanem namakalnem obmo~ju. Izbrana naselja imajo podobne naravne razmere za kmetovanje, vendar zelo razli~no stopnjo urba­nizacije, razli~en socialni razvoj in povsem neprimerljive zemlji{koposestne razmere. Leta 2000 je bila popre~na velikost kmetij v ob~ini Kidri~evo 8,9 ha, v preu~evanih naseljih na Dravskem polju pa celo 11,3 ha. Na Ptujskem polju so kmetije manj{e, saj je njihova popre~na velikost v ob~ini Markovci 5,2 ha, v {tirih izbranih naseljih pa le 4,9 ha. S pojmom velikost kmetij razumemo kmetijska zemlji{~a v upo­rabi (KZU). Uporabljeni so podatki popisa kmetijskih gospodarstev v letu 2000. Razlike so posledica dosedanjega socialnega in zemlji{ko posestnega razvoja v obeh naravnih enotah, razli~nih zemlji{kih ukrepov, kot so obse`ne komasacije in melioracije na Dravskem polju, pa tudi zgodnej{e urbanizaci­je Dravskega polja ter lege naselij v odnosu do centralnih naselij in zaposlitvenih sredi{~. Precej{nje razlike so tudi med naselji znotraj posamezne naravne enote. 3 Prebivalstvena sestava pode`elskih naselij Po letu 1991 se je {tevilo prebivalcev v pode`elskih naseljih Spodnjega Podravja (Spodnje Podravje obsega ob~ino Ormo` in obmo~je nekdanje ob~ine Ptuj) v popre~ju zmanj{alo za 7,8 %, na Dravskem in Ptujskem polju pa za 3,8 %. Posamezna obmo~ja in naselja Dravske ravnine ka`ejo zelo neenako­meren demografski razvoj. V ob~ini Markovci bele`ijo obravnavana naselja vse do leta 1991 zmerno rast {tevila prebivalcev, po letu 1991 pa se {tevilo prebivalcev postopno zmanj{uje. V naseljih na Ptuj­skem polju se je zaradi drobne posesti izoblikovala prete`no me{ana struktura gospodinjstev, ki jim Preglednica 1: Spreminjanje {tevila prebivalcev v naseljih Dravskega in Ptujskega polja (Popis prebivalcev leta 1981, 1991 in 2002). naselje leto 1981 leto 1991 indeks rasti med letoma 1981 in 1991 leto 2002 indeks rasti med letoma 1991 in 2002 Pongrce Staro{ince Stra`gonjca [ikole Zgornje Jablane skupaj Ob~ina Kidri~evo 134 234 210 331 192 1101 6720 121 219 202 312 169 1023 6606 90 94 96 94 88 93 98 133 224 180 311 175 1023 6502 110 102 89 100 104 100 98 Bukovci Nova vas Sobetinci Prvenci skupaj Ob~ina Markovci 915 450 203 197 1765 3820 903 462 204 218 1787 3952 98 103 100 110 101 103 952 392 181 224 1749 3798 105 85 89 103 98 96 kmetovanje zagotavlja socialno varnost, kar je prebivalce zadr`alo na pode`elju. Posledice deagrariza­cije in staranja prebivalcev se v teh naseljih mo~neje ka`ejo {ele po letu 1991. Naselja na Dravskem polju je depopulacija zajela `e sredi osemdesetih let preteklega stoletja kot posle­dica agrarne prenaseljenosti ter uvajanja agrotehni~nih ukrepov, ki so mo~no preoblikovali njihovo zemlji{koposestno zgradbo. Za zadnje desetletje je zna~ilen nekoliko ugodnej{i demografski razvoj, saj {tevilo prebivalcev v ve~ini izbranih naseljih na komasacijskem obmo~ju Dravskega polja nekoliko nara{~a. Razlike med naselji na Dravskem in Ptujskem polju so tudi v starostni sestavi prebivalcev. Na za~et­ku devetdesetih let 20. stoletja je bilo v naseljih na Ptujskem polju v starostni skupini do 14 let 21 % prebivalcev. Za naselja na Dravskem polju pa je v tem obdobju `e zna~ilno staranje prebivalstva. Povpre~­ni starostni indeks (razmerje med {tevilom prebivalcev v starostni skupini 0 do 14 let in nad 65 let) je bil leta 1991 v naseljih na Ptujskem polju 49, v naseljih na Dravskem polju pa 76. Po zadnjem popi­su leta 2002 je starostna sestava prebivalcev obeh obravnavanih obmo~ij bolj uravnote`ena. Njuna skupna zna~ilnost je nara{~anje dele`a starega prebivalstva. Leta 2002 je bil starostni indeks v ob~ini Markov­ci 89 in v ob~ini Kidri~evo 97, kar je primerljivo s slovenskim popre~jem. ^eprav se je v zadnjih desetih letih bistveno izbolj{ala izobrazba pode`elskega prebivalstva, leta 1991 je imelo vi{jo ali visoko izobrazbo le 2,7 % prebivalcev pode`elskih naseljih na Ptujskem in Dravskem polju, okrog 60 % pa jih je bilo brez izobrazbe ali le s kon~ano osnovno {olo, je obravnavano obmo~­je po stopnji izobrazbe {e vedno pod slovenskim popre~jem. Medtem ko je imelo leta 2002 v Sloveniji 13 % prebivalcev vi{jo ali visoko izobrazbo, jih je v naseljih na Dravskem polju s tak{no stopnjo izo­brazbe bilo 6,6 %, v naseljih na Ptujskem polju pa 5,7 %. Brez poklicne izobrazbe je bilo v obeh obmo~jih ve~ kot 40 % prebivalcev. Nizka izobrazbena raven pode`elskega prebivalstva onemogo~a hitrej{i razvoj kmetijstva in uve­ljavljanje storitvenih dejavnosti. Prebivalci pode`elskih naselij bodo tudi v bodo~e iskali zaposlitev zunaj kmetijstva, predvsem v obrti in industriji. Ptujsko polje Ptujsko polje Dravsko polje Dravsko polje 1991 2002 1991 2002 Slika 1: Prebivalci obravnavanih naselij, stari do 14 let, leta 1991 in 2002 (Popis prebivalcev leta 1991 in 2000). 4 Dejavnostna sestava prebivalcev pode`elskih naselij Preoblikovanje socialno-ekonomske zgradbe pode`elskih naseljih po letu 1991 se najbolj prepri~­ljivo ka`e v spreminjanju dejavnostne sestave prebivalcev, za katero so tako kot za ve~ino urbaniziranih naselij zna~ilni upadanje dele`a kme~kega prebivalstva, rast zaposlenih v storitvenih dejavnostih in zmanj­{evanje dele`a kme~kih gospodinjstev v naseljih. Navedeni splo{ni razvojni trendi se med naselji na Dravskem in Ptujskem polju precej razlikujejo. Podatkov o {tevilu aktivnega prebivalstva v kmetijstvu in {tevilu kme~kih gospodinjstev iz popi­sov prebivalcev leta 1981 in 1991, ko so bila med kme~ko prebivalstvo in kme~ka gospodinjstva uvr{~ena vsa gospodinjstva s kmetijskimi zemlji{~i, ne moremo dosledno primerjati s podatki popi­sa kmetijskih gospodarstev leta 2000, ko imajo tak{en status le gospodinjstva z najmanj 1 ha kmetijskih zemlji{~ (popis kmetijskih gospodarstev leta 2000 opredeljuje, da kmetija upravlja z najmanj 1 ha kmetijskih zemlji{~ (KZU) ali ima 10 a zemlji{~ in 90 a gozda, ali 30 a vinograda ali sadovnjaka, ali 2 glavi velike `ivine (GV@), ali 15 do 30 a vinograda oz. sadovnjaka in 1 do 2 glavi velike `ivine). Kljub temu primerjava ka`e obseg in intenzivnost ekonomskega preoblikovanja pode`elskih nase­lij na Dravskem in Ptujskem polju v zadnjih dvajsetih letih ter neenakomeren razvoj v obeh naravnih enotah. Leta 1991 ni bistvene razlike v dejavnosti sestavi prebivalcev izbranih naselij na Dravskem in Ptuj­skem polju. Prevladujejo prebivalci, aktivni v kmetijstvu, teh je bilo v obeh naravnih enotah okrog 40 %, kar govori o visoki agrarni prenaseljenosti. Pomembnej{e razlike so na ravni obeh ob~in. Leta 1991 je bilo na obmo~ju dana{nje ob~ine Kidri~evo v kmetijstvu aktivnih 27,9 % prebivalcev in v indu­striji 36,1 %, v ob~ini Markovci pa okrog 40 % aktivnih v kmetijstvu in manj kot 20 % v industriji. Razlike so rezultat mo~nej{e urbanizacije Dravskega polja, kjer sta poleg Kidri~evega z raznovrstno industrijo {e centralni naselji Cirkovce in Lovrenc na Dravskem polju z razli~nimi storitvenimi dejav­nostmi. Zadnji popis leta 2002 ka`e precej{nje razlike v dejavnostni sestavi aktivnega prebivalstva obeh naravnih enot. Dele` dejavnih v kmetijstvu se v naseljih na Dravskem polju po letu 1991 zmanj{uje po~asneje kot v naseljih na Ptujskem polju. Leta 2002 je bilo v izbranih naseljih na Dravskem polju 19,6 % prebivalcev aktivnih na podro~ju kmetijstva, na Ptujskem polju pa le 8,1 %. Na te spremembe sta najbolj vplivali drobna zemlji{koposestna zgradba kmetij na Ptujskem polju in agrarna prenaselje­nosti, zaradi ~esar veliko kme~kega prebivalstva i{~e zaposlitev zunaj kmetijstva. Preglednica 2: Primerjava dejavnostne sestave prebivalcev med letoma 1991 in 2002 (Popis prebivalcev leta 1991 in 2000). obmo~je dejavni v kmetijstvu dejavni v industriji dejavni v storitvah neznano {tevilo % {tevilo % {tevilo % {tevilo % Dravsko polje leta 1991 Ptujsko polje leta 1991 Ob~ina Kidri~evo leta 1991 Ob~ina Markovci leta 1991 205 378 864 698 41,3 42,3 27,8 40,8 112 189 1114 340 22,6 21,1 36,1 19,9 179 327 1114 672 36,1 36,6 36,1 39,2 Dravsko polje leta 2002 Ptujsko polje leta 2002 Ob~ina Kidri~evo leta 2002 Ob~ina Markovci leta 2002 78 54 265 106 19,6 8,1 10,1 7,2 122 276 1115 614 30,7 41,4 42,3 41,5 175 292 1120 644 44,1 43,7 42,5 43,6 22 45 134 114 5,6 6,7 5,6 7,7 5 Spreminjanje {tevila kmetij V letih 1981 in 1991 je bil v pode`elskih naseljih na Ptujskem polju dele` kme~kih gospodinjstev vi{ji kot v naseljih na Dravskem polju, vendar se je njihovo {tevilo po letu 1991 mo~neje zmanj{alo, kar je delno posledica intenzivnej{e rasti skupnega {tevila gospodinjstev v tej naravni enoti. Leta 1991 je bilo v izbranih pode`elskih naseljih na Ptujskem polju 79,7 % kme~kih gospodinjstev, leta 2000 pa le 33,7 %. Na Dravskem polju je bil ta dele` 60,9 % leta 1991 in 37,2 % leta 2000. Podatki o {tevilu kmetij ka`ejo, da se je ekonomska zgradba pode`elskih naselij na Ptujskem polju pod vplivom urbanizacije mo~neje preoblikovala {ele po letu 1991, medtem ko se je na Dravskem polju ta proces za~el `e v za~etku osemdesetih let 20. stoletja. Med letoma 1981 in 2000 se je v obeh narav­nih enotah {tevilo kmetij ve~ kot prepolovilo. Dele` kme~kih gospodinjstev je bil nekoliko ni`ji v naseljih na Ptujskem polju in v ob~ini Markovci, saj je v tej naravni enoti, v primerjavi z naselji na Dravskem polju, mo~neje nara{~alo skupno {tevilo gospodinjstev, ~eprav se je {tevilo prebivalcev po letu 1991 zmanj{evalo. Pojav je posledica staranja prebivalcev ter nastajanja mladih nekme~kih gospodinjstev z niz­kim {tevilo dru`inskih ~lanov. V obeh naravnih enotah se bo verjetno {e nadalje zmanj{evalo {tevilo kmetij. Ta proces bo mo~­nej{i v naseljih na Ptujskem polju, saj je bilo leta 2000 v ob~ini Markovci kar 41,3 % kmetij v velikostnem razredu do 2 ha, v ob~ini Kidri~evo pa le 21,7 % kmetij. 6 Spreminjanje velikostne zgradbe kmetij Pove~evanje velikosti kmetij je dolgotrajen proces, ki ga ni mogo~e uveljaviti zgolj z administra­tivnimi ukrepi kmetijske politike, kot so nalo`be v kmetijska gospodarstva ali izvajanje komasacij 1981 1991 2000 Ptujsko polje – naselja Dravsko polje – naselja Ob~ina Kidri~evo Ob~ina Markovci Spodje Podravje Slovenija Slika 2: Dele` kme~kih gospodinjstev v letih 1981, 1991 in 2000 (Popis prebivalcev leta 1981 in 1991 ter Popis kme~kih gospodarstev leta 2000). kmetijskih zemlji{~. Upo{tevati je treba tudi socialni, kulturni, ekonomski in zgodovinski razvoj v regi­ji in dr`avi ter nove razmere, ki jih je povzro~ila vklju~itev Slovenije v Evropsko skupnost. Preoblikovanje velikostne sestave kmetij na Dravskem in Ptujskem polju smo analizirali s pomo~­jo podatkov popisa prebivalcev in gospodinjstev leta 1991 in popisa kme~kih gospodarstev leta 2000. Povsem enostavna primerjava obeh popisnih let ka`e velike razlike med naravnima enotama. Skup­na razvojna zna~ilnost je zmanj{evanje {tevila malih kmetij v velikostni skupini do 5 ha in pove~evanje dele`a srednje velikih in velikih kmetij. Na Dravskem polju je ta proces intenzivnej{i, saj se je {te­vilo kmetij v velikostnem razredu do 5 ha zmanj{alo skoraj za dve tretjini, od 1539 leta 1991 na 715 leta 2000. Drasti~no zmanj{anje {tevila kmetij v najni`jem velikostnem razredu ni zgolj statisti~­no (zaradi razli~nega opredeljevanja kme~kih gospodinjstev leta 1991 in 2000 namre~ ni mogo~e povsem enakovredno primerjati rezultatov), ampak se v pove~evanju popre~ne velikosti kmetij in nara{~a­nju dele`a velikih kmetij na Dravskem polju ka`ejo tudi globlje strukturne spremembe kmetijstva v tej naravni enoti ter njen mo~nej{i ekonomski razvoj. Leta 1991 je bilo na Dravskem polju le 24,7 % kme­tij ve~jih od 5 ha. Leta 2000 se je njihovo {tevilo sicer zmanj{alo, vendar se je zaradi mo~nega upadanja {tevila malih kmetij pove~al dele` velikih kmetij na 45,3 %. Na za~etku devetdesetih let 20. stoletja je bila popre~na velikost vseh kmetij v naseljih na Dravskem polju 3,4 ha, leta 2000 pa 7,3 ha. Z zapo­slovanjem v nekmetijskih dejavnostih v bli`njih zaposlitvenih sredi{~ih (Ptuj, Kidri~evo, Maribor ali Slovenska Bistrica) oziroma z rastjo `ivljenjske ravni prete`no mala kme~ka gospodinjstva postopno opu{~ajo kmetovanje. Na Ptujskem polju se v primerjavi z Dravskim poljem {tevilo malih kmetij ni bistveno zmanj{alo, zato se dele` kmetij nad 5 ha tudi ni pomembneje pove~al. Leta 1991 je bilo na Ptujskem polju 15 % kmetij, ve~jih od 5 ha, leta 2000 pa 26,1 %. Razlike v velikostni zgradbi kmetij na Dravskem in Ptujskem polju niso nastale v najnovej{em obdob­ju, temve~ so rezultat zgodovinskega razvoja in so se v zadnjih dvajsetih letih 20. stoletja le dodatno pove~evale. Vi{ja popre~na velikost kmetij in vi{ji dele` velikih kmetij na Dravskem polju je tudi posle­dica dejstva, da se je v tej naravni enoti zaradi posebnih naravnih razmer vse od druge polovice 19. stoletja pove~eval obseg travnikov in pa{nikov in uveljavljal poljedelsko-`ivinorejski tip kmetovanja (Bra~i~ 1975, 141), kar je prispevalo k utrjevanju ekonomske mo~i kmetij. Bra~i~ v {tudiji Ptujsko polje (Bra~i~ 1975, 126) na podlagi analize podatkov posebnega popisa kmetijskih gospodarstev v ob~ini Ptuj leta 1964 Preglednica 3: Velikostna zgradba kme~kih gospodarstev leta 1991 in 2000 v % (Popis leta 1991 in Popis kme~kih gospodarstev leta 2000). obmo~je do 5 ha 5 do 10 ha 10 ha in ve~ povpre~je v ha Ptujsko polje leta 1991 85,0 11,9 3,1 2,6 Ptujsko polje leta 2000 73,9 17,6 8,5 5,1 Ob~ina Markovci leta 1991 86,6 10,3 3,1 2,5 Ob~ina Markovci leta 2000 78,9 13,4 7,7 5,1 naselja v Ob~ini Markovci leta 1991 86,6 9,9 3,5 2,4 naselja v Ob~ini Markovci leta 2000 78,7 13,0 8,3 4,9 Dravsko polje leta 1991 75,3 16,1 8,6 3,4 Dravsko polje leta 2000 54,7 25,3 20,0 7,3 Ob~ina Kidri~evo leta 1991 69,9 17,8 12,3 3,9 Ob~ina Kidri~evo leta 2000 49,2 27,3 23,5 8,9 naselja v Ob~ini Kidri~evo leta 1991 56,7 25,9 17,4 5,2 naselja v Ob~ini Kidri~evo leta 2000 34,7 30,6 34,7 11,3 ugotavlja razlike v velikostni zgradbi kmetij na Ptujskem in Dravskem polju. Leta 1964 je bilo na Dravskem polju 29,6 % kmetij, ve~jih od 5 ha, na Ptujskem polju pa je bilo v tej velikostni skupini 21,2 % kmetij. Iz raziskave Vloga in funkcionalnost za{~itenih kmetij v ob~ini Ptuj ugotovimo, da je imelo leta 1981 na Dravskem polju 28,3 % vseh kmetij status za{~itenih kmetij (kriterije za opredeljevanje za{~itenih kmetij dolo~ata Zakon o dedovanju kmetij iz leta 1973 in ob~inski odlok o za{~itenih kmetijah iz leta 1977), medtem ko je bilo na Ptujskem polju tak{nih kmetij 22,7 % (Kladnik 1983, 35). Ob izlo~itvi kmetij, ki imajo manj kot 1 ha kmetijskih zemlji{~, pa je bilo na Dravskem polju med za{~itene kmetije uvr{~e­nih 51,6 % vseh kmetij, na Ptujskem polju pa le 38,9 % kmetij (Kladnik 1983, 34 in 35). Mo~nej{a urbanizacija Dravskega polja ter razmeroma ugodna velikostna zgradba in bolj{i eko­nomski polo`aj kmetij so klju~ni dejavniki, ki so v osemdesetih letih 20. stoletja pospe{ili dokaj obse`no izvajanje komasacij kmetijskih zemlji{~ v tej naravni enoti. Od leta 1985 do danes je bilo na Dravskem polju v zlo`be zemlji{~ vklju~enih skoraj 5000 ha, na Ptujskem polju pa le nekaj ve~ kot 1000 ha. 7 Vpliv komasacij na preoblikovanje kmetijstva in pode`elskih naselij izbranega obmo~ja na Dravskem polju Neposredni cilji komasacije kmetijskih zemlji{~ je zagotoviti optimalno proizvodnjo z minimalnimi stro{ki (Prosen 1993, 46) oziroma usposobiti zemlji{~a za ve~jo in gospodarnej{o kmetijsko proizvod­njo (Priro~nik … 1985, 8). Seveda je komasacija zemlji{~ {ir{i pojem, saj je skupaj z drugimi agrarnimi operacijami najpomembnej{a metoda urejanja celotnega pode`elskega prostora (Prosen 1993, 46). Koma­sacija ni zgolj upravno-ekonomski poseg, namenjen zmanj{evanju razdrobljenosti kmetijskih zemlji{~, temve~ mora vsebovati ukrepe za re{evanje socialnih, ekolo{kih in funkcijskih problemov na pode­`elju. Komasacija zemlji{~ je najbolj celosten poseg v ekonomsko, socialno in prostorsko zgradbo pode`elja oziroma pode`elskih naselij, zato so njegovi u~inki nadvse kompleksni in se ka`ejo na mno­gih podro~jih. Prispevek spremlja u~inke izvedene komasacije na spreminjanje kmetijstva v obravnavanem obmo~­ju ter ob upo{tevanju dejstva, da je bilo na Dravskem polju opravljenih ve~ komasacij in drugih zemlji{kih posegov, ugotavlja, kak{en je njihov vpliv na preoblikovanje celotnega pode`elja. Vpliv komasacij kmetijskih zemlji{~ na preoblikovanje kmetijstva in pode`elskih naselij smo preu­~ili na komasacijskem obmo~ju Dravsko polje 1, kjer je bilo v letih 2002 in 2003 v katastrskih ob~inah Staro{ince, Pongrce, [ikole, Stra`gonjca in Gorica v postopek zlo`be vklju~enih okrog 486 ha kmetij­skih zemlji{~. Analizirali smo zemlji{koposestno strukturo na komasacijskem obmo~ju pred zlo`bo in po njej ter anketirali kme~ka gospodinjstva, vklju~ena v postopek komasacije. Komasacija Dravsko polje 1 je nadaljevanje obse`nih agrotehni~nih ukrepov, za~etih v osemdese­tih letih 20. stoletja, katerih cilj je izbolj{ati zemlji{koposestno zgradbo in mo`nosti kmetovanja. Obmo~je le`i v osrednjem delu Dravskega polja, kjer prevladujejo parcelno in lastni{ko razdrobljene njivske povr{i­ne. Pred komasacijo je 320 lastnikov obdelovalo 1112 parcel, njihova popre~na velikost pa je bila 0,4373 ha. Po zlo`bi zemlji{~ se je pove~al obseg njiv in cestnega omre`ja, medtem ko se skupni obseg kme­tijskih povr{in ni bistveno spremenil. Povsem spremenjeno sliko ka`eta parcelna in lastni{ka zgradba zemlji{~. Zaradi zamenjav zemlji{~, prodaje in dedovanj se je {tevilo lastnikov zemlji{~ zmanj{alo za dobrih 20 %, {tevilo parcel pa se je ve~ kot prepolovilo. Njihova popre~na velikost se je pove~ala za 0,7079 ha in zna{a 1,1452 ha. Ve~ina kmetij je z zlo`bo docela izbolj{ala strukturo lastnih zemlji{~, saj so bile `e pred tem vklju~ene v komasacije na Dravskem polju. Poleti leta 2004 smo anketirali 67 gospodinjstev, ki imajo zemlji{~a na komasacijskem obmo~ju Drav­sko polje 1, od tega 34,3 % kme~kih, 59,7 % me{anih in 6 % nekme~kih. Gospodinjstva so v popre~ju obdelovala 9,5 ha lastnih kmetijskih zemlji{~, skupaj z najetimi pa 13,5 ha. Kmetijska zemlji{~a najema 52,2 % vseh anketiranih gospodinjstev, skoraj 70 % ~istih kme~kih in celo 48 % me{anih gospodinj­stev, kar ka`e na njihovo proizvodno usmerjenost v pridelavo polj{~in za `ivinorejo ter na dokaj mo~­no tr`no usmerjenost. Prevladujejo kmetije z me{ano tr`no pridelavo, tak{nih je skoraj 45 % od vseh ali 56,5 % ~istih in 42,5 % me{anih, s ~imer si kmetije zagotavljajo ve~jo stabilnost in zanesljivost dohod­ka. S specializirano tr`no pridelavo se ukvarja le 24 % kmetij, 30 % pa jih prideluje zgolj za lastno porabo. Glavne kmetijske dejavnosti so pridelava mleka, pridelava polj{~in ter pra{i~ereja. Izklju~no s pride­lavo polj{~in se ukvarja manj kot 15 % kmetij. O razmeroma {ibkem razvoju govori podatek, da le 22,4 % vseh kmetij (od tega 30,4 % ~istih kmetij) na~rtuje proizvodne spremembe in novosti. Uvajanje organizacijskih in proizvodnih novosti na kme­tije ni pomembno zgolj zaradi ohranjanja njihove proizvodne sposobnosti in celo pre`ivetja, temve~ je pomemben ukrep izbolj{evanja ekonomske strukture kmetijstva v regiji. V obravnavanem obmo~ju prevladujejo me{ana gospodinjstva, od katerih kar tretjina kmetuje za lastne potrebe. Tako {ibka raz­vojna usmerjenost je gotovo posledica me{ane socialne zgradbe kmetij ter zaostrenih in nepredvidljivih razmer za gospodarjenje v kmetijstvu. Kmetje kljub temu realno ocenjujejo, da se bodo s kmetijstvom ukvarjali tudi njihovi potomci, saj ima naslednika kar 82 % kmetij. Ve~ kot 56 % lastnikov kmetij in 65 % lastnikov ~istih kmetij meni, da bodo kmetovali tudi nasledniki. ^eprav je zlo`ba zemlji{~ zahteven poseg v zemlji{koposestno zgradbo, njeni socialni in gospodar­ski u~inki pa so zaznavni po dalj{em obdobju, se vendarle razmeroma hitro ka`ejo tudi nekatere proizvodne spremembe. Neposredni vpliv zlo`be zemlji{~ na preoblikovanje kmetijstva v obravnavanih naseljih smo analizirali s pomo~jo treh skupin vpra{anj v anketi, in sicer uresni~evanje ciljev komasa­cije, zemlji{koposestne spremembe ter spreminjanje obsega in zna~ilnosti pridelave. Po Zakonu o kmetijskih zemlji{~ih se postopek komasacije za~ne, ko je v komasacijo vklju~enih 80 % kmetijskih povr{in na komasacijskem obmo~ju. Navedena zakonska zahteva pogosto ote`uje ali celo onemogo~a za~etek postopka, saj zlasti lastniki manj{ih parcel ali manj{ih kmetij ne `elijo sode­lovati, ker za to nimajo ekonomskih interesov. Pogosto se za komasacijo odlo~ijo zaradi pritiska ostalih lastnikov zemlji{~. Skoraj 54 % anketiranih meni, da je bilo sodelovanje lastnikov zemlji{~ v vseh postop­kih komasacije dobro, 12 % je zasledilo odpor, 32 % pa nezaupanje in negotovost. Uspe{nost komasacije Dravsko polje 1 vrednotimo na podlagi ocene lastnikov zemlji{~ o uresni­~evanju pri~akovanj in zastavljenih ciljev. Najpomembnej{a cilja, ki sta lastnike spodbudila k odlo~itvi za komasacijo, sta zmanj{evanje stro{kov in pove~anje pridelave. Ve~ kot 73 % lastnikov zemlji{~ meni, da so s komasacijo uresni~ili zastavljene cilje oziroma cilje postopno uresni~ujejo. Skoraj ~etrtina anketiranih lastnikov zemlji{~ ni uresni~ila ciljev. Kot razlog navajajo slab{o kakovost novih zemlji{~, nezaklju~e­ne postopke in neustrezno parcelno razdelitev. Med nezadovoljnimi prevladujejo lastniki manj{ih me{anih kmetij, ki imajo na komasacijskem obmo~ju ve~ino svojih kmetijskih zemlji{~. Kljub dokaj visokemu dele`u tistih, ki niso bili povsem zadovoljni s komasacijo, se za zlo`bo preostalih zemlji{~ ne bi odlo­~il zgolj en kmetovalec. To ka`e na visoko osve{~enost kmetovalcev o ekonomskih in socialnih u~inkih komasacije, saj ima v obravnavanem obmo~ju kar 55 % kmetij zdru`ena vsa lastna kmetijska zemlji{­~a. Po mnenju anketiranih sta pomanjkanje finan~nih sredstev in nespodbudna dr`avna politika glavni oviri, ki ote`ujeta izvedbo komasacije. Ob tem je treba poudariti, da je za lastnike zemlji{~ komasaci­ja brezpla~na. Po veljavnih predpisih mora dr`ava zagotoviti sredstva za izvedbo postopka, medtem ko izgradnjo infrastrukture financirajo lokalne skupnosti. S komasacija Dravsko polje 1 se neposredno spremeni zemlji{koposestna zgradba tamkaj{njih kme­tij, saj imajo te na komasacijskem obmo~ju v popre~ju okrog 62 % svojih zemlji{~, ~iste kmetije 59 %, me{ane pa celo 65 %. Spreminjanje zemlji{koposestne zgradbe je najbolj neposredni u~inek zlo`be zemlji{~, kar bo dolgo­ro~no vplivalo na ekonomsko preoblikovanje kmetijstva ter na socialni in prostorski razvoj obravnavanega obmo~ja. [tevilo parcel posamezne kmetije se je dobesedno prepolovilo, od 9 parcel pred komasacijo na manj kot 5 po komasaciji. Bistveno se je pove~al tudi obseg kmetijskih zemlji{~, ki so jih imele anke­tirane kmetije v lasti ali najemu na komasacijskem obmo~ju. Pred komasacijo so kmetije v popre~ju 55,1 Pove~anje pridelave Zni`ani stro{ki in izbolj{ana obdelava Kmetijska dejavnost ni bistveno spremenjena Kmetijska pridelava zmanj{ana ali opu{~ena Slika 3: Sprememba kmetijske pridelave na Ni odgovora kmetijah po komasaciji v % (Anketa gospodinjstev na Dravskem polju spomladi 2004). obdelovale 5,8 ha, po komasaciji pa 6,4 ha. Za desetino so se na komasacijskem obmo~ju pove~ala zem­lji{~a ~istih kmetij in za skoraj toliko tudi zemlji{~a me{anih kmetij. Skupni obseg kmetij se je pove~al za 0,55 ha ali za dobre 4 %. Z najemom ali nakupom zemlji{~ na komasacijskem obmo~ju je 30 % vseh anketiranih kmetij oziroma kar 48 % ~istih kmetij pove~alo obseg svojih zemlji{~. Komasacija zmanj­{uje tudi {tevilo lastnikov zemlji{~ na komasacijskem obmo~ju oziroma spreminja lastni{ko strukturo na pode`elju, saj se ob tej prilo`nosti mnogi starej{i lastniki odlo~ijo za prepis zemlji{~ na naslednike. Ob tem je treba upo{tevati dejstvo, da se lastni{ka razmerja dokon~no uredijo {ele po razre{itvi vseh prito`b in po izdaji pravnomo~nih odlo~b o novi razdelitvi zemlji{~, zato ni mogo~e `e med izvaja­njem komasacije povsem natan~no ugotoviti vseh zemlji{koposestnih sprememb. Pri~akovati je, da bodo lastni{ke spremembe po zaklju~ku komasacije {e obse`nej{e. Komasacija spreminja velikost kmetij in s tem posredno tudi njihovo proizvodno usmerjenost in obseg pridelave. Pri~akovati je, da se bodo obse`nej{e in u~inkovitej{e proizvodne spremembe uveljavile {ele v dalj{em ~asovnem obdobju ter v povezavi z drugimi ukrepi, kot so: povezovanje pri­delovalcev, zagotavljanje investicijskih sredstev, uspe{nost `ivilske industrije, spodbujanje znanja in podobno. @e prvo leto po novi zemlji{ki razdelitvi ena tretjina anketiranih kmetij ugotavlja pozitivne proi­zvodne spremembe, ki se ka`ejo v zmanj{anju stro{kov ter v ve~ji in bolj{i pridelavi. Po pri~akovanju komasacija v za~etni fazi ni spodbudila kmetij k uvajanju specializacij in dopolnilnih dejavnosti. Za dobrih 55 % kmetij se kmetovanje na komasacijskem obmo~ju ni bistveno spremenilo, medtem ko jih je 9 % zmanj{alo ali celo opustilo kmetijsko pridelavo. Pridelava polj{~in na komasacijskem obmo~­ju se navezuje na `ivinorejo, ki je na Dravskem polju prevladujo~a kmetijska dejavnost. Da bi pove~ali dele` lastne krme za prehrano `ivali, kmetovalci pove~ujejo povr{ine, zasajene z `iti in koruzo, ter zmanj­{ujejo pridelavo krompirja in sladkorne pese. Na komasacijskem obmo~ju se je nekoliko pove~ala pridelava bu~, ki so ena izmed najpomembnej{ih dopolnilnih kultur na kmetijah severovzhodne Slo­venije. Na vpra{anje, s katerimi ukrepi bi na komasacijskem obmo~ju izbolj{ali kmetijsko pridelavo, je ve~ kot 40 % anketiranih kmetovalcev izpostavilo bolj{e agrotehni~ne ukrepe. Kmetovalci se zavedajo pome­na uvajanja novih tehnologij, spremljanja in dobrega na~rtovanja pridelave, za kar pa je treba pridobiti ve~ strokovnega znanja ter vzpostaviti kakovostno sodelovanje s stroko in med pridelovalci. Na obravnavanem komasacijskem obmo~ju je uveljavljanje novih tehnologij pridelave, kot je ekolo{ko kme­tijstvo, pomembno tudi zaradi za{~ite vodnih virov oziroma podtalnice. 8Sklep V gospodarsko in naravno dokaj enotni pokrajini ob Dravi so precej{nje razlike v velikosti kmetij in gospodarski zgradbi kmetijstva med naselji na Dravskem in Ptujskem polju, kar je posledica lokal­nih naravnih razmer, razli~ne urbanizacije in zaposlovanja v nekmetijskih dejavnostih, dosedanjega zemlji{koposestnega razvoja in izvedenih zemlji{kih ukrepov, kot so melioracije in komasacije. Med klju~ne posebnosti, ki dolo~ajo prihodnji razvoj obeh naravnih enot, uvr{~amo: • neenakomeren demografski razvoj med naravnima enotama (po letu 1991 se {tevilo prebivalcev na Ptujskem polju zmanj{uje, medtem ko je za Dravsko polje zna~ilna stagnacija {tevila prebivalcev); • intenzivno zmanj{evanje v kmetijstvu aktivnega prebivalstva in {tevila kme~kih gospodinjstev na Ptuj­skem polju po letu 1991 (leta 2002 je bilo v izbranih naseljih na Dravskem polju v kmetijstvu aktivnih 19,6 % prebivalcev, na Ptujskem polju pa le 8,1 %); • razlike v popre~ni velikosti kmetij (leta 2000 je bila popre~na velikost kmetij na Ptujskem polju 5,1 ha, na Dravskem polju pa 7,3 ha); • razlike v velikostni zgradbi kmetij na Dravskem in Ptujskem polju (leta 2000 je bilo na Dravskem polju v velikostni skupini nad 5 ha 45,3 % kmetij, na Ptujskem polju pa le 26,1 % kmetij). Socialno, gospodarsko in prostorsko preoblikovanje pode`elskih naselij ter spreminjanje kmetijs­tva na Dravskem polju ni zgolj posledica komasacij, so pa te pospe{ile spremembe in skupaj z drugimi dejavniki sooblikovale dana{njo in v marsi~em tudi prihodnjo podobo te naravne enote. Komasacije spreminjajo zemlji{ko in lastni{ko strukturo tako, da: • zmanj{ujejo {tevilo parcel na komasacijskem obmo~ju in s tem {tevilo parcel posamezne kmetije; • zmanj{ujejo {tevilo lastnikov zemlji{~ na komasacijskem obmo~ju; • pove~ujejo obseg zemlji{~ proizvodno usmerjenih kmetij in velikost kmetij; • spreminjajo pridelavo na komasacijskem obmo~ju in agrotehni~ne ukrepe. Komasacija je nedvomno najbolj celovit poseg v posestno, prostorsko, gospodarsko in socialno zgrad­bo pode`elja in pode`elskih naselij. Je vzrok pozitivnih proizvodnih in ponekod nedvomno tudi negativnih okoljskih sprememb ter je hkrati rezultat njegovega gospodarskega in socialnega preoblikovanja. Naj­ve~ komasacij je na kmetijsko produktivnih obmo~jih oziroma na obmo~jih, ki `elimo pospe{iti razvoj, kar pomeni, da komasacija ni kon~no dejanje razvojnih prizadevanj, temve~ njegovo nadaljevanje (Pro­sen 1993, 48). Komasacija zahteva interdisciplinarni pristop, saj ni namenjena zgolj razvoju kmetijstva, temve~ je njen cilj tudi urejanje pode`elskih naselij, urejanje pokrajine, varstvo narave in okolja, za{­~ita vodnih virov in nenazadnje celosten razvoj posameznih obmo~ij. Tak{en namen imajo komasacije v ve~ini evropskih dr`av (Prosen 1993, 48). Pomanjkljivost ve~ine starej{ih komasacij v Sloveniji je neupo{tevanje biotske pestrosti pode`elja ter posebnosti funkcijskega in prostorskega razvoja pode`elskih naselij. @al tudi za novej{e komasaci­je niso izdelane temeljite analize njihovih gospodarskih in socialnih u~inkov, prav tako pa ne vklju~ujejo celostnih na~rtov razvoja pode`elskih naselij in njihovega funkcijskega preoblikovanja. Doslej izvedene komasacije na Dravskem polju so se »izogibale« pode`elskih naselij oziroma ne obravnavajo njihove aktualne socialne, prostorske in funkcijske problematike, kot so razvoj storitvenih in drugih nekme­tijskih dejavnosti na pode`elju, urbanizacija pode`elskih naselij, odnosi med razli~nimi socialnimi skupinami in drugo. 9 Viri in literatura Belec, B. 1990: Razdrobljenost kmetijskih zemlji{~ kot persisten~ni dejavnik inovacijskih procesov v kme­ tijstvu na primeru Murskega polja. Znanstvena revija: Dru`boslovje in filozofija 2. Ljubljana. Cunder, T. 2002: Strukturne spremembe v slovenskem kmetijstvu in razvoj pode`elja. Dela 17. Ljubljana. Dernulc, S. 2002: Popis kmetijskih gospodarstev. Ljubljana. Erjavec, E. 2001: Pregled kmetijske politike v Sloveniji. Ljubljana. Kladnik, D. 1996: Problematika preobrazbe pode`elja z vidika prilagajanja kmetijske pridelave norma­tivom Evropske zveze. Spodnje Podravje s Prlekijo. Ljubljana. Klemen~i~, M. M. 1997: Innovative processes in Slovenian areas in the periode of transition. Rural geo­graphy and environment. Brno. Kova~i~, M. 1996: Socio-ekonomska in velikostna struktura kmetij v Sloveniji v obdobju 1981–1991. Ljubljana. Kova~i~, M. 2003: Razvojni trendi v slovenskem kmetijstvu. Zbornik Biotehni{ke fakultete, Kmetijs­tvo 81-2. Ljubljana. Krajnc, D. 1999: Strukturne spremembe v kmetijstvu SV Slovenije po letu 1990. Magistrsko delo, Odde­lek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Pak, M. 1999: Problems of agriculture in Slovenia with special reference to Cirkovce. GeoJournal 46. Dordrecht, Boston, London. Popis kmetijskih gospodarstev leta 2000. Popis prebivalcev, gospodinjstev in stanovanj v letu 2002. Ljubljana. Popis prebivalcev, gospodinjstev, stanovanj in kme~kih gospodarstev v letu 1981. Popis prebivalcev, gospodinjstev, stanovanj in kme~kih gospodarstev v letu 1991. Slovensko kmetijstvo in Evropska unija. 2003. Dru{tvo agrarnih ekonomistov Slovenije, Ljubljana. Zagorc, B. 2001: Popis vrtnarstva. Ljubljana. 10 Summary: The impact commassation has on agriculture and rural settlements in the Drava and the Ptuj field (translated by Irena Posavec) Land dispersion caused by complicated social and economic development of Slovene rural coun­tryside in the second half of the former century is one of the main obstacles for modernization of agriculture. The future of agriculture depends on structural changes which tend towards enlarging the size of the farms, improving farm land ownership structure, providing landowners with better edu­cation, lowering the age of landowners, introducing production, specialization and strengthening the ties among farmers in wholesome development of rural countryside. In the last 20 years several com­massations of land have been performed in the region of Ptuj, thus lessening the dispersion of rural fields and consequently increasing the production. In this article some changes in farming on the Drava field and Ptuj field after the year 1991 are presented as well as differences in farmland ownership structure between the two natural entities. In the main part of the article we present in detail the influence the commassation has had in reshaping agriculture on the Drava field. The assessment has been reached by the method of comparative analyses of the so far existing social economic development inside some of the chosen settlements on the Drava and Ptuj field. In the year 2000-the average size of farms in the Kidri~evo commune amounts to 8.9 hectare while in the chosen Drava field settlements even to 11.3 hectare. The farms on the Ptuj field are smaller amount­ing to 5.2 hectare in average in the Markovci commune or 4.9 hectare in the four chosen settlements. Considerable differences between the two natural entities are evident when comparing the changes in the size of farms for the period from 1991 to 2000. But there is the common tendency of decreasing the number of small farms in the size groups up to 5 hectare as well as increasing the share of middle large and large farms. On the Drava field the process is more intensive as we can find 24.7% of farms bigger than 5 hectare in 1991 but in the year 2000 nearly 45.3%. On the Ptuj field there were 15% of farms bigger then 5 hectare in 1991 and 26.1% nine years later. The two fields Drava and Ptuj seems similar on first sight as regards economy or nature however the differences appear as results of specific natural conditions in both entities, earlier urbanization of the Drava field, employment in non agricultural branches, the previous land ownership development and last but not least the so far performed commassations. The commassation of land is the most wholesome intervention into economic, social or regional structure of countryside and its settlements that is why the consequences are complex and obvious on various areas. Commassation of the Drava field leads to evident changes of land and ownership struc­ture, decreasing the number of parcels in the area where commassation has already been performed consequently decreasing the number of parcels the farm has, lessening the number of landowners, increas­ing the size of production oriented farms thus the size of the farms themselves, the production on the commassation area is changing and they are introducing new agrotechnical steps. POLITI^NA GEOGRAFIJA GLOBALIZACIJE AVTOR dr. Milan Bufon Oddelek za geografijo Fakultete za humanisti~ne {tudije Univerze na Primorskem, Glagolja{ka ulica 8, SI – 6000 Koper, Slovenija milan.bufon@upr.si UDK: 32:339.9 COBISS: 1.02 IZVLE^EK Politi~na geografija globalizacije ^lanek najprej obravnava nekatere temeljne elemente, ki zadevajo definicijo globalizacije ter njene u~inke, v nadaljevanju pa prikazuje sodobne razse`nosti globalizacije v odnosu do klju~nih dejavnikov sodobnih politi~nogeografskih transformacij. Slednji se izra`ajo predvsem na podro~ju mednarodne politike in var­nosti ter na podro~ju mednarodnih trgovinskih in finan~nih tokov. Na osnovi prikazanih razvojnih procesov ugotavlja, da se politi~nogeografski problemi globalizacije navezujejo tudi na vpra{anja koncentracije in deteritorializacije ter na centralno-periferna razmerja v svetu. Nenazadnje globalizacija u~inkuje {e na poli­ti~na, ekonomska in dru`bena ravnovesja in sou~inkovanja med lokalno, dr`avno in svetovno dimenzijo razvojnih potencialov in dinamik ter na mo`nost vzpostavitve njihovega »globalnega upravljanja«. KLJU^NE BESEDE globalizacija, mednarodna politika, mednarodni gospodarski tokovi, centralno-periferni odnosi, politi~na geografija ABSTRACT Political geography of globalization The first part of the article discusses some basic features concerning the definition of globalization and its effects. It also presents some current issues of globalization in relation with some key drivers of political geo­graphical transformations. The latter are more visible in particular on the field of international politics and security, as well as on the field of international commercial and financial flows. On the basis of the discussed development processes, the article finds that political geographical problems of globalization are closely linked also to the question of concentration and deterritorialization, and the world central-periph­eral relations. Globalization then influences political, economic and social balances and interactions between the local, statal and global dimension of development potentials and dynamics, and the possibility of enhanc­ing global governance structures. KEY WORDS globalization, international politics, international economical flows, central-peripheral relations, politi­cal geography Uredni{tvo je prispevek prejelo 31. maja 2005. 1Uvod Globalizacija je pojem, ki so ga nekateri francoski in ameri{ki avtorji v svojih delih prvi~ uporabi­li v {estdesetih letih, vendar se je polno razmahnil {ele ob koncu 20. stoletja. V splo{nem pojem izra`a ob~utek, da se svet zaradi u~inkov ekonomskih in tehnolo{kih sil hitro spreminja v enoten dru`beni prostor in da dru`benoekonomski razvoj ali preoblikovanje v eni svetovni regiji nujno vplivata na `iv­ljenjske navade in razvojne mo`nosti posameznikov ter dru`benih skupin na vseh koncih na{ega planeta. Mnogi globalizacijo povezujejo tudi z ob~utkom politi~nega fatalizma ali nemo~i, saj se zdi, da so dr`av­ne politike v odnosu do procesov globalizacije povsem nemo~ne in da zato dr`avljani izgubljajo mo`nost kontrole nad sodobnimi razvojnimi dogajanji. Globalizacijo je mogo~e razumeti kot »… {irjenje, poglabljanje in pove~evanje svetovnih povezav na vseh ravneh sodobnih dru`benih dogajanj …«, od kulture do kriminala, od finan~nih do duhovnih vpli­vov (Bufon 2004). Vendar razli~ni preu~evalci tudi razli~no interpretirajo rasto~o svetovno soodvisnost: »hiperglobalisti« so mnenja, da je globalizacija dejansko izraz povsem novega obdobja, v katerem so ljudje vsepovsod podvr`eni novemu globalnemu tr`nemu redu; »skeptiki« menijo, da je globalizacija le videz, pod katerim delujejo trije glavni svetovni regionalni bloki (Severna Amerika, zahodna Evro­pa in vzhodna Azija), v katerih pa je mo~ dominantnih dr`av {e vedno zelo ob~utna; »transformacionalisti« pa sodijo, da je globalizacija histori~ni proces, ki se mu posamezne dr`ave in dru`be sku{ajo z razli~­nim uspehom prilagajati (Held et al. 1999). Tako kot so si zelo razli~ne interpretacije globalizacijskih procesov, so razli~ni tudi njihovi u~inki. Na sistemski ravni lahko ugotavljamo u~inke globalizacije na infrastrukturo, njeno institucionalizaci­jo in stratifikacijo ter oblike interakcij v omre`ju; pri prostorsko-~asovni dimenziji pa lahko raziskujemo potencialne ali efektivne globalizacijske procese na nekem kontinuumu, ki vklju~uje po eni strani lokalno, dr`avno in naddr`avno raven, po drugi strani pa ~asovno komponento. U~inek teh procesov je raz­viden v oblikah povezovanja in soodvisnosti med navedenimi ravnmi in ga lahko merimo glede na raz{irjenost oziroma »… ekstenzivnost globalnih omre`ij, intenzivnost globalnih vezi, hitrost globalnih tokov …« ter glede na »… posledice, ki jih globalizacijski procesi prina{ajo posameznim skupnostim …« (Rugman 2000). V tem pogledu lahko na primer govorimo o tako imenovani »pospe{eni soodvisno­sti«, kjer dogajanja v eni dr`avi neposredno vplivajo na druge dr`ave, o »aktivnosti na razdaljo«, kjer dejavnosti posameznikov, dru`benih skupin in gospodarskih korporacij povzro~ajo `elene ali neza`ele­ne posledice pri prostorsko oddaljenih posameznikih, dru`benih skupinah in gospodarskih korporacijah, ali o »prostorsko-~asovni kompresiji«, kjer se u~inki globalizacije ka`ejo v pospe{enem komunikacij­skem pretoku in navideznem kr~enju razdalje in ~asa s posledi~no reorganizacijo dru`benih odnosov. Zaradi tega lahko globalizacijo definiramo tudi kot proces, ki obsega transformacijo prostorske orga­nizacije dru`benih odnosov v smislu njihove ekstenzivnosti, intenzivnosti, hitrosti in u~inkov in povzro~a transkontinentalno ali medregionalno povezovanje in soodvisnost v dru`benem, gospodarskem in poli­ti~nem pogledu. Dejansko razvoj transkontinentalnega ali medregionalnega povezovanja in soodvisnosti na dru`­benem, gospodarskem ali politi~nem podro~ju ni nekaj povsem novega v svetu, saj so se s podobnimi procesi sre~evali v vseh zgodovinskih obdobjih. O teh vpra{anjih smo razpravljali `e v knjigi Osnove politi~ne geografije (Bufon 2001), ko smo obravnavali sistemsko politi~no geografijo. V predmoder­nem obdobju je bil na primer najbolj viden izraz tedanje globalizacije rimski imperij, ki se je uveljavil kot vodilna politi~na in gospodarska sila v tedaj znanem svetu, ki je sicer obsegal le obmo~je Evrope, severne Afrike, Bli`njega vzhoda in ju`ne Azije. Prva »prava« globalizacija pa se za~ne z velikimi odkrit­ji in razvojem imperializma v obdobju med letoma 1500 in 1850, ki privede do prevlade zahodnoevropske civilizacije v ve~jem delu sveta. Vendar je bil potek globalizacijskih u~inkov v tem ~asu bolj ekstenziven kot intenziven; intenzifikacija globalnih tokov in vezi se je bistveno pove~ala v modernem obdobju, ki ga lahko postavimo v ~as med letom 1850 in 1945. V evropskih dru`bah se tedaj naglo {iri kapitali­sti~na ekonomija na temelju industrializacije, razvijajo se hitrej{e oblike transporta, nove oboro`itvene tehnologije, predvsem pa se pove~uje mo~ modernih teritorialnih dr`av. Evropski in ameri{ki imperia­lizem dose`eta tedaj vrhunec, prav tako transkontinentalne migracije med Evropo in Novim svetom. Za razliko od sedanjega obdobja pa so tedaj gospodarske izmenjave ve~inoma potekale znotraj posa­meznih imperialnih sistemov, kar je vodilo v njihovo dru`beno-ekonomsko stabilizacijo oziroma v potencialno zmanj{evanje razlik v stopnji razvitosti med centri in periferijami v okviru imperialnih sistemov (Taylor 1989). Rasto~a kompeticija med vodilnimi svetovnimi silami je privedla do dveh svetovnih vojn, ki sta sve­tu prinesli novo podobo politi~ne karte, a tudi nov globalizacijski vzorec. Slednji je dobr{en del druge polovice 20. stoletja temeljil na politi~ni delitvi interesnih sfer med novima vodilnima svetovnima sila­ma: ZDA in Sovjetsko zvezo. V tem kontekstu sta potekala tudi obse`na dekolonizacija in razvoj novih oblik mednarodne odvisnosti, ki je bila v primeru zahodnega bloka predvsem v znamenju neformal­nega imperializma in transatlantskih povezav, v primeru vzhodnega bloka pa zlasti v znamenju sovjetskega neoimperializma na evrazijskem kontinentu. ^as po padcu berlinskega zidu je nedvomno prinesel nove elemente v dinamiko globalizacijskih tokov: ZDA so ostale nedvomno edina svetovna sila, in ta poli­ti~no-voja{ka pozicija jim daje tudi precej{njo prednost pri vodenju globalizacijske »igre«, vendar ob njej prihaja do razvoja novih akterjev na gospodarskem podro~ju, in sicer Evropske unije in Kitajske. Ob transformacijah politi~nega svetovnega sistema gre poudariti {e spremembe v ekonomskem in infrastruk­turnem sistemu, ki pomenijo izrazito prevlado zahodnega kapitalisti~nega vzorca v svetu (O'Loughlin et al. 2004), in novih, neteritorialnih oblik svetovne komunikacije, kar omogo~a svetovnim silam, da svetovnega reda ne nadzirajo ve~ v realnem, fizi~nem pogledu, kot se je to dogajalo v obdobju prve, imperialne globalizacije, temve~ v bistvu na virtualen na~in, s pomo~jo elektronskih medijev (Brunn 1991) in finan~nih transakcij. V nadaljevanju si bomo nekoliko natan~neje ogledali, kako se globalizacijski procesi razvijajo na dveh klju~nih podro~jih sodobnih politi~nogeografskih dogajanj: na podro~ju mednarodne politike ter mednarodnih gospodarskih tokov. 2 Globalizacija na podro~ju mednarodne politike in varnosti Mednarodna politika je prav gotovo eden izmed izrazov mednarodnega povezovanja in medna­rodne soodvisnosti. Poglavitno novost predstavljajo v tem pogledu razli~ne mednarodne organizacije in agencije, ki so se pridru`ile dr`avam pri vzdr`evanju in vodenju mednarodnih odnosov. To dejstvo bistveno spreminja tradicionalni, tako imenovani vestfalski mednarodni sistem, ki je temeljil zlasti na bilateralnem in multilateralnem dogovarjanju med posameznimi suverenimi dr`avi. Sodobni medna­rodni geopoliti~ni problemi tudi ne zadevajo le voja{kih in varnostnih vidikov dr`av, ampak vse bolj vpra{anja ~lovekovih pravic, mednarodnega terorizma, varstva okolja, ilegalnih gospodarskih tokov, migracij in drugih dru`benih pojavov, ki presegajo tradicionalni dr`avni okvir. Te`ko prevedljiva angle{­ka oznaka global governance (Cable 1999) je nastala prav zato, da bi z njo lahko povzeli potrebo po {ir{em mednarodnem upravljanju in usmerjanju vse bolj povezane mednarodne dru`be oziroma mednarod­nih dru`benih dogajanj. »Globalno upravljanje« ne vklju~uje le formalnih politi~nih mednarodnih organizacij, kakr{ni sta na primer OZN ali Svetovna trgovinska organizacija (WTO), ampak tudi vrsto drugih, neformalnih in nepoliti~nih akterjev, ki danes krojijo mednarodne odnose. Politi~na globalizacija se ka`e torej najprej v pove~evanju {tevila mednarodnih organizacij: leta 1910 je bilo v svetu okrog 35 vladnih in 175 nevladnih organizacij, do leta 2000 pa je njihovo {te­vilo naraslo na ve~ kot 250 vladnih in 5500 nevladnih mednarodnih organizacij. ^e je bilo sredi 19. stoletja le dvoje ali troje mednarodnih konferenc na leto, se je njihovo {tevilo danes pove~alo na okrog 4000. To je tudi posledica dejstva, da so bili v preteklosti vklju~eni v mednarodna dogajanja le omejeni deli dr`avnih aparatov, danes pa tako reko~ ni dr`avne in javne slu`be na podro~ju politike, gospodarstva ali kulture, ki bi ne imela mednarodnih stikov ali bila vklju~ena v kako mednarodno zvezo. Povpre~­no {tevilo formalnih mednarodnih vezi na dr`avo se je od leta 1950 do leta 2000 pove~alo od 26 na 49, pri pomembnej{ih razvitih dr`avah, kot so ZDA, Francija, Velika Britanija in Nem~ija, pa od okrog 70 na okrog 150. [tevilo nevladnih mednarodnih organizacij in zdru`enj, ki imajo sede` v ve~ kot dveh dr`a­vah, se je v istem obdobju pove~alo od okrog 830 na okrog 5500. Vse ve~ je mednarodno sprejetih pravnih dolo~il, ki jih dr`ave vklju~ujejo v svoje pravne sisteme, kar povzro~a po eni strani standardizacijo in pove­zovanje pravnih oziroma dru`benih sistemov, po drugi strani pa tudi ve~jo potrebo po spremljanju izvajanja skupnih pravnih dolo~il (Brown 2002). Ob dejavnosti OZN je za Evropo v tem pogledu zelo pomembno sodelovanje v okviru Evropske unije in Sveta Evrope (Nelsen in Strubb 2003). Tudi ni naklju~­je, da so v zadnjih letih pridobila ve~ji pomen mednarodna sodi{~a, ki delujejo ne le na podro~ju individualnih ~lovekovih pravic in mednarodnih upravnih sporov, ampak posegajo `e na podro~je raz­re{evanja mednarodnih sporov in »notranjih zadev« v posameznih dr`avah. Nadaljnji vidik globalizacije v mednarodni politiki zadeva pove~ano vlogo OZN pri mednarodnih posegih. Od leta 1945 do leta 1990 je OZN opravila komajda 15 posegov z »modrimi ~eladami«, samo v desetletju 1990–2000 pa `e 30. Pomemben vidik sodobne globalne politike predstavlja tudi okoljska problematika. Ta vidik je pri­{el {e zlasti v ospredje ob koncu 20. stoletja, ko so se posledice pove~ane industrijske proizvodnje in porabe tako v kapitalisti~nem kot socialisti~nem dru`benem sistemu na svetovnem severu ter demo­grafske rasti in pomanjkanja naravnih virov na svetovnem jugu pojavile na {ir{i svetovni ravni v obliki toplogrednega u~inka in pove~anega ozonskega vpliva, na makroregionalni ravni pa v obliki onesna­`evanja ozra~ja in vodovja ter deforestacije in dezertifikacije. V osemdesetih in devetdesetih letih so se tako na Zahodu kot Vzhodu pojavile nevladne organizacije ter stranke »zelenih«, ki so za~ele vse gla­sneje in politi~no uspe{neje opozarjati na lokalne in globalne u~inke spreminjanja okoljskih ravnovesij. Vzporedno s tem se je pove~alo tudi {tevilo mednarodnih institucij in zakonov, ki so zadevali okolj­sko problematiko. Konferenca o mednarodnem okolju, ki jo je Program OZN za okolje (UNEP) priredil leta 1972 v Stockholmu, je predstavljala prvi poskus »globalnega« dogovarjanja, njej pa so sledili raz­li~ni mednarodni protokoli, akti in konvencije. Najbolj ambiciozne cilje pa si je doslej postavila konferenca UNEP v Riu leta 1992, kjer so poskusili dose~i vrsto sporazumov na podro~ju biodiverzitete, klimatskih sprememb in toplogrednih u~inkov, pluvialnih pragozdov ter prenosa okoljskih tehnologij iz svetov­nega severa na svetovni jug (Held et al. 1999). Koliko pa so mednarodni sporazumi odvisni od bolj ali manj utemeljenih nacionalnih interesov, ka`e izku{nja Kjotskega protokola. Slednji je bil podpisan leta 1997 in bi se moral za~eti izvajati v letu 2005, ko ga je ratificiralo zadostno {tevilo dr`av (zahtevan prag je bil 55 % emisijskih kvot po stanju iz leta 1990). S protokolom se je 39 industrijskih in tranzi­cijskih dr`av (brez Kitajske) obvezalo, da bodo zmanj{ale emisijo toplogrednih plinov do leta 2012. V vmesnem ~asu pa se je vrsta dr`av, med temi zlasti ZDA, ki same »proizvajajo« 36 % svetovnih emi­sij, odmaknila od sprejetih obvez, kar precej zmanj{uje mo`nost »globalnega upravljanja« svetovnih ekolo{kih problemov, medtem ko se je skupni obseg emisij `e pove~al za 12 %. ZDA so se namre~ {e najbolj prizadevale za razvoj voja{ke in obrambne globalizacije, predvsem v ~asu hladne vojne in njune te`nje po svetovni prevladi. Sredi osemdesetih let so imele ZDA zunaj dr`avne­ga ozemlja kar 3000 voja{kih baz ter okrog 500 tiso~ vojakov v ve~ kot 70 dr`avah; podobno {tevilo vojakov, ~eprav v manj{em {tevilu dr`av, je imela v tujini Sovjetska zveza. Razpad blokovske delitve sve­ta je bil ob drugih vzrokih tudi posledica vse ve~je nesposobnosti SZ, da bi dohitevala nasprotnico v oboro`itveni tekmi. V obdobju 1960–1990 je bila namre~ svetovna poraba v voja{ke namene never­jetnih 21.000 milijard USD. Leta 2001 so ZDA v voja{ke namene porabile ve~ kot 280 milijard USD, kar je kar 36 % vse svetovne porabe, druge pomembnej{e dr`ave, kot so Rusija, Francija, Japonska in Velika Britanija, pa so v istem letu oboro`itvi namenjale vsaka med 35 in 45 milijard USD. Globaliza­cija v tem pogledu pomeni tudi izredno koncentracijo mo~i, ki jo prina{a tehnolo{ki razvoj pri razvijanju novih voja{kih sistemov: ko v osemdesetih letih v ZDA ne bi bilo tolik{nih investicij za razvijanje novih voja{kih tehnologij, bi najverjetneje danes ne imeli interneta ter satelitskih informacijskih in komuni­kacijskih sistemov (Brunn 1991; Guibernau 1999). V poblokovskem obdobju so ZDA nesporna svetovna velesila, ki v oboro`itvenem pogledu dale~ preka{ajo vse druge dr`ave, vendar se je ameri{ka obrambna doktrina v ~asu po letu 1990 tudi izraziteje spremenila. ^e so v prvem desetletju ZDA te`ile k dolo~enemu umiku s svetovne scene in so posega­le le tam, kjer se jim je to zdelo nujno (na primer na obmo~ju nekdanje Jugoslavije) spri~o voja{ke {ibkosti svojih regionalnih partnerjev, so po teroristi~nem napadu 11. septembra 2001 spet prevzele pobudo na »globalni« ravni, ~eprav je tokrat njihova pozornost usmerjena v varovanje svojih oziroma »zahod­nih« interesov predvsem proti mednarodnemu terorizmu in tako imenovanim »razbojni{kim dr`avam« (O'Loughlin et al. 2004). Spremenjen odnos se ka`e na primer v spremenjenih te`njah pri {irjenju pakta NATO v Evropi, kjer so bile sprva ZDA precej skepti~ne glede smiselnosti ve~je {iritve. Med izraze ve~je evropeizacije zveze NATO sodijo napoved Evropske unije leta 1999, da bo do leta 2003 usposobila 60 tiso~ vojakov za huma­nitarne in krizne akcije v regiji, ter oblikovanje omizja EU-NATO leta 2000, ki naj bi doreklo nove oblike sodelovanja med organizacijama. Med kasnej{imi dogajanji ka`e omeniti predvsem neposreden nastop Evropske unije pri prevzemu varnostnih operacij na obmo~ju tako imenovanega zahodnega Balkana leta 2002, kon~no pa se aprila leta 2004 raz{iri na 7 novih ~lanic: Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romu­nijo, Slova{ko in Slovenijo. [iritev zveze NATO ni le ~asovno prehitela {iritve Evropske unije, ampak tudi geografsko, saj so tedaj kot polnopravne ~lanice vstopile v zvezo vse potencialne kandidatke za ~lanstvo v Evropsko unijo, tudi Romunija in Bolgarija (Berezin, Schain 2003). Obenem s {irjenjem zveze pa se je spremenila tudi funkcija zveze NATO oziroma njena reakcijska sposobnost, saj je o~itno, da je v tako obse`ni strukturi proces usklajevanja bistveno te`avnej{i, kar verjetno vodi v bolj »policijsko« in regio­nalno, prete`no evrazijsko naravnanost njenih sil, medtem ko si ZDA, tudi zaradi lastne premo~i v oboro`itveni tehnologiji, vse bolj lastijo vlogo globalne »intervencijske« sile. Po padcu berlinskega zidu so ZDA ostale edina svetovna voja{ka velesila, vendar pa dru`beno-eko­nomske vrednote in parcialni interesi te dr`ave marsikje niso bili sprejeti ravno z najve~jim navdu{enjem. Nesposobnost ZDA, da politi~no, in ne le voja{ko, izvajajo svojo hegemonijo, se je pokazala {e zlasti po 11. septembru 2001, ko so se, namesto iskanja {ir{ega mednarodnega konsenza, odlo~ile za enostran­ske poteze. Kljub temu pa ostaja slejkoprej res, da ponudba voja{kega varstva dobr{nemu delu sveta za vsakr{no velesilo, in torej tudi za ZDA, prina{a tudi ekonomske privilegije pri sklepanju razli~nih pogodb, finan~nem kritju in valutnih tokovih. Zaradi tega je investiranje v »varnost« obenem sredstvo razvoja dr`avne ekonomije in novih tehnologij in s tem tudi pove~evanja konkuren~nosti na svetovnih trgih. 3 Globalizacija na podro~ju trgovinskih in finan~nih tokov Globalni trg in globalna ekonomija sta verjetno osrednja dejavnika sodobne globalizacije, zato ne presene~a, da danes, z izjemo morda le Severne Koreje, v svetu ni dr`ave, ki bi ne bila vklju~ena v sve­tovno trgovino. Slednja sicer sama po sebi ne predstavlja kake posebne novosti; razlika glede na preteklo stanje je po mnenju mnogih prou~evalcev v stopnji intenzivnosti svetovne trgovine ter v povezovanju razli~nih ekonomskih sistemov, ki so nekdaj obstajali in se lo~eno razvijali na ideolo{ki (na primer kapitalisti~ni in socialisti~ni ekonomski sistem) ali regionalni ravni (na primer severnoameri{ki in zahodnoevropski ekonomski sistem). Mednarodna trgovina danes obsega pribli`no 20 % vrednosti sve­tovnega BDP-ja in povzro~a vse ve~jo mednarodno konkurenco, selektivnost in koncentracijo, po drugi strani pa tudi pove~ano in hitrej{o mednarodno ponudbo blaga in storitev. Na zahodnoevropskih trgih se tako v jesenskem ~asu pojavljajo ~e{nje in jagode, spomladi pa jabolka in hru{ke, ki jih pridelajo v Ju`­ni Ameriki ali na Novi Zelandiji; knjigo, ki jo je izdala zalo`ba v Veliki Britaniji, tiskala pa se je v Aziji, lahko danes naro~imo v katerikoli knjigarni na svetu. To pomeni, da se globalni trg lahko razvija zno­traj ekonomskega sistema, v katerem ni ve~jih ovir za mednarodne gospodarske izmenjave v obliki carin ali prevoznih stro{kov. Mednarodna trgovina s sredi{~em v zahodni Evropi se je {e zlasti pove~evala v obdobju moderni­zacije in industrializacije (Bufon 2004), ko je dosegla vrednost pribli`no 30 % BDP-ja razvitih dr`av. Pri tem je izstopala zlasti Velika Britanija, kjer je na mednarodno trgovino odpadlo skoraj 60 % BDP-ja, medtem ko v ZDA ta dele` ni presegal 15 %. Ker gre za obdobje razvoja tako imenovane prve globali­zacije, ki je temeljila na oblikovanju formalnih imperijev, ne presene~a, da je polovica tedanje mednarodne trgovine potekala med razvitimi dr`avami (sredi{~i kolonialnih sistemov) in njihovimi kolonijami. Ve~ji del mednarodne trgovine je zato odpadel na prehrambene proizvode in surovine (60 %), manj{i del pa na manufakturne izdelke (40 %). V bistvu je do ~asa med obema vojnama struktura med­narodne trgovine ostala nespremenjena: od 40 % do 45 % je je odpadlo na izmenjave med razvitimi dr`avami, okrog 50 % na izmenjave med razvitimi in nerazvitimi ter od 5 % do 10 % na izmenjave med nerazvitimi ekonomijami. Po nazadovanju zaradi izbruha obeh svetovnih vojn, ki sta prinesli tudi mo~no pove~ano ocari­njevanje mednarodne trgovine, je mednarodna trgovina do`ivela ponovni vzpon v drugi polovici 20. stoletja. Novosti zadevajo poskuse, da bi oblikovali posebno mednarodno organizacijo, ki naj bi skrbela za uravnavanje in spodbujanje svetovne trgovine. Nastanek te organizacije so sprva spodbu­jali Ameri~ani, vendar so jo kaj kmalu za~eli ovirati, ker so v ZDA prevladale izolacionisti~ne te`nje. GATT (General Agreement on Tarrifs and Trade) je tako predstavljal le {ibko nadomestilo za Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), ki se je oblikovala komaj leta 1995. Kljub vsemu so v okviru GATT-a izvedli sedem pogajalskih krogov, v katere se je vklju~evalo ~edalje ve~ dr`av: na tako imeno­vanem Kennedy Round (1967–1970) je sodelovalo 80 dr`av, na zadnjem, Uruguay Round (1986–1993), pa `e skorajda vse dr`ave sveta. Polno vklju~enost v svetovno trgovino pa so v povojnem ~asu izkaza­le v glavnem le razvite industrijske dr`ave, kar pomeni, da se v novi ekonomski svetovni sistem do konca osemdesetih let ni vklju~evala niti ~etrtina svetovnega prebivalstva, ki je sicer proizvajalo polovico sve­tovnega BDP-ja. Do konca devetdesetih let se je obseg sistema znatno pove~al in vklju~eval ve~ kot polovico svetovnega prebivalstva in pribli`no dve tretjini svetovnega BDP-ja, ob~utno nadaljnjo rast pa do`iv­ljamo po vstopu Kitajske v WTO. Drugi element zadeva dolo~eno regionalizacijo svetovnih trgov, ki ga predstavljajo razli~ne mednarodne zveze, kot so EU, NAFTA, APEC ali ASEAN. Vendar pove~an obseg »notranjih« izmenjav v okviru regionalnih mednarodnih gospodarskih zvez ne gre v {kodo splo{ni rasti tudi »zunanjih« izmenjav med posameznimi regionalnimi enotami (Dicken 2003). Sam izvoz blaga obsega v zadnjih desetletjih v razvitih industrijskih dr`avah med 15 % in 20 % vred­nosti BDP-ja, temu klasi~nemu elementu svetovne trgovine in gospodarskega povezovanja pa so se v zadnjem obdobju pridru`ile {e mednarodne izmenjave na podro~ju storitev. Slednje po ocenah WTO-ja predstavljajo pribli`no petino skupne vrednosti mednarodnih blagovnih menjav, ki je bila leta 2001 okrog 9750 milijard USD, kar ustreza pribli`no skupnemu BDP-ju ZDA. Dele` razvitih dr`av v sve­tovni trgovini je porasel od 65 % v letu 1950 na 75 % v letu 1970 in se potem zaradi pove~anega pomena trgovine z nafto ustalil na okrog 70 %. Podobno strukturo so imele izmenjave storitev. Smeri gospo­darskih izmenjav v dolgoro~nem prerezu ka`ejo predvsem na tenden~ni upad izmenjav med razvitimi in nerazvitimi gospodarstvi (od okrog 50 % na okrog 35 %). V nasprotju s preteklimi obdobji osnovni naravni viri in izdelki niso ve~ poglavitni elementi sve­tovne trgovine, saj so sedaj v ospredju manufakturni izdelki in storitve, ki postajajo ne le uvozno, ampak tudi izvozno blago v dr`avah v razvoju (Gilpin 2001). Manufakturni izdelki v svetovni trgovini pred­stavljajo danes pribli`no 75 % vseh izmenjav; ~e so v okviru izmenjav teh izdelkov {e do srede {estdesetih let dale~ prevladovale dr`ave OECD-ja, je do konca devetdesetih let dele` dr`av v razvoju v tem sektorju svetovne trgovine porasel od okrog 5 % na okrog 25 %; pri tem pa ni upo{tevan dele` Kitajske, ki se je v zadnjih letih razvila v vodilno svetovno izvoznico manufakturnih izdelkov. Dr`ave nove industrializacije v jugovzhodni Aziji, ki se vklju~ujejo v svetovno trgovino, se od ostalih dr`av v raz­voju razlikujejo tudi po mo~nih tujih investicijah, ki preusmerjajo svojo proizvodnjo v ta obmo~ja zaradi cenene delovne sile in pomanjkljivih delavskih za{~itnih norm. Nove razvojne prilo`nosti pa so ven­darle nekatere izmed dr`av nove industrializacije pribli`ale razvojni stopnji revnej{ih razvitih dr`av. V svetovnem merilu je ostala le Afrika skoraj povsem odmaknjena od teh novih razvojnih trendov in se v svetovno trgovino {e vedno vklju~uje le kot izvoznica osnovnih naravnih virov in kmetijskih proi­zvodov (okrog 80 % vrednosti izvoza); posebnost predstavlja tudi Bli`nji vzhod, kjer je seveda glavno izvozno blago nafta (okrog 70 % vrednosti izvoza). Pomembno novost predstavlja tudi znotrajindu­strijska izmenjava, se pravi mednarodna trgovina med razli~nimi podru`nicami istega gospodarskega koncerna. Ta tip izmenjav dale~ prevladuje v trgovini med razvitimi dr`avami in zajema pribli`no tret­jino izmenjav pri dr`avah nove industrializacije. Obseg znotrajindustrijske menjave zna{a okrog 85 % v Veliki Britaniji, okrog 75 % v ZDA, Nem~iji in Franciji, a {e vedno le okrog 33 % na Japonskem, ki ostaja v tem pogledu ena izmed najbolj samozadostnih industrijskih dr`av. [e zlasti pa so za sodobne oblike ekonomske globalizacije zna~ilne zelo dinami~ne finan~ne tran­sakcije. Z razvojem britanskega imperija se je London uveljavil kot osrednji svetovni finan~ni trg, od koder so se {irili v svet vse bolj intenzivni kapitalski prenosi. Dobr{en del teh investicij (pribli`no 40 %) se je do 2. svetovne vojne usmerjal v Ameriko, vendar so bili finan~no zanimivi tudi drugi svetovni trgi: Azija, Afrika in Avstralija. Vlaganja so ve~inoma zadevala infrastrukturo, predvsem `elezni{ko omre`­je, in so v Veliki Britaniji obsegala okrog 5 % njenega takratnega BDP-ja, za sicer malo{tevilne dr`ave prejemnice pa so predstavljala dobr{en dele` (do 50 %) skupnih investicijskih prenosov. Uvedba »zla­te podlage« v letu 1878 po pari{ki mednarodni denarni konferenci leta 1867 je pomenila hkrati uvajanje novih svetovnih »pravil igre«, po katerih so se morale vse dr`avne valute s stalnim te~ajem vezati na vrednost zlata, zato da bi omogo~ale konvertibilnost denarja in s tem podprle nara{~ajo~o svetovno trgovino. Spri~o tedanje britanske prevlade v svetu je to v praksi pomenilo, da je Bank of England prev­zela nekak{en nadzor nad svetovnimi finan~nimi operacijami in za~enjala posegati tudi v delovanje drugih nacionalnih bank. Svetovni konflikti in finan~na kriza v prvi polovici 20. stoletja so strukturo »zlate podlage« relativno hitro ovrgli, kasnej{i razvoj pa je tudi sredi{~e svetovnega finan~nega dogaja­nja prenesel iz Evrope in Londona v ZDA in New York. Novi finan~ni »svetovni red« temelji predvsem na dogovoru z imenom Bretton Woods, ki je bil v istoimenskem kraju sprejet leta 1944 in je omogo~il nastanek Svetovnega denarnega sklada (IMF) s sede`em v Washingtonu. Ta dogovor je prej{nji stalni te~aj nacionalnih valut v odnosu do zlata nadomestil s stalnim te~ajem v odnosu do ameri{kega dolar­ja, s tem da je osnovno vrednost dolarja dolo~il v razmerju 35 USD za un~o zlata. Na ta na~in se je za~ela ameri{ka kontrola dobr{nega dela svetovnih finan~nih in ekonomskih tokov, ki jo je s svoje strani usmer­jal tudi IMF v okviru tako imenovane washingtonske svetovne finan~ne skupine, v katero so bile vklju~ene {e razli~ne druge mednarodne investicijske banke s Svetovno banko na ~elu. Zaradi razvitih notranjih trgov ta sistem ni povzro~il visoke stopnje odvisnosti od svetovnih dejavnikov v obmo~ju dr`av OECD-ja, ki so tako ohranjale ve~ji del svoje finan~ne avtonomije. Druga~e pa se je dogajalo dr`avam v razvoju, ki so se zaradi svoje strukturne odvisnosti od zunanjih tr`i{~ morale podrejati zahtevam IMF-a (O'Lough­lin et al. 2004). Nove razmere sta v svetovni finan~ni sistem prinesli okrepitev trga na obmo~ju Evropske unije in naftna kriza v sedemdesetih letih, ki sta povzro~ili tudi dokon~ni zaton sistema Bretton Woods. Od osem­desetih let dalje so se namre~ znatno okrepili in raz{irili svetovni finan~ni tokovi, predvsem zaradi vstopa privatnih investitorjev, ki so na mednarodnem trgu za~eli nadome{~ati dotedaj prevladujo~e medvlad­ne finan~ne tokove. Od {estdesetih let dalje je mo~no porasel tudi pomen evropskih finan~nih trgov, kamor so se za~eli stekati dolarski depoziti (tako imenovani evrodolarji) tako iz obmo~ja vzhodnega bloka kakor iz ameri{kih multinacionalk, ki so delovale v Evropi in `elele ostati izven kapitalskega nad­zora svoje mati~ne dr`ave. Leta 1971 je ameri{ki predsednik Nixon najavil, da se bo ameri{ki dolar pocenil, da bi o`ivili ameri{ko gospodarstvo, kar je pomenilo, da se ta valuta odtlej ni ve~ fiksno vezala na vred­nost zlata, kakor je bilo to dolo~eno z dogovorom v Bretton Woodsu. S svoje strani pa so mo~no pove~ani profiti dr`av OPEC-a vnesli na svetovni finan~ni trg sredi sedemdesetih let okrog 50 milijard USD (tako imenovani petroldolarji), kar je tudi prispevalo k destabilizaciji dotedanjega »svetovnega reda« in pre­vladujo~ih finan~nih tokov. ^e so namre~ {e sredi {estdesetih let mednarodne ban~ne operacije in posojila obsegale le okrog 2 % vrednosti svetovnih menjav, se je ta vrednost v za~etku devetdesetih let pove~a­la `e na okrog 55 %. S tem se je drasti~no pove~al tudi obseg valutnega trga oziroma borznih menjav, ki so bile okrog 18.000 milijard USD leta 1980 in prek 300.000 milijard USD leta 2000, se pravi prib­li`no 1500 milijard USD na borzni delavnik. Ta neverjetni finan~ni trg pa za razliko od preteklosti ne temelji ve~ na uvozno-izvozni menjavi, saj je bila njena vrednost leta 1980 le okrog 1500 milijard USD in 5500 milijard USD leta 2000. To pomeni, da danes vrednost »virtualnih« in mnogokrat {pekulativnih mednarodnih finan~nih izme­njav za pribli`no {estdesetkrat presega vrednost mednarodnih materialnih trgovinskih izmenjav in da se v enem samem borznem tednu na finan~nih trgih obrne toliko denarja, kolikor je vredna celot­na letna svetovna trgovinska izmenjava. Finan~no valutno trgovanje je tudi mo~no osredoto~eno le na nekaj ve~jih svetovnih borz, med katerimi prevladuje londonska, ki ji sledita borzi v Tokiu in New Yorku, ki skupaj tvorijo nekak{en enoten borzni sistem, za katerega je zna~ilno, da deluje kontinui­rano in povezano, tako reko~ brez presledka; temu osrednjemu sistemu so na neki na~in komplementarni sekundarni svetovni borzni centri, ki delujejo v Hongkongu, Frankfurtu, Zürichu in Parizu (Dun­ning 2000). To obenem pomeni, da gospodarski tokovi zunaj na{tetih finan~nih sredi{~ ostajajo relativno skromni in omejeni na klasi~ne oblike medvladnih posojil in uvozno-izvoznih menjav, saj le redka podjetja iz dr`av v razvoju kotirajo na svetovnih borzah. Vse to povzro~a bistvene spremembe na podro~­ju ekonomske globalizacije, ki se je zaradi prevlade »virtualnih« borznih finan~nih izmenjav skoraj povsem deteritorializirala, hkrati pa deluje izredno dinami~no tako v ~asu kot v prostoru, predvsem znotraj razvitega »svetovnega severa«, od koder se selektivno in {pekulativno usmerja tudi na obmo~­ja dr`av v razvoju, kjer lahko povzro~a precej{nje gospodarske motnje (krize v Mehiki, vzhodni Aziji in Argentini). Neposredno vpliva tudi na zmanj{anje ekonomske suverenosti dr`av in na potrebo po povezovanju manj{ih dr`avnih ekonomskih prostorov in valut, ~emur smo pri~e zlasti v Evropi z raz­vojem Evropske monetarne unije. Deteritorializacija finan~nih tokov pa ne pomeni, da se v svetu ne razvija tudi neko globalno proizvodno omre`je, ki ga pa za razliko od preteklosti ne usmerjajo ve~ dr`avni ekonomski sistemi in mednarodne dr`avne nalo`be, temve~ bolj ali manj zasebne gospodarske dru`be, ki prevzemajo vse bolj vidno mednarodno dimenzijo (Hudson 2001). Zato so ob svetovnih finan~nih tokovih eden izmed naj­bolj znanih dejavnikov ekonomske globalizacije predvsem multinacionalne korporacije (MNK). Leta 2000 je bilo v svetu okrog 55.000 takih korporacij s prek 450.000 poslovalnicami v razli~nih delih sveta. Njihov tr`ni promet je bil okrog 10.000 milijard USD (pribli`no 25 % svetovnega BDP-ja) in je zajemal ve~ji dele` (okrog 75 %) svetovne trgovine. Pomen MNK-jev je dovolj razviden iz dejstva, da slednji izvajajo danes `e ve~ kot dve tretjini svetovnih trgovinskih izmenjav in da kar tretjina vseh trgo­vinskih izmenjav v svetu odpade na »notranje« izmenjave v okviru istega podjetja. Pod kontrolo MNK-jev je prek 80 % svetovnih tehnolo{kih izmenjav in ve~ji del zasebnih vlaganj v znanost in razvoj (tako ime­novane R&D dejavnosti). [irjenje dejavnosti MNK-jev poteka prete`no z neposrednimi vlaganji v drugo dr`avo, s katerimi korporacije prevzemajo in nadzirajo h~erinska podjetja. V dejavnosti MNK-jev se vse bolj vklju~ujejo tudi razli~na mala in srednjevelika podjetja, ki z njimi sklepajo posebne dogo­vore o sodelovanju in s tem tudi pridobivajo vse bolj razpoznavno mednarodno dimenzijo. Naglo pove~evanje dejavnosti MNK-jev izra`a ne nazadnje letni porast neposrednih mednarodnih vlaganj, ki so se v zadnjih desetletjih mo~no pove~ala (od okrog 65 na okrog 2500 milijard USD, ve~inoma pa {e vedno izhajajo iz razvitih ekonomij. ZDA ostajajo glavni akter v pogledu mednarodnih vlaganj, ~eprav se je njihov dele` v svetovnem merilu skorajda prepolovil. Podoben relativni upad sta zabele`ili tudi Velika Britanija in Nizozemska, tradicionalni nosilki mednarodne trgovine. Temu nasprotno se je ob~utno pove~ala vloga Nem~ije in, v zadnjih letih, {e zlasti Japonske, ki je tudi prevzela drugo mesto pri mednarodnih vlaganjih MNK-jev. Dr`ave G5 (ZDA, Japonska, Nem~ija, Velika Britanija in Francija) skupaj z Nizozemsko, [vedsko in [vico »proizvajajo« ve~ kot 75 % vseh neposrednih mednarodnih vlaganj. Drugo vpra{anje zadeva obmo~­ja, kamor se usmerjajo neposredna mednarodna vlaganja. V grobem lahko tu zari{emo razmerje med razvitimi in nerazvitimi ekonomijami, ki pa se v obdobju 1960–1995 ni kdovekako spremenilo oziro­ma se je {e bolj prevesilo v korist razvitih. Razvite ekonomije so namre~ leta 1960 prevzemale dve tretjini vseh vlaganj, ta dele` pa je bil leta 1995 skorajda 75 %. To pomeni, da ve~ina mednarodnih vlaganj ne »prebija« obsega razvitih industrijskih dr`av (Maddison 2001). Razvojne mo`nosti v svetu ostajajo torej zelo neenakomerne, vidno pa se pove~uje tudi neskladje med najbolj in najmanj razvitimi dr`avami. Po oceni v Razvojnem programu OZN (UNDP) je bil slednji 3 : 1 leta 1820 in kar 72 : 1 leta 1992. Povpre~ni BDP na prebivalca zna{a danes v najmanj razvitih dr`a­vah na svetu (teh je 64) komaj 410 USD, v najbolj razvitih (teh je 25) pa 25.730 USD, kar je skoraj 64-krat ve~. Ni~ manj kot 1,2 milijarde ljudi na svetu `ivi z manj kot 1 USD dnevno, zlasti v ju`ni Aziji in ~rni Afriki. Na prehodu v tretje tiso~letje je na 20 % svetovnega prebivalstva v razvitej{ih dr`avah odpadlo 86 % svetovnega BDP-ja, na 20 % prebivalstva v najmanj razvitih dr`avah pa le 1 %. 4 Sklep: globalizirana teritorialnost ali teritorializirana globalnost? V razvoju {ir{ih politi~nogeografskih struktur lahko na osnovi oblik dru`bene in prostorske inte­gracije lo~imo ve~ obdobij: • predmoderno (pred letom 1500), • zgodnje moderno (med letoma 1500 in 1850), • moderno (med letoma 1850 in 1945) in • sodobno (po letu 1945). Predmoderno obdobje ozna~uje povezovanje agrarnih civilizacij, ki so se za~ele razvijati v Evrazi­ji, Afriki in Ameriki pred pribli`no deset tiso~ leti. Zaradi skromnih prometnih in komunikacijskih mo`nosti je v tej fazi intenzivnej{e povezovanje zadevalo zlasti ju`ni del evrazijskega kontinenta ter Sre­dozemlje z nastankom razli~nih imperijev ter religij, ki jim je ob~asno uspelo oblikovati nekatere {ir{e, med seboj konkuren~ne in zato razli~no obstojne civilizacijske skupnosti in organizacije. Slednje pa niso mogle premostiti naravnih pregrad, kakr{ne so Sahara ter Atlantski in Tihi ocean, in prodreti do preostalih delov sveta: ~rne Afrike, {e zlasti pa do povsem neznane Amerike in Oceanije. A tudi zno­traj evrazijskega prostora je komunikacija med civilizacijami ter dru`benimi in politi~nimi skupinami potekala na dokaj omejen na~in, saj je bila omejena na skromno {tevilo trgovskih poti, bila zaradi skrom­nih tehnolo{kih mo`nosti zelo po~asna in je zajemala le omejene skupine prebivalstva. Za~etek 16. stoletja predstavlja prelomnico, saj se takrat za~enja novo obdobje »vzpona Zahoda«. Zgod­nje moderno obdobje je ~as, ko se za~enja intenzivnej{e povezovanje priatlantske Evrope z Ameriko in Oceanijo, kar privede do nastanka skupne »zahodne« civilizacije, in kjer nastanejo »globalni« evropski imperiji. Sredstvo komunikacije v tem obdobju je zlasti ~ezoceanska plovba, dru`beno-ekonomska para­digma pa sta zgodnja industrializacija in svetovna trgovina. V ta proces so bili v manj{i meri vklju~eni notranji deli Afrike in Azije, z izjemo Indijskega podkontinenta. Sicer pa so globalizacijski u~inki {e vedno razdeljeni znotraj posameznih in med seboj nasprotujo~ih si imperialnih sistemov, v katerih se obliku­jejo posebni centralno-periferni odnosi v sicer dokaj poenotenem dru`benem in gospodarskem prostoru. V modernem obdobju se z razvojem novih komunikacijskih in proizvodnih tehnologij na Zaho­du za~enja izrazitej{a prevlada o`je skupine zahodnoevropskih dr`av z Veliko Britanijo na ~elu, in v svetu na ~elu z ZDA, ki sedaj s svojimi formalnimi imperiji dose`ejo kontrolo dobr{nega dela sveta ter mu vsilijo lastni civilizacijski model. Transatlantske migracije v ZDA dose`ejo vi{ek in omogo~ajo razvoj na ceneni delovni sili temelje~i industrializaciji ter teritorialni ekspanziji, v Evropi pa se intenzivna indu­strijska proizvodnja v zahodni Evropi kombinira z diferenciacijo med morskimi in kontinentalnimi imperialnimi silami ter med centralnimi in perifernimi deli dr`avnih sistemov, a tudi z rasto~im nacio­nalizmom in socializmom, zlasti v »zamudni{kih« dr`avah srednje in vzhodne Evrope. Pove~ana dru`bena diferenciacija in kompeticija med evropskimi dr`avami pa je spro`ila v relativno kratkem ~asu v prvi polovici 20. stoletja kar dve svetovni vojni. To dejstvo dokazuje, kako se zaradi u~inkov globalizacije posamezni meddr`avni konflikti lahko sedaj hitro raz{irijo na svetovno raven, hkrati pa je privedlo do temeljnega zasuka v svetovnem ravnovesju, saj je od vojn iz~rpana Evropa izgubila vodilno vlogo v sve­tovnem sistemu in jo prepustila ZDA, ki so po letu 1945 na lastni voja{ki in ekonomski premo~i za~ele graditi svoj neformalni imperij. Sodobna faza razvoja {ir{ih politi~nogeografskih struktur je posebna po tem, da ni bil svet {e nikoli po nastanku teritorialnih dr`av v politi~nem smislu tako razdrobljen, hkrati pa tako soodvisen in poenoten v dru`benem in gospodarskem smislu, {e posebej po padcu bipolarnega geopoliti~nega sistema. [e niko­li doslej niso bile razdalje spri~o novih komunikacijskih in transportnih tehnologij tako zlahka in hitro premagljive; {e nikoli doslej ni bilo toliko ljudi udele`enih v »globalni« komunikaciji v fizi~nem ter »virtualnem« pogledu. Po drugi strani pa {e nikoli doslej niso bile razvojne razlike v okviru istega dru`­beno-gospodarskega sistema tako velike, bogati tako bogati in revni tako revni, pri ~emer se razlike v stopnji razvitosti ne merijo ve~ na dr`avni, temve~ na globalni ravni. Sodobna faza globalizacije se torej za~­ne z delitvijo sveta na Zahod in Vzhod, kon~a pa z delitvijo na Sever in Jug oziroma natan~neje med obmo~ji Severne Amerike, Evropske unije ter jugovzhodne Azije in Oceanije, ki tvorijo svetovni cen­ter in se med seboj vse bolj povezujejo, polperifernimi obmo~ji srednje-vzhodne Evrope in Sredozemlja, Latinske Amerike, jugozahodne in ju`ne Azije ter ju`ne Afrike in svetovno periferijo, ki jo vidneje zastopajo ve~ji del Afrike, a tudi nekateri predeli centralne Azije. Pod tem globalnim in mo~no selektivnim »cen­tralnim« dru`beno-gospodarskim sistemom tlijo in se ob~asno razplamtijo {tevilni manj{i »ogenj~ki« na lokalni in regionalni ravni, saj slednji dve najbolje reprezentirata dejanski ~love{ki `ivljenjski prostor, obenem pa se dr`avna in makroregionalna raven izka`eta kot tisti vmesni, funkcionalni ~len, ki posre­duje med specifi~nim in splo{nim (Bufon 2004). Razmerje med lokalnim, dr`avnim in globalnim (prek regionalnega in makroregionalnega) navsezadnje vzdr`uje tisto dru`beno in kulturno raznolikost in dinamiko, zaradi katerih je svet ne le privla~nej{i, ampak nam tudi omogo~a, da lahko spreminjanje dru`beno-kulturne strukture v ~asu imenujemo zgodovina, spreminjanje te strukture v prostoru pa politi~na geografija. 5 Viri in literatura Berezin, M., Schain, M. (urednika) 2003: Europe without Borders. Baltimore. Brown, L. R. (urednik) 2002: State of the World, 2001. London. Brunn, S. D., Leibach, T. R. (urednika) 1991: Collapsing Space and Time – Geographical Aspects of Com­ munication and Information. New York. Bufon, M. 2001: Osnove politi~ne geografije I–II. Ljubljana. Bufon, M. 2004: Med teritorialnostjo in globalnostjo. Koper. Cable, V. 1999: Globalization and Global Governance. London. Dicken, P. 2003: Global Shift – Reshaping the Global Economic Map in the 21st Century. New York. Dunning, J. H. (urednik) 2000: Regions, Globalization and the Knowledge-Based Economy. Oxford. Gilpin, R. 2001: Global Political Economy – Understanding the International Economic Order. Prin­ ceton. Guibernau, M. 1999: Nations Without States – Political Communities in a Global Age. Cambridge. Held, D, McGrew, A., Goldblatt, D., Perraton, J. 1999: Global Transformations – Politics, Economics and Culture. Cambridge. Hudson, R. 2001: Producing Places. New York. Maddison, A. 2001: The World Economy – A Millennial Perspective. Paris. Nelsen, B. F., Stubb, A. (urednika) 2003: The European Union – Readings on the Theory and Practi­ ce of European Integration. Boulder. O'Loughlin, J., Staeheli, L., Greenberg, E. (uredniki) 2004: Globalization and Its Outcomes. New York. Rugman, A. 2000: The End of Globalization. London. Taylor, P. J. 1989: Political Geography – World Economy, Nation-State and Locality. London. V besedilu navedeni podatki so pove~ini povzeti iz analiti~nih gradiv mednarodnih organizacij, predvsem OZN in z njo povezanih teles ter OECD in Mednarodnega denarnega sklada. 6 Summary: Political geography of globalization (translated by the author) Globalization can be understood as a process or set of processes rather than a singular condition. It doest not prefigure a world society, but it reflects the emergence of interregional networks and systems of interactions and exchange. The spatial reach and density of global and transnational interconnect­edness express complex relations between communities, states, international institutions, non-governmental organizations and multinational corporations, which make up the global order. Globalization is thus associated with an evolving dynamic global structure of enablement and constraint. But it is also a high­ly stratified structure since it is profoundly uneven, reflecting existing patterns of inequality and hierarchy and generating new patterns of inclusion and exclusion, new winners and losers. By cutting through and across political frontiers globalization is associated with both the deterri­torialization and reterritorialization of socio-economic and political space. As economic, social and political activities are increasingly stretched across the globe they become in a significant sense no longer primarily or solely organized according to a territorial principle. Under conditions of globalization, šlocal’, šnational’ or even šcontinental’ political, social and economic space is re-formed such that it is no longer necessarily linked to established legal or territorial boundaries. On the other hand, as glob­alization intensifies it generates pressures towards a re-territorialization of socio-economic activity in the form of subnational, regional and supranational economic zones, mechanisms of governance and cultural complexes. It may also reinforce the šlocalization’ and šnationalization’ of societies. Globalization concerns the expanding scale on which power is organized and exercized, that is, the extensive spatial reach of networks and circuits of power. Indeed, power relations are deeply inscribed in the process of globalization. In fact, the stretching of power relations means that sites of power and the exercise of power become increasingly distant from the subjects or locales, which experience their consequences. In this regard, globalization involves the structuring and restructuring of power rela­tions, and their consequences are thus unevenly experienced. Whilst states are increasingly sharing their power with various international and transnational organizations and are shifting away from a pure­ly state-centric policy to a new and more complex form of multilayered governance within evolving regional and global political networks, the state seems to remain central to the world military order, in particular for what the US hegemonism and the consequent geostrategic organization of world cen­tres and peripheries is concerned. The results of this organization can be found in trade where nation-states have ever used different protections to promote domestic industry. Today, the global regulation of trade, by bodies such as the WTO, implies a significant renegotiation of the Westphalian notion of state sovereignty, but it is still expressing the global organization of political power. Centralization is reflected even more clearly in global financial flows. Compared with the era of the classical Gold Standard, or that of Bretton Woods, contemporary financial globalization shows an impressive magnitude, complexity and speed, producing both enormous benefits and risks. For this very reason the growing need for a global governance pro­ject, which could adapt the world political system to the global economic and social processes and networks, is finding several and substantial obstacles on the one hand in those nation-states which seek to preserve the national diversity and territorial sovereignty, and on the other hand in the hegemon­ic powers which seek to convert their national interests in the control over a wider global scale. VOJNE V AFRIKI – AFRI[KI VSAKDAN AVTOR dr. Vladimir Prebili~ Katedra za obramboslovje, Oddelek za politologijo, Fakulteta za dru`bene vede, Kardeljeva plo{~ad 5, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija vladimir.prebilic@fdv.uni-lj.si UDK: 32(6) COBISS: 1.02 IZVLE^EK Vojne v Afriki – afri{ki vsakdan Afri{ka celina se `e desetletja sre~uje s {tevilnimi te`avami: nenehno in veliko pomanjkanje zadostnih koli­~in hrane, pitne vode, prisotnost {tevilnih nalezljivih bolezni, nizka stopnja gospodarske razvitosti, veliko kolonialno breme, globalne spremembe podnebnih razmer in podobno. @e tako siroma{ne predele sveta dodat­no bremenijo vojne. Po dekolonizaciji se je razvijal prav poseben na~in afri{kega vojskovanja, ki temelji na nizki intenziteti, majhnem {tevilu neposrednih smrtnih `rtev ter premi{ljenem in dodatnem siroma{enju obse`nih obmo~ij, katerih prebivalci so potisnjeni pod rob pre`ivetja. Te oblike vojskovanja pri{tevamo med notranjedr`avne in najve~krat izhajajo iz etni~nih razlik. V re{evanje afri{kih sporov se vklju~ujejo {tevil­ne mednarodne organizacije: OZN, ECOWAS in AU. Vsi `elijo dose~i trajen mir in zagotoviti gospodarski razvoj, pa vendar se z vzroki in odpravljanjem konfliktov ukvarjajo premalo intenzivno. KLJU^NE BESEDE Afrika, notranjedr`avna vojna, dekolonizacija, re{evanje konfliktov, mednarodne ogranizacije ABSTRACT Wars in Africa – African everyday The African continent has been faced with all manner of problems for several decades: constant lack of food and potable water, presence of different infectious diseases, absence of medical systems and appropriate help, extremely low economic development, huge colonial burden, global climate changes, etc. However, the already hard life in the poorest parts of Africa is additionally affected by the absence of peace. After decolonization, carried out by the UN, a very special form of African warfare has developed. Armed engagements are not very intensive and normally do not directly cause numerous casualties. They lead to the well-thought and strategically coordinated operations whose main goal is to deteriorate even the poorest living conditions. Such intrastate ways of warfare are based on ethnical differences. Nowadays more and more internation­al organizations like UN, ECOWAS, AU are involved in the conflict prevention and conflict management in Africa. They all want to achieve long-lasting peace and make economic development of the African con­tinent possible. Thus, the main reasons for the previous and still lasting conflicts have not been properly researched and eliminated. KEY WORDS Africa, intrastate war, decolonization, conflict resolution, international organizations Uredni{tvo je prispevek prejelo 29. avgusta 2005. 1Uvod Afrika je politi~no skrajno nestabilna celina. V predkolonizacijskem obdobju je bil, vsaj v podsa­harskem delu celine, mir najve~krat v rokah plemenskih poveljnikov, kolonizacija pa je spro`ila velik preskok. Ljudstva, ki so si v veliki meri sama oblikovala prihodnost, so bila postavljena v podrejeni polo`aj. Mir je postal v veliki meri odvisen od kolonizatorjev. Notranje, plemenske vojne so postopo­ma zamenjevale vojne med kolonizatorji, ki so za medsebojne boje uporabljale tudi afri{ka plemena. Prav ta kolonizacijska epizoda afri{ke celine je bistveno vplivala na razvoj konfliktov, ki so in bodo tudi v prihodnje pretresali Afriko. Razlogi so v izjemno globoki zakoreninjenosti kolonizatorskih kultur, ki so svoj zenit dosegle v dobi imperializma. Kolonialisti so namre~ {e vedno prepri~ani, da Afriki ponu­jajo samo tisto, kar v resnici potrebuje. Oblikoval se je posebni paternalizem, ki so ga sprejemali tudi sami Afri~ani, saj se je ve~ina dekolonizacijskih dr`avnikov izobra`evala na evropskih univerzah. Deko­lonizacijo je spremljal bolj ali manj jasno definiran vzorec neokolonializma, ki je temeljil na nadzoru ekonomskega prese`ka oziroma njegovem odlivu in izvozu. Dekolonizacija Afrike se je sicer za~ela `e ob koncu 2. svetovne vojne, dejansko pa se je za~ela s tako imenovano afri{ko renesanso ob koncu devet­desetih let 20. stoletja (Brumen in Jeffs 2001, 8). Ob vedno bolj krvavih spopadih v Afriki se Zahod spra{uje, kdo bo aktivno zagotavljal mir in varnost: razli~ne (neafri{ke) mednarodne organizacije, nek­danje kolonizatorke, ali pa kar Afrika sama, saj so {tevilne negativne izku{nje pri re{evanju konfliktov mednarodno skupnost in posamezne dr`ave oddaljile od aktivnej{e vloge pri njihovem re{evanju. Ob vsem tem ostaja paradoks, da velika rudna bogastva tega obmo~ja ne re{ujejo in ne zmanj{ujejo vses­plo{ne rev{~ine Afri~anov, ampak celo povzro~ajo meddr`avne in {e bolj notranje vojne, vojne med dr`avljani iste dr`ave. Za afri{ke vojne se izraz intrastate wars šnotranje vojne’, ki je pomensko {ir{i od izraza dr`avljanska vojna, uporablja vse pogosteje. Dr`avljanska vojna je le zvrst vojne med razli~ni­mi skupinami znotraj dr`ave (Sruk 1995, 362), ko se spopadajo narodi v ve~nacionalni dr`avi ali leve in desne sile ob ekstremni politi~ni polarizaciji v dr`avi. Pri notranjih vojnah pa je {tevilo oboro`enih skupin veliko in te`ko dolo~ljivo. Giddens (1985, 54) dr`avljansko vojno pojmuje skrajno tehnicisti~­no kot konflikt med politi~nimi enotami, v katerem posamezniki sodelujejo toliko ~asa, dokler se odrekajo svojemu civilnemu statusu. Z ilegalnim izkopavanjem diamantov si je paravoja{ko in revolucionarno gibanje UNITA v Angoli zagotovilo stalen vir dohodka za boj proti oblastem. Oboro`eni spopadi, ki so zahtevali prek 200.000 `rtev, so temeljili na ilegalni trgovini z diamanti, od katere je UNITA med letoma 1992 in 1998 zaslu`ila 3,72 mili­jarde USD. Zaradi obse`nosti trgovanja je Varnostni svet OZN leta 1993 sprejel resolucijo {tevilka 864, s katero je prepovedal vsakr{no trgovanje z diamanti iz Angole, ki nimajo uradnega `iga angolskih oblasti, in izvoz kakr{nega koli rudarskega orodja v Angolo. Podobno je mogo~e dokazati paradigmo o dispa­ratni menjavi v dr`avljanski vojni v zahodnoafri{ki dr`avi Sierra Leone (Hirsch 2001, 87), kjer zaradi ve~desetletnih vojn `e nekaj generacij sploh ne pozna miru in je vojna postala na~in njihovega `ivljenja. 2 Notranje vojne v svetu in Afriki Od konca 2. svetovne vojne do razpada Sovjetske zveze je v predelih med blokoma potekalo 172 vojn. V povpre~ju je bilo v vsakem desetletju po 34 vojn, najve~ med letoma 1955 in 1984. Njihova zna~ilnost je bila, da so se odvijale predvsem na ozemlju dr`av tretjega sveta ob procesu dekolonializacije in vple­tenosti razvitih dr`av, ki pa se zmanj{uje. V petdesetih in {estdesetih letih 20. stoletja so bile razvite dr`ave vpletene v 38 % oziroma 45 % vojn, po kon~ani dekolonizaciji v naslednjih desetletjih pa 13 %, 14 % in 11 %. S padanjem vpletenosti razvitih dr`av je nara{~al dele` notranjih vojn brez zunanjega posredovanja, in sicer po zaporednih desetletjih: 59 %, 45 %, 76 %, 57 % in 79 %. Ve~ina notranjih vojn se je odvijala na afri{kih tleh. V vseh 107 notranjih vojnah v obdobju bipolarne delitve sveta je bilo ubi­tih 10.534.000 ljudi ali skoraj sto tiso~ ljudi na vojno. V 59 % vseh primerov je zmagala vlada, v 17 % opozicija, 24 % vojn pa se je kon~alo s statusom quo. Danes lahko devet desetin vseh vojn ozna~imo za notranje in so povezane s stopnjo rev{~ine v posamezni dr`avi, vojskujo~e strani pa se razlikujejo glede na etni~na, verska in politi~na prepri~anja. Ve~ina `rtev ne umre zaradi uporabe sodobnih oro­`ij, ampak zaradi navadnega, konvencionalnega strelnega oro`ja, min in improviziranih oro`ij. Med `rtvami prevladuje civilno prebivalstvo, saj spopadene strani najve~krat ne spo{tujejo mednarodnega vojnega in humanitarnega prava ter vedno pogosteje uporabljajo metode in sredstva nekonvencionalnega vojskovanja s poudarkom na atentatih, sabota`ah, diverzijah, napadih na cilje, prepovedane po med­narodnem pravu. Notranji spopadi so danes dolgi povpre~no 140 mesecev, meddr`avni pa le 60. Med letoma 1989 in 1996 se je v Afriki zvrstilo 82 vojn, ve~ina notranjih (@abkar 2004, 433), ki so vzele prek 8 milijonov `ivljenj. Morda je {e bolj zaskrbljujo~e dejstvo, da je podsaharska Afrika pove~ala obramb­ne izdatke za 42 % in {tevilo vojakov za 48 % (@abkar 2004, 431), kar je sploh najve~ na svetu, ki je v istem obdobju zmanj{al izdatke za 38 % in {tevilo vojakov za 18 %. 3 Vzroki vojn v Afriki Prelomni dogodki v Afriki so bili dekolonizacija, postopno osamosvajanje ter dokon~no oblikovanje dr`av. @e med dekolonizacijo so se pojavile prve »sodobne« vojne, ki so jih za~eli in vodili Afri~ani sami. Chapman in Baker (1992, 8–11) kot temeljni razlog za za~etek spopadov v Afriki izpostavljata nejasno definirane srednjero~ne in dolgoro~ne cilje dr`av. Kratkoro~ni cilj afri{kih dr`av je bila neodvisnost, kar je v resnici dalj{i proces, saj je politi~na neodvisnost tesno povezana z oblikovanjem administrativne­ga aparata, politi~nih elit in struktur, ki so sposobne izvajati oblast v samostojni dr`avi, in utrjevanjem gospodarske samostojnosti, ki omogo~a pre`ivetje vladi. Prav gospodarstvu so nove afri{ke dr`ave pos­ve~ale premalo pozornosti. Pri te`kem vzpostavljanju politi~ne neodvisnosti afri{kih dr`av je bila pomembna nizka stopnja politi~ne kulture. Prav (politi~na) nerazvitost je pomembno povezana z vlo­go oboro`enih sil v dr`avi (Huntington 1993, 160–164): v nerazvitih dru`bah je vojska progresivna sila, z razvojem dru`be pa postaja vse bolj konzervativna in reakcionarna, kar se ka`e tudi pri ~ezmerni upo­rabi sile pri re{evanju dru`benih problemov oziroma izvajanju policijskih nalog. Pomemben razlog za vojne v Afriki je tudi lahka dostopnost do oro`ja, kar je pogosto ostanek obdob­ja kolonizacije in bipolarne razdelitve sveta. Dr`ave kolonizatorke so s priviligiranjem dolo~ene, obi~ajno manj {tevilne etni~ne skupine vzdr`evale oblast v svojih kolonijah, predvsem s finan~no pomo~jo in zagotavljanjem voja{ke infrastrukture (Cooper 2005, 231), ob dekolonializaciji pa se je nadzor nad oro`jem zmanj{eval, nezadovoljstvo zatiranih ve~alo in posamezne etni~ne skupine so v nastajajo~i samostoj­ni dr`avi oblikovale razli~ne paravoja{ke skupine, katerih prednostna naloga je bil boj za kratene pravice. Pogosto so nekdanje kolonizatorke sodelovale pri vzpostavljanju novih politi~nih struktur, tudi z uma­zanimi vojnami oziroma podpiranjem uporni{kih skupin, in si zagotavljale posredni vpliv. V ve~ini afri{kih, predvsem podsaharskih dr`av sta se oblikovali vsaj dve opciji, ki si posku{ata zagotoviti oblast v dr`a­vi, njuno izmenjavanje na oblasti pa praviloma vodi v vojne. Demokrati~nim oblikam, na primer volitvam, se manj{inska stran izogiba in zmago vidi le v oboro`enem spopadu. Vladajo~a elita tako ne sloni na legalnih in legitimnih temeljih, zato je lahko stalna tar~a nasprotne strani. Tak{na politika s~asoma vodi v legitimizacijo nasilnega prevzemanja oblasti in oddaljevanje demokracije. Legitimnost nasilja raz­vrednoti vsebino ~lovekovih pravic in s tem ~lovekovega `ivljenja, kar se pogosto sklene z najbolj krvavimi zlo~ini, mobilizacijo, vklju~evanje otrok v vojsko in kon~no genocidom, kot se je zgodil v Ruandi leta 1994 in terjal skoraj milijon `rtev (Polman 2004, 41). Genocid je posebno hud zlo~in, ki obsega uboje ter te`je po{kodbe fizi~ne ali mentalne intengritete ~lanov nacionalne, etni~ne ali verske skupine, namer­no izpostavljanje skupine takim `ivljenjskim razmeram, ki naj pripeljejo do njenega popolnega ali delnega fizi~nega uni~enja, ukrepe za prepre~evanje rojevanja otrok in preme{~anje otrok iz ene skupine v dru­go – vse to z namenom, da se popolnoma ali delno uni~i dolo~ena nacionalna, etni~na, rasna ali religiozna skupina (Jogan 1997, 31–32). Konvencijo o prepre~evanju in kaznovanju hudodelstva genocida je do marca 2001 ratificiralo `e 132 dr`av, kar je dovolj, da je postala sestavni del mednarodnega vojnega in humanitarnega prava po vsem svetu. Kolonizacija in dekolonizacija sta neposredno negativno vplivali na razmejitev med novimi dr`a­vami. Kolonizatorke so posku{ale zasesti ~im ob{irnej{a obmo~ja, pri tem pa niso upo{tevale lokalnega prebivalstva in njihovega mnenja. Podobno je bilo tudi pri njihovem umiku. Young (1994, 182–196) opozarja, da je bila dekolonizacija izvedena le delno, saj so kolonizatorke ob umiku obdr`ale gospo­darske, voja{ke in druge strokovne svetovalce, ki ponekod {e vedno pomagajo politi~nim elitam in tako ohranjajo svoj vpliv. Kolonialne meje so najve~krat umetno razdeljevale etni~ne skupine ter ustvarja­le napetosti na obeh straneh meja in notranje neravnovesje mo~i, nekateri temeljni `ivljenjski viri pa so za posamezne skupine postali nedostopni. [tevilne notranje vojne so se zato raz{irile v meddr`avne vojne. De Waal (2004, 5–18) v analizi spopadov in vojn v Afriki ponuja izhodi{~e samogeneriranja voj­ne. Od {estnajstih primerov notranjedr`avnih vojn v Afriki med letoma 1989 in 1999 je ugotovil, da so se kar v petnajstih raz{irile na sosednje dr`ave. Migriranje spopadov med dr`avami pospe{ujejo majhna legitimnost in legalnost oblasti v dr`avi, vsestransko pomanjkanje razli~nih virov, slabo razvit in orga­niziran varnostni sistem ter slab nadzor dr`avnega ozemlja in mej. Problem stalnosti vojn v afri{kih dr`avah lahko pojasnimo s paradigmo negativnega miru. Premir­je oziroma mir med sprtimi stranmi je namre~ dose`en zaradi trenutne slabosti ene izmed sprtih strani ali je vsiljen (Tadi} 1987, 106–109). Upo{tevati je treba tudi zna~ilnosti gverilskega bojevanja razli~nih uporni{kih skupin in drugih paravoja{kih enot, ki najve~krat temeljijo na kultu osebnosti poveljnika ali vodje, ki v vojni la`je koordinira najve~krat izjemno partikularno naravnane skupine kot v miru. V mirnem obdobju je te`ko uresni~iti sorazmerno velike `elje vseh sodelujo~ih skupin, ki so pogosto prepri~ane, da bi z nadaljevanjem spopadov dosegle ve~. Podpisi razli~nih mirovnih sporazumov so pogosto mo`nost za konsolidacijo ene ali druge strani ali za mobilizacijo in priprave na nadaljnje spopa­de. Tako se vojne v afri{kih dr`avah pojavljajo v razli~nih obdobjih, a v spopadih najve~krat sodelujejo iste sprte strani. Analize demografov Cincotte in Engelmana (Cincotta in Engelman 2003, 23–44) kot razlog za spopa­de v Afriki izpostavljajo predvsem demografski vidik, ki sta ga pojasnila s tako imenovanimi stresnimi faktorji, med katere pri{tevata predvsem {tiri: • starostno in spolno sestavo prebivalstva (Demografske analize so potrdile neposredno povezanost med dele`em mladega prebivalstva, `ivljenjskim standardom in pojavljanjem dr`avljanskih vojn. Najbolj pomemben je dele` mladega mo{kega prebivalstva v starosti med 15 in 29 let, ki je v dr`avah v razvoju najbolj izpostavljen brezposelnosti, hkrati pa najbolj stremi k lastni samostojnosti, verificiranju lastne identitete, dolo~evanju svojega mesta v socialni hierarhiji posamezne dru`be ter kon~no k obliko­vanju lastne dru`ine. Sociolo{ke raziskave ugotavljajo, da je kar 90 % vseh aretacij zaradi umora v tej starostni skupini mo{kega prebivalstva. Mo`nost dr`avljanske vojne naj bi bila v dr`avah z ve~ kot 40 % prebivalstva v starostni skupini med 19 in 29 let kar 2,3-krat ve~ja kot v vseh ostalih dr`avah.); • (pre)hitro urbanizacijo (Urbano prebivalstva dr`av v razvoju se je izjemno hitro pove~alo. Leta 1950 je v mestih `ivelo 300 milijonov prebivalcev, leta 2003 `e ve~ kot 2 milijardi. Mesta privla~ijo pred­vsem mlado prebivalstvo, ki je lahko generator konfliktov. Dr`ave z letno rastjo urbanega prebivalstva nad 4 % naj bi se sre~evale z dvakrat ve~jo verjetnostjo dr`avljanske vojne.); • pomanjkanje obdelovalnih povr{in in pitne vode (Demografi ta dejavnik zaradi mo`nosti trgovine pogosto zapostavljajo, v dr`avah z majhno proizvodnjo in tr`no menjavo pa je vendarle pomemben. Dr`ave z manj kot 0,07 ha in manj kot 1000 m3 vode na ~loveka letno naj bi bile 1,5-krat bolj izpo­stavljene verjetnosti dr`avljanske vojne, kot tiste, ki tovrstnih naravnih omejitev nimajo.); • raz{irjenost AIDS-a in visoko stopnjo infantilne mortalitete (V obeh primerih je najbolj prizadeta reproduktivna in produktivna prebivalstvena skupina dolo~ene dr`ave. Dr`ave z najvi{jo stopnjo obo­lelih za AIDS-om (Bocvana, Zimbabve, Namibija, Zambija, Ju`na Afrika, Lesoto in Svazi) letno izgubijo od 10 do 18 % najbolj vitalnega dela prebivalstva. Gospodarsko razvite dr`ave izgubijo okoli 1 % za delo sposobnega prebivalstva vsakih 5 let, dr`ave v dolgoletnih dr`avljanskih vojnah, na primer Sudan, pa so izgubile okoli 4 % za delo sposobnega prebivalstva, zaradi ~esar je na primer Ju`na Afrika uved­la tako imenovani AIDS davek, ki zagotavlja popla~ilo velike odsotnosti z dela zaradi zdravljenja, bistveno ve~jega {tevila dra`jih zdravstvenih posegov in ve~jega {tevila pogrebov. Ta dejavnik delu­je zelo destabilizacijsko, saj neposredno siroma{i dr`avo in pove~uje socialne razlike, saj so z AIDS-om oku`ene to~no dolo~ene skupine prebivalstva posamezne dr`ave (Cincotta in Engelman 2003, 63).). 4 Zna~ilnosti spopadov v Afriki Makiavelizacija spopadov na afri{ki celini vodi v popolno iz~rpavanje dr`av. Najbolj sta prizadeta poljedelstvo in `ivinoreja. Zaradi financiranja vojn so dr`ave za~ele z iz~rpavanjem naravnih virov, kot so nafta, drago kamenje, barvne kovine in les, zato analize gospodarskih razmer v afri{kih dr`avah, kjer divja dr`avljanska vojna, ka`ejo na gospodarsko rast. Ob tem se zastavlja paradoksalno vpra{anje: ali je mogo~e pri~akovati razvoj demokracije v dr`avah z velikim rudnim bogastvom? Prav ironi~no je, da so prebivalci podsaharskih dr`av `rtve svojih naravnih virov. Za afri{ke spopade in notranje vojne so zna~ilne {tevilne paravoja{ke skupine oziroma tako ime­novane osvobodilne fronte, ki jih organizirajo posamezne etni~ne skupine ali nezadovoljna politi~na opozicija. Vsem enotam je skupno, da jih po klasifikaciji mednarodnega vojnega in humanitarnega prava te`ko razvrstimo v skupino organiziranih voja{kih enot oziroma vojsk, saj njihova organiziranost ne temelji vedno na strogi hierarhiji, enostare{instvu in jasni subordinaciji, ne poznajo enotnega pove­ljevanja, enotnih uniform in enotnih insignij, najpomembnej{e pa je, da praviloma ne spo{tujejo dolo~il mednarodnega vojnega in humanitarnega prava (Clapham 1998, 9–11). Tak{ne enote zdru`ujejo zelo omejeni in posami~ni interesi, na ~elu katerih je praviloma tako imenovani gospodar vojne, warlord. Pri gverilskem na~inu bojevanja ne izbirajo sredstev za dosego ciljev. Celo ve~: pogosto napadajo prav tiste cilje, ki jih {~itijo @enevske konvencije. Zato se {tevilo `rtev med civilnim prebivalstvom nenehno pove~uje, begunci in notranje razseljene osebe pa postajajo sredstvo za dosego ciljev, destabilizacija notra­njedr`avne regije, dr`ave ali celo sosednje dr`ave (Reno 1999, 96–105). Brutalnost notranjih vojn potrjuje podatek, da ve~ina ljudi v Afriki ne umre v spopadu, temve~ so `rtve razli~nih brutalnih metod mno­`i~nih usmrtitev; v genocidu v Ruandi je bila ve~ina Tutsijev pobita z ma~etami (@abkar 2004, 402–407). Med razlogi, da je toliko primerov nespo{tovanja mednarodnega vojnega in humanitarnega pra­va prav v Afriki, De Waal (2004: 202–203) posebej izpostavi nizko stopnjo politi~ne kulture ter nezmo`nost politi~nega sistema, da vzpostavi civilni nadzor nad oboro`enimi silami ter da se izvajajo in uveljav­ljajo najbolj temeljna mednarodna dolo~ila, med katerimi so prav @enevske konvencije in dopolnilna protokola. Vsaj deloma lahko odgovornost za tak{no stanje pripi{emo tudi voja{kemu sistemu, ki je v {tevilnih dr`avah {ele v nastajanju in {e ni izdelal voja{kega kodeksa, torej notranjih meril vedenja vojakov. De Waal ugotavlja (2004, 202), da je za to odgovorna tudi mednarodna skupnost, ki v Afriki sprejema ni`je norme in merila na podro~ju mednarodnega vojnega in humanitarnega prava, hkrati pa ga ni sposobna s prisilo uveljaviti. 5 Vloga mednarodnih organizacij pri re{evanju konflikov v Afriki Pri re{evanju sporov v Afriki so najaktivnej{e tri mednarodne organizacije: • Organizacija zdru`enih narodov (OZN), • Gospodarska skupnost zahodnoafri{kih dr`av (ECOWAS, Economic Community of West African States)in • Afri{ka unija (AU). V {estdesetih letih 20. stoletja se je tudi s pomo~jo velikega anga`iranja OZN za~el postopek deko­lonizacije. Ob ustanovitvi OZN leta 1945 je 750 milijonov ali tretjina svetovnega prebivalstva `ivela na kolonialnih ozemljih. Danes v kolonijah `ivita le {e 2 milijona ljudi. OZN je v devetem poglavju svoje Ustanovne listine v 73. in 74. ~lenu predvidel postopek dekolonizacije in v dvanajstem poglavju obliko­val Mednarodni skrbni{ki sistem, ki je 80 kolonijam omogo~il pridobitev samostojnosti. Zadnje obmo~je, ki si je tudi prek Skrbni{kega sveta OZN zagotovilo neodvisnost, je Vzhodni Timor. Neodvisen je postal maja 2004 in prav takrat tudi ~lan OZN. Skrbni{ki svet je opredeljen od 86. do 91. ~lena trinajstega poglavja, njegova naloga pa je omogo~iti nekdanjim kolonijam in drugim nesamostojnim ozemljem, da s pomo~jo OZN legitimno in legalno dose`ejo samostojnost in neodvisnost. Da bi pospe{ili proces dekolonizacije, je Generalna skup{~ina OZN `e leta 1960 sprejela Deklaracijo o dodeljevanju neodvi­snosti kolonijam, ki je postala znana pod imenom Deklaracija o dekolonizaciji. Temeljila je na dejstvu, da imajo vsi ljudje pravico do samoodlo~be (Medmre`je 3). Kljub temu je OZN pri re{evanju sporov naletel na nekatere skrajno slabe izku{nje, med katerimi izsto­pa mirovna misija v Somaliji (UNSOM I in II). Intervencija OZN v Somaliji je prva v zgodovini, pri kateri je Varnostni svet OZN avtoriziral njen mandat v skladu s sedmim poglavjem Ustanovne listine izklju~­no zaradi humanitarnih razlogov. Popoln razpad dr`ave Somalije je bil posledica odstranitve diktatorskega re`ima Siada Barreja leta 1991. Sledila je dr`avljanska vojna med »zmagovalci«, ki naj bi dolo~ila nove­ga voditelja Somalije. V tej dr`avljanski vojni je ob sistemati~nem pusto{enju celotne dr`ave umrlo ve~ kot 650.000 ljudi. OZN je najprej organiziral humanitarno pomo~ dr`avljanom, ki pa jih zaradi vojne ni dosegla. Zato je Varnostni svet OZN sprejel resolucijo {tevilka 794, s katero se je odlo~il za voja{ko intervencijo s 3500 vojaki in uporabo vseh razpolo`ljivih sredstev za vzpostavitev varnega okolja, ki naj bi omogo~alo izvajanje u~inkovite humanitarne pomo~i. To je bil prelomni trenutek v zgodovini odlo~anja Varnostnega sveta OZN, saj je bila odlo~itev sprejeta soglasno in je temeljila izklju~no na humanitarni konotaciji (Wheeler 2001, 174–186). Tako je bil humanitarni imperativ prvi~ legaliziran in legitimiziran kot temeljni razlog za uporabo sile v suvereni dr`avi. @al se je humanitarna intervencija, imenovana Vrnimo upanje (Restore hope), v veliki meri spremenila v pravo humanitarno vojno. Ta izku{nja OZN je bistveno vplivala na nadaljnje sprejemanje resolucij, predvsem pri uporabi dolo~il sedmega poglavja Ustanovne listine OZN. Mandati misij so postali bolj »previdni« ter vsebinsko in ozemeljsko bolj omejeni. Predvsem stalne ~lanice Varnostnega sveta OZN so bile pri sodelovanju v misijah in vsiljevanju miru {e posebej zadr`ane. [e bolj pomembna je bila izku{nja ZDA. Ameri{ka administracija se je za sodelovanje v misijah vsiljevanja miru odlo~ala bistveno bolj previdno, kar je posredno omogo~ilo genocid v Ruandi (Mac­queen 2002, 67). Vpra{anje pa je, ali bi lahko OZN odigrala bolj pomembno vlogo ter vsaj zmanj{ala {tevilo `rtev pokola oziroma prepre~ila genocid v Ruandi. ZDA so prve poboje ozna~ile za obrobne spopade, pa tudi ko je bilo zaradi bolj{ega medijskega poro~anja povsem jasno, da se v Ruandi odvi­ja genocid, so predvsem tako imenovane zahodne vlade negirale genocid in se zatekle v konsistentno zavra~anje genocidne terminologije. Pripadniki mirovne misije UNAMIR, ki so bili name{~eni v Ruan­di `e pred izbruhom konflikta z resolucijo Varnostnega sveta OZN {tevilka 912, niso imeli nikakr{ne pravne podlage za aktivnej{e posredovanje v spopade, poleg tega pa so sami postali tar~a napadalcev, saj so bili brez voja{kih sredstev za bojno delovanje (Le{njak-Tur{i~ 2004, 49–55). Poznej{e analize so potrdile, da bi zgolj 5000 vojakov z vso logisti~no podporo in mandatom voja{ke intervencije lahko prepre~ilo pomor 500.000 civilistov v Ruandi. ZDA so prav zaradi predhodne izku{nje v Somaliji osta­le v celoti le opazovalec, saj Clintonova administracija ni bila pripravljena tvegati »humanitarne avanture«. Pri re{evanju afri{kih sporov je pomembna tudi regionalna organizacija ECOWAS, ki jo je obliko­valo 16 zahodnoafri{kih dr`av leta 1975. Do zdaj je iz organizacije izstopila le Mavretanija leta 2002, tako da danes ECOWAS zdru`uje 15 dr`av ~lanic (Benin, Burkina Faso, Zelenortski otoki, Slonoko{­~ena Obala, Gambija, Gvineja, Gvineja Bissau, Liberija, Mali, Niger, Nigerija, Senegal, Sierra Leone in Togo) z 215 milijonov prebivalcev. Uradni jeziki organizacije so angle{ki, francoski, portugalski in arab­ski. Osnovni namen organizacije je doseganje ekonomske integracije ter postopno oblikovanje enotne ekonomske zahodnoafri{ke cone. V nadaljnjem delovanju organizacije so postali pomembni tudi neka­teri drugi aspekti sodelovanja dr`av ~lanic, predvsem sociopoliti~ni (Medmre`je 1). @e dve leti po ustanovitvi organizacije so se predsedniki dr`av ~lanic na vrhunskem sre~anju dogovorili o podpisu varnostnega pakta, ki je temeljil na medsebojnem nenapadanju, vladavini demokracije in prava. Pakt je stopil v veljavo leta 1986, ko so ga ratificirale vse ~lanice. Dodatno so ~lanice sprejele {e dva dopol­nilna protokola leta 1978 in 1981, ki sta dokon~no uveljavila medsebojno spo{tovanje in nevme{avanje v notranje zadeve posamezne dr`ave ~lanice; oblikovan je bil tudi regionalni mehanizem za medseboj­no pomo~ pri obrambnih vpra{anjih. Predvsem drugi protokol je pomenil velik napredek pri vodenju varnostne politike zahodnoafri{kega obmo~ja, saj je predvideval poseg organizacije v notranje dr`av­ne konflikte, ~e je organizacija zaznala ve~jo gro`njo za mir in varnost celotnega obmo~ja. Vendar je v veljavi varovalo, da mora predsednik organizacije za namestitev njenih sil dobiti povabilo predsed­nika prizadete dr`ave. ECOWAS lahko svoje sile uporabi: • kadar sta v vojnem konfliktu dve ~lanici organizacije (ECOWAS lahko svoje vojake namesti med obe sprti strani in jima fizi~no prepre~i nadaljnje spopadanje), • kadar v dr`avi pride do oboro`enega spopada in je v spopad vpletena tudi kak{na sosednja dr`ava oziroma katera koli stran u`iva zunanjo podporo (Khobe 2000, 2). ECOWAS se prav v tem bistveno razlikuje od drugih organizacij, ki tega mandata nimajo, in je bila prva regionalna organizacija z jasnim konceptom re{evanja konfliktov. Leta 1990 se je zna{la pred preiz­ku{njo, ko je v Liberiji izbruhnila notranja vojna in se raz{irila na sosedo Sirra Leone (Medmre`je 4). Pri njenih posredovanjih so bili mote~i geopoliti~ni interesi tretjih, najve~krat nekdanjih kolonizacij­skih dr`av, na primer v primeru Sierra Leone, ko so interesi ZDA in Francije ovirali delo pripadnikov mirovnih sil kljub velikemu anga`iranju Nigerije (Hirsch 2001, 24). Tudi rivalstvo in navzkri`ni inte­resi med ~lanicami organizacije velikokrat prepre~ijo intenzivnej{e sodelovanje dr`av pri oblikovanju razli~nih misij. Negativen moment so tudi velike razlike med ~lanicami glede na povr{ino, {tevilo prebivalcev, velikost oboro`enih sil in finan~no mo~, pri ~emer posebej izstopa Nigerija, ki jo manj{e dr`ave vidi­jo kot potencialno kolonizacijsko silo. Pri posredovanju predstavljajo najve~je te`ave finan~ne ovire in nezmo`nost dolgoro~nega logisti~nega podpiranja name{~enih misij. Zato organizacija pogosto oblikuje misije s kraj{im mandatom, kar pospe{uje iskanje izhoda iz konfliktnih razmer v dr`avi (Khobe 2000, 1–8), a zmanj{uje obstojnost dose`enih mirovnih sporazumov. Kljub vsemu organizacija dokazuje, da Afrika s sistemati~nim pristopom lahko tudi sama re{uje spore. Za re{evanje afri{kih sporov je pomembno leto 1999, ko so se predsedniki dr`av na vrhunskem sre­~anju ~lanic Organizacije afri{ke enotnosti dogovorili o vsebinskem in organizacijskem preoblikovanju organizacije. Leta 2000 so na sre~anju v Togu sprejeli konstitutivni akt o oblikovanju Afri{ke unije, leta 2001 v Zambiji pa na~rt o njenem ~im hitrej{em pravnem in organizacijskem razvoju. Ko je Nigerija kot 38. dr`ava ratificirala ustanovno listno Afri{ke unije, je le-ta tudi formalno za`ivela. @e leta 2002 na vrhu v Durbanu je bilo prvo zasedanje skup{~ine Afri{ke unije, ki so se ga udele`ili vsi predsedniki afri{­kih dr`av (Hall 2003, 2). Afri{ka unija naj bi nadaljevala dekolonizacijo in integracijo med dr`avami ~lanicami na vseh ravneh ter okrepila sodelovanje z OZN. Omogo~ila je razprave med ~lanicami o vseh nadnacionalnih afri{kih temah. Danes ima 53 ~lanic z okoli 768 milijonov prebivalcev. V~lanjene so vse afri{ke dr`ave razen Maroka, ki je zaradi spora z Zahodno Saharo izstopil iz Organizacije afri{ke enotnosti. Sede` organizacije je v Adis Abebi v Etiopiji. ^eprav so se ustanovitelji Afri{ke unije zgle­dovali po Evropski uniji, je organizacija bolj podobna skupnosti Commonwelth (Medmre`je 2). Afri{ka unija posebno pozornost namenja re{evanju varnostnih vpra{anj, vendar ni re{ila vpra{a­nja, kdaj in kako intervenirati ob ve~jih konfliktih oziroma kr{enju temeljnih dolo~il organizacije in ~lovekovih pravic. Ustanovna listina organizacije sicer povsem jasno dolo~a izhodi{~a za intervencijo v notranje zadeve ~lanic (Cilliers in Sturman 2002, 48–51), vendar so slabo ali sploh neuresni~ene inter­vencije v Ruandi in Somaliji zmanj{ale njen ugled. Afri{ko unijo tarejo finan~ne narave. @e pri ustanovitvi Organizacije afri{ke enotnosti ve~ kot polovica ~lanic nikoli ni pla~ala ~lanarine, ki je bil temeljni vir prihodkov. Proti {estim ~lanicam je bil spro`en postopek sankcij, ker so zamujale s pla~ilom ve~ kot dve leti (Hall 2003, 2). Podobno pri Afri{ki uniji le 16 dr`av ~lanic redno pla~uje ~lanarino, tako da preoblikovanje Organizacije afri{ke enotnosti v Afri{ko unijo ni v ni~emer spremenilo finan~nih te`av. Afri{ka unija je prvi~ v svoji kratki zgodovini oblikovala mirovno misijo leta 2002 za nadzor mirov­nega dogovora med sprtimi stranmi v Burundiju. Glavni namen je bilo dose~i sinergijo vseh mirovnih naporov na obmo~ju Velikih jezer, vendar je bil tudi ta poskus zgolj deloma uspe{en. Najve~je te`ave so se pokazale pri logistiki in financiranju. Dr`ave, ki so sodelovale v misiji, niso bile sposobne zago­toviti ne finan~ne ne materialne podpore za svoje vojake, name{~ene v Burundiju (Boshoff 2003, 1–3). Zbiranje finan~nih donacij ni zagotovilo potrebnih sredstev, organizacija sama pa ni bila sposobna poma­gati. Tako je bil tudi ta poskus samostojnega re{evanja konflikta afri{kih dr`av neuspe{en in 1. junija 2004 je vodenje mirovnega procesa in misije ponovno prevzela OZN (Agoagye 2004, 9–15). 6Sklep OZN je edina mednarodna institucija, ki kolikor toliko uspe{no prepre~uje in sanira spopade v Afri­ki. Do leta 1999 je oblikoval 17 mirovnih misij in prek njih zagotovil humanitarno pomo~ prizadetim (Weiss 2001, 82–84). Nekatere izmed mirovnih misij so bile neuspe{ne. Celo ve~, negativna izku{nja re{evanja krize v Somaliji pod vodstvom ZDA leta 1993, je povzro~ila skoraj popolno nere{evanje kri­ze v Ruandi leto pozneje, kar je omogo~ilo izvedbo genocida nad Tutsiji ter smrt okoli milijona ljudi. Malo je verjetno, da se bo OZN pod dolo~ili svoje Ustanovne listine v prihodnosti vklju~eval v afri{­ke spore, kar ka`e tudi huda humanitarna katastrofa v sudanski pokrajini Darfur. OZN je ponudil razli~ne oblike pomo~i Afri{ki uniji, sam pa neposredno izvaja le diplomatski pritisk na sudansko vlado. Tak­{no vedenje lahko razumemo kot sporo~ilo Afriki in afri{kim organizacijam, predvsem Afri{ki uniji, da same zagotovijo aktivnej{o vlogo pri prepre~evanju, re{evanju, upravljanju in saniranju nadaljnjih spopadov na afri{kih tleh. 7 Viri in literatura Agoagyve, F. 2004: The African Mission in Burundi: Lessons learned from the first African Union Pea­cekeeping Operation. Conflict Trends 2. Pretoria. Medmre`je: http://www.iss.co.za, 1. 12. 2004. Boshoff, H. 2003: Burundi: The African Union's First Mission. African Security Analysis Programme. Pretoria. Brumen, B. in Jeffs, N. 2001: Afrike. ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo 29, {tevilke 204, 205, 206. Ljubljana. Chapman, G., Barker, K. (urednika) 1992: The changing Geography of Africa and the Middle East. London. Cilliers, J., Sturman, K. 2002: The Right Intervention: Enforcement Challenges for the African Union. African Security Review 11-3. Cincotta, R., Engelman, R. 2003: The Security Demographic: Population and Civil Conflict After the Cold War. Population Action International. Washington. Clapham, C. 1998: African Guerrillas. Indiana. Cooper, F. 2005: Colonialism in Question: Theory, Knowledge, History. Los Angeles. De Waal, A. 2004: Kdo se bojuje? Komu je mar? – Vojna in humanitarna dejavnost v Afriki. Ljubljana. Giddens, A. 1985: The Nation – State and Violence. Oxford. Hall, J. 2003: Politics: African Union Struggles to achieve concrete goals. The New Amsterdam, York New, 19. 6. 2003, stran 3. Hirsch, J. 2001: Sierra Leone – Diamonds and the Struggle for Democracy. International Peace Aca­ demy Occasional Paper Series. New York. Hungtington, S. 1993: The Third Wave: Democratization in the Late Twentieth Century. Oklahoma. Jogan, S. 1997: Mednarodno vojno in humanitarno pravo. Ljubljana. Khobe, M. 2000: The Evolution and Conduct of ECOMOG Operations in West Africa. Boundaries of Pea­ ce Support Operations 44. Medmre`je: http://www.iss.co.za/Pubs/Monographs/No44/ECOMOG.html, 17. 11. 2004. Macqueen, N. 2002: United Nations Peacekeeping in Africa since 1960. London. Medmre`je 1: http://www.sec.ecowas.int/sitecedeao/english/about.htm (23. 11. 2004). Medmre`je 2: http://www.africa-union.org (2.3.2005). Medmre`je 3: http://www.un.org.depts/dpi/decolonization/history.htm (23. 11. 2004). Medmre`je 4: http://www.state.gov/p/af/rls/fs/15437.htm (23. 11. 2004). Polman, L. 2004: We Did Nothing. London. Reno, W. 1999: Warlord Politics and African States. New York. Ruffin, F. 2004: The New African Union. UN Cronicl 2. Pretoria. Sruk, V. 1995: Leksikon politike. Maribor. Tadi}, B. 1987: Sukobi me|u nesvrstanim zemljama. Me|unarodna politika. Beograd. Tur{i~-Le{njak, M. 2004: Dr`avljanska vojna in genocid: [tudija primera: Dr`avljanska vojna v Ruan­ di 1994–1997. Diplomsko delo, Fakulteta za dru`bene vede Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Weiss, T., Forsythe, D., Coate, R. 2001: The United Nations and Changing World Politicsm. Boulder. Wheeler, N. 2002: Saving Strangers: Humanitarian Intervention in International Society. New York. Young, C. 1994: The African Colonial State in Comparative Perspective. Michigan. @abkar, A. 2004: Marsova dedi{~ina: Metode in smeti razvoja. Varnostne {tudije. Ljubljana. 8 Summary: Wars in Africa – African everyday (translated by the author) The African continent has a population of 832 million people, which represents 13% of the world population. There are also 30 out of 50 world's poorest countries and a huge deficit of rule of law, which leads to constant instability, human rights abuse, difficulties in maintaining peace, lack of preventive diplomacy and conflict management capabilities (Ruffin 2004: 1). The question is whether the African states can be expected to cope with that by themselves? Famous demography experts Cincotta and Engelman (2003, 74) defined several stress factors that enabled to determine those countries with very high levels of demographic risk of civil conflict. Burkina Faso, Burundi, Comoros, DR Congo, Eritrea, Ethiopia, Gambia, Kenya, Liberia, Madagascar, Malawi, Mauritania, Rwanda, Sierra Leone, Somalia and Tanzania face a 40% probability for the civil war within the next ten years. Majority of these coun­tries belongs to the sub-Saharan region. The future projection for the African continent isn't very bright taking into account the religious tensions and conflicts, huge postcolonial burden and different shapes and forms of neocolonialism. There is a very high probability for the African states to engage in dif­ferent wars and intrastate conflicts. The main question is which of the different international organizations will develop the effective mechanisms to assist and help in preventive diplomacy and crisis management procedure on the African continent? The former Organization of African Unity (OAU), now known as African Union (AU), is the only continental organization that has considerably formed and developed institutional concept. Thus, the main goal of the AU is the universal development of Africa, where the security issues are of great importance. The AU devotes special attention to the peaceful solution of all disputes among the African states, promotion of the rule of law, respect of the international treaties and conventions, espe­cially the rule of humanitarian law and law of armed conflict, and promotion and implementation of human rights. The main obstacle of all African efforts either regional (represented by ECOWAS) or continental (like AU) is closely linked to the financial capabilities. Member states of these organiza­tions are simply not able to provide the adequate funds that could enable an active implementation of all the above-mentioned goals, especially those concerning the peace support operations. At the same time the African states are highly sensitive to basic provision of international law that recognize intan­gibility and nonintervention of the foreign states in internal affairs. That enables the prosperity of numerous dictators on the African continent and brutal (non sanctioned) use of force against the cit­izens, which leads to grave violation of human rights. All efforts of intervention to the authority of a state in case of human rights abuse were unsuccessful even under the mandate of the Security Council of the UN. Considering the apparently important and significant differences in economical and military power among the African states, further and deeper cooperation among them may be questioned. Some experts already speak about the African colonialism, which consequently forces the smaller states to cope with internal problems on their own. However, the UN remains the only international organization that was and still is considerably suc­cessfully involved in the conflict prevention and crisis management on the African continent, although some of the African conflicts may be a direct consequence of the inadequate process of decolonization led by the UN, who helped the African states with different programmes. The most important are the organization of peace support missions and humanitarian relieve operations – more than 17 in the last six years (Weiss 2001: 82–84). But some of them cannot be presented as success stories. Even more, some of them were extremely negative experiences, like peace support operation in Somalia in 1993. In this case the military action taken by USA Army was unsuccessful and consequently American for­eign politics withdrew from the African continent. This led to the US political abstinence when the conflict and the genocide in Rwanda took place in 1994. The member states of the Security Council of the UN, especially permanent members, are highly unlikely to get involved in the peace enforcement action according to the chapter VII. of the Charter. This can be seen in the present humanitarian cri­sis in the Darfur region in Sudan. The UN is providing all sorts of support to the regional organization of AU and exerts huge diplomatic pressure on the Sudanese government. However, there are no plans for actions that would establish new peace support operation in Darfur, although there were many casu­alties among the innocent civilian population. This decision and the help provided also though EU and NATO could be understood as a strong signal to all African organizations for a more intensive role in the conflict prevention and crisis management on the African continent. DOMA^I KRA[KI IZRAZI Z LJUBLJANSKEGA BARJA AVTOR dr. Rajko Pavlovec Trubarjeva cesta 14, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija rajko.pavlovec@ff.uni-lj.si UDK: 551.44:001.4(497.4 Ljubljansko barje) COBISS: 1.03 IZVLE^EK Doma~i kra{ki izrazi z Ljubljanskega barja ^lanek govori o kra{kih izrazih, ki jih Jo`e Likovi~ omenja v svoji knjigi »Svetinje nad Barjem – legende in pripovedke«. KLJU^NE BESEDE kra{ki izrazi, Ljubljansko barje, Slovenija ABSTRACT Indigenous karst expressions from Ljubljansko barje (Ljubljana moor) In article the karst expressions from the book »Sacred things above Barje – legends and tales« by Jo`e Likovi~ are stated. KEY WORDS karst expressions, Ljubljansko barje, Ljubljana moor, Slovenia Uredni{tvo je prispevek prejelo 11. aprila 2006. 1Uvod O geolo{kem ljudskem izrazju je bilo napisanih `e ve~ ~lankov (Pavlovec 1961; Pavlovec 1987; Pavlo­vec 1999a). To pot opisujemo nekaj kra{kih izrazov iz Likovi~eve knjige (Likovi~ 1942), vsebinsko povezane z Ljubljanskim barjem. Kra{ko izrazje iz nekaterih drugih knjig je bilo zbrano v dveh ~lankih (Pavlo­vec 1999b; Pavlovec 1999c): prvi obravnava Seidlova dela (Seidl 1907–1908; Seidl 1913; Seidl 1914), drugi pa Cigaletovo knjigo (Cigale 1880). Tu so izrazi bolj strokovni kot ljudski, mnogi so `e zastare­li, lahko pa imajo podlago v ljudskem izrazju. V starej{i literaturi najdemo {e veliko drugih zanimivih, deloma opu{~enih in tudi ljudskih izrazov. Kot primer navedimo Jane`i~ev nem{ko-slovenski slovar iz leta 1905. Za nem{ko besedo Erdhöhle navaja slovensko besedo šjama’, š{pilja’ ali celo šnora’, za kra{­ko reko Höhlenfluss šjamarica’, za jamskega medveda šmedved brlogar’ in šmedved jamar’, za toplo vodo švrel~nica’ in švro~nica’ ter podobno. Pravnik Jo`e Likovi~ je bil rojen 5. marca 1900 na Rakeku, umrl pa je 25. decembra 1970 v Ljub­ljani. Pravijo mu tudi pisatelj Ljubljanskega barja. Napisal je ve~ ~rtic in drugih sestavkov ter dve knjigi (Buttolo in Svetina 1996). Leta 1942 je iz{la pri Sloven~evi knji`nici njegova knjiga Svetinje nad Barjem s podnaslovom Legende in pripovedke. Severin [ali v uvodu pravi, da je bilo `e pred tem napisanih nekaj ~rtic z Barja, Likovi~a pa ima za tipi~nega pisatelja Barja. Pri njem omenja {tevilne doma~e izraze, med katerimi so nekateri te`ko razumljivi. Zato je knjigi dodan slovar~ek doma~ih izrazov. Nekateri posegajo na kra{ki svet, mnogi so svojevrstni in splo{no neznani, zato ni odve~, da jih zapi{emo. Mor­da bodo katerega od njih celo uporabili v strokovnih in drugih opisih. Nekateri zanimivi Likovi~evi izrazi ne posegajo v kra{ki svet. Kot primer navedimo švrhnjak’ ali šspodnjak’ ali tudi špodnjak’, kar pome­ni zgornji in spodnji mlinski kamen, pa špodpe{ki lom’ ali tudi šlomnina’, pri ~emer ni jasno, ali misli samo na skalovje ali na tamkaj{nji kamnolom. Zelo lepo, skoraj pesni{ko, opisuje Likovi~ nekatere kra{ke pojave. V legendi Jezu{~ek na Ljublja­nici pi{e takole: »… Tiso~ero neznatnih drobcev se je raziskrilo na pu{~obnem jamskem stropu, iz negibne kamnite snovi so zrasle tanke, srebrne iglice, kristalne zvezde in bajno razcvetele cvetke … Bele sohe, podobne srame`ljivim devicam, so za~ele rasti iz nevrednih tal, dragoceni kapniki, posuti z biseri, so se zna{li po kotih. Obli~je podzemlja je dobilo veli~asten sijaj, ki je objel tudi druge kra{ke jame …«. V legendi Kr~ma v breznu jezeri{~a pravi takole: »… Bog ve, koliko vode se bo zopet nabralo v krim­skih kamrah in ledenicah, da je zlepa ne bodo mogle izgoltati vretja pod Kamnikom …«. 2 Likovi~evi kra{ki izrazi Poleg kra{kih izrazov iz Likovi~eve knjige (1942) so v oklepaju navedena nespremenjena avtorje­va pojasnila. Pri nekaterih so {e druge pripombe, Slovar slovenskega knji`nega jezika je naveden kot SSKJ. Izrazi so navedeni po abecedi. brnice (krimske jame) dehornica (luknja); izraz prihaja od dihurjevega brloga; Pleter{nik (1894) navaja za dihur sinonim dehor draga, tudi kra{ka draga (jarek v kra{ki dolini); Badjura (1953) navaja kot sinonim za drago besedo dra`ica in pravi, da je »… dra`ica izrazita ve~ja zajeda v ju`nem kraju Ljubljanskega barja pri Borov­ nici …«; pri Pleter{niku (1894) pomeni dra`ica dolinico ali vodno jamo; v SSKJ je draga manj{a dolina globo~a, tudi kra{ka globo~a (ve~ja globel); Badjura (1953) omenja sinonim globa~a, kar je podol`­ na vdrtina globo~ica (krimska jama); v mariborski okolici pomeni ta beseda klanec (Pleter{nik 1894) hudovirje, tudi kra{ko hudovirje (podzemna {pilja, kjer voda pronica); tudi Pleter{nik (1894) pozna ta izraz za kraj, kjer izginja voda jezersko okence (manj{e nestalno jezerce na Barju); okno je tudi oznaka kraja, kjer izvira talna voda na Barju na meji med prepustnimi in neprepusntimi plastmi in najbr` na Barju nima povezave s kra{­kimi pojavi kamnitnik (te`ko dostopna stena v Krimu); kamenitnik je pri Pleter{niku (1894) kamniti gri~ ali gora; to besedo poznamo tudi iz Kamnitnika v [kofji Loki, kjer je gri~ek iz oligocenskega konglomera­ta, v katerem je nekaj kra{kih pojavov kevderc (krimska jama z ve~jim vhodom); tak{no je tudi ime kra{ke jame Kevderc nad [kofjo Loko kra{ka pritiska, pri Likovi~u je ta izraz uporabljen v smislu odprtine na Barju, skozi katero prodira voda kra{ka shramba, kraj, kjer vro vode iz kra{kih shrambnih jam kra{ka {pilja, ta izraz omenja Likovi~ v zvezi z Golobjo jamo pod Vihrovco; v Pleter{niku (1895) pome­ni {pilja jamo (nem{ko Grotte) in ta izraz poznajo v enakem pomenu {tevilni drugi avtorji; {pilja v pomenu votlina, jama je tudi v SSKJ kra{ki bre`uljek, v pomenu kra{ki gri~; pri Pleter{niku (1894) je bre`uljek kakr{enkoli gri~ek, enako je v SSKJ krimska kamra, Likovi~ misli na podzemne prostore na Krimu; Pleter{nik (1894) navaja za kamro sino­nim izba in v naravi kamre ne pozna, podobno je v SSKJ; Badjura (1953) pravi, da so »… stene ali velike pe~i z ve~jimi lopami, zijavkami …« cerkev, kamre ali jazbine ledenica (zelo mrzla jama); poznamo {e izraz ledena jama (Gams 1974); ledenice so tudi umetno nare­jene in so jih v preteklosti uporabljali za shranjevanje ledu; Badjura (1953) pozna {e lednico mo~ilnik (skrit izvirek); med ve~ sinonimi za mo~ilnik navaja Badjura (1953) mo~ilo, kar je izraz za vodne vire v na{ih gorah pe~ak (osamela skala); najbr` ima podoben pomen beseda samotar (Gams 1974) podzemlje, pri tem misli Likovi~ splo{no na pojave pod povr{jem, predvsem na kra{ke prostore; v SSKJ je tudi kra{ko podzemlje ponikla voda, ta izraz omenja Likovi~ v zvezi s tem, da je v kra{kem hudovirju ponikla voda; Pleter{nik (1895) pozna tudi besede ponikvarica, ponikvenica in ponikujo~a voda; izraz ponikla voda je tudi v SSKJ ponor (vodno `relo); Pleter{nik (1895) navaja kot sinonim ponikva; Cigale (1880) pozna brezen ali ponor, Jane`i~ (1905) po`iralnik in po`iravka (nem{ko Wasserschlund); besedo ponor uporablja tudi Gams (1974), reka, ki ponikne, je ponornica rupa (skalna votlina); Badjura (1953) omenja pod tem izrazom na prvem mestu povr{insko vdolbino, kjer voda ponika, lahko tudi sinonim za po`iralnik; v SSKJ pomeni odprtino v kra{kih tleh shrambna jama, kra{ka jama, ki hrani vodo skedence (krimske jame); pri Badjuri (1953) je skedenc sinonim za studenec vretje (izvir), kraj, kjer voda »vre« na dan, lahko gre za kra{ki ali druga~en izvir; iz tega izhaja retje in tudi krajevno ime Retje (Gams 1974); lahko gre za kra{ki ali druga~en izvir; Badjura (1953) pi{e, da je veliko vretij pri I{ki Loki, Likovi~ omenja vretje Ljubljanice; SSKJ pojasnjuje, da je to vretje vode iz zemlje, torej tudi ne samo v kra{kem svetu vrta~a, Likovi~ verjetno ne misli na kra{ko vrta~o, ker rabi to besedo v zvezi s poplavami na Barju; ta beseda ima ve~ pomenov, med drugim vodni vrtinec (Pleter{nik 1895); v SSKJ je ta izraz vezan samo na kras; podobno ga postavlja na prvo mesto tudi Badjura (1953), ~eprav pozna pod to besedo tudi prehod v lesi, kjer je treba oviro za prehod zavrteti. 3 Viri in literatura Badjura, R. 1953: Ljudska geografija, Terensko izrazoslovje. Ljubljana. Buttolo, F., Svetina, P. 1996: Leksikon slovenska knji`evnost. Ljubljana. Cigale, M. 1880: Znanstvena terminologija. Ljubljana. Gams, I. 1974: Kras. Slovenska matica. Ljubljana. Jane`i~, A. 1905: Deutsch-slovenisch Hand-Wörterbuch. Buchdruckerei St. Hermagoras. Klagenfurt. Likovi~, J. 1942: Svetinje nad Barjem – legende in pripovedke. Ljubljana. Pavlovec, R. 1961: Prispevek k poznavanju ljudskega poimenovanja eocenskega fli{a. Geografski vest­ nik 33. Ljubljana. Pavlovec, R. 1987: Doma~e poimenovanje kamnin med Slovenci v Kanalski dolini. Geografski vestnik 59. Ljubljana. Pavlovec, R. 1999a: Ljudsko poimenovanje nekaterih kamnin in orodij za pridobivanje kamna na [ta­ jerskem. Geografski vestnik 71. Ljubljana. Pavlovec, R. 1999b: Kra{ki izrazi v delih Ferdinanda Seidla. Kras 35. Ljubljana. Pavlovec, R. 1999c: 120 let staro kra{ko izrazje. Kras 35. Ljubljana. Pleter{nik, M. 1894: Slovensko-nem{ki slovar 1, A–O. Ljubljana. Pleter{nik, M. 1895: Slovensko-nem{ki slovar 2, P–@. Ljubljana. Seidl, F. 1907–1908: Kamni{ke ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice. Slovenska zemlja 5. Ljubljana. Seidl, F. 1913: Geolo{ki izprehodi po Gori{kem. Gorica. Seidl, F. 1914: Geologija. U~benik v rokopisu, Katedra za geologijo in paleontologijo Univerze v Ljubljani. Slovar slovenskega knji`nega jezika. Slovarji DZS. Ljubljana, 2005. 4 Summary: Indigenous karst expressions from Ljubljansko barje (Ljubljana moor) (translated by the author) There are several indigenous karst expressions found in the book Sacred things above Barje – leg­ends and tales šSvetinje nad Barjem – legende in pripovedke’ from the year 1942 written by Jo`e Likovi~. These expressions are quoted in this article and some explanations are added. Some of them could be used as professional terms. REVITALIZACIJA POTOKA LO@NICE V DRAVINJSKIH GORICAH AVTORICA dr. Ana Vovk Kor`e Oddelek za geografijo Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru, Koro{ka cesta 160, SI – 2000 Maribor, Slovenija ana.vovk@uni-mb.si UDK: 504.4:628.19(497.4 Lo`nica) COBISS: 1.03 IZVLE^EK Revitalizacija potoka Lo`nice v Dravinjskih goricah V prispevku je na primeru potoka Lo`nice, ki te~e na vzhodni strani Dravinjskih goric proti Dravinji, pri­kazana mo`nost uporabe sonaravnih metod za pove~anje biotske pestrosti. Lo`nica je v srednjem delu regulirana in te~e po kanalu. S sonaravnimi tehnikami ureditve struge bi lahko podalj{ali zadr`evanje vode, pove~ali njeno samoo~i{~evanje in dvignili vi{ino podtalnice ter tako obogatili biotsko pestrost obmo~ja. KLJU^NE BESEDE biotska pestrost, sonaravne metode, regulacija reke, revitalizacija, Lo`nica, Dravinjske gorice, Slovenija ABSTRACT Revitalisation of Lo`nica stream in the Dravinjske gorice region Lo`nica is a stream on the eastern part of Dravinske gorice. It is one of river Dravinja's tributaries. Our article deals with the use of sustainable methods to improve biodiversity in Lo`nica watershed. Lo`nica was regulated in its central part and its water flows along an artificial canal. The system of canal could be mod­ified using the sustainable methods to restore some natural functions of a stream such as water retaining and self-purifying function. Groundwater and biodiversity would benefit from retaining the water in Lo`nica valley. KEY WORDS biodiversity, sustainability methods, river regulation, revitalisation, Lo`nica, Dravinjske gorice, Slovenia Uredni{tvo je prispevek prejelo 1. julija 2005. 1Uvod Dolinska obmo~ja Dravinjskih goric so bila zaradi pogostih poplav potokov manj primerna za kme­tijsko proizvodnjo, zato so jih v 20. stoletju regulirali in meliorirali, s tem pa spremenili temeljna razmerja med vodo in pokrajino. Tudi drugod po Sloveniji so poplavni vodotoki ve~inoma regulirani. Regulacija je hidrotehni{ki in gradbeni poseg za uravnavanje in usmerjanje vodnega toka, ki je v funkci­ji prepre~evanja zasipavanja re~nega korita, uravnavanja bregov, izkori{~anja vodne energije ali za{~ite pred visokimi vodami (Kladnik 2001, 473). V Dictionary of Environment (Collin 2004, 180) je regulacija opredelje­na kot »… nadzor nad procesom oziroma aktivnostjo …«, kar pomeni v primeru hidroregulacij popoln nadzor nad hidromorfolo{kimi lastnostmi teko~e vode (pretok, hitrost, vodostaj, temperatura, vsebnost lebde~e­ga gradiva) in kemi~nimi lastnostmi teko~e vode (vsebnost kisika ter du{ikovih in drugih sestavin v vodi). Dolina Lo`nice le`i na severovzhodu Dravinjskih goric in meji z obmo~jem Nature 2000, ki zaje­ma dolino Dravinje, v katero se Lo`nica izliva blizu Pe~k pri Makolah. V dolino Lo`nice so z regulacijami in melioracijami posegli v 20. stoletju ter poplavni potok spremenili v kanal. @eleli so, da bi voda ~im­prej odtekla, zaradi slabe prepustnosti prsti in konkavnega povr{ja pa niso dosegli pri~akovanih ciljev. Lo`nica je za Polskavo drugi najve~ji pritok Dravinje. Njeno pore~je meri 106,37 km2, dol`ina vodo­toka pa 27,9 km. Absolutni padec vodotoka je 2,9 %, povirje sega do nadmorske vi{ine 1050 m. Lo`nica je v zgornjem toku tipi~ni hribovski potok s 7,7 % absolutnim padcem. Pod naseljem Zgornja Lo`ni­ca preide v srednji tok s 3,9 % padcem. Ju`no od Slovenske Bistrice prite~e v {iroko dolino, kjer so za kmetijsko rabo med letoma 1960 in 1966 osu{ili 700 ha zemlji{~. 2 Prvotne razmere vzdol` potoka Lo`nice V pliocenu in pleistocenu so pohorske metamorfne kamnine razpadale v drobno gradivo, ki ga je poplavna voda potoka Lo`nice odlagala v slabo prepustne meljaste nanose. Zaradi zastajanja vode so se razvili amfigleji. Reakcija prsti je slabo kisla s pH od 6 do 6,5 in z globino nara{~a, dele` vode v porah pa znatno prevladuje nad dele`em zraka in pod 50 cm zapolnjuje vse pore (Vovk 1995). Prvotno je bila dolina Lo`nice zamo~virjena, na kar {e danes ka`ejo zavarovani dobovi gozdovi, ostanki nekdanjih ob{ir­nih dobovih gozdov. Jo`efinski kataster iz 18. stoletja pravi, da »… skozi kraj Spodnja Lo`nica te~e potok Lo`nica, ki je 3 se`nje {irok, ima bolj blatno kot pe{~eno dno, je 2 do 3 ~evlje globok, ima 2 ~evlja visok strm breg, mostovi ~ezenj so leseni in zelo slabi. Ko voda prestopi bregove, poplavi travnike, mostove navadno odplavi in prepre~uje povezovanje ljudi z obeh strani. Ko voda po poplavi odte~e, na mnogih krajih trav­niki {e dolgo ostanejo mo~virni, a ob toplem poletju se osu{e …« (Raj{p 2000, 206–207). Za prikaz naravnega stanja ob potoku Lo`nica so v preglednici 1 iz Jo`efinskega katastra izpisani tipi rastlinstva po naseljih. Preglednica 1: Rastlinstvo v dolini Lo`nice v 18. stoletju ob naseljih v neposredni bli`ini potoka Lo`nice po Jo`efinskem katastru (Raj{p 2000). naselje opis rastlinstva Zgornja Lo`nica Okoli{ki gozdovi so bolj nizki kot visoki in gosto porasli z grmovjem. Spodnja Lo`nica Tukaj{nji gozd je vse do Zgornje Bistrice nizek, ve~inoma porasel z grmovjem in ga razen na nazna~enih poteh ni mogo~e prejezditi. Laporje Okoli{ke polo`ne vzpetine so bolj pa{niki kot gozdovi, le-ti so malo in redko porasli z drevesi, ve~inoma pa le z nizkim redkim grmovjem. Pe~ke Okoli{ki gozdovi so na obeh straneh le nizki, ve~inoma grmi~asti, zaradi strmih pobo~ij in gostega grmovja se ne dajo prejezditi, razen po `e pripravljenih poteh. Maj{perk Okoli{ki gozd je deloma visok, ve~inoma pa nizek, gosto zara{~en z grmovjem. 3 Dana{nje razmere vzdol` potoka Lo`nice Z izsu{evanjem se je pokrajina mo~no spremenila. Biodiverzitetno pomembna naravna obmo~ja (mokrotni travniki, mokri{~a, vegetacijski pasovi) so postala intenzivno obdelana kmetijska zemlji{~a, zato so se zmanj{ale biodiverziteta pokrajine ter samo~istilna sposobnost in zmo`nost zadr`evanja vode (IUCN 1993). Biodiverziteta upada tudi zaradi onesna`evanja povr{inskih voda, zlasti zaradi velike­ga pove~anja koncentracije nitratov, ki v pokrajino prihajajo z mineralnimi gnojili. Med letoma 2001 in 2004 smo v razli~nih obdobjih leta v vodi Lo`nice izmerili ve~ kot 25 mg/l NO3. Natan~no smo analizirali naravne razmere na zgornjem toku Lo`nice, kjer je struga prepu{~ena narav­ni re~ni dinamiki in zara{~anju. Osnovna vegetacijska analiza je pokazala zna~ilne elemente bioma evropskega listopadnega goz­da, ju`no proti Dravinji pa se pojavljajo predstavniki bioma pontsko-kaspijske stepe. Dno struge je v naravnem delu Lo`nice reliefno mo~no heterogeno s hitrim menjavanjem plitvin in poglobitev ter zna~ilnih substratov (prod, pesek, mulj). Bre`ina struge je mo~no strukturirana. Sestavni del re~nega ekosistema, ki je zelo pomemben za ustvarjanje vodnega biotopa, so tudi sipine dveh tipov: tiste z vege­tacijo so bolj stabilne, tiste brez pa spreminjajo svojo lokacijo. Sipine, ob katerih je pestrost re~nega ekosistema zelo izrazita, omogo~ajo drstenje nekaterih vrst rib, s tvorjenjem tolmunov z mirnej{o in toplej{o vodo pa so primerne za razvoj ribjega zaroda in mladic. Med obre`nim drevjem prevladujejo vrste, zna~ilne za obvodne pasove, to so ~rna jel{a, ki je najbolj {tevilna, vrbe in topol, med grmi ~rem­sa, navadna krhlika, rde~i dren, navadna leska in navadna trdoleska, med hidrofilnimi zeli{~nimi vrstami so navadni trs, navadna perunika, vodna meta, ostri {a{ in mo~virska lakota. Tudi `ivice, ki so eden od poka­zateljev pokrajinske pestrosti, so ob naravnem delu Lo`nice pogoste. Sestavljajo jih manj vlagoljubne Preglednica 2: Geografske zna~ilnosti doline Lo`nice (Vovk 1995). abiotski in biotski dejavniki dolina Lo`nice pokrajina Dravinjske gorice kamninska podlaga meljasto-glinaste naplavine nadmorska vi{ina v m 250 naklon v o 0 do 2 ekspozicija ravno povr{je letna temperatura v °C 9,4 temperatura vegetacijske dobe °C 15,6 temperatura poletja °C 18,4 temperatura zime °C –0,2 letne padavine v mm 1012 letno izhlapevanje v mm 622,4 letni vodni prese`ek v mm 389,6 indeks vla`nosti 62,6 prevladujo~a prst hidromeliorirani amfiglej tekstura prsti meljasto-ilovnata % vode v prsti 22 poljska vodna kapaciteta v mm 124 vodna prepustnost prsti v cm/s 0,0023 gozdna zdru`ba gozd doba in evropske gomolj~ice raba tal njive in gozd antropogeni poseg agro-hidromelioracije drevesne vrste, kot so dob, breza, topol in ponekod jel{a, med grmovnicami pa leska, glog in trdole­ska. Na manj vla`nih prsteh uspevajo jesen, brest, dob, lipa, javor, maklen in beli gaber. Podatke o abiotskih in biotskih sestavinah doline Lo`nice, pomembne za revitalizacijo regulirane­ga vodotoka, prikazuje preglednica 2 (Vovk 1995). 4 Mo`nost revitalizacije reguliranega dela potoka Lo`nice s sonaravno metodo Nacionalni program varstva okolja iz leta 2004 navaja, da upravljanje z vodami ureja nacionalni program upravljanja voda, ki vsebuje tudi na~rte urejanja voda za uporabo pitne vode. Sonaravno ure­janje vodotokov je opredeljeno v ve~ stopnjah: • izbira mesta revitalizacije, • posnetek ni~elnega stanja pred revitalizacijo, • izvedba sistema revitalizacije, • spremljanje revitalizacije, • ekonomska in ekolo{ka ocena revitalizacije, • usmerjanje postavitve revitalizacijskih objektov. Pri na~rtovanju in izvajanju revitalizacije regulirane struge je treba upo{tevati ~imve~ naravnih in dru`benih zna~ilnosti vodotoka ter vzpostaviti naravno stabilnost vodotoka, kar omogo~a njegovo dina­mi~no stabilnost, biotsko pestrost in samo~istilno sposobnost. Glede na evropsko Vodno direktivo iz leta 2000 je pomembno upo{tevati primere dobre prakse za varovanje voda in ohranjanje biodiverzitete. Izjemnega pomena so trajnostne metode dobre poslov­ne prakes (best management practices), ki omogo~ajo dolgoro~no, u~inkovito, stro{kovno nezahtevno ohranjanje in sanacijo ob~utljivih obmo~ij ter ohranitev naravnega ravnovesja v vodnih in posledi~­no kopenskih ekosistemih. Dobri primeri so na primer bla`ilna obmo~ja oziroma vegetacijski pasovi vzdol` vodotokov in melioracijski jarki. Naravni sistemi lahko bistveno prispevajo k za{~iti in ohranja­nju biodiverzitete, saj so nosilci treh funkcij: pove~anja biodiverzitete, zmanj{anja onesna`evanja in pove~anja zadr`evanja vode za bla`enje vpliva su{. Ohranitev samo~istilnih sposobnosti in obnovitev ekosistema omogo~ata zadr`evanje velikih hidra­vli~nih obremenitev, omiljenje poplav, prepre~evanje pomora `ivali, ohranjanje biolo{ke raznovrstnosti in {~itenja ogro`enih rastlin in `ivali. Danes je Lo`nica po kategorizaciji urejanja vodotokov v 3. razredu. V zgornjem toku bogata vege­tacija ob strugi zadr`uje vodo in zvi{uje raven podtalnice. Mikroorganizmi razgrajujejo organske ostanke, zato je voda v strugi ~ista. Slika 1: Lo`nica je med najbolj onesna`enimi Slika 2: Shemati~en prikaz revitalizacije struge pritoki Dravinje. potoka Lo`nice. V srednjem toku je Lo`nica tehni~no urejen vodotok. Izvedena je bila klasi~na regulacija s trapez­nim prerezom, zavarovanim z lomljencem. Struga je {iroka do 5 m, kanal pa je celo leto napolnjen z vodo. Glede na zelo podobne naravne razmere med zgornjim in srednjim tokom, bi re~ne bre`ine lahko utr­dili s higrofilnimi rastlinami in v izravnano strugo umestili sipine za zadr`evanje odtoka vode. Ker poleti na Lo`ni{kem polju vode primanjkuje, bi lahko z njenim zadr`evanjem nizvodno v strugi vplivali na zadr`evanje ravni podtalnice in bogatitev rastlinja ob strugi. Pove~ala bi se biotska raznovrstnost, rast­line pa bi zadr`evale vla`nost in porabljale du{ik, ki se sedaj iz kmetijskih povr{in steka v vodotok. Tudi v spodnjem toku, kjer so zaradi odstranjenega rastlinstva in pove~anih vplivov na vodo in obre`­je samo~istilne sposobnosti vode najmanj{e, bi bilo za sonaravno sanacijo treba pove~ati mno`ino in vrste zasajenih rastlin ob obre`ju in omogo~iti zara{~anje struge s hidrofilno vegetacijo, ker bi s tem narava spet delovala, kot je v preteklosti, hkrati pa bi se zmanj{ale koli~ine du{ikovih spojin v vodi, ker bi jih porabile rastline. 5Sklep V prispevku prikazujemo mo`nost uporabe sonaravnih metod za pove~anje biotske pestrosti na primeru vodotoka Lo`nica, ki je v srednjem delu reguliran in voda odteka v kanalu. S sonaravnimi teh­nikami ureditve lahko kanalom vrnemo zadr`evalno funkcijo ter vplivamo na podtalnico in rabo tal. Z zasaditvijo vlagoljubnih vrst lahko pove~amo samo~istilno sposobnost vodotoka, ki ima prese`ek nitra­tov v vodi, in habitatno funkcijo ob vodotoku. Ohranjene naravne zna~ilnosti zgornjega dela vodotoka bi kot primer dobre prakse lahko uporabili tudi za osrednji in spodnji del vodotoka, pa tudi za Drav­sko polje, kjer so vodotoki mo~no nasi~eni z du{ikovimi spojinami, podtalnica pa je slabe kakovosti. S sonaravnim urejanjem vodotokov sicer ni mogo~e popolnoma zni`ati visokih koncentracij du{ikovih spojin, za to je treba zmanj{ati koli~ino uporabljenih mineralnih gnojil in drugih sredstev, kljub temu pa s sonaravnim na~inom varovanja okolja veliko pripomoremo k celostnemu varovanju okolja. 6 Viri in literatura Collin, P. H. 2004: Dictionary of Environment and Ecology, 5 edition. Bloomsbury. Kladnik, D. 2001: Leksikon Geografija. Ljubljana. Raj{p, V. 2000: Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763–1787, 6. zvezek, sekcija 172. Ljubljana. Vovk, A. 1995: Pokrajinsko ekolo{ke enote Severovzhodne Slovenije. Doktorska disertacija, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 7 Summary: Revitalisation of Lo`nica stream in the Dravinjske gorice region (translated by Alenka Tajnikar) Lo`nica is the second largest tributary of river Dravinja (Polskava is the first). The size of Lo`nica's watershed is 106.37 km2 and it is 27.9 km long. The absolute slope of Lo`nica stream is 2.9%. The source of Lo`nica is at the altitude of 1050 m, where it is a typical mountain stream with a 7,7% slope. Lo`nica turns into a middle flow (3,9% slope) after it passes a settlement Zgornja Lo`nica. South of Slovenska Bistrica the valley of Lo`nica broadens, and its flow was regulated and meliorated to enable agricul­tural production of 700 hectares. The aim of our article is to present our suggestions on how to revitalise the regulated Lo`nica in order to preserve biodiversity and habitats. We used the sustainable approach to water management – an approach that tries to enforce ecosystem and biotic function of streams. Sustainable water management has the following stages: • selecting a location to establish the revitalisation system, • recording the existing situation, • establishing the revitalisation system, • monitoring, • economical and ecological evaluation of the results, • guidelines for establishing revitalisation facilities. The suggested method greatly depends on macro and micro-climatic situation, seasonal dynam­ics, species and their vitality, presence of algae and micro organisms. Thus, the benefits as well as limitations have to be examined thoroughly. We analysed the situation in the upper part of Lo`nica stream. There, the riverbed is left to natur­al river dynamics and overgrowing. The basic vegetation analysis demonstrated the elements typical for the biome of European deciduous forest. Moving south towards the river Dravinja, there are some species typical for the biome of Pontian-Caspian steppe. The bottom in the natural riverbed of Lo`nica has a heterogeneous terrain; shallow and deep parts are changing quickly. Additionally, the substrate is changing (gravel, sand, and silt). The natural river bank is highly structured. Sandbanks are an impor­tant part of river ecosystem; they create a special biotope. There are two types of sandbanks along Lo`nica. They enforce the biodiversity in river system. Calmer and warmer water on the sandbanks stimulates the growth of fish brood. In the upper, natural part, there are many species typical for riverbank veg­etation, e. g. the hydrophilic vegetation. These biotopes are endangered because of draining. The landscape along the regulated streams has lost its value due to the lack of vegetation cover. Some parts have been vegetated again naturally, but on other parts nature needs human assistance – the river­banks and bottom have to be reshaped and some additional vegetation needs to be planted. A similar system could be used for other streams in Dravsko polje. The streams there are highly polluted with nitrogen compounds. The vegetation planted along the stream could make use of nitrogen; it would store the water and preserve the function of habitats. Finally, these measures could help us protect the Dravsko polje's groundwater that is already of poor quality. VPLIV INDUSTRIJE NA REGIONALNI RAZVOJ TUZELSKE KOTLINE AVTOR dr. Rahman Nurkovi} Odsjek za geografiju, Prirodno-matemati~ki fakultet, Univerzitet u Tuzli, Univerzitetska ulica 4, BA – 75000 Tuzla, Bosna in Hercegovina rahman.nurkovic@untz.ba UDK: 911.3:62(497.6 Tuzla) COBISS: 1.02 IZVLE^EK Vpliv industrije na regionalni razvoj Tuzelske kotline Na razvoj Tuzelske kotline vplivajo {tevilni naravnogeografski dejavniki, ki poleg ugodne prometne lege, pomembnih rudnikov soli in premoga ter elektri~ne energije iz Termoelektrarne Tuzla omogo~ajo razvoj industrije. Industrija zaposluje ve~ino delovne sile in je v preteklosti pomembno vplivala na regionalni raz­voj kotline. Danes je Tuzla staro industrijsko sredi{~e, ki nazaduje v regionalnem razvoju, saj proces preobrazbe poteka zelo po~asi. KLJU^NE BESEDE regionalni razvoj, industrija, premog, sol, Tuzelska kotlina, Bosna in Hercegovina ABSTRACT The influence of industry on regional development of the Tuzla basin Several factors have greately influenced the industrial development of the Tuzla basin: a good geographi­cal position, salt and coal mines and the Power Plant Tuzla. In the past, industry employed most workers and had therefore an important role in regional development. Today Tuzla is an old industrial center caus­ing stagnation in regional development. KEY WORDS regional development, industry, coal, salt, Tuzla basin, Bosnia-Herzegovina Uredni{tvo je prispevek prejelo 7. junija 2004. 1Uvod Na razvoj Tuzelske kotline so vplivali {tevilni naravnogeografski dejavniki, predvsem nahajali{~a soli in premoga. Pospe{ili so razvoj industrije, ki je najbolj razvita gospodarska dejavnost, zaposluje veliko {tevilo ljudi in najmo~neje vpliva na regionalni razvoj celotnega obmo~ja. Zapleteni razvoj Tuzel­ske kotline smo analizirali s dru`benimi, gospodarskimi in fizi~nogeografskimi kazalci, ki so pomembno vplivali na prostorski razvoj gospodarskih dejavnosti in infrastrukture, predvsem na razmestitev indu­strije in prebivalstva (Nurkovi} 2001; Nurkovi} 2002; Nurkovi} 2003). Tuzelska kotlina se je po 2. svetovni vojni pospe{eno industrializirala, kar je bistveno izbolj{evalo `ivljenjske razmere prebivalcev, kme~ko prebivalstvo pa se je mo~no preobrazilo. Intenzivna industria­lizacija, ki je slonela na pridobivanju premoga in soli ter kemi~ni industriji kot vodilni industrijski panogi, je najbolj spremenila gospodarske razmere v Tuzli, Lukavcu, @ivinicah, Banovi}ih in Kalesiji. 2 Obdobja razvoja industrije Razvoj industrije v Tuzelski kotlini lahko razdelimo na pet obdobij: • obdobje manufakturne industrije med letoma 1884 in 1918, • obdobje med letoma 1919 in 1945, • obdobje med letoma 1946 in 1952, • obdobje samoupravnega gospodarstva med letoma 1953 in 1971, • obdobje dogovornega gospodarstva med letoma 1972 in 1991. Industrializacija Tuzelske kotline se je za~ela po aneksiji Bosne in Hercegovine konec 19. stoletja s prvo pomembnej{o tovarno. Hiter gospodarski in kulturni napredek je pospe{evala kapitalisti~na usmer­jenost Avstro-Ogrske, ki je bila gospodarsko, voja{ko in tehni~no dobro organizirana dr`ava z mo~nim kapitalom in dobrimi strokovnjaki. Med letoma 1884 in 1919 so v Lukavcu, Kreki in Simin Hanu odprli 4 premogovnike, 3 lesnopre­delovalne obrate in grafi~ni obrat. Leta 1918 je bilo v industriji zaposlenih 2798 delavcev, od tega 1231 ali 43,9 % v rudnikih premoga in soli. Industrijska obmo~ja so bila med seboj zelo oddaljena in slabo povezana. Tovarna sode v Lukavcu in tovarna soli v Tuzli sta bili zgrajeni z avstro-ogrskim kapitalom (Nurkovi} 2001). Po letu 1919 se je gospodarski razvoj v Tuzelski kotlini spremenil. V Jugoslaviji ni bilo veliko novih tujih investicij, zato se je dele` tujega kapitala zmanj{eval, kljub temu pa je {tevilo zaposlenih nara{~alo. Leta 1940 je v Tuzelski kotlini obratovalo 18 tovarn s 4229 delavci. V rudnikih je delalo 2675 ali 63,2 % zaposlenih, v tovarnah soli pa 618 ali 15,1 %. Do leta 1945 se je {tevilo zaposlenih povzpelo na 5675 (Nurkovi} 2001). Obratom tradicionalne kemi~ne industrije sta se pridru`ila obrat gradbenega mate­riala z 270 delavci in pivovarna s 105 delavci, v rudnikih premoga in soli pa so zgradili 3 tehni~ne delavnice s 110 delavci. V tovarnah soli v Simin Hanu in Kreki so leta 1936 pridelali 45.206 t soli, leta 1941 pa zaradi tehni~nih te`av le {e 41.121 t. Industrijska proizvodnja je v Tuzelski kotlini po letu 1920 le rahlo nara{~ala. Leta 1945 so proizvedli 188.000 t premoga, 38.000 t soli in 20.000 t sode (Nurkovi} 2001). Kljub po~asnemu razvoju, ki je sovpadal z gospodarsko krizo v kraljevini Jugoslaviji, je {tevilo pre­bivalcev Tuzle in Lukavca nara{~alo. Leta 1910 je bilo v Tuzelski kotlini 83 % kme~kega prebivalstva, do leta 1931 pa je dele` narasel na 87 %. To pomeni, da je 2. svetovno vojno pri~akala s prebivalstve­no sestavo, zna~ilno za tipi~na kmetijska obmo~ja. V obdobju povojnega obnavljanja in administrativnega gospodarstva, ki se je kon~alo leta 1952, je industrija v Tuzelski kotlini spet postala nosilec razvoja. Iz tega obdobja izhajajo tovarna koksa v Lukav­cu, rudnik Lipnica-Dobrnja, jeklarna in Termoelektrarna Tuzla z mo~jo 779 MW (Mileti} 1999). Zaradi novega pojmovanja gospodarskega razvoja, ki je poleg mno`ine poudarjal tudi kakovost, enoli~no indu­strializacijo pa dopolnjeval z enakomernim razvojem vseh vej industrije, so potrebe po bolj kvalificirani delovni sili stalno nara{~ale (Statisti~ki godi{njak … 1991). Po vojni so nacionalizirali 15 manj{ih obratov in jih zdru`ili v 3 ve~je tovarne, iz predvojnih obra­tov za pridobivanje sode v Lukavcu in soli v Simin Hanu pa so se razvile nove tovarne. Leta 1951 so ve~je {tevilo obratov in delavnic zdru`ili v 29 novih tovarn. Nove kemi~noindustrijske objekte so zgra­dili v Tuzli v industrijski coni med rudnikom lignita Kreka in [i}kim brodom. V Lukavcu so leta 1952 v bli`ini `elezni{ke postaje, rudnika [ikulje in obstoje~e tovarne sode za~eli graditi koksarne. V tem obdobju je bilo v Tuzelski kotlini v industriji zaposlenih 12.570 delavcev, od tega v rudnikih premoga in soli 7321 ali 58,2 %, v kemi~ni industriji pa 4309 ali 34,3 %. Rudarstvo in kemi~na industrija sta ustva­rila prek 60 % dru`benega proizvoda Tuzelske kotline. Leta 1953 je bilo v industriji zaposlenih `e 15.055 delavcev. Zna~ilnost obdobja sta hiter razvoj industrije ter rasti prodaje premoga, koksa, sode in soli po celi Jugoslaviji. Pomemben tehnolo{ki napredek so dosegle predvsem Termoelektrarna Tuzla, tovarna sode in tovarna koksa v Lukavcu ter tovarna soli v Tuzli. Veliko so vlagali v elektroenergetski sistem, dogradili so tudi ~etrti blok Termoe­lektrarne Tuzla z mo~jo 779 MW. V tovarni koksa v Lukavcu so z izgradnjo ~etrte koksne baterije pove~ali prihodek za 74 %. Na uspe{en razvoj industrije so vplivali predvsem veliko povpra{evanje na doma~em trgu, bolj u~in­kovita organizacija dela, hitrej{a uporaba znanstvenih dognanj v proizvodnji, uspe{ne investicije, raz{irjena ponudba in pove~ana kakovost izdelkov ter rast izvoza in uvoza. Med letoma 1952 in 1971 se je {tevilo zaposlenih pove~alo za 81,9 %, do leta 1981 pa {e za nadaljnjih 38,7 %. Leta 1971 je bilo v 11 industrij­skih panogah zaposlenih 22.869 delavcev, od tega v rudarstvu 45,5 %, kemi~ni industriji 17,0 %, kovinski 7,2 % in elektroindustriji 3,6 % (Nurkovi} 2001, 73). V drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja so se pokazali negativni u~inki preteklih gospodarskih politik. Zaradi pove~anega zadol`evanje dr`ave v tujini se je uvoz zmanj{al, izvoz pove~al, proizvod­nja pa je upadla. Kljub temu so v nekaj letih odprli ve~ proizvodnih objektov: cementarno v Lukavcu, tovarno gradbenega materiala Siporex v Tuzli, obrate kovinske industrije v Tuzli, tovarno pohi{tva Konjuh v @ivinicah in tovarno Helios v Banovi}ih. Leta 1981 je bilo v Tuzelski kotlini v industriji zaposlenih 31.719 ljudi. Rudarstvo je zaposlovalo 15.352 ali 48,4 % delavcev, kemi~na industrija 5583 ali 17,6 % in proizvodnja soli 3426 ali 10,8 %, osta­lih {est industrijskih panog pa 23,2 % delavcev. Proizvedli so 14 milijonov t premoga, 300.000 t soli in 200.000 t sode (Izve{taji … 1971 do 1991). Do leta 1989 se je {tevilo zaposlenih pove~alo v vseh industrijskih panogah: v kemi~ni industriji za 1967 delavcev, v rudarstvu za 884 in v Termoelektrarni Tuzla za 781 delavcev. Zaradi za~etka vojne leta 1991 se je v Tuzelski kotlini industrijska proizvodnja naglo zmanj{ala, upad­lo je {tevilo zaposlenih, nekdanjega skupnega jugoslovanskega tr`i{~a ni bilo ve~. [tevilo delovnih mest se je do leta 1999 zmanj{alo za skoraj 10.000 ali ve~ kot ~etrtino. 3 Industrija Industrija je v Tuzelski kotlini razporejena neenakomerno, saj so industrijski objekti zgo{~eni le v Tuzli in Lukavcu, kjer je bilo leta 2004 prek 70 % vseh delovnih mest v industriji. Ostali delavci so bili zaposleni v treh manj{ih ob~inah: @ivinice, Banovi}i in Kalesija. Industrija zasede 148,5 ha oziro­ma 14,2 % celotne povr{ine Tuzelske kotline (slika 1). Najve~je tovarne stojijo v Tuzli: na [i}kem Brodu so Termoelektrarna Tuzla, tovarni gradbenega materiala Siporeks in Polihem. Na obrobju Kreke so tovarna soli, tovarna prevoznih sredstev, tovarna obutve Aida, tovarna Sodaso Holding in tiskarna Grafi~ar. Na Br~anski Malti je tovarna za proizvod­njo pija~ in v Slavinovi}ih tekstilna tovarna Tuzlo. Industrijska cona pokriva 68,4 ha oziroma 46,0 % industrijskih povr{in Tuzelske kotline. Le`i sredi Tuzle v bli`ini `elezni{ke postaje Tuzla-Lukavac, tako da ima dobro `elezni{ko in cestno povezavo z industrijsko cono v Lukavcu. V industrijski coni Tuzle je bilo leta 1999 zaposlenih 17.422 ljudi: v rudnikih 53,5 %, kemi~ni industriji 21,8 %, Termoelektrarni Tuzla 11,4 %, kovinski industriji 5,6 %, industriji gradbenega materiala 3,4 %, prehrambeni industri­ ji 1,6 %, grafi~ni industriji 1,4 % in tekstilni industriji 1,3 %. Na Ljuba~eh, ju`no med Tuzlo in @ivinicah, obratuje pekarna, kjer je leta 2003 delalo 364 ljudi. Leta 1999 je bil Lukavac z 2752 oziroma 10,2 % delavcev na drugem mestu po industrijski razvi­tosti v Tuzelski kotlini. V kemi~ni industriji je bilo zaposlenih 62,1 % delavcev, v rudnikih 24,7 %, industriji gradbenega materiala 9,5 % in tekstilni industriji 3,7 % (Nurkovi} 2001). Industrijska cona v Lukavcu le`i vzdol` reke Spre~a in regionalne ceste. V njej so tri velike tovar­ne: tovarna sode, koksa in cementarna. Meri 50,5 ha, kar je 34,0 % industrijskih povr{in Tuzelske kotline. Za razvoj industrije v Lukavcu so najbolj pomembni Termoelektrarna Tuzla, kamnolom Vijenac, rud­nik premoga [ikulje, bli`ina jezera Modrac in izvir slane vode Hukalo. Tretja industrijska cona se je razvila v @ivinicah na 10,1 ha in le`i na treh lo~enih krajih: blizu `elez­ni{ke postaje v @ivinicah, na obrobju Dubrave in \ur|evika ter poleg regionalne ceste Tuzla–Sarajevo. Leta 2003 je bilo v @ivinicah 5 tovarn s 4321 delavcev. V premogovnikih jih je delalo 60,4 %, v kovin­ski industriji 16,8%, lesni 11,5 %, prehrambeni 7,4 % in tekstilni industriji 3,9 %. Ob gradnji je bila cona na obrobju mesta, zdaj pa so objekti v celoti znotraj mesta. Industrijska cono v Banovi}ih je s svojim rudnikom pomembna za Termoelektrarno Tuzla in tovar­no sodavice Lukavac. Le`i na zahodu mesta ju`no od reke Oskova in pokriva 9,6 ha. Razvijati se je za~ela `e leta 1946. Leta 1999 je zaposlovala 1351 delavcev oziroma 5,0 % delavcev celotne Tuzelske kotline. V rudniku ~rnega premoga Banovi}i jih je delalo 1048 oziroma 77,6 %, kovinski industriji 195 oziro­ma 14,4 % in tekstilni industriji 108 oziroma 8,0 %. Ostale tovarne v Tuzelski kotlini so manj{e in pokrivajo 8,1 ha povr{ine. V Kalesiji je bilo leta 1999 v industriji zaposlenih 1105 delavcev (Ati} 1996). Preglednica 1: Aktivno prebivalstvo po sektorjih dejavnosti leta 1964 in leta 2004 v ob~inah Tuzelske kotline v % (Statisti~ki godi{njak … 1961 do 1991; Izve{taji … 1971 do 1991; Statisti~ki godi{njak/ljetopis ... 2000). leto Tuzla Banovi}i @ivinice Lukavac Kalesija Tuzelska kotlina primarni sektor 1964 1,9 8,8 29,3 4,7 70 6,5 1970 0,9 3,9 6,8 2,8 44,5 2,7 1981 0,6 2,2 1,9 0,8 25,9 1,2 1991 0,8 1,9 1,5 0,6 14,5 1,3 1999 0,7 4,1 1,6 1,2 8,8 1,3 sekundarni sektor 1964 66,6 78,7 58,7 80,5 3,1 69,1 1970 59,5 77,8 67,6 73,9 2,9 63,3 1981 71,1 70,8 80,5 79,3 34,7 72,8 1991 64,9 71,6 79,9 77,1 62,1 69,4 1999 61,6 50 72,8 61,2 64,7 62,1 terciarni sektor 1964 31,5 12,5 12 14,8 26,9 24,5 1970 39,5 18 25,1 23 51,4 33,8 1981 28,3 26,9 17,5 31,5 39,3 27,8 1991 34,3 26,4 18,5 22,1 23,5 29,3 1999 37,6 45,7 25,5 37,5 26,3 36,4 V zadnjih letih je bilo zgrajenih pribli`no deset novih tovarn v lesni, prehrambeni in kovinski indu­striji. Zna~ilno je zgo{~evanje industrije ob magistralah Zvornik–Kalesija–Tuzla–Lukavac–Doboj in Banovi}i–@ivinice–Tuzla. Proces preobrazbe gospodarstva v Tuzelski kotlini podobno kot po vsej Bosni in Hercegovini pote­ka zelo po~asi in v te`kih razmerah. Vojni so sledili deindustrializacija, nezaposlenost, hitra privatizacija in majhna tuja vlaganja. Vojna {koda naj bi v Tuzelski kotlini dosegla pribli`no 150 milijard USD. Gospo­darskih prilo`nosti je malo, procesi deagrarizacije, urbanizacije, deruralizacije in preobrazbe prebivalstva pa so zelo po~asni. Najpomembnej{a gospodarska panoga v Tuzelski kotlini je {e vedno industrija z najve~jimi vlaga­nji, vendar njen vpliv na dohodke in {tevilo zaposlenih upada. Leta 1981 je bilo v sekundarnem sektorju zaposlenih 45.068 ali 72,8 % aktivnega prebivalstva, v terciarnem sektorju 17.256 ali 27,8 % in v primarnem 720 ali 1,2 %. Najve~ji del aktivnega prebivalstva v primarnem sektorju je zaradi {ibkega industrijskega razvoja in prevladujo~e kmetijske usmeritve imela ob~ina Kalesija s 25,9 %, pri ostalih ob~inah pa je bil del aktivnega prebivalstva v primarnem sektorju zelo nizek (preglednica 1). Del aktivnega prebivalstva, zaposlenega v sekundarnem sektorju, je bil zelo visok pri vseh ob~inah: @ivinice 80,5 %, Lukavac 79,3 %, Tuzla 71,1 %, Banovi}i 70,8 % in Kalesija 34,7 %. V ter­ciarnem sektorju je bilo zaradi {ibkega industrijskega razvoja in usmeritve v obrt in trgovino najve~ aktivnega prebivalstva zaposlenega v Kalesijah z 39,3 %, sledijo pa ob~ine Lukavac z 31,5 %, Tuzla z 28,3 % in Banovi}i s 26,9 %, predvsem zaradi ve~jega {tevila zaposlenih v `elezni{kem in cestnem prometu. Do leta 1991 se je dele` aktivnega prebivalstva v Tuzelski kotlini dvignil na 34,4 % in v @ivinicah na 18,5 %, dele` terciarnega sektorja pa v Tuzelski kotlini na 29,3 %. Tega leta so zaprli ve~ tovarn in odpustili delavce v kemi~ni industriji v Tuzli, Lukavcu in @ivinicah. Leta 1999 je v sekundarnem sektorju Tuzelske kotline delalo 38.275 delavcev ali 62,1 % aktivnega prebivalstva. Od leta 1991 se je {tevilo zaposlenih zmanj{alo za 7,3 %. [tevilo delovnih mest v sekun­darnem sektorju se je v Lukavcu zmanj{alo za 5056, v Banovi}ih za 3655, @ivinicah za 1257 in Tuzli za 78. Do leta 2004 se je dele` aktivnega prebivalstva v terciarnem sektorju v Tuzelski kotlini pove~al za 7,1 %, v ob~ini Banovi}i za 19,3 %, Lukavac za 15,4 %, @ivinice za 7 %, Tuzla za 3,3 % in ob~ini Kalesija za 2,8 %. 4 Premog in sol V Tuzelski kotlini kopljejo premog v odprtem kopu pliocenskega lignita Kreka v Tuzli od leta 1884. Avstrijski geolog Katzer je prvi analiziral nahajali{~e med Kalesijo in Pura~i}em in ocenil, da le`i{~e premoga meri 40 km v dol`ino, 10 km {irino in skriva pribli`no 4 milijarde t rude (Basler 1985). Leta 1946 so v sklopu premogovnika odprli nov kop v Banovi}ih, kjer so v enem letu pridobili 107.000 t ~rnega premoga, kasneje pa so kope odprli {e v Lukavcu in Lipnici (Martinovi} 1985). Na podlagi premoga so zgradili ve~ tovarn. Ve~je so tovarna koksa v Lukavcu, termoelektrarna v Tuzli, ki je z ve~ kot 4 miljoni t letno najve~ji porabnik premoga v kotlini. Druga najve~ja porabnika sta tovarna koksa v Lukavcu s pribli`no 2 milijonoma t letno in tovarna soli v Tuzli z 1,5 milijona t letno (Marti­novi} 1985). Med letoma 1991 in 1995 je pridobivanje premoga upadalo, nato pa je spet nara{~alo. Danes v pre­mogovnikih dela ve~ kot 16.000 rudarjev, ki na leto izkopljejo pribli`no 7,5 milijona t premoga. Nahajali{~e soli le`i pod zahodnim delom Tuzle na globini med 150 in 700 m in se razteza od jugovz­hoda proti severozahodu. Dolgo je 3 km in {iroko 1,5 km (Basler 1985). Sprva so sol uporabljali le za prehrano bli`njega prebivalstva. Podzemna voda zaradi izpiranja soli, predvsem na globini med 200 in 250 m, postane slana. Naj­pomembnej{e zajetje slane podzemne vode je povezano z rekama Jala in Solina ter potokoma Trnovac in Hukalo. ^rpali{~i Trnovac in Hukalo ~rpata vodo iz globine 250 m z zmogljivostjo med 12 in 14 m3 vode na uro, nato pa jo prek kanalov odvajata proti tovarni soli Lukovac, kjer jo predelajo, in sicer okoli rudarstvoindustrija koksaindustrija soliindustrija sodepetrokemi~na industrijagradbena industrijakovinska industrijaelektroindustrijausnjarska industrijaprehrambena industrijagrafi~na industrijalesna industrijatekstilna industrijaindustrija plastike~evljarska industrijadruge veje industrije premog aktivni rudnikizaprti rudniki sol aktivni rudnikizaprti rudniki Slika 1: Zaposleni glede na industrijske panoge po naseljih v Tuzelski kotlini med letoma 1991 in 2004. 2,5 milijona m3 na leto (Vujovi} in Stojkovi} 1985). Najve~ soli so pridobili leta 1992, kar 133.596 t, leta 2000 pa zaradi zmanj{evanja proizvodnje v kemi~ni industriji le {e 32.646 t. Novo nahajali{~e kamene soli so na{li 1200 m globoko pod goro Majevica na obrobju Tetina, 8 km jugovzhodno od Tuzle. Zaloge soli naj bi bile od 300 do 350 milijonov t. Ob proizvodnji 300.000 t soli na leto bi bilo izkori{~anje mo`no pribli`no 30 let. Zaradi izkori{~anja soli v rudnika Tu{anj so se tla sredi Tuzle ponekod ugreznila tudi za 50 m. Kar 500 objektov z 2350 stanovanji in srednjo {olo je bilo po{kodovanih, vendar jih niso obnovili, pa~ pa so v zahodnem delu mesta zgradili nove (Igi}-Munti} 1985). 5Sklep Razvoj industrije Tuzelske kotline je temeljil predvsem na kemi~ni industriji ter proizvodnji pre­moga in soli. Zadnja vojna je prekinila poslovanje z obmo~ji zunaj kotline, pa tudi po vojni se je gospodarska kriza nadaljevala: v najslab{em polo`aju so tovarna Polihem v Tuzli in tovarna sode v Lukav­cu, tovarna koksa pa je celo opustila proizvodnjo. Industrija se soo~a s privatizacijo, nere{enimi lastninski odnosi in slabo izobrazbeno sestavo prebivalstva, zaradi zastarele tehnologije pa ne more ve~ konku­rirati na trgu. Vse to povzro~a hude socialne probleme. Prihodnost bo morala mo~no spremeniti gospodarska in prebivalstveno sestavo ter regionalni raz­voj. Odpraviti bo treba neenakomeren prostorski razvoj industrije v Tuzelski kotlini, ki je povzro~il {tevilne gospodarske in socialne probleme v Tuzli in Lukavcu (Babovi}, Klapi} 1996). Centralizacija industrije ima nekatere dobre, pa tudi {tevilne slabe vplive, predvsem na okoli{ke vasi. Zato bi morali pozitivne in negativne u~inke centralizacije natan~no preu~iti, nato pa najti najbolj primerne ukrepe za enako­meren razvoj vseh predelov kotline. 6 Viri in literatura Ati}, E. 1996: Prestrukturiranje i razvoj rudnika Tuzlansko-podrinjskog kantona. Zbornik radova. Tuzla. Babovi}, S., Klapi}, M. 1996: Stanje, problemi, strate{ki ciljevi i globalni pravci razvoja privrede Tuz­ lansko-podrinjskog kantona. Zbornik radova. Tuzla. Basler, \. 1985: @upa i grad soli u srednjem vijeku. 100 godina Fabrike soli Tuzla. Doboj. Igi}-Muniti}, D. 1985: Prisilne urbane promjene u centralnom dijelu Tuzle. 100 godina Fabrike soli Tuzla. Doboj. Izvje{taji Fabrike sode, Lukavac 1981–1991. Lukavac. Izvje{taji Fabrike soli, Tuzla 1971–1991. Tuzla. Izvje{tji Fabrike koksa, Lukavac 1981–1991. Lukavac. Martinovi}, T. 1985: Tehni~ko-tehnolo{ki razvoj Rudnika Kreka u periodu 1885–1944. godine. Tuzla. Mileti}, D. 1999: Termoelektrana Tuzla 1959–1999. Tuzla. Nurkovi}, R. 2001: Vpliv industrije na razvoj Tuzlanske kotline. Doktorska disertacija, Oddelek za geo­ grafijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljana. Ljubljana. Nurkovi}, R. 2002: Industrija kao faktor regionalnog razvoja Bosne i Hercegovine na primjeru razvo­ja industrije u Tuzlanskoj kotlini. Zbornik radova. Zagreb. Nurkovi}, R. 2003: Uticaj industrije na razvoj naselja i raspored naseljenosti u Tuzlanskoj kotlini. Zbor­nik radova Me|unarodnog nau~nog seminara Regionalno razvojna problematika Bosne i Hercegovine i susjednih zemalja u procesu pribli`avanja Evropskoj Uniji. Tuzla. Statisti~ki godi{njak Bosne i Hercegovine za 1961, 1971, 1981 i 1991. godinu. Sarajevo. Statisti~ki godi{njak/ljetopis Federacije Bosne i Hercegovine 2000. Sarajevo. Vujovi}, M., Stojkovi}, J. 1985: Stanje sirovinske osnove i perspektive daljeg razvoja solarstva u Tuzli. 100 godina Fabrike soli Tuzla. Doboj. ^lanek je iz angle{kega jezika prevedel @iga Drobni~. 7 Summary: The influence of industry on regional development of the Tuzla basin (translated by the author, arranged by @iga Drobni~) The Tuzla basin is one of the most industrialized parts of the country with a very complex indus­trial structure. Several factors had an important role in the economic development of the region namely its natural resources, location, and physical characteristics. Despite the fact that accumulations of natural resources in the Tuzla basin were already known in antiq­uity important economic development actually started with the annexation-process of Bosnia-Herzegovina by the Austro-Hungarian Empire. The first industrial mining – coal and salt – occurred at the end of the 19th century. After the first world war the Tuzla basin faced a new political and economic situation: the num­ber of industrial workers grew and new industries emerged, particularly the chemical industry and the industry of construction material. Nevertheless economic development was slow due to the insignif­icant role of national capital, strong foreign competition, a predominantly agricultural social structure and the political and economical crisis in Yugoslavia. The period after the second world war was marked by a centralization of industry and a massive industrialization expanding the industrial base on a variety of fields, including steel, coke, and ener­gy. Industry became the dominant force of regional development with mining and chemical industry as its most important elements. At the beginning of the 80's when the region reached its peak of eco­nomic development almost 32,000 industrial workers were employed. Towards the 90's there was a gradual decline in the industrial strength of the Tuzla basin, aggravating with the last Balkan war and a new political and economic situation of the region. The last decade shows a slight increase in tertiary activities with the secondary sector remaining as the most important in the economic structure of the region. One of the difficulties remains the unequal spatial development – a relic of the centralization of industry – and the obsolete technology used. In order to bring positive changes to the economic development, a revision of its structure is of necessity. O POMENU ANTONA MELIKA ZA SLOVENSKO GEOGRAFIJO AVTOR dr. Ivan Gams Ulica Pohorskega bataljona 185, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija UDK: 910:929 Melik A. COBISS: 1.02 IZVLE^EK O pomenu Antona Melika za slovensko geografijo Prvi slovenski u~itelj geografije na mladi ljubljanski univerzi po 1. svetovni vojni (1927–1966), Anton Melik (1890–1966), je poleg mnogih drugih razprav objavil tudi dve monografiji Slovenije, prvo v dveh knjigah (leta 1935 in leta 1936 na skupno 719 straneh) in drugo v eni knjigi (leta 1963 na 517 straneh), pred tem pa {tiri knjige o posameznih delih Slovenije v letih 1954, 1957, 1959 in 1960 na skupno 2861 strani. Od vseh dosedanjih slovenskih geografov je dosegel najvi{ja priznanja znanstvenih in dr`avnih ustanov. Kljub temu so leta 2006 {tudenti zadnjega letnika Oddelka za geografijo Filozofska fakultete Univerze v Ljub­ljani v anketi Melikovim publikacijam pripisali predvsem zgodovinsko vrednost za slovensko geografijo. Ta ~lanek razpravlja o vzrokih za tako mnenje in navaja kot primer nekaj Melikovih ugotovitev, ki so pomemb­ne tudi za sedanjo geografijo. Zna~ilno je, da je v tujini o Antonu Meliku poro~al le Thomas Colin v reviji Geographers Bibligraphical Studies 9 leta 1985. KLJU^NE BESEDE zgodovina slovenske geografije, Anton Melik, geograf, Slovenija ABSTRACT On the importance of Anton Melik for the Slovenian geography The first Slovenian teacher in geography (1927–1966) at the new University of Ljubljana after the first world ware Anton Melik (1890–1966) has published beside the numerous papers also two monographs of Slovenia, the first one in two books (in 1935 and 1936 with 719 pages), and the second one in 1963 (517 pages) with former four books on the separate parts of the country in the years 1954, 1957, 1959 and 1960, altogether 2861 pages. From all Slovenian geographers till now he achieved the highest recognition of the Slovenian scientific and public authorities. Despite of that the students of the last class at the Department of geogra­phy in Ljubljana in a questionnaire in the year 2006 considered the Melik's publications to have mostly historical and not actual value for the Slovenian geography. This article quotes some topics from Melik's publications still important for contemporary geography. This article considers the reasons for the obliv­ion on Melik. The only report on Anton Melik in foreign countries, characteristically, was published by Thomas Collin in Geographers Bibliographical Studies 9 in 1985. KEY WORDS history of the Slovene geography, Anton Melik, geographer, Slovenia Uredni{tvo je prispevek prejelo 25. maja 2006. 1Uvod V drugi polovici 20. stoletja je pri{lo do preloma v razvoju slovenske geografije. Geografski oddel­ki pri visoko{olskih ustanovah so se pomno`ili (Ljubljani sta se pridru`ila Maribor in Koper). [tevilo slu{ateljev geografije je skokovito nara{~alo, z njimi pa tudi {tevilo mladih u~iteljev geografije. Razisko­valna usmerjenost se je iz regionalne geografije prevesila v dru`beno geografijo in v njej v okoljevarstveno problematiko. Prevladale so ra~unalni{ke metode z geografskimi informacijskimi sistemi na ~elu in mne­nja, da raziskave brez kvantitativnih podatkov za stroko niso moderne. Tiskano besedo tudi v geografiji vedno bolj zamenjujejo digitalni mediji. Vse to je v razvoj slovenske geografije vneslo zarezo. Nekateri geografi menijo, da spadajo objave izpred 1. svetovne vojne le {e v zgodovino geografije in so brez prave sedanje vrednosti. To na~elno mi{­ljenje ni v skladu z znanstveno paradigmo, da je treba probleme obravnavati razvojno. Ta sestavek navaja iz Melikovih objav za vzorec nekaj ugotovitev, ki so za stroko {e vedno aktualne. 2 Melik od gimnazijskega u~itelja zgodovine do univerzitetnega profesorja geografije O `ivljenju in objavah Antona Melika obstaja precej podatkov. Najdemo jih v prvih treh povojnih knjigah Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani s podnaslovom Biografije in bibliografije univerzitetnih u~iteljev in sodelavcev. Ob{irneje je o njegovih objavah in `ivljenju leta 1960 pisal v Geografskem vestniku Svetozar Ile{i~ ob Melikovi sedemdesetletnici. Pozneje se je prav tam s posebnim ~lankom spomnil njegove smrti Kokole (1967). Melikovo delo je doslej najbolj osvetlila proslava ob stoletnici njegovega rojstva, ki jo je pri­redila Slovenska akademija znanosti in umetnosti v sodelovanju z Geografskim dru{tvom Slovenije. Na njej so poleg geografov (Gams 1990; Vri{er 1990) referirali delegati Slovenske matice (Bernik 1990), klimatolog Slika 1: Anton Melik (1890–1966) leta 1930. (Furlan 1990), zgodovinar (Voje 1990) in etnolog (Cevc 1990). Slednji je zaradi pomembnosti objav o tipo­logiji kme~ke hi{e in kme~kega doma, o kozolcu, naseljih in planinah v Alpah s prisotnimi kolegi, diskutanti vred izrekel Meliku ve~ pohval za razvoj etnologije kot geografi za napredek geografije. Razen omenjene proslave se Geografsko dru{tvo doslej ni spomnilo Melikovih jubilejev. Da bi se nanj spomnili vsaj ob tretjih Melikovih dnevih, `elim obuditi spomin nanj v mnenju, da so njegovi znanstveni prispevki h geografski znanosti in njegova dru`bena uveljavljenost na{, {e ne dovolj izko­ri{~eni kapital za na{o stroko. V Melikovem `ivljenjepisu nekatere morda presene~a navedba, da je bil leta 1927 kot srednje{olski profe­sor zgodovine na ljubljanski univerzi izvoljen za docenta za geografijo. Za pojasnilo moramo pose~i v njegova mlada leta. Rojen je bil leta 1890 v ^rni vasi, to je tam, kjer so stoletje prej po zni`anju odtoka Ljubljanice izvedli na~rtno izsu{evanje mokrotnega, nekdaj jezerskega dna Ljubljanskega barja. Na majhni kmetiji je od sedmih rojenih otrok `ivih ostalo pet in ti so z Antonom vred na {e vedno vla`nih travnikih in njivah morali krepko pomagati star{em, da so lahko pre`iveli. Pri tem je na{ jubilant spoznaval pomen zemlje za kvaliteto `ivljenja kmetovalcev. Agrarna geografija mu je bila zato pri srcu vse `ivljenje. Iz pripovedovanja star{ev in va{~anov je izvedel tudi za zgodbo, kako je pred slabim stoletjem potekalo na~rtno izsu{evanje nek­daj jezerskega dna in nekaj desetletij pozneje omogo~ilo na~rtno kolonizacijo, med katero so na barjanska tla pri{li tudi njegovi predniki. To znanje je Anton Melik ~etrt stoletja pozneje dopolnil z objavljenimi in arhivski­mi viri in s sedemdeset strani dolgo knji`ico 13. januarja 1927 na ljubljanski univerzi dosegel doktorski naziv. V komisiji za oceno sta bila dva zgodovinarja in kot prvi fizi~ni geograf, dr. Artur Gavazzi, dotedanji vodja in edini u~itelj geografske katedre na Filozofski fakulteti. [e isto leto, ko se je Artur Gavazzi vrnil v Zagreb, je bil srednje{olski u~itelj zgodovine Melik sprejet za docenta za geografijo in s tem za predstojnika katedre. Za tistega, ki pozna Melikove objave in njegovo delovanje do leta 1927, ta odlo~itev ni bila posebno presenetljiva. Dotlej je namre~ Melik med drugim objavil zgodovinski u~benik za Jugoslavijo v snopi~ih (Ljubljana 1919 in 1920), Zgodovino srednjega veka (1920), a tudi geografski u~benik pod naslovom Jugo­slavija, zemljepisni pregled (v dveh delih, Ljubljana 1921 in 1923). Zakaj je bil za univerzitetnega u~itelja geografije izbran prav Anton Melik, bi mogli z gotovostjo odgovoriti {ele po pregledu arhiva ljubljanske univerze. Ker je bil prvo imenovani ~lan komisije za Melikovo disertacijo Hrvat Artur Gavazzi, lah­ko domnevamo, da se je vrnil v Zagreb po lastni `elji, mogo~e tudi pod vplivom takratnega zamenjavanja tujerodnih univerzitetnih kadrov, ki so po ustanovitvi slovenske univerze za~asno zasedali mesta, za katere prej ni bilo dovolj kvalificiranih doma~ih strokovnjakov. Melik je bil tedaj `e priznan literat, saj je bil med drugim urednik Ljubljanskega zvona (1918). Med {tudijem na dunajski univerzi je do leta 1916, ko je kon~al {tudij zgodovine in geografije, deloval v revolucionarni stranki z glasilom Preporod, ki se je zavzemala za ve~je pravice in avtonomijo Slovanov v okviru Avstro-ogrske monarhije, proti koncu vojne pa za osamosvojitev ju`nih Slovanov. U~benike o Jugoslaviji je pisal tudi na pobudo {olskih obla­sti, ker jih je v novi dr`avi manjkalo. Z njimi je izpolnjeval tudi cilj Preporodovcev – prepre~evati {irjenje nem{kega vpliva proti Jadranu in proti jugovzhodu (Thomas 1985). Prizadevanje za pravice Ju`nih Slo­vanov mu je leta 1940 olaj{alo izvolitev za dopisnega ~lana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (takrat {e imenovane Akademija znanosti in umetnosti) v Ljubljani. Po objavah bi se Melik lahko ena­kovredno potegoval za univerzitetnega u~itelja zgodovine, vendar so bila zanjo u~iteljska mesta na univerzi `e zasedena s Slovenci. Zdaj vemo, da je bila Meliku {ir{a geografija bolj pisana na ko`o kot zgodovi­na. Za pojasnitev strokovnih problemov, ki se jih je loteval, je namre~ uporabljal vse razpolo`ljive vire, ne glede na to, kateri stroki pripadajo. Njegove objave zadevajo predmet domala vseh geografskih panog. 3 Vzor~ni primeri izsledkov iz Melikovih objav s trajno veljavo v geografiji Za dokaz Melikove strokovne {irine in {e sedanje vrednosti si oglejmo njegovo {tudijo Ljubljansko mosti{~arsko jezero in dedi{~ina po njem (1946, 223 strani). V okviru projekta osu{evanja Ljubljanskega barja je potekalo tudi izdatno poglabljanje Ljubljani~inega korita v Ljubljani med Zvezdo in Gosposko ulico. Na podlagi tehni~nih poro~il o poglabljanju in pisanih virov Melik ugotavlja, da so pri poglabljanju ni`e Tromostovja odkopavali savski konglomerat, od tu navzgor pa v glavnem {oto, ilovico in glino. V tej akumula­ciji in rekonstruirani »Ljubljanski dolinki« vidi dokaz, da je barjansko mosti{~arsko jezero nastalo zaradi akumulacijske faze Save in njenega pritoka Ljubljanice. Zato naj bi Ljubljanica tudi poplavljala Stari in Mestni trg. Valvasor je zapisal, da je ob poplavi leta 1537 »… bilo treba iz nekih hi{ skozi zgornja okna stopati v ladje …« (Rupelj 1969, 396). Ne glede na to, katera teza o nastanku Ljubljanskih vrat in akumulacije v njih dr`i, tektonsko grezanje ali erozija rek, terase med Rotov`em in [entjakobom ni mogo~e uvr{~ati med terase Ljubljanice. Za gradnjo Starega in Mestnega trga so tr`ani morali izravnati spodnji del meli{~a pod najbolj strmim hribskim pobo~jem iz permskega pe{~enjaka in skrilavcev, da so dobili ravnino za ulico in hi{e oba­kraj nje in s tem varovalno lego med hribom in reko. Toda nasutina in naplavina spadata med potresno najbolj nevarne podlage zgradb, kar je »dokazal« tudi ljubljanski potres leta 1895, ko so v Stritarjevi ulici, kjer je izravnava meli{~a pod nekdanjim kamnolomom nad Rotov`em naj{ir{a, bile najbolj po{kodovane hi{e. Po na~elu, da je preventiva bolj{a od kurative, bi morali za~eti protipotresno utrditev najslab{ih ljubljan­skih stavb in dela za~eti med Rotov`em in [entjakobom. Antropogeno preoblikovani mikrorelief in sedimenti pod povr{jem v mestu v Ljubljanskih vratih izzivajo k podrobnim {tudijam, ki bi imele v Melikovih zapi­sih najstarej{ih reperjev in sedimentov, razkritih pri poglabljanju Ljubljanice, zanesljive najstarej{e vire. Ljubljansko naselje je v tej Melikovi {tudiji le del preu~itve vsega nekdanjega zajezitvenega barjan­skega mosti{~arskega jezera. Tudi tu je objavil nove izsledke, ki dopolnjujejo znanje iz geografije, zgodovine, arheologije, geologije, hidrologije, prometa po Ljubljanici in drugih strok. Poglejmo si kot primer {e razpravo Morfologija in gospodarska izraba tal v Bohinju. Melik (1927, 42 strani) v njej v bohinjski kotlini in na {irokem goratem obodu s tekstom, fotografijami in skicami prikazuje ledeni{ko in periglacialno akumulacijo, druge drobne reliefne in vodne pojave, talne razmere in klimo, hkrati pa jih povezuje z agrarno rabo tal, sezonskim selitvenim pa{ni{tvom, naselji, s planinami in fu`inarstvom in drugim. Poglablja se tudi v problematiko nastanka kotline, njeno geolo{ko sestavo in zgodovino poselitve. Dru`­bene razmere so se pozneje tudi v Bohinju zelo spremenile, naravna pokrajina, razen novej{ega strojnega trebljenja fluvioglacialnih kamnov na travnikih in njivah v Spodnji Bohinjski dolini, je ostala domala enaka, seveda, ~e prezremo zara{~anje planin z gozdom. Pri najnovej{i posodobitvi znanja o Bohinju bi moral sedanji geograf na novo analizirati predvsem dru`benogeografsko stanje in ugotoviti, koliko je {e naslonjeno na narav­ne razmere, kot jih obravnava Melik. Vnaprej{nje neupo{tevanje Melikove {tudije samo zaradi starosti ne prenese znanstvene kritike. Razprava je {e uporabna tudi za vodje srednje{olskih ekskurzij, saj nobena druga ne navaja toliko podrobnosti o naravnih razmerah in o povezanosti naravnih in dru`benih pojavov nanje. Naj ob tej priliki pripomnimo, da je Melikova razprava o Bohinju nastajala v okviru obi~ajnega pote­ka Melikovega po~itnikovanja v Stari Fu`ini ali kje drugje. Dopoldne je tri ure urejal terenske zapiske in pisal spoznanja iz prej{njega popoldneva, popoldne pa od{el na novo terensko analizo (pripoved dr. Valterja Bohinca avtorju tega sestavka). V naslednjih dveh letih je raz{iril preu~evanje moren prek Pokljuke do De`ele, kjer je upravi~eno zavrnil trditve o stekanju ledenikov iz jeseni{ke Doline, Radov­ne in Bohinja. Tja, v Blejski kot, se je raz{iril le Bohinjski ledenik (Melik 1929–1930). Svoje ugotovitve o planinskem pa{ni{tvu v Bohinju je Melik preverjal {e v {ir{i okolici in jih obja­vil v knjigi Planine v Julijskih Alpah (Melik 1950). Po Ile{i~u (1960) je to njegovo zadnje v miru napisano in pretehtano pomembno delo o soodvisnosti med gorsko naravo in dru`bo. Med njegove klasi~ne regio­nalne analize spada tudi {tudija Bovec in Bov{ko (1962). 4 Anton Melik kot javni delavec, ustanovitelj geografskih institucij in usmerjevalec mladih geografov Med 2. svetovno vojno se je Anton Melik spet pridru`il revolucionarnemu osvobodilnemu giba­nju, ne ve~ kot {tudent, ampak kot univerzitetni profesor z ugledom v jugoslovanski dr`avi. Nova povojna oblast mu je poverila visoke polo`aje. Med letoma 1950 in 1966 je bil predsednik Slovenske matice, ki ji je s tem zagotovil nadaljnjo vladno finan~no podporo (Bernik 1990). Bil je ~lan Glavnega odbora Socialisti~ne zveze delovnega ljudstva Slovenije, med letoma 1945 in 1958 ~lan ljudske skup{~ine Ljud­ske republike Slovenije, predsednik skup{~inskega sveta za prosveto in kulturo, med letoma 1945 in 1946 dekan Filozofske fakultete, dva mandata, od leta 1946 do leta 1950, rektor univerze v Ljubljani. Obdr­`al je mesto predsednika Geografskega dru{tva Slovenije (leta 1957 je postal njegov ~astni predsednik), urednika Geografskega vestnika in predstojnika Oddelka za geografijo Filozofske fakultete. Visoke uprav­no-politi~ne in strokovne polo`aje je izkoristil za ustanovitev dveh novih geografskih in{titucij. Kot ~lan Slovenske akademije znanosti in umetnosti je leta 1946 ustanovil Geografski in{titut SAZU in iste­ga leta tudi Zemljepisni muzej. Muzej se je po nekaj letih `ivotarjenja pridru`il In{titutu za geografijo Univerze, s katerim je bil v isti stavbi v Ulici francoske revolucije 7, mnogo pozneje pa je bil vklju~en v Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Kot tajnik razreda za naravoslovje in medicino SAZU je Melik sogla{al ali morebiti celo predlagal ustanovitev In{tituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni; brez njega bi dobil ime Speleolo{ki in{titut. V navedenih ustanovah zdaj raziskuje skoraj trideset geografov. Med obema svetovnima vojnama je bil Melik edini univerzitetni u~itelj geografije. @e pred vojno izvoljeni docent dr. Svetozar Ile{i~ je prevzel predavanja {ele po 2. svetovni vojni. V tej lu~i dobijo Melikove {tevilne predvojne objave posebno vrednost. Melik, ki je pred vojno slovel kot izvrsten predavatelj, vodja razgibanega seminarja in nekajdnevnih intenzivnih terenskih ekskur­zij s {tudenti (Ile{i~ 1960; Gams 1990), je moral zaradi prevzetih politi~nih funkcij bistveno zmanj{ati pedago{ko in svetovalno delo mladim sodelavcem, ki smo dobili slu`bo v novih geografskih institu­cijah. Pogosto smo pogre{ali ve~ navodil, kako naj dodeljene raziskave izpeljemo. Takratno Melikovo odsotnost smo prav razumeli in opravi~evali {ele pozneje, ko smo zvedeli za vse njegove zadol`itve. Po njegovem naro~ilu smo v Geografskem in{titutu SAZU (tako se je do leta 1976 imenoval sedanji Geograf­ski in{titut Antona Melika ZRC SAZU) ob sodelovanju z zunanjimi sodelavci med drugim preu~evali Triglavski ledenik (od leta 1946) in Skutin ledenik (od leta 1948), sne`ne plazove, trajna sne`i{~a, poze­be in poplave, geomorfologijo obrobnega slovenskega gri~evja, alpska jezera, regionalne probleme, samotne kmetije in tako dalje. Med letoma 1961 in 1966, to je do leta Melikove smrti, smo na Geograf­skem in{titutu SAZU trajno zaposleni (po letu 1951 smo bili v glavnem trije asistenti, dva kartografa in en fotograf ), zunanji sodelavci in drugi objavili 51 razprav in knjig. Navaja jih ciklostirani zvezek »Geografski in{titut Antona Melika SAZU 1947–1981« (Ljubljana 1981, 27 strani). V tem obdobju je bilo v Sloveniji nekaj izjemno hudih naravnih nesre~, ki jih je in{titut obdelal in dokumentiral (sne`­ni plazovi v zimah 1950/51 in 1951/52, katastrofalna poplava v pore~ju Savinje leta 1954). V povojnih letih smo slovenski geografi mogli manj sodelovati s tujino kot sedanje mlaj{e gene­racije. Zato in ker je Meliku za tujino zmanjkovalo ~asa, je njegovo uveljavljanje v tujini mo~no zaostajalo za dose`enim v domovini. V Beogradu, mestu njegovega vzornika, predsednika Srbske akademije znanosti in umetnosti geografa Jovana Cviji}a, ga je Srbsko geografsko dru{tvo izvolilo za ~astnega ~lana. Jugo­slovanski predsednik ga je odlikoval z redom dela 1. stopnje, doma pa je dobil Kidri~evo nagrado. Njegove pionirske zasluge za razmah geografije na slovenskih tleh drugi slovenski geografi nismo uspeli pred­staviti mednarodni javnosti. To je po Melikovi smrti napravil {ele Vale`an Thomas Colin (1985). 5 Usihanje poznavanja Melikovih dose`kov med mladimi v lu~i ankete iz leta 2006 Ob Melikovi smrti je Vladimir Kokole (1966) zapisal, da znanje o Meliku med mladimi geografi hitro usiha. Pozabljajo, da je bil Melik pionir slovenske znanstvene regionalne geografije in ~lovek, ki je od vseh dosedanjih geografov dosegel najve~ strokovnega in javnega ugleda v na{i domovini. Da bi dobili vpogled v sedanje poznavanje Melika med ljubljanskimi {tudenti geografije, je bila na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v geografskem seminarju pod vodstvom dr. Karla Natka aprila 2006 izvedena anketa. Vsem se za pomo~ zahvaljujem. Njeno podrobnej{o analizo prepu{~am bralcem teh vrstic. Osebno menim, da je Kokoletova ugotovitev do neke mere pravilna. Izhaja iz nepoznavanja obstoja slovenske geografije med obema svetovnima vojnama. Razmislek je potreben zlasti ob trditvi {tudentov, da je Melik ustanovil le eno geografsko institucijo, in ob navedbi dobre ~etrtine {tudentov, da imajo Melikove objave v sedanjo­sti prvenstveni pomen za histori~no in manj za fizi~no in regionalno geografijo. Melikove objave odlikuje obilno navajanje dotedanje literature. @e iz tega vzroka izhaja potreba, da pri novih raziskavah pregle­damo, kaj so o na{i problematiki pisale tudi starej{e geografske objave. V anketi vzbudijo pozornost zlasti ve~inska mnenja, da je bil Melik u~itelj {ele po 2. svetovni vojni in da je po njej za~el izhajati tudi Geografski vestnik. V spominu anketirancev je meglena vsa medvojna slovenska geografija. Da so v Meli­kovih objavah iskali podatek (podatke), odgovarja 46 % anketirancev, toda to~nega imena knjig Melikovih monografij o Sloveniji navaja le malo slu{ateljev. Iz ankete {e ni mogo~e zatrdno zaklju~iti, da nekateri ne `elijo navajati starej{ih raziskav, ker se bojijo, da bi s tem zmanj{ali vrednost svojega dela. Slu{atelji geografije so v anketi pod~rtali po njihovem mnenju najbolj primeren vpisan odgovor. V spodnjem pregledu sledi za navedenim vpra{anjem pripisan odstotek pod~rtanih najbolj primernih odgovorov (v oklepaju). Se{tevek ni 100 % (to je za 39 anketnih listov), ker nekateri slu{atelji na to vpra­{anje niso odgovorili. Melik je bil u~itelj geografije: • pred 2. svetovno vojno (28,2 %), • po drugi svetovni vojni (61,5 %). Prvi u~itelj po ustanovitvi geografske katedre po prvi svetovni vojni je bil: • Slovenec (64,1 %), • Srb (6,6 %), • Hrvat (12,8 %). Geografski vestnik je za~el izhajati: • pred drugo svetovno vojno (38,5 %), • po njej (53,8 %). Anton Melik je bil prvenstveno: • dru`benogeografski raziskovalec (0,0 %), • fizi~nogeografski raziskovalec (30,7 %), • regionalnogeografski raziskovalec (72,0 %). Monografija Slovenija je pred drugo svetovno vojno iz{la: • v eni knjigi (18,0 %), • v dveh knjigah (33,3 %), • v treh knjigah (38,5 %). Druga monografija o Sloveniji po drugi svetovni vojni je iz{la: • v eni knjigi (2,7 %), • v dveh knjigah (0,0 %), • v treh knjigah (5,1 %), • v {tirih knjigah (18,8 %), • v petih knjigah (74,4 %). Navedi naslove teh knjig (opomba: ni upo{tevano, ~e je pravilno naveden en naslov in so vsi ostali neto~ni): • brez navedbe (53,8 %), • nepopolni naslov(i) (25,6 %), • napa~ni naslov(i) (20,5 %), • vsi odgovori pravilni (0,0 %). Melikove objave imajo vrednosti predvsem za sedanjo: • histori~no geografijo (28,8 %), • fizi~no geografijo (33,3 %), • regionalno geografijo (61,5 %). Za sedanjost so: • pomembne (25,6 %), • delno pomembne (56,4 %), • niso pomembne (2,5 %). Prebral sem Melikovo delo z naslovom: • brez navedbe (53,8 %), • naslov(i) je (so) nepopolen(ni) (25,6 %), • napa~ni (20,5 %). V Melikovih objavah sem iskal podatek (podatke): • da (46,1 %), • ne (53,9 %). Melik je ustanovitelj: • Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU (100 %), • drugih institucij (0,0 %). 6 Sklep in mo`nosti za izbolj{anje Ker poznavanje preteklega razvoja stroke krepi stanovsko zavest, je potrebno misliti na ukrepe, kako zaustaviti pozabljanje na prehojeno pot stroke. Vzrok za slabo poznavanje objav Antona Melika med obema svetovnima vojnama izhaja tudi iz sodobnega izrivanja tiskanih besedil ob vedno ve~ji veljavi digitalne komunikacije. Trajnej{o re{itev je v tem smislu mogo~e iskati v na~rtnem prenosu tiskanih, za geografijo pomembnih objav na internet in njihovo vklju~evanje v obvezno ~tivo. Pred tem pa bi morali dose~i metode, kako prepre~iti izmi{ljanje ali izkrivljanje digitalno objavljenih podatkov zara­di ote`ene kontrole in njihove omejene trajnosti. 7 Viri in literatura Bernik, F. 1990: Anton Melik in Slovenska matica. Geografski vestnik 62. Ljubljana. Cevc, T. 1990: Prispevek dr. Antona Melika slovenski etnologiji. Geografski vestnik 62. Ljubljana. Furlan, V. 1990: Anton Melik – klimatolog. Geografski vestnik 62. Ljubljana. Gams, I. 1990: Proslava stoletnice rojstva Antona Melika (1. 1. 1890–8. 6. 1966). Geografski vestnik 62. Ljubljana. Gams, I. 1990: Melik in njegov ~as. Geografski vestnik 62. Ljubljana. Gams, I. 1990: Anton Melik in slovenska regionalna geografija. Geografski vestnik 62. Ljubljana. Habi~, P. 1990: Melikov prispevek h geomorfologiji in krasoslovju. Geografski vestnik 62. Ljubljana. Ile{i~, S. 1960: Ob sedemdesetletnici profesorja Antona Melika. Geografski vestnik 32. Ljubljana. Kokole, A. 1967: Anton Melik (1. 1. 1890–8. 6. 1966) in memoriam. Geografski vestnik 38. Ljubljana. Melik, A. 1919: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, I. del. Pota in cilji. Ljubljana. Melik, A. 1920: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, II. del. Ljubljana. Melik, A. 1921: Jugoslavija. Zemljepisni pregled, I. del. Pota in cilji. Ljubljana. Melik, A. 1923: Jugoslavija. Zemljepisni pregled. II. del. Pota in cilji. Ljubljana. Melik, A. 1927: Kolonizacija Ljubljanskega barja. Ljubljana. Melik, A. 1927: Morfologija in izraba tal v Bohinju. Geografski vestnik 3. Ljubljana. Melik, A. 1929–930: Bohinjski ledenik. Geografski vestnik 1-4. Ljubljana. Melik, A. 1946: Ljubljansko mosti{~arsko jezero in dedi{~ina po njem. Dela In{titut za geografijo 5. Ljubljana. Melik, A. 1935: Slovenija I, Geografski opis. I, Splo{ni del. Ljubljana. Melik, A. 1936: Slovenija I, Geografski opis II, Splo{ni del. Ljubljana. Melik, A. 1949: Jugoslavija, Zemljepisni pregled. Ljubljana. Melik, A., 1944: Mosti{~arsko jezero in dedi{~ina po njem. Razprave SAZU 2/1944. Ljubljana. Melik, A. 1950: Planine v Julijskih Alpah. Dela In{tituta za geografijo 1. Ljubljana. Melik, A. 1954: Slovenija, I. zvezek, Opis slovenskih pokrajin, Slovenski alpski svet. Ljubljana. Melik, A. 1957: Geografski opis, II. zvezek, Opis slovenskih pokrajin, [tajerska s Prekmurjem in Me`i{ko dolino. Ljubljana. Melik, A. 1959: Geografski opis, III. zvezek, Opis slovenskih pokrajin. Posavska Slovenija. Ljubljana. Melik, A. 1960: Geografski opis slovenskih pokrajin, IV. zvezek, Slovensko Primorje. Ljubljana. Melik, A. 1962: Bovec in Bov{ko, Regionalnogeografska {tudija. Geografski zbornik 7. Ljubljana. Meze, D. 1960: Bibliografija Antona Melika. Geografski vestnik 32. Ljubljana. Rupelj, M. 1969: Valvasorjevo berilo. Ljubljana. Thomas, C. 1985: Anton Melik, 1890–1966. Geographers Bibliographical Studies 9. London. Voje, I. 1990: Anton Melik – zgodovinopisec in avtor zgodovinskih u~benikov. Geografski vestnik 32. Ljubljana. Vri{er, I. 1990: Prispevek Antona Melika h geografiji slovenskih naselij. Geografski vestnik 62. Ljubljana. 8 Summary: On the importance of Anton Melik for the Slovenian geography (translated by the author) The first Slovenian teacher of geography at the new University in Ljubljana (1927–1966) and the most prominent geographer till now in Slovenia, Anton Melik, as author of the first geographical mono­graphs of Slovenia (two books, 1935 and 1936), of the second monographs (5 books, 1954–1963) and of numerous other publications provided a solid basis for the comparison with the recent geograph­ical structure of the land. But the inquiring of the students in geography in Ljubljana in 2006 has shown insufficient knowledge of the Melik's life and use of hi publications. The author therefore in his com­munication at the meeting called »Melik's days« (11–12 May 2006) in Ljubljana shortly presented contribution on Anton Melik to the Slovenian geography. By citing some topics from the Melik's pub­lications the author proved Melik's recent value also for the recent geography of Slovenia. Melik's publications still remain the best source for making comparison with the recent geographical features of Slovenia after its transformation from an agrarian to modern state of the European union. Anton Melik has been presented abroad only in Great Britain (Colin Thomas, Anton Melik, 1890–1966. Geographers Bibliographical Studies 9, 1985). METODOLOGIJA DOLO^ANJA FRAGMENTIRANOSTI GOZDA AVTOR Sebastijan Borko Kova~a vas 15, SI – 2310 Slovenska Bistrica, Slovenija seba_borko@yahoo.com UDK: 911.2:630*1(497.4) COBISS: 1.01 IZVLE^EK Metodologija dolo~anja fragmentiranosti gozda V prispevku je prikazana metodologija dolo~anja fragmentiranosti gozda na rastrskih podatkovnih slojih. Na temelju osmih kazalcev (dele` gozda, zveznost gozda, umerjena ponderirana povr{ina gozda, dele` rob-ne cone, povpre~na globina gozda, povpre~na ameboidnost gozda, povpre~na oddaljenost od gozda in povpre~na izoliranost gozda) se koli~insko dolo~a stopnja raz~lenjenosti, razdrobljenosti oziroma razpadlosti gozdne matice. Metodologija je deloma povzeta, deloma pa modificirana in prilagojena razmeram v Sloveniji. KLJU^NE BESEDE gozd, fragmentiranost, fragmentacija, kazalci, pokrajinska ekologija, Slovenija ABSTRACT The methodology of defining forest fragmentation The article presents methodology of defining forest fragmentation on raster data. Eight indices (forest pro­portion, forest continuity, moderated weighted forest area, edge zone proportion, average forest depth, average forest dismemberment, average distance from the forest, average forest isolation) quantitatively define forest dismemberment, fragmentation respectively forest disintegration stage. Presented methodology is partly adopt­ed, further modified and adapted to Slovenian conditions. KEY WORDS forest, fragmentation, indices, landscape ecology, Slovenia Uredni{tvo je prispevek prejelo 31. januarja 2005. 1Uvod Fragmentacija gozda je proces, »… ko ve~ja sklenjena povr{ina gozda, gozdna matica, preide v ve~ manj{ih, izoliranih gozdnih fragmentov ali zaplat z manj{o skupno povr{ino …« (Kry{tufek 1999, 115; Pullin 2002, 78; Primack 1998, 216). Pri fragmentaciji se povr{ina gozda zmanj{uje, hkrati pa se pove~uje {tevilo zaplat. Fragmentiranost gozda pa prikazuje stopnjo razdrobljenosti, razpadlosti in raz~lenje­nosti gozdne matice. Gozd pri preu~evanju njegove fragmentiranosti in fragmentacije vrednotimo iz pti~je perspektive. V ospredju je pogled iz zraka, analiziramo pa obliko, velikost, globino, raz~lenje­nost, lego, povezanost, medsebojno oddaljenost, razme{~enost in izoliranost gozdnih zaplat, dele` robne cone, dele` notranjega gozda in drugo. Metodologija dolo~anja fragmentiranosti gozda je bila razvita za preu~evanje stanja fragmentira­nosti in procesa fragmentacije gozda v dolo~eni zvezni prostorski enoti. Z metodologijo je mo`no ugotoviti in koli~insko opredeliti stanje razpadlosti gozdne matice ter uporabiti za spremljanje ~asovnega spre­minjanja fragmentiranosti. Metodologiji »model fragmentiranosti gozda« in »indeks fragmentiranosti gozda« sta deloma povzeti, deloma modificirani in izpopolnjeni ter s tem prilagojeni slovenskim raz­meram in podatkovnim slojem, ki temeljijo na rastrskih satelitskih slikah. Kazalci fragmentiranosti gozda so bili dolo~eni z vidika pokrajinske ekologije in oto{ke biogeografije, za katero je poleg dele`a robne cone, oblike, velikosti, globine, raz~lenjenosti, lege, povezanosti in razme{~enosti pomembna tudi med­sebojna oddaljenost in izoliranost gozdnih zaplat. Izraz fragmentiranost gozda temelji na angle{ki besedi fragment in pomeni odlomek, delec, dro­bec. Pojem bi lahko nadomestili z izrazi, kot so razdrobljenost, raz~lenjenost, razpadlost gozda, vendar vsak od teh izrazov ne vsebuje v celoti pomena izraza fragmentiranost, zato v prispevku uporabljam `e uveljavljeni izraz. 2 Model fragmentiranosti gozda Model fragmentiranosti gozda je razvila skupina raziskovalcev (Riitters, Wickham, O'Neill, Jones, Smith 2003) za hitro in enostavno merjenja fragmentiranosti gozda. Za izdelavo modela v okviru rasterskega geografskega informacijskega sistema sta potrebni dve vrednosti, ki dolo~ata kategorijo posamezne celice gozda znotraj filtra. Prva vrednost je Pf, ki izra`a dele` gozda znotraj filtra, druga vrednost pa Pff, ki prikazu­je zveznost gozda znotraj filtra. V filtru, katerega sredi{~na celica je gozd, je Pf koli~nik med {tevilom celic znotraj filtra, ki so gozd, in {tevilom celic v filtru, ki niso voda. Druga vrednost, Pff, meri zveznost gozda znotraj filtra, in sicer tako, da primerja celi~ne pare znotraj okna filtra. Pff je koli~nik med {tevilom celi~nih parov, v katerem obe celici predstavljata gozd, in {tevilom celi~nih parov, v katerem vsaj ena celica pred­stavlja gozd. Pregledujejo se celi~ni pari v smri sever–jug in smeri vzhod–zahod. Iz vrednosti Pf in Pff je izpeljanih {est tipov gozdnih celic: notranji, robni, perforirani, prehodni, zaplatni in nedolo~eni gozd. Izvirno metodologijo sem prilagodil razmeram v Sloveniji in podatkovnim slojem satelitskih slik z lo~­ljivostjo 40 krat 40 metrov ter izdelavo modela fragmentiranosti gozda razdelili v dva temeljna koraka. V prvem koraku sem dolo~il obseg robne cone in notranjega gozda. Pri dolo~anju obsega robne cone sem uporabil filter velikosti tri krat tri celice. Izra~unane vrednosti Pf sem razdelil v dve katego­riji. Prava kategorija je notranji gozd, pri katerem vse celice, ki obkro`ajo sredi{~no celico v filtru velikosti tri krat tri, predstavljajo gozd in je vrednost Pf enaka ena. Druga kategorija je robna cona, kjer vsaj ena izmed celic, ki obkro`ajo sredi{~no celico v filtru velikosti tri krat tri, ne predstavlja gozda in ni voda. Vrednost Pf je manj{a od ena. V drugem koraku sem celice robne cone razdelil na nadaljnjih pet kategorij, in to z uporabo filtra velikosti sedem krat sedem celic. Za dolo~itev teh kategorij sem uporabil vrednost Pf in razlik med vred­nostma Pf in Pff. V primerjavi z izvirno metodologijo sem modificiral kriterije, ki dolo~ajo kategorije robne cone (preglednica 1). Kon~ni rezultat korakov je model fragmentiranosti gozda. Vsaka gozdna celica v rastrski sliki ima pripisano novo vrednost in je razvr{~ena v novo kategorijo glede na kriterije. Preglednica 1: Kategorije robne cone z izvirnimi in modificiranimi kriteriji razmejitve. kategorija robne cone izvirna modificirana izvirna modificirana razmejitev Pf razmejitev Pf razmejitev Pf – Pff razmejitev Pf – Pff perforirani gozd Pf > 0,6 Pf > 0,30 Pf – Pff > 0 Pf – Pff > 0,0025 robni gozd Pf > 0,6 Pf > 0,30 Pf – Pff < 0 Pf – Pff < –0,0300 prehodni gozd 0,4 < Pf < 0,6 0,15 < Pf < 0,30 / / zaplatni gozd Pf < 0,4 Pf < 0,15 / / nedolo~eni gozd Pf > 0,6 Pf > 0,30 Pf = Pff –0,0300 < Pf – Pff < 0,0025 3 Indeks stanja fragmentiranosti gozda Raziskovalci (Hurd, Wilson, Civco 2003) so na podlagi rezultatov modela fragmentiranosti razvili metodologijo za dolo~anje stanje fragmentiranosti gozda oziroma indeks gozdne fragmentiranosti zno­traj posameznih prostorskih enot, ki je sestavljen iz dveh delov. Prvi del je dele` gozda DG, ki predstavlja razmerje med povr{ino gozda in povr{ino prostorske enote, ki je ne pokriva voda. Drugi del pa predstav­lja zveznost gozda ZG, ki je zmno`ek med povr{ino najve~je zaplate notranjega gozda in ponderirano povr{ino gozda, deljeno s povr{ino gozda. Izvirna metodologija predvideva, da se za izra~un zveznosti gozda uporabi vrednost, ki ka`e, kolik{en dele` gozda predstavlja povr{ina najve~je zaplate notranje­ga gozda, dopolnjena metodologija pa namesto najve~je zaplate notranjega gozda upo{teva najve~jo sklenjeno povr{ino notranjega gozda v prostorski enoti. Za izra~un zveznosti gozda je potrebna tudi ponderirana povr{ina gozda PPG, ki se dolo~i tako, da se vsaka celica gozda obte`i s ponderjem glede na kategorijo, v katero je bila razporejena v modelu fragmentiranosti gozda. Ponderji so bili izpeljani iz srednjih vrednosti Pf za vsako kategorijo gozda. Ker so bili kriteriji za dolo~anje kategorij gozda modi­ficirani, je pri{lo tudi do spremembe v izra~unu ponderirane povr{ine gozda, in sicer: PPG=P+ (0,65·P) + (0,225 · P) + (0,075 · P), N P+R+NEDPRZ pri ~emer je PPG ponderirana povr{ina gozda, Ppovr{ina notranjega gozda, Ppovr{ina perfo- N P + R + NED riranega, robnega in nedolo~ljivega gozda, PPR povr{ina prehodnega gozda in PZ povr{ina zaplatnega gozda. Zveznost gozda je razmerje med ponderirano povr{ino gozda in povr{ino gozda, pomno`eno z raz­merjem med najve~jo sklenjeno povr{ino notranjega gozda in povr{ino gozda. Izra~un zveznosti gozda po modifikaciji je: ZG = (PPG:PG)·(P: PG), NOTMAX pri ~emer je ZG zveznost gozda, PPG ponderirana povr{ina gozda, PG povr{ina gozda in Pnaj- NOTMAX ve~ja sklenjena povr{ina notranjega gozda. 4 Kazalci fragmentiranosti gozda Indeks fragmentiranosti gozda (Hurd, Wilson, Civco 2003) oziroma kazalci, kot sta dele` gozda in zveznost gozda, ki vsebuje kazalca ponderirana povr{ina gozda in dele` najve~je sklenjene povr{ine notra­njega gozda, pa so v~asih premalo natan~ni, zato sem za natan~neje dolo~anje stanje, posebnosti in razlik v fragmentiranosti gozda med posameznimi prostorskimi enotami, dodal {e nekaj novih kazalcev: dele` robne cone, povpre~no globino gozda, povpre~no ameboidnost gozda, povpre~no oddaljenost od goz­da in povpre~no izoliranost gozda. Dele` gozda je razmerje med povr{ino gozda in povr{ino prostorske enote, ki je ne pokriva voda. Je najosnovnej{i, vendar bolj posredni kazalec fragmentiranosti gozda. Na splo{no velja, da z ve~anjem dele` gozda v prostorski enoti nara{~a fragmentiranost gozda in obratno. Obstaja pa tudi nelinearna zve­za med dele`em gozda v prostorski enoti in stopnjo fragmentiranosti gozda (Hurd, Wilson, Civco 2003), zato je dele` gozda vendarle le okvirni kazalec, ki bolje ka`e na koli~ino kot fragmentiranost gozda. Ponderirana povr{ina gozda je povzeta po modelu in indeksu fragmentiranosti gozda. Vrednosti ponderiranih povr{in gozda ni mo`no primerjati med posameznimi prostorskimi enotami, zato jo je smiselno umeriti. Umerjena ponderirana povr{ina gozda je koli~nik med ponderirano povr{ino goz­da in povr{ino gozda. Umerjena ponderirana povr{ina gozda se izra~una po naslednji ena~bi: UPPG = PPG : PG, kjer je UPPG umerjena ponderirana povr{ina gozda, PPG ponderirana povr{ina gozda in PG povr{i­na gozda. Vi{ja je vrednost umerjene ponderirane povr{ine gozda, vi{ji je dele` notranjega gozda in ni`ji dele` robne cone. Ni`ja je vrednost umerjene ponderirane povr{ine gozda, ni`ji je dele` notra­njega gozda in vi{ji dele` robne cone. Ob ve~ji izpostavljenosti gozdnih »polotokov« se pove~a dele` robnega, prehodnega, nedolo~ljivega in perforiranega gozda, ob ve~jem {tevilu najmanj{ih gozdnih zaplat pa se pove~a dele` zaplatnega gozda, kar na koncu prispeva k ni`ji vrednosti umerjene ponderirane povr{ine gozda in poka`e na ve~jo stopnjo raz~lenjenosti zaplat. Zveznost gozda je povzeta po indeksu fragmentiranosti gozda. Je eden najpomembnej{ih kazal­cev fragmentiranosti gozda, saj ka`e stopnjo kompaktnosti, povezanosti gozda oziroma kolik{en dele` gozda je {e zvezen. Upo{tevana je le najve~ja sklenjena povr{ina notranjega gozda, ne pa tudi po veli­kosti druga ali katera koli naslednja sklenjena povr{ina notranjega gozda, zato je ta kazalec nekoliko vpra{ljivo uporabiti v tistih prostorskih enotah, kjer dve ali ve~ podobno velikih najve~jih sklenjenih povr{in notranjega gozda zavzemajo ve~ino gozda v tisti prostorski enoti. Zelo pomemben kazalec fragmentiranosti gozda je dele` robne cone, ali temu nasprotni kazalec, ki ima enak pomen, to je dele` notranjega gozda. Dele` robne cone je razmerje med povr{ino robne cone in povr{ino gozda. Razmerje med povr{ino robne cone in notranjega gozda je pomembno pred­vsem iz ekolo{kega in estetskega vidika (oblika zaplat). Dele` robne cone je odvisen od dogovorjene globine gozdnega roba. Dolo~anje {irine gozdnega roba pa je odvisno od namena oziroma kriterijev opredeljevanja, kot so na primer veter, mikroklima, prisotnost dolo~enih vrst, hrup, osvetlitev, ekspo­zicija ali naklon (Anko 1998, 174). Anko (1998, 174) predlaga, da se s prakti~nega vidika za {irino gozdnega roba zaplat arbitrarno dolo~i pas {irine 50 m. Omejitev za dolo~anje globine gozdnega roba pa lahko predstavlja lo~ljivost uporabljenih rastrskih podatkov. Pomembna je tudi globina zaplat, ki ka`e na strukturo notranjega okolja v zaplatah. Pojem globi­na zaplate sta pri nas predstavila Hladnik in Zafran (Anko 1998, 176). Z globino zaplate je izra`ena povr{ina zaplate, ki je od roba gozda oddaljena za ve~ kot neko dolo~eno razdaljo, ki je obi~ajno mno­gokratnik {irine gozdnega roba. Na rastrskih satelitskih podatkovnih slojih ni mo`no razlo~iti mej med posameznimi zaplatami oziroma so v ve~ini primerov zabrisane, zato se namesto kazalca povpre~na globina zaplat uporabi kazalec povpre~na globina gozda. Povpre~na globina gozda je zasnovana na oddaljenosti posamezne gozdne celice od roba gozda in povr{ini, ki jo ta celica zavzema, in ka`e, koli­ko so gozdne povr{ine v povpre~ju oddaljene od najbli`jega gozdnega roba. Pri povpre~ni globini gozda se upo{teva vsa povr{ina gozda, kar odpravlja pomanjkljivosti, ki jih imata kazalec dele` robne cone, ki upo{teva samo razmerje med robno cono in povr{ino gozda, in kazalec zveznost gozda, ki upo{te­va samo najve~jo sklenjeno povr{ino notranjega gozda. Izra~una se tako, da se oddaljenost gozda od roba razdeli na ve~ pasov, za vsakega pa se dolo~i povpre~na vrednost oddaljenosti, ki predstavlja sre­dino razreda. Nato se za vsak razred izra~una povr{ina gozda, ki jo zavzema, ta povr{ina se pomno`i s sredino razreda, nato pa se se{tejejo vse ponderirane povr{ine. Vsota se deli s povr{ino vsega gozda v posamezni prostorski enoti, rezultat pa je povpre~na globina gozda. Ena~ba je: PGL = . ((P·A) : PG), RAZGLOB RAZGLOB kjer je PGL povpre~na globina gozda, PG povr{ina gozda, Ppovr{ina razreda globine in A RAZGLOB RAZGLOB aritmeti~na sredina razreda. Povpre~na ameboidnost gozda je kazalec, ki ka`e stopnjo raz~lenjenosti gozda in je razmerje med dol`ino gozdnega roba in povr{ino gozda v prostorski enoti. Ena~ba za izra~un je: AM=DGR : PG, pri ~emer je AM ameboidnost gozda, DGR dol`ina gozdnega roba in PG povr{ina gozda. Na vrednosti povpre~ne ameboidnosti gozda vplivajo velikost in globina zaplat ter oblikovanost gozdnega roba in drugo. Bolj je gozdni rob raz~lenjen, ve~ je »polotokov« in »zalivov« oziorma manj{a je povr{ina goz­da, ve~ja je ameboidnost. Ve~je vrednosti ameboidnosti gozda s pokrajinskoekolo{kega vidika pomenijo ve~ji dele` in pomen robne cone in ve~jo raz~lenjenost gozda. Kazalca povpre~na oddaljenost od gozda in povpre~na izoliranost gozda temeljita na teoriji oto{­ke biogeografije, kjer je pomembna tudi razdalja in stopnja prehodnosti med »gozdnimi otoki«. Povpre~na oddaljenost od gozda je kazalec, ki pove, za koliko so negozdne povr{ine v povpre~ju oddaljene od kateregakoli najbli`jega roba gozda. Celicam negozdnih kategorij se dolo~i razdalja do najbli`jega gozd­nega roba in se jih razdeli na pasove po oddaljenosti od gozdnega roba. Za vsak pas oddaljenosti od gozda se izra~una povr{ina, ki jo zavzema, ta povr{ina se pomno`i s sredino razreda (srednjo oddalje­nost celic, ki so v dolo~enem pasu), vrednosti pa se se{tejejo. Vsota se deli s povr{ino vseh negozdnih povr{in v prostorski enoti, rezultat je povpre~na oddaljenost negozdnih povr{in od gozdnega roba v pro­storski enoti. Povpre~na oddaljenost od gozda se izra~una po ena~bi: POD = . ((P·A):P), RAZODD RAZODDNEGOZDA kjer je POD povpre~na oddaljenost od gozda, Ppovr{ina razreda oddaljenosti, Aaritme- RAZODD RAZODD ti~na sredina razreda in Ppovr{ina negozda. Povpre~na oddaljenost negozdnih povr{in od NEGOZDA gozdnega roba posredno ka`e na stopnjo prehodnosti med gozdnimi povr{inami. Kazalec povpre~na izoliranost gozda je nadgradnja kazalca povpre~ne oddaljenosti negozda od gozdnega roba. Ppoleg oddaljenosti se upo{teva tudi struktura pokrovnosti tal negozdnih povr{in med posameznimi »gozdnimi otoki«. Povpre~na izoliranost gozda neposredno ka`e na stopnjo prehodnosti med gozdnimi povr{inami. Negozdnim kategorijam pripi{emo dolo~eno vrednost oziroma ponder, ki dolo~a stopnjo prehodnosti za organizme, na primer za kmetijske povr{ine ena, za vode tri, za skalnate, odprte, pozidane in sorodne povr{ine pa ponder pet. Dolo~anje ponderjev temelji na prehodnosti posa­meznih kategorij pokrovnosti tal. Ponderirano vrednost negozdnih kategorij pokrovnosti tal pomno`imo z oddaljenostjo posamezne celice od gozdnega roba in dobljene rezultate razdelimo v izbrano {tevilo razredov. Za vsak dobljeni razred se izra~una povr{ina, ki jo zavzema, le-ta pa se pomno`i s sredino raz­reda. Dobljene vrednosti se se{tejejo, vsota deli s povr{ino vseh negozdnih povr{in, rezultat pa je povpre~na izoliranost gozda v posamezni prostorski enoti. Povpre~na izoliranost gozda se izra~una po ena~bi: PIZ = . ((P·A):P), RAZIZO RAZIZONEGOZDA kjer je PIZ povpre~na izoliranost, Ppovr{ina razreda izoliranosti, A– aritmeti~na sredina RAZIZO RAZIZO razreda in Ppovr{ina negozda. NEGOZDA 5Sklep S temi kazalci lahko koli~insko opredeljujemo stanje fragmentiranosti gozda v prostorski enoti. Meto­dologijo smo preizkusili na primeru Slovenije. Uporabili smo zemljevide pokrovnosti tal z lo~ljivostjo Murska Sobota MARIBOR Jesenice Ptuj Velenje Celje Kranj Škofja Loka Trbovlje Dom.ale LJUBLJANA Nova Gorica Novo mesto Stopnja fragmentiranosti nizka J A D R A N S K O srednja M O R J E visoka Koper Izola 010 20 30 40 50 km Avtor: Sebastjan Borko Geografski in{titut ©AM ZRC SAZU, 2006 Sebastijan Borko Metodologija dolo~anja fragmentiranosti gozda Slika 1: Stopnja fragmentiranosti gozda v Sloveniji. 40 krat 40 m, ki so jih iz satelitskih slik izdelali na Statisti~nem uradu Republike Slovenije. Kot temelj­ne prostorske enote smo izbrali najmanj{e zvezne prostorske enote, izpeljane iz pokrajinskoekolo{kih tipov ([pes, Cigale, Lampi~, Natek, Plut, Smrekar 2002), in jih s pomo~jo dobljenih vrednosti kazal­cev fragmentiranosti gozda glede na koli~inske kriterije razdelili na tiste z nizko, srednjo in visoko stopnjo fragmentiranosti gozda. Metodologija, povzeta po avtorjih Riitters, Wickham, O'Neill, Jones, Smith (2003) ter Hurd, Wil­son, Civco (2003), je primerna za preu~evanje stanja fragmentiranosti gozda in za sledenje sprememb v fragmentiranosti gozda na zelo velikih povr{inah, kjer nastajajo veliki posegi v gozdni prostor v rela­tivno kratkem obdobju. V Sloveniji, kjer je prostorski obseg posegov v gozd majhen in kjer prevladuje razra{~anje gozda nad kr~enjem, je uporabnost omenjene metodologije omejena oziroma uporabna predvsem za analiziranje trenutnega stanja, ali pa za preu~evanje sprememb v dalj{em ~asovnem inter­valu (vsaj 20 let). Z dele`em gozda in zveznostjo gozda ni mo`no dovolj zanesljivo in natan~no opisati stopnje fragmentiranosti gozda, zato smo v metodologijo dodali ve~ kazalcev: povpre~no ameboid­nost, povpre~no globino gozda, povpre~no oddaljenost in povpre~no izoliranost gozda, ki dodatno, vendar veliko bolj eksplicitno dolo~ajo stopnjo fragmentiranosti gozda. Uporabiti je mogo~e {e dru­ge kazalce za opredeljevanje stanja fragmenitiranosti gozda, kot so {tevilo zaplat, dele` po povr{ini zaplat, dele` notranjega gozdnega roba, dol`ina meja gozdnih zaplat s posameznimi rabami tal, velikost jedr­ne cone, zaplate, vklju~ene v prostorsko enoto, zaplate, ki prostorsko enoto sekajo, ekotonsko obmo~je, dele` koridorjev v obravnavani prostorski enoti, neposredni vplivi koridorjev na zaplate, poreklo, nasta­nek zaplat, oblike zaplat, prostorski razpored vseh zaplat, poudarjene funkcije zaplat ali dinamika sprememb (Anko 1998), ki pa jih zaradi slabih ali neprimernih podatkov nismo uporabili. 6 Viri in literatura Anko, B. 1998: Krajinskoekolo{ka izhodi{~a tipizacije gozdnate krajine. Zbornik gozdarstva in lesars­ tva 57, Ljubljana. Kry{tufek, B. 1999: Osnove varstvene biologije. Ljubljana. Hurd, J., D., Wilson H., E., Civco, D., L. 2003: Development of a Forest Fragmentation Index to Quantify the Rate of Forest Change. Medmre`je: http://resac.uconn.edu/publications/tech_papers/pdf_paper/ Forest_Fragmentation_ASPRS2002.pdf (16. 7. 2003) Primack, B., R. 1998: Essentials of Conservation Biology, 2nd edition. Sunderland. Pullin, S., A. 2002: Conservation Biology. Cambridge. Riitters, K., Wickham, J., O'Neill, R., Jones, B., Smith, E. 2003: Global-scale Patterns of Forest Frag­ mentation. Conservation Ecology 4-2. Waterloo. [pes, M., Cigale, D., Lampi~, B., Natek, K., Plut, D., Smrekar, A. 2002: [tudija ranljivosti okolja (meto­ dologija in aplikacija). Geographica Slovenica 35, 1-2. Ljubljana. 7 Summary: The methodology of defining forest fragmentation (translated by the author and Darja Klemen~i~) The article presents the methodology of defining forest fragmentation on raster data. The method­ology presents an approach to the forest fragmentation stage analysis. Forest fragmentation is a state of forest area dismemberment or disintegration. It is also the process where a large continuous forest area is changed into two or more reduced (isolated) forest fragments. When researching forest fragmentation, we observe the forest from the bird's-eye view and analyse attrib­utes like shape, largeness, depth, dismemberment, position, connectedness, remoteness, displacement and isolation of forest fragments. Methodology basics are forest fragmentation model and forest frag­mentation index, both partly adopted, further modified and adapted to Slovenian conditions. The forest fragmentation model has been developed by a group of researchers (Riitters, Wickham, O'Neill, Jones, Smith 2003) to measure forest fragmentation in a simple and quick way. It categorizes forest cells in raster data to six different categories of forest fragmentation. The model generates two values, Pf and Pff, that define a single forest cell value within a filter. Pf is the quotient between num­ber of cells within the filter that are forest and number of cells within the filter that are not water. On the other hand Pff is the quotient between number of cell pairs, where both cells represent forest and number of cell pairs, where at least one cell represents forest. Cell pairs in cardinal directions are exam­ined only. Forest fragmentation model identifies six fragmentation categories: interior, patch, transitional, edge, perforated and undetermined forest. To separate fragmentation categories some modifications were introduced to the original model. Some modifications were also implemented to the forest fragmentation index (Hurd, Wilson, Civco 2003). The forest fragmentation model is the basis for the forest fragmentation index. The for­est fragmentation index identifies forest fragmentation state of a specified region. The state of forest fragmentation index is comprised of two parts. The first part is total forest proportion that represents ratio between total forest area and total non-water area. The second part of the forest fragmentation index measures forest continuity within the region. The forest continuity value is the quotient between weight­ed forest area and total forest area multiplied by the quotient between the largest continuous interior forest area and total forest area. Weighted averages for the weighted forest area were derived from medi­an Pf values for each forest fragmentation category. Because forest proportion index and forest continuity index can not adequately present the state of forest fragmentation in a region, additional indices were added. Indices derived from the original methodology are forest proportion, moderated weighted forest area, forest continuity and proportion of the largest continuous interior forest area. With intention to define forest fragmentation state more precisely, additional indices were added. Additional indices are: edge zone proportion, average forest depth, average forest dismemberment, average distance from the forest and average forest isolation. Forest proportion is an index that basically but indirectly indicates the rate of forest fragmenta­tion. In general we could say that larger is forest proportion in the region, lower is forest fragmentation stage and vice-versa. Smaller is forest proportion, higher forest fragmentation stage we can expect. But we have to remember that many investigators identified a non-linear relationship between the amount of forest in a region and the level of forest fragmentation. Therefore the forest proportion index is a frame index generally showing forest fragmentation state. Forest continuity index is one of the most important indices indicating forest connectedness level and level of forest fragmentation. The forest continuity index indicates the stage of disintegrated for­est area and above all proportion of the largest interior forest area that is still connected and continuous. Edge zone proportion index indicates relation between forest edge and interior forest. The edge zone proportion depends on agreed depth of the forest edge. Defining a depth of the forest edge depends on intention or criteria like microclimate, wind, presence of certain edge species, noise, exposition, incli­nation … From practical point of view Anko (1998, 174) proposes 50 m forest edge depth. Limitation for forest edge depth defining is a resolution of raster data. The edge zone proportion is the quotient between the edge zone area and total forest area. Average forest depth is based on distance of a forest pixel from forest edge and its surface. Average forest depth is based on a distance between a single forest cell and the forest edge and on the surface the cell occupies. The average forest depth includes whole forest area, not only forest edge zone (like forest edge zone proportion index). It indicates average distance of the forest areas from the nearest forest edge. Average forest dismemberment is the quotient between the length of the forest edge and the for­est area in a region. It indicates state of forest dismemberment, which depends on an area and shape of the forest fragments. Indices, average distance from the forest and average forest isolation, are based on the theory of an island bio-geography. The average distance from the forest index is based on a distance of non-for­est areas from the nearest forest edge and its surface. Average forest isolation is advance index and beside distance of non-forest pixels from forest edge also include category of landscape cover of non-forest pixels. The average forest isolation index is an advanced index, which besides a distance of non-forest areas from the nearest forest edge, includes also the structure of a landscape covered by non-forest areas between single »forest islands«. The index directly determines transitiveness among the forest fragments. With these eight indices it is possible to quantitatively define the state of forest disintegration, dis­memberment respectively fragmentation in a specific region. The methodology is suitable for raster data format derived from satellite images with resolution around 40 m. The methodology that has been adopted from authors Riitters, Wickham, O'Neill, Jones, Smith (2003) and is adequate for research­ing large forest areas, where vast interventions into the forest rise in a relatively short period of time. Original methodology has been modified and adapted to Slovenian conditions. Although additional four indices were added, there are number of indices that also define the state of forest fragmentation but were left out, because no data existed or those indices were not proper for raster data. Introduced modifications into the original methodology and added indices, point out specificity of the forest frag­mentation state in Slovenia and a need for a local study of this issue. Franci Petek: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Geografija Slovenije 11 Ljubljana 2005: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Zalo`ba ZRC, 216 strani, 72 preglednic, 92 zemljevidov, 35 grafikonov, 1 shema, 3 fotografije, ISBN 961-6568-10-8 Raba tal je `e dolgo hvale`na tema preu~evanja slovenskih geografov. Sprva je temeljila na podrob­nem terenskem kartiranju in analizah katastrskih podatkov, v sodobnej{ih {tudijah so v ospredje pri{le analize letalskih posnetkov in v najnovej{em ~asu interpretacije satelitskih posnetkov, s katerimi se ob testiranju stanja na terenu ugotavlja dejansko raba tal in njene spremembe. V pri~ujo~i knjigi so pred­stavljene in uporabljene tako klasi~ne kot sodobne metode preu~evanja zemlji{ke rabe. Morda je njena najve~ja vrednost prav v tem, da je avtor s primerjavo rezultatov ob izpostavitvi njihovih prednosti in slabosti lahko kriti~no opredelil njihovo dejansko uporabnost za preu~itev obmo~ij mezoregionalnih razse`nosti. Njegovo izhodi{~e je seveda regionalnogeografsko, saj uporabljene metode ocenjuje na pod­lagi podrobnih analitskih in sintetskih preu~itev slabih 3000 km2 velikega ozemlja ali dobre sedmine celotne Slovenije, kolikor v okviru pri~ujo~e {tudije meri alpski svet. Omejil se je na visokogorje in bli`nje zaledje, od koder v poletnih mesecih tradicionalno `enejo `ivino na planinske pa{nike. Obravnavano obmo~je je razdelil na {est mezoregij: So{ke Julijske Alpe, Savske Julijske Alpe, Zahodne Karavanke, Vzhodne Karavanke, Kamni{ke Alpe in Savinjske Alpe. Sestav­lja ga 161 katastrskih ob~in, ki zaradi redkej{e poselitve v za kmetovanje manj ugodnih naravnih razmerah v povpre~ju merijo 1801 ha, bistveno ve~ od slovenskega povpre~ja 752 ha. Avtor v uvodu navaja, da izraz raba tal v geografiji in drugih strokah, ki se ukvarjajo s preu~evanjem pokrajine, v naj{ir{em pomenu ozna~uje in opredeljuje ~lovekovo delovanje v pokrajini. Zna~ilnosti rabe tal ka`ejo stanje neke pokrajine. Z razmerji med zemlji{kimi kategorijami je mogo~e ugotoviti prevla­dujo~o kmetijsko panogo, primernost naravnih razmer za kmetijstvo in poselitev ter dru`benogeografske zna~ilnosti prebivalstva. V rabi tal se torej zrcalijo tako naravne kot dru`bene prvine in dejavniki dolo~ene pokrajine. Rabo tal je mogo~e raziskovati z razli~no natan~nostjo, pri ~emer je pri Petku kmetijska raba tal bolj podrobno raz~lenjena kot nekmetijska. ^eprav je bilo doslej o problematiki rabe tal napisanih `e ve~ {tudij, niso nikjer tako temeljito obde­lani razpolo`ljivi viri za preu~evanje zemlji{ke rabe in njenih sprememb, kar {e posebej velja za vsestransko ovrednotenje zemlji{kega katastra. Izpostavil bi podpoglavji z zgovornima naslovoma Usklajevanje zem­lji{kih kategorij od franciscejskega do sodobnega katastra ter Usklajevanje zemlji{kih kategorij karte dejanske rabe tal in zemlji{kega katastra. S tem je pri~ujo~a publikacija tudi pomemben metodolo{ki priro~nik, ki bo lahko slehernemu, ki se bo v prihodnje morebiti odlo~il za tovrstne raziskave, bistve­no olaj{al delo. V prvi vrsti pa lahko publikacijo ozna~imo kot klasi~no agrarnogeografsko. To zrcali tudi avtor­jev poglobljen pristop, ki postopoma, po korakih vodi od temeljite analitske preu~itve posameznih segmentov, pri ~emer ve~krat dolo~eno prvino obdela z razli~nimi metodami, ter prek delnih sintez k zaklju~ni sintezi, to je tipizaciji na podlagi zdru`evanj katastrskih ob~in s sorodnimi lastnostmi. Kot zna~ilni tipi so izpostavljeni bohinjski tip, breginjsko-graparski tip, tip samotnih kmetij s prevlado goz­da, visokogorski tip, gozdni tip, dolinsko-`ivinorejski tip in urbanizirani tip. Avtor rabo tal in njene spremembe obravnava najprej v povezavi z zna~ilnostmi povr{ja, to je glede na nadmorske vi{ine, naklone, ekspozicijo, kamninsko sestavo in prsteno odejo. Najbolj tesna je povezanost rabe tal ter nadmorske vi{ine in naklona povr{ja. Zna~ilno je, da se zemlji{ke kategorije na koloniziranih obmo~jih razvr{~ajo hierarhi~no. To pomeni, da so na primer njive praviloma na najmanj nagnjenem povr{ju, travniki na nekoliko bolj nagnjenem, pa{niki na {e bolj nagnjenem in gozd na najslab{ih tleh. Med posameznimi koloniziranimi obmo~ji so precej{nje razlike. Tako so (bile) na primer njive na obmo~­jih z mo~no razgibanim povr{jem na enako ali celo bolj nagnjenem povr{ju kot travniki na obmo~jih z dokaj uravnanim povr{jem. V najmanj ugodnih razmerah so bili pa{niki prepu{~eni zara{~anju, slab­{i travniki so se spremenili v pa{nike, slab{e njive v travnike, preostale njive pa so le v najbolj ugodnih razmerah, to je na najmanj nagnjenem povr{ju. Med dru`benogeografskimi prvinami in dejavniki avtor obravnava vlogo kmetijstva, ki ga teme­ljito razdela skozi zgodovinski razvoj, posestne razmere, delovno silo na kmetijah, pri ~emer posebej izpostavi `ivinorejo in planinsko gospodarstvo, industrije, prometa, prebivalstva ter oblik poselitve. Naj­bolj tesne povezave je ugotovil med tipom poselitve in drugimi spremenljivkami, kar pomeni, da je na spremembe rabe tal najbolj izrazito vplivala na~in oziroma starost kolonizacije. Na obmo~jih, kjer pre­vladujejo samotne kmetije, se je ohranila ugodna posestna sestava, ki v sodobnosti omogo~a vitalno kmetijstvo s pomembno vlogo gozda. Tu se je v drugi polovici 20. stoletja zemlji{ka raba spreminjala le znotraj kategorij kmetijskih zemlji{~, zlasti z ozelenjevanjem, medtem ko je bilo ogozdovanje prej izjema kot pravilo. Povsem druga~en je bil razvoj v preostalem alpskem svetu. Po letu 1960 so tudi zaradi zakona o pre­povedi gozdne pa{e opustili {tevilne planine, kar je mo~no vplivalo na spremembe rabe tal v tako imenovanem planinskem kulturnem pasu. Za~el se je obse`en razkroj kulturne negozdne pokrajine zunaj o`jih obmo~ij naselij, tako da so na obmo~jih nad poselitvenim pasom in pod zgornjo gozdno mejo sledovi gospodarjenja marsikje `e zabrisani. Opu{~ena je skoraj polovica nekdanjih planin. Leta 1993 je v slovenskem alpskem svetu delovalo {e 223 planin, do leta 2003 pa se je {tevilo delujo~ih planin zno­va nekoliko pove~alo. Prve planine so bile opu{~ene `e pred 2. svetovno vojno, najve~ pa jih je bilo opu{~enih med letoma 1945 in 1966. Avtor predpostavke in ugotovitve na eni strani izrazi s raznovrstnimi statisti~nimi metodami in poka­zatelji, kot so Pearsonov koeficient korelacije, korelacijsko razmerje, evklidska razdalja, kontingen~ne tabele, klasterska analiza ali hierarhi~no razvr{~anje v skupine in faktorska analiza, na drugi strani pa jih podkrepi s terenskimi opa`anji in spoznanji. Publikacija je bogato opremljena z grafi~nimi ponazoritvami; po {tevilu izstopajo sicer razmeroma preprosti zemljevidi in bolj zapleteni grafikoni, izpostavil pa bi rad nazoren shematski prikaz procesov sprememb rabe tal od leta 1800 dalje na strani 177. V tej she-mi je zgo{~eno, na izjemno poveden na~in predstavljeno celotno dogajanje v preu~evani pokrajini, ki je tako ali druga~e vplivalo na rabo tal in njene spremembe. V knjigi bi lahko bilo ve~ fotografij, s katerimi bi avtor svoje ugotovitve podkrepil {e bolj nazorno. Fotografije bi lahko nadomestile nekatere analitske zemljevide, pa tudi tiste grafikone, ki prikazujejo vrednosti in razmerja, navedena tudi v preglednicah. Drago Kladnik Bojan ^as (urednik): Strukture prostora in ~asa. Kamni{ki sociolo{ki zbornik: Humanisti~ne in dru`boslovne {tudije: 2 Kamnik 2005: [olski center Rudolfa Maistra – Gimnazija Kamnik, 342 strani, ISBN 961-90700-6-2 Ne zgodi se pogostokrat, da dobimo iz srednje{olskega sredi{~a dostojen, z vsem znanstvenim aparatom opremljen zbornik. V njem najdemo prispevke uglednih doma~ih in tujih znanstvenikov in raziskovalcev s filozofskega, sociolo{kega, etnolo{kega, antropolo{kega, zgodovinskega, geografskega in {e drugih podro~ij, ki jim prostor in ~as pomenita eno izmed temeljnih vsakdanjih razmi{ljanj pri njihovem raziskovalnem in aplikativnem delu. Podoba je, da Srednje{olski center Rudolfa Maistra v Kam­niku, ki vklju~uje splo{no gimnazijo, srednjo ekonomsko {olo in od leta 1998 {e ekonomsko gimnazijo, postaja eno izmed osrednjih `ari{~ pod Kamni{kimi Alpami o poglobljenem strokovnem razmi{lja­nju o aktualnih dru`boslovnih, humanisti~nih in naravoslovnih vpra{anjih, ki oblikujejo ~lovekov nazor in njegov pogled na svet. Pomen in vsebina tako imenovanih sociolo{kih kro`kov in delavnic so prvens­tveno namenjeni dijakom, da se seznanjajo z metodami dru`boslovnega raziskovanja temeljnih in tudi mnogih vsakdanjih problemov. Obenem pa je to tudi edinstvena prilo`nost, da se seznanjajo z najno­vej{imi izsledki in raziskovalnimi vpra{anji in dilemami z dru`boslovnega podro~ja in njemu sorodnih vej. V tak{nem ustvarjalnem vzdu{ju, kot potekajo vsebinsko vselej aktualne teme v sociolo{kih delav­nicah v Kamniku, spoznavajo mladi (dijaki) razli~ne in kriti~ne poglede na raziskovalne dose`ke, predvsem pa dobivajo uvid, da imajo le malokateri izsledki in na njih temelje~e ugotovitve in zakonitosti traj­nej{o veljavo. To je eno najdragocenej{ih sporo~il, ki jih kamni{ke sociolo{ke delavnice ponujajo dijakom, {e zlasti pri njihovem kriti~nem vrednotenju ponujenih sporo~il in vsemogo~ih vrednot potro{ni{ke dru`be. V zborniku zbrani prispevki o ~asu in prostoru so bili ve~inoma prikazani v okviru {este sociolo{­ke delavnice spomladi leta 2000. Izhodi{~e pojmovanja ~asa in prostora je izhajalo iz na{ega, zahodnega kulturnega in civilizacijskega obmo~ja, kjer je zna~ilno, da sku{ata in ho~eta ~as in prostor videti sko­zi splo{ne pojme. V globalnem vsako stvar, pojav, bitje, odnos razumemo kot nekaj minljivega, ~asovno omejeno in profanirano, medtem ko se je prostorska stvarnost umaknila na drugo mesto. Geopoliti­ko zamenjuje kronopolitika. Na ~as gledamo kot na za~etek in konec posameznega pojava ali procesa. Dana{nji civilizaciji daje pe~at mno`i~na mestna kultura, zato je vsaka posebnost odve~, vse se pos­plo{uje. To je le nekaj misli urednika zbornika Bojana ^asa, ki jih je zapisal v uvodni spremni besedi. V knjigi zbrano gradivo ponuja vpogled v {tevilne in najrazli~nej{e poglede in vsebinske oprede­litve obravnavanih pojmov, ki se uveljavljajo na razli~nih podro~jih, v razli~nih kulturnih sredinah in obdobjih. [tevilni in razli~ni pogledi ter razumevanje ~asovne in prostorske stvarnosti ponujajo v razmi­slek nenavadno bogat splet stvarnih pogledov in vsebinskih opredelitev obeh obravnavanih prostorskih kategorij. Za geografijo je prostor objektivna danost, kjer so pojavi, njihova namembnost in razvojne te`nje osnovni objekt njenega preu~evanja. Vse prostorske pojave in njihove procese motrimo in pre­verjamo v razli~nih ~asovnih obdobjih, kar nam omogo~a spoznati osnovne razvojne te`nje, obenem pa nam nudijo vpogled na podro~je histori~ne geografije. Pogledi in ugotovitve na sestavine ~asa in prostora bodo dobrodo{li tudi tistim, ki razmi{ljajo in razpravljajo o na~elnih in teoreti~nih vpra{a­njih sodobne geografije. V poro~ilu je treba omeniti edini geografski prispevek, avtorja Andreja ^erneta, Prostorski kon­cepti v geografiji (strani 183–192). V njem so prikazani nekateri prevladujo~i in sodobni pogledi na osnovni objekt geografskih raziskav, ki so se uveljavili v razli~nih obmo~jih zahodne civilizacije. Pro­stor, pokrajina, regija, kraj in okolje so pojmi v dolo~eni geografski tradiciji ter v razli~nih konceptih. Pojem prostor se uporablja v geografiji v njegovem naj{ir{em pomenu in ni omejen samo na tridimen­zionalno prostorsko Evklidovo geometrijo, temve~ se nana{a tudi na ekonomski prostor, phiholo{ki in zaznavni prostor. V geografiji pomeni prostor obseg ali obmo~je, najpogosteje izra`eno v obliki in merilih zemeljskega povr{ja (strani 183–184). Za geografa, ki se na terenu ve~krat sre~uje s problemi poimenovanja posameznega obmo~ja in i{~e med doma~ini uveljavljeno ime, je nadvse pou~en ~lanek zgodovinarja in filozofa O`beja Vresnika Pohor­je – ~asovnost ne~asovnega (strani 195–202). V ljudskem ozna~evanju so Pohorje delili v tri vi{inske pasove: v ^retnike v Dravski dolini, v Vresenjke na pobo~jih do vi{ine 700 m in v Smol~ake nad 700 m nadmorske vi{ine. Imena si Pohorci niso sami izbrali, temve~ so jim ga nadeli sosednji ravninci in v njih je nekoliko porogljivosti in zbadljivosti. Pohorec je mi{ljen zakrknjen hribovec, po~asnih misli, nerod­nih kretenj in negotovega nastopa v uradih in pred tujci. Podobno velja tudi za njihove sosede onstran Drave – Kobance. Razumljivo je, da so se doma~ini branili biti Pohorci ali Kobanci. Na vpra{anje, kje prebivajo, so pokazali v nedolo~ljivo daljavo, kjer naj bi prebivali ljudje s tem imenom. V drugem Kamni{kem sociolo{kem zborniku je prava zakladnica misli in pogledov ter spoznanj o strukturah prostora in ~asa. Bogat je seznam samostojnih del o prostoru in ~asu in zajema izdaje med letoma 1848 in 2003. Bibliografijo o prostoru in ~asu je sestavil Drago Samec (strani 311–325). Natis­njena sta tudi imensko in stvarno kazalo. Vsi prispevki imajo kraj{e povzetke v angle{~ini, ki jih je pripravil Primo` Zupan. Slovensko besedilo je lektorirala Mojca Marn, angle{ke povzetke pa Katja Balanti~. Skrat­ka, zbornik Strukture prostora in ~ase je na zavidljivi strokovni ravni, ki se je ne bi odrekla marsikatera raziskovalna institucija. Zato sem prepri~an, da bo knjiga vsakomur, ki se ukvarja s teoreti~nimi, na~el­nimi, metodolo{kimi snovanji in prakti~nimi raziskavami in pogledi na posamezno stroko, pomagala objasniti marsikatero prostorsko ali ~asovno razse`nost posameznih pojavov in procesov. Milan Natek Julij Titl: Ven~esl in okolica Slovenska Bistrica 2006: Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, 96 strani, ISBN 961-91537-1-5 V zadnjem ~asu se je razmahnilo preu~evanje manj{ih, socialno in upravno zaokro`enih obmo~ij, ki imajo v sklopu {ir{e pokrajine {tevilne posebnosti in svojstva. V njih prihajajo do veljave {tevilne pokrajinske zna~ilnosti, zgodovinske, socialne, gospodarske, kulturne in druge razmere, ki so so~asno z aktualnim tehnolo{kim napredkom in civilizacijskimi pridobitvami neposredno vplivale na razvitost `ivljenjskega okolja. Enovita krajevna obmo~ja predstavljajo tista jedra, ki s svojimi sestavinami razo­devajo {tevilne spremembe in ka`ejo smeri v celostnem razvoju pokrajine v posameznih obdobjih. Celostni prikaz manj{ega, krajevno zaokro`enega obmo~ja omogo~a spoznati tiste temeljne zgo­dovinske, dru`bene in gospodarske dejavnike, ki so neposredno vplivali na prevrednotenje obstoje~ega stanja in prispevali k napredku ob isto~asnem krnenju obstoje~ih kakor tudi iz preteklosti podedovanih vrednot. V tak{nem sozvo~ju najraznovrstnej{ih antropogenih in dru`beno-gospodarskih dejavnikov spoznavamo in vrednotimo razvojne te`nje in smeri pokrajinskega razvoja. Vsebina zadnje Titlove knjige Ven~esl in okolica sodi v naj{ir{i sklop domoznanstva. To je podro~je, ki preu~uje geografsko ali upravno-politi~no zaokro`eno obmo~je z razli~nih vidikov. Dom, doma~ija, doma~i kraj, ob~ina pa tudi {ir{e obmo~je so domena domoznanstva. Njegov glavni namen je zaklju~eno ozemlje celostno preu~iti in osvetliti z razli~nih vidikov in podro~ij. Zanj je zna~ilen kompleksen vidik: vse, kar je v zvezi s krajem ali obmo~jem se sicer izrisuje in opisuje z razli~nih vidikov in podro~ij, vendar tako, da je kon~na podoba kraja ali obmo~ja zaokro`ena, ne pa razdeljena po posameznih znanstvenih disciplinah. Avtor, ki je rojak iz obravnavanega obmo~ja, je vsebino knjige, ki je med drugim posve~ena {est­deseti obletnici ustanovitve Prosvetnega dru{tva v Ven~eslu pri Slovenski Bistrici, razdelil v dva dela. V prvem, ki je sestavljen iz treh poglavij, je podan geografski in zgodovinskih pregled obravnavanega sveta v dolini Lo`nice in njenih pritokov. Drugi del je posve~en nastanku, razvoju in pomenu kultur­no-prosvetne dejavnosti kakor tudi podrobnej{emu prikazu imena Ven~esl, ki se je udoma~ilo za `upnijo in sredi{~ni predel naselja Zgornja Lo`nica. V prvem poglavju prvega dela knjige so nakazane osnovne naravnogeografske sestavine pokrajine. Po opredelitvi in zamejitvi obmo~ja sledijo osvetlitve njegove geolo{ke zgradbe, kamninske in geomor­folo{ke sestave, kar je neposredno vplivalo na izoblikovanje dana{njega povr{ja. Na osnovi vremenskih podatkov so zarisane podnebne prilike: na tem prehodnem obmo~ju med Pohorjem in Dravinjskimi goricami se v precej{nji meri uveljavljajo u~inki celinskega in subalpskega podnebja. V posebnem pod­poglavju je zarisan nastanek in razvoj pohorskih vinorodnih gora, to je goric. V drugem poglavju je osvetljena zgodovinska podoba ven~eseljskega sveta. Prikazano je predrim­sko obdobje, ~as keltske kulture, ki je s {tevilnimi civilizacijskimi in gospodarskimi dose`ki neposredno vrisana v dana{njo pokrajinsko podobo. Tudi fevdalnemu obdobju je namenjen pregleden oris, ko spoz­namo obljudenost in gospodarsko usmerjenost kmetij, kar se ka`e v podlo`ni{kih dajatvah bodisi v obliki desetine, cerkvene desetine, gornine in tlake. Prikazan je razvoj obravnavanega predela po letu 1800. Na podlagi franciscejskega katastra in katastrskih podatkov s konca 19. stoletja ter z za~etka osemde­setih let 20. stoletja so osvetljene zemlji{ke kulture, sestava polj{~in in kolobarjenje. Podana je podoba vinogradni{kih predelov s hrami in zidanicami pa nastanek vini~arskega sloja v Podpohorskih gori­cah. Seznanimo se tudi z letnim koledarjem dela v vinogradih, s pridelkom in kakovostjo vina in trtnimi boleznimi, ki so zavrle razcvet tukaj{njega vinogradni{tva na prehodu 19. v 20. stoletje. Tretje poglavje je namenjeno prikazu naselij in razvoju {tevila prebivalcev od leta 1822 do leta 1981. Dragocene so navedbe priimkov prebivalcev oziroma hi{na imena po posameznih krajih, ki so povze­ta iz urbarjev iz 15. stoletja. Drugi del je namenjen prikazom kulturno-prosvetne dejavnosti, ki so socializirale in plemenitile med~love{ke odnose in sploh `ivljenje na pode`elju. Za~etki kulturnega udejstvovanja segajo v leto 1863, ko je mlinar Lovro Stepi{nik ob podpori bistri{kega zdravnika, govornika na ljudskih taborih in de`el­nega poslanca dr. Josipa Vo{njaka ustanovil na Zgornji Lo`nici Slovensko bukvarnico (~italnico) in Bralno dru{tvo. Nadalje sta prikazana ustanovitev in delovanje Prosvetnega dru{tva v Ven~eslu pri Slovenski Bistrici leta 1936, ki je nastalo iz Javne narodne knji`nice. Med pobudniki in vodstvenimi delavci nove­ga dru{tva sre~amo tudi avtorja knjige, Julija Titla kot brezposelnega u~itelja. Posebno poglavje je namenjeno osvetlitvi imena Ven~esl (Ven~eslav, Vencelj, Vaclav …), njegovi raz­{irjenosti po srednji in vzhodni Evropi kakor tudi pri nas v Sloveniji. Prikazano je prekmursko naselje Ven~eslavci pa Domanj{evci s cerkvijo sv. Venceslava, ki se prvi~ omenja leta 1208. Podrobneje je opi­sana cerkev sv. Ven~esla pri Slovenski Bistrici, ki se prvi~ omenja leta 1251, pa nastanek in stavbni razvoj dana{nje `upnijske cerkve, ki je bila do leta 1900 obdana z obzidjem, kjer je bilo pokopali{~e. Zanimi­va sta razmislek in pripoved o pisanju imena in kraja (= zaselka) Ven~esl, kjer so {e danes osredoto~ene vse krajevne upravne, cerkvene, prosvetne in vzgojne ustanove. Kraj ima urbanizirani videz in se raz­likuje od neposrednega kme~kega okolja. V zadnjem poglavju drugega dela knjige je nazna~en razvoj ven~eseljskega obmo~ja v lu~i kroni­ke, in sicer od leta 1785 dalje. Kronika je veren in neposreden zapis o `ivljenju `upnijske skupnosti. V njej je mo~an poudarek na vinogradni{tvu in tegobah, ki so pestile to kmetijsko panogo v posamez­nih obdobjih. Omenjene so tudi vremenske ujme, ki so zajela {ir{a obmo~ja. Dr. Julij Titl se z objavljenim delom vra~a v svoje rojstno obmo~je, ki ga s strokovno besedo in z doku­menti predstavi z geografsko-zgodovinskega in domoznanskega podro~ja. S knjigo smo dobili vpogled v vsakdanji utrip `ivljenja v krajih ob Lo`nici, ki so zajeti v `upnijo sv. Ven~esla. Poleg splo{nih kra­jevnih zna~ilnosti in posebnosti nas avtor opozarja na lego obmo~ja med Pohorjem in Dravinjskimi goricami, kjer so `e od nekdaj ugodne naravne prilike za gojenje vinske trte. Gospodarski pomen vino­gradni{tva je prispeval k prevrednotenju tamkaj{njih vinorodnih »gora«, ki so postale privla~ne za premo`nej{e in uglednej{e prebivalce bli`njih in daljnih krajevnih sredi{~ kakor tudi za {tevilne pohor­ske kmetije. Z menjavo lastni{tva vinogradov je pri{lo tudi na tem obmo~ju do nastanka vini~arstva in socialnega sloja vini~arjev. Titlovo delo nas opozarja, kako pomembni in dragoceni so izsledki tak{nih in podobnih, strokov­no podprtih prikazov o stanju in razvoju manj{ih predelov. V njih neposredno za`ivi ~lovek s svojimi stvariteljskimi nagnjenji in sposobnostmi, kar se na zunaj ka`e v razvoju pokrajine in v njenem uve­ljavljanju na gospodarskem in drugih podro~jih. Milan Natek National Geographic Society: Slovenija Ljubljana 2006: Rokus, zemljevid v merilu 1 : 400.000 Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU je v okviru zdaj `e ute~enega sodelovanja z ugled­no svetovno zalo`bo National Geographic Society in doma~im zalo`nikom Rokusom izdelal zemljevid Slovenije, ki je iz{el kot priloga revij National Geographic Junior in National Geographic v slovenskem jeziku etr kot samostojna publikacija. Po zemljevidih Evrope in sveta je to `e tretji zemljevid, ki je nastal kot plod sodelovanja navedenih ustanov, vendar je v nasprotju z obema predhodnikoma v celoti rezul­tat dela Geografskega in{tituta, ~etudi njegove oblikovno-vsebinske poteze nezamenljivo in prepoznavno zaznamuje kartografski okvir dru`be National Geographic. Zemljevida Evrope in sveta sta bila namre~ le prevod in priredba `e pripravljenih kartografskih podlag, medtem ko je pri zemljevidu Slovenije ameri{ka dru`ba posredovala le napotke in potrebno programsko opremo za tipologijo, ki zvesto sle­di tehni~nim in oblikovnim zna~ilnostim vseh njenih preglednih topografskih zemljevidov, vsebinska zasnova in izvedba pa sta bila v celoti prepu{~ena sodelavcem Geografskega in{tituta. Zemljevid poleg vodilnega preglednega topografskega zemljevida sestavljajo {e trije manj{i temat­ski zemljevidi v spodnjem delu lista, ki ponazarjajo (geografske) skrajnosti na{e dr`ave, kras (raz{irjenost kra{kih pojavov na apnencu in dolomitu, kra{ka polja, jame in brezna) in tipe pokrajin. Levo od vseh treh tematskih zemljevidov sta uokvirjena preglednica z glavnimi statisti~nimi podatki o na{i dr`avi ter njena zastava. Avtorica preglednega zemljevida je Jerneja Fridl, preglednico in tematske zemljevi­de pa je zasnoval Drago Perko. V posameznih fazah izdelave zemljevidov so sodelovale {e Meta Ferjan, Mateja Breg in Maru{a Rupert. Ve~ji del potrebnih podatkov za izdelavo preglednega topografskega zemljevida, to je potek cest (vrisa­no je najnovej{e stanje avtocestnega omre`ja), voda, `eleznic, obalne ~rte in podobno, je bilo potrebno z vektorsko digitalizacijo zajeti iz razli~nih obstoje~ih zemljevidov v ve~jih ali enakih merilih. Glavni vir podatkov sta bila pregledna topografska zemljevida Republike Slovenije v merilih 1 : 400.000 in 1 : 250.000, ki ju je izdala Geodetska uprava Republike Slovenije. Za sosednje dr`ave so bili uporablje­ni zemljevidi Italije v merilu 1 : 200.000, Avstrije ter Slovenije in Severne Hrva{ke, oba v merilu 1 : 300.000. Sen~enje reliefa je bilo zasnovano na podlagi digitalnega modela reliefa. Za {tevilo prebivalcev v posa­meznih naseljih so bili tako za Slovenijo kot za sosednje dr`ave uporabljeni najnovej{i statisti~ni podatki. Za enega najbolj zahtevnih postopkov se je pokazalo zapisovanje zemljepisnih imen, saj posredovani ameri{ki fonti niso vsebovali {umevcev slovenske abecede in nekaterih drugih posebnih ~rk, ki jih je bilo potrebno zapisati pri imenih v Avstriji in na Mad`arskem. Zato je bilo potrebno na primer vsak veliki in mali ~, { in ` sestavljati iz c-jev, s-jev, z-jev in stre{ic. Na preglednem topografskem zemljevidu so prikazana vsa naselja z ve~ kot 5000 prebivalci, manj{a naselja pa so vklju~ena tako, da je zagotovljena kar najbolj enakomerna gostota prikazanih geograf­skih pojavov in topografskih objektov ter njihovih imen. Vsa imena so praviloma izpisana v celoti, torej brez kraj{av. Tako kot na ve~ini drugih zemljevidov Slovenije so tudi tu pokrajinska imena zapisana le v vzpetem svetu (gorovja, hribovja, gri~evja, planote), medtem ko gosto poseljene ravnine niso poi­menovane. Ve~jezi~nost je omejena le na zamejstvo. Pri tem je bila uporabljena zanimiva dvojnost. V Italiji, Avstriji in na Mad`arskem so naselbinska imena na zgodovinsko slovenskem narodnostnem obmo~­ju zapisana s po{evnico; najprej je torej navedeno njihovo ime v jeziku ve~inskih narodov, ~emur sledi slovensko ime. Pri naseljih s slovenskimi imeni zunaj tega obmo~ja in na Hrva{kem so slovenski ekso­nimi zapisani v oklepajih za originalnimi imeni. Tak{en na~in je bil uporabljen tudi pri zapisovanju nenaselbinskih zemljepisnih imen, na primer imen nekaterih rek, jezer in vrhov, `al pa ga pogre{amo tudi pri imenih gorskih skupin, saj so na primer imena Gaitaler Alpen, Saualpe in Koralpe zapisana izklju~­no v nem{kem jeziku. Zemljepisna imena na dr`avnih mejah so zapisana dvojezi~no, pri ~emer je imenska razli~ica v jeziku mati~ne dr`ave dosledno postavljena na njeno stran dr`avne meje. Temeljno na~elo zapisa dvojezi~nih imen je bilo, da so slovenski endonimi zapisani s po{evnico, eksonimi pa z oklepa­jem, kar je usklajeno z odlo~itvijo Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Predstavljeni zemljevid Slovenije je pomemben dose`ek slovenske kartografije, {e posebej, ~e ga meri­mo skozi prizmo na{ega partnerskega sodelovanja s svetovno uveljavljenim zalo`nikom. Naj si bo izdelek vsebinsko in izrazno v{e~en ali ne, zavedati se je treba, da je v zavesti dolgoletnih bralcev National Geo­graphica dobodbra prepoznaven, to pa obenem pomeni, da, tak{en kot je, zadovoljuje radovednost in okus milijonov ljudi na vseh koncih sveta. Drago Kladnik Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik 45-1 Ljubljana 2005: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Zalo`ba ZRC, sozalo`nik SAZU, 112 strani, ISSN 1581-6613 V sodobna geografska preu~evanja je zajeta temeljna prostorska problematika, ki temelji na odno­su, poznavanju in vrednotenju ~lovekovih dejavnosti v okolju. Tako temeljna kakor tudi aplikativna preu~evanja so ~edalje vidneje podprta s sodobnimi raziskovalnimi metodami, ki temeljijo na mate­mati~no-statisti~nih izhodi{~ih. Zaradi tega je ~edalje ve~ vrednostno argumentiranih medsebojnih odnosov med osnovnimi pokrajinskimi sestavinami kakor tudi ovrednotenih soodvisnosti med nosil­ci dru`beno-gospodarskega in socialnega razvoja ter naravnimi sestavinami okolja. Najrazli~nej{i izsledki geografskih raziskovanj, ki so podprti in dokumentirani z empiri~nimi spoznanji, nudijo dragoceno osnovo za oblikovanje temeljnih geografskih zakonitosti, obenem pa tudi za njihovo aplikativno upo­rabnost v sklopu najrazli~nej{ih prostorskih ved. Ob vsem tem se pa~ moramo zavedati, da nobeno raziskovalno podro~je ne more slu`iti samo svojemu lastnemu namenu, temve~ so njegova spoznanja lahko le prispevek k ob~emu bogatenju vedenja o zna~ilnostih in razvoju posameznih obmo~ij in nji­hovih predelov ali pokrajin. Zapisana spoznanja izhajajo iz prebiranja prvega zvezka 45. letnika revije Acta geographica Slove­nica/Geografski zbornik. Tudi v tem zvezku, ki ga je uredil dr. Milan Oro`en Adami~, prevladujejo raziskovalni prispevki sodelavcev Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU, enega pa je pris­peval Gregor Kova~i~ s Fakultete za humanisti~ne {tudije Univerze na Primorskem. Uvodno razpravo Differences between 100-meter and 25-meter digital elevation models according to types of relief in Slovenia šRazlike med stometrskim in petindvajsetmetrskim digitalnim modelom vi{in glede na tipe reliefa v Sloveniji’ (strani 7–31) sta napisala Mauro Hrvatin in Drago Perko. Raziskava temelji na preu~itvi {tirih izbranih reliefno razli~nih obmo~jih, in sicer [krlatice v Julijskih Alpah, doline Mirne med Tr`i{~em in Savo, Jeruzalemskih goric in kra{kega predela [kocjana na Diva{kem krasu. Zna~ilne razlike med 100 m in 25 m digitalnim modelom vi{in sta raziskala z vidike vi{ine, naklona in ekspozicije povr{ja. Med drugim ugotavljata, da je razlika med DMV-25 in DMV-100 pri povpre~ni vi{ini povr{ja najmanj{a na krasu in najve~ja v Alpah, pri povpre~nem naklonu je prav tako najmanj­{a razlika pri [kocjanu in najve~ja v Mirnski dolini, pri povpre~ni ekspoziciji povr{ja pa je najmanj{a na obmo~ju Mirne in najve~ja na krasu. Glede na velikostno razvrstitev reliefnih oblik pa avtorja razi­skave ugotavljata, da so na prikazih DMV-100 dobro vidne mezoreliefne in elementarne reliefne oblike, medtem ko se na DMV-25 izraziteje ka`ejo tudi vse manj{e oblike povr{ja. Zato je za kra{ka in gri~ev­nata obmo~ja primernej{a uporaba DMV-25, saj omogo~a zaznati vse drobne reliefne oblike bodisi naravnega bodisi antropogenega nastanka (porekla). Franci Petek objavlja Typology of Slovenia's Alpine region with emphasis on land use and changes in land use šTipologija slovenskega alpskega sveta s poudarkom na rabi in spremembah rabe tal’ (stra­ni 33–52). Za potrebe raziskave je na{ alpski svet razdelil na 6 mezoregij, in sicer na: So{ke in Savske Julijske Alpe, Zahodne in Vzhodne Karavanke ter Kamni{ke in Savinjske Alpe, kjer je 150 katastrskih ob~in. Za vsako najmanj{o enoto je ugotavljal spremembe rabe tal v odvisnosti od oblik in sestave povr{­ja ter dru`benogeografskimi zna~ilnostmi. S statisti~nimi metodami je najprej opredelil tipe alpskega sveta na podlagi povr{inskih prvin, dru`benih dejavnikov ter rabe in spremembe v rabi tal v obdob­ju 1900–2000. Sinteza dobljenih izsledkov je postregla s sedmimi pokrajinskimi tipi, kar ka`e na izredno prepletenost in soodvisnost ~lovekove primarne dejavnosti od naravnih prilik, predvsem povr{ja v na{em alpskem svetu. Poglobljena raziskava je dala sedem zna~ilnih, geografsko zaokro`enih tipov rabe in spre­minjanje rabe tal, in sicer: a) bohinjski, b) breginjsko-graparski tip, c) tip samotnih kmetij s prevlado gozda, ~) visokogorski, d) gozdni, e) urbanizirani in f ) dolinsko-`ivinorejski tip. Bla` Komac in Matija Zorn objavljata razpravo Soil erosion on agricultural land in Slovenia – mea­surements of rill erosion in the Besnica valley šErozija prsti na kmetijskih zemlji{~ih v Sloveniji – meritve `lebi~ne erozije v dolini Besnice’ (strani 53–86). Problematika erozije prsti je pere~ pojav, ki mu doslej na{a geografija ni posve~ala ve~je oziroma pomembnej{e raziskovalne usmeritve. Uvodoma nas avtor­ja prispevka seznanita s tovrstnimi raziskavami in njihovimi izsledki na Slovenskem. Njuna raziskava je zajela pore~je hudourni{ke Besnice, desnega pritoka Save nad Kranjem. Obseg in intenziteto erozi­je sta ugotavljala posredno z morfometri~nimi meritvami. Prvi rezultati ka`ejo, da zna{a specifi~no spro{~anje na njivi v pore~ju Besnice 36 ton na ha letno, kar pomeni, da se povr{je erozijsko zni`uje s hitrostjo 2,6 mm na leto. Proti eroziji, ki jo pospe{ujejo nalivi, se zoperstavljajo z na~ini obdelovanja zemlje, terasami, travnimi povr{inami in podobnim. [tudija z dragocenimi spoznanji je spodbuda za tovrstna preu~evanja {e v drugih pokrajinah; s tem bi dobili dejanski vpogled v razse`nost erozije prsti na Slovenskem. Gregor Kova~i~ prikazuje Flooding in the area of Kne`ak, Ba~ and Koritnice in November 2000 šPo­plava na obmo~ju Kne`aka, Ba~a in Koritnic novembra 2000’ (strani 87–100). Obilno poznojesensko de`evje je povzro~ilo poplavo, ki je zalila 59 ha zakraselega povr{ja in povzro~ila {kodo na zgradbah, prometnicah in kmetijski zemlji. Pregledno so prikazane naravne pokrajinske razmere poplavljenih povr­{in in nazna~ene so materialne posledice povodnji. Posebej je poudarjena suha struga pod Bor{tom pri Koritnicah, ki se vije v meandrih in je postala v ~asu povodnji dero~i potok, ki je poplavil Ba~. [tu­dija, ki temelji na podrobni terenski preu~itvi geografskih zna~ilnosti prizadetih obmo~ij in njihovega zaledja, pomeni ve~plasten pogled na vzroke in posledice vodnih ujm, obenem pa opozarja na izred­no dragocene ugotovitve, ki temeljijo na terenskem preu~evanju, podprtem s sodobnimi metodami in tehnologijo. Objavljene razprave temeljijo na uporabi sodobnih raziskovalnih metod, ki terjajo empiri~no vred­notenje pojavov in procesov v prostoru. Metode so nazorno predstavljene, rezultati raziskav pa so jasno in pregledno oblikovani. Zato sem prepri~an, da njihovi izsledki niso obogatili samo geografske stro­ke, temve~ ponujajo dokumentirana spoznanja v razmislek vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo s celostnimi problemi okolja ali z njegovimi posameznimi sestavinami. Razprave so podprte z obse`nimi pregledi uporabljene doma~e in tuje strokovne literature in virov. Med besedilom so {tevilne preglednice in razli~­ne kartografske in grafi~ne ponazoritve obravnavanih pojavov ali procesov in dokumentarni fotografski posnetki. Vse to zagotavlja reviji ugledno mesto med znanstvenimi publikacijami doma in v svetu. Milan Natek E-City: mednarodna konferenca projekta FUTURE Bratislava, Slova{ka, 2.–5. 2. 2006 Pomen mesta in mestnih regij v evropski regionalni politiki nara{~a, a se na drugi strani pojavlja problem zaradi pomanjkanja interdisciplinarnih raziskav na tem podro~ju. Koncept projekta FUTURE (Future Urban Research in Europe) je ravno v premostitvi razlik znotraj znanstvenih disciplin, ki razi­skujejo mesta v sodobnih razmerah globalizacije. Projekt FUTURE v celoti financira Evropska komisija in je namenjen mlaj{im generacijam raziskovalcev, ki bi sodelovali pri razpravi o prihodnosti evropskih mest. Prva izmed {tirih konferenc se je odvijala februarja 2006 na Tehni~ni univerzi Slova{ke v Brati­slavi. Organizacijo so izpeljale univerze iz Weimarja, Karlskrone, Örebra, Madrida in Bratislave. Prva konferenca z naslovom E-City je bila posve~ena interdisciplinarnemu obravnavanju vplivov novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij na `ivljenje v mestu. Izpostavljeno je bilo glavno vpra­{anje, kako lahko mesta najbolje izkoristijo {tevilne prilo`nosti, ki jih nudijo omenjene tehnologije. Razprave so se dotikale predvsem ekonomskih ugodnosti, ki izhajajo iz razvoja novih tehnologij ter posledi~nih novih oblik proizvodnje. Predvsem se je izpostavil pomen kulturne (ali kreativne) industri­je, ki temelji na novih tehnologijah in ustvarja {tevilna delovna mesta ter mo~no prispeva k preoblikovanju sodobnega mesta. Omenjale so se zlasti razli~ne dejavnosti, kot so ogla{evanje, oblikovanje spletnih strani, izdelovanje in posredovanje digitalnih vsebin, glasbe in filma ter {tevilne druge dejavnosti, ki temeljijo na sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologijah. Te aktivnosti upo{tevajo tudi loka­cijske dejavnike, kot so na primer estetsko lokalno okolje, visoka opremljenost z moderno infrastrukturo ter izobra`enost in prilagodljivost delovne sile. Del razpravljavcev se je usmeril tudi na negativne plati novih tehnologij v sodobnih mestih, saj je razvoj prehitel dolo~ene skupine prebivalcev, ki so se niso uspele prilagoditi. Gre za starej{e prebivals­tvo mest ter {ibkej{e dru`bene sloje, ki nimajo dostopa do novej{ih tehnologij. Ta razkorak, ki je zelo zna~ilen za sodobne dru`be, se pogosto ozna~uje kot »digitalni razkorak« in predstavlja zahtevno nalo­go za dru`bo prihodnosti. Udele`enci konference so bili zbrani s celotnega sveta in vsi so imeli prilo`nost predstaviti svoje poglede na razvoj sodobnega mesta. Zborovanje ni pomenilo konca razprave, saj so organizatorji oblikova­li spletno stran, namenjeno nadaljevanju diskusije in izmenjevanju izku{enj tudi po kon~ani konferenci. Najve~ja prednost konference je izhajala iz dejstva, da so se zbrali mlaj{i raziskovalci iz najrazli~nej{ih ved (geografi, sociologi, na~rtovalci) in okolij (Evropa, Zdru`ene dr`ave Amerike, Azija). Zborovanje in ve~dnevne delavnice so se izkazale za odli~en na~in izmenjavanja idej in udejanjanja teoretskih in prakti~nih raziskav na nivoju mesta. David Bole 3. sestanek raziskovalcev INTERREG projekta DIAMONT Ljubljana, Pre{ernova dvorana SAZU, 11.–12. 3. 2006 Organizacijo 3. sestanka partnerjev mednarodnega projekta DIAMONT je prevzel Geografski in{ti­tut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je eden od 8 partnerjev v konzorciju. Temeljni namen sre~anja, ki je potekalo je v Pre{ernovi dvoran v pro­storih Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je bil pregledati teko~ega delo v trenutno potekajo~ih delovnih paketih ter vzpodbuditi razpravo o povezavah med posameznimi delovnimi paketi. DIAMONT – projekt v okviru Interreg IIIB programa za obmo~je Alp te~e `e drugo leto. Zdru`u­je znanstvenike in strokovnjake iz {estih evropskih dr`av: Avstrije, Francije, Italije, Nem~ije, Slovenije in [vice, ki i{~ejo in razvijajo nove poti regionalnega razvoja v alpskem prostoru. Projekt, katerega polno ime se glasi Podatkovna infrastruktura za Alpe: omre`na tehnologija po meri gora (Data Infrastructure in the Alps: Mountain Orientated Network Technology), je zasnovan kot podpora prenovi zasnove in vse­bine ter ponovnemu zagonu Sistema za opazovanje Alp in informiranje o njih (SOIA). Projekt je bil zami{ljen v organih Alpske konvencije in njegov cilj je soo~iti vsebino Alpske konvencije s pri~akovanji strokovnjakov ter zahtevami prebivalcev; dolo~iti neskladja, ki vplivajo na razvojne procese v regio­nalnem razvoju; izpostaviti pomembna razvojna vpra{anja ter mo`nosti vzdr`nega razvoja ter ob upo{tevanju kazalnikov izdelati orodja regionalnega razvoja. V ~asu sre~anja v Ljubljani sta bila dva od sedmih vsebinskih delovnih paketov (DP) skoraj goto­va: DP5 in DP6. Namen DP5 je bil ugotoviti vpliv kulturnih razlik na trajnostni regionalni razvoj Alp v prihodnosti. Cilj je oblikovanje trdne osnove za nadaljnje znanstvene razprave. V idealnih razmerah bi to lahko bil za~etek procesa, ki bo okrepil medsebojno razumevanje podobnosti, razlik in poseb­nosti vsake alpske regije. S bo zagotovljena osnova za nadzorovanje trajnosti pri regionalnem razvoju v okviru Alpske konvencije. Ne presene~a, da rezultati raziskave DP5 do dolo~ene mere opredeljujejo vpliv ukrepov regionalne politike na raznolikosti: v vseh alpskih dr`avah si prizadevajo (~eprav so v podrobnostih razlike), da bi zmanj{ali regionalne dru`benoekonomske neenakosti s spodbujanjem gospodarske konkuren~nosti, inovativnosti in produktivnosti. Vsem je tudi skupna te`nja po vse ve~­ji osredoto~enosti na regionalne mo~i in potenciale. Skupno je tudi jamstvo za trajnostni razvoj, ki je obi~ajno povezan s prizadevanji za pove~anje vpliva udele`benih in integrativnih procesov in z iska­njem najbolj{e kombinacije bottom-up in top-down principa pri sprejemanju odlo~itev v regionalni politiki. ^e na institucionalne vidike regionalne politike pogledamo od blizu, opazimo znatne razlike med alpskimi de`elami: ~eprav imajo vladne slu`be najve~krat na skrbi izvajanje regionalne politike, obstajajo o~itne razlike v smislu »ozemeljske geometrije«, to je. katere vladne ravni so odgovorne za take ukrepe. Kljub splo{ni tendenci vedno ve~je vklju~enosti civilne dru`be so velike razlike v stopnjah sodelovanja in pritegnitvi zasebnega partnerstva. Namen DP6 je bil pridobiti splo{no predstavo o najpomembnej{ih zadevah, ki vplivajo na sedanji in prihodnji razvoj Alp. K sodelovanju v raziskavi s pomo~jo metode Delphi smo povabili strokovnjake in déle`nike iz vseh sodelujo~ih de`el. Podali so svoja mnenja o izzivih, problemih in mo`nostih, ki so Slika 1: Udele`enci sestanka v Ljubljani Slika 2: Potek delovnih paketov pri projektu DIAMONT `e tu ali pa se bodo morda pojavili v prihodnosti. Po teh ocenah so bili opredeljeni ustrezni pokaza­telji razvoja in izbrane specifi~ne usmeritve prostorskega razvoja, ki bo podrobno raziskan v naslednjih delovnih paketih. Odgovore smo zdru`ili v osem glavnih problemov. V osrednjih obmo~jih se soo~amo s pritiski prometa in aglomeracijski procesi, v robnih z marginalizacijo pode`elja. Subvencije sicer lahko nekoliko upo~asnijo proces zapu{~anja teh obrobnih obmo~ij, prepre~ile pa ga ne bodo. Glav­ne nevarnosti so depopulacija, staranje prebivalstva in izolacija, ker se storitve zgo{~ajo bolj v sredi{~ih. Najpomembneje bo zmanj{ati te neenakosti, in sicer z izbolj{anjem konkuren~nosti pode`elja. [irjenje mest pomeni vedno huj{i boj za ugodna zemlji{~a v dolinah in ravninah. Po mnenju nekaterih pred­stavljajo dana{nji pritiski manj{o gro`njo, kot so jo pred nekaj desetletji v obdobju najradikalnej{ih sprememb v pokrajini. Zelo pomemben pojav je tudi turizem. Sogovorniki navajajo sobivanje razli~nih oblik turizma: mno­`i~nega turizma, ki zahteva velika vlaganja in nenehno odkrivanje novih tr`i{~ ter drobnih turisti~nih dejavnosti, kot sta na primer kme~ki turizem in pohodni{tvo. Po napovedih bo povpra{evanje po kme~kem turizmu nara{~alo, kljub temu pa ne bo nikoli postal gonilo razvoja panoge. Nekatera nase­lja v Alpah so preobljudena in za njih je treba najti re{itve za u~inkovito obvladovanje pritiskov na okolje. O u~inkih klimatskih sprememb se danes na {iroko razpravlja. Naravne nesre~e in izguba biolo{ke pestrosti tvorijo le en vidik, drugi je vpliv na turizem: skraj{evanje zimske smu~arske sezone ali pogo­stost ekstremnih pojavov, kakr{ni so izredno mo~ni nalivi ali poplave. Strokovnjaki opozarjajo, da je nemudoma treba za~eti s preventivnimi ukrepi, kakr{no je uresni~evanje mo`nosti za var~evanje z ener­gijo. Ko govorimo o Alpah, nikakor ne smemo pozabiti omeniti gorskih gozdov, enega najbolj tipi~nih alpskih habitatov. Klju~no vpra{anje je, kako ohranjati vse njihove mnogovrstne funkcije, in sicer pro­izvodno, rekreacijsko, ekolo{ko in za{~itno. [irjenje gozdnih povr{in bi lahko bila prilo`nost za o`ivitev gozdnih rezervatov. V ekonomskem pogledu je donosnost gorskih gozdov nizka, v prihodnje pa se lah­ko pove~a obenem z razvojem pridobivanja energije iz biomase. Omenjena delovna paketa tvorita {iroke temelje projekta. Naslednjo skupino tvorijo skoraj kon­~ani DP7 in DP8 ter DP9, ki pomenijo podatkovno jedro projekta in njihovi rezultati bodo pripeljali v zaklju~no, aplikativno obdobje, to je v preverjanje orodij v testnih obmo~jih. Izbor testnih obmo~ij in prvo preverjanje pa je naloga na{ega in{tituta. O tem pa ve~ v prihodnjem poro~ilu. DIAMONT je droben kamen~ek v mozaiku mednarodnega sodelovanja, v katerega je vpet GIAM ZRC SAZU, vendar nam odpira {tevilne nove mo`nosti in nove perspektive. Tako kot z vsemi Interreg projekti je tudi z njim povezana zapletena in obse`na birokracija, ki jo nadgrajuje slovenska posebnost, to je nezadostno nacionalno sofinanciranje. Bili smo uspe{ni na razpisu in pridobili maksimalnih 15 % sredstev Ministrstva za okolje in prostor, ki skupaj z evropskimi sredstvi zagotavljajo 90 % pokritje. 10 % »luknja« ob skoraj enoletnem zamiku dotoka evropskih sredstev pa povzro~ata nemalo te`av v sistemu, kjer je ves pridobljen denar namenski. Ve~ informacij o projektu (tudi v slovenskem jeziku) na strani http://diamont.uibk.ac.at. Mimi Urbanc 3. sre~anje projektnih partnerjev mednarodnega projekta R.A.V.E. Space Var{ava, Poljska, 4.–7. 4. 2006 Sre~anje raziskovalcev in strokovnjakov iz petih evropskih dr`av v Var{avi je bilo namenjeno pred­stavitvi delnih rezultatov in usklajevanju nadaljnjih aktivnosti projekta z akronimom R.A.V.E. Space, ki v okviru programa Interreg IIIB CADSES poteka `e od marca 2005. Slovenski raziskovalci in stro­kovnjaki imamo pri ambiciozno zastavljenem projektu pomembno vlogo, saj je vodilni partner projekta R.A.V.E. Space Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Vodenje projekta je zau­pano Poloni Dem{ar Mitrovi~ z Direktorata za prostor. Slovenijo zastopajo {e Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Geografski in{titut Antona Melika Znanstvenoraziskovalne­ga centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Ljubljanski urbanisti~ni zavod. K sodelovanju je bilo povabljenih pet tujih partnerjev iz obmo~ja CADSES, Srednje, Jadranske, Podonavske in Jugovz­hodne Evrope, in sicer: CEI (Central European Initiative) in DPAU (Dipartimento di Progettazione Architettonica e Urbana, Universita degli Studi di Trieste) iz Italije, Fundacja Innowacja iz Poljske, Regi­ja Jonskih otokov iz Gr~ije in Zavod za {kolstvo iz ^rne gore. Sre~anje na Poljskem je organizirala Fundacja Innowacja, nevladna in neprofitna organizacija, ki jo je leta 1989 ustanovil dr. Wojciech Pomykal/o, ki osebno sodeluje tudi pri predstavljenem projektu. Njihova dejavnost je usmerjena v eksperimentalno in inovativno izobra`evanje, zato so leta 1996 v usta­novili Var{avsko {olo za socialne in ekonomske {tudije, od leta 2002 pa razvijajo tudi lastno televizijsko postajo EDUSAT, ki jim omogo~a izobra`evanje na daljavo. Izku{nje poljskih partnerjev bodo vseka­kor koristne za doseganje ciljev projekta R.A.V.E. Space. Namen aplikativnega projekta s popolnim naslovom Raising Awareness of Values of Space through the Pro­cess of Education je dopolniti obstoje~e izobra`evalne programe sodelujo~ih dr`av z u~nimi vsebinami in metodami, ki bi pripomogle k bolj{i ozave{~enosti mladih o vrednotah prostora in njegovega na~rtovanja v smeri trajnostnega razvoja. Kajti le tak{en razvoj bo zagotovil ~loveka dostojno `ivljenje in blaginjo prihod­njih generacij. Projekt R.A.V.E. Space je tako le eden od kamen~kov v mozaiku Desetletje Zdru`enih narodov za izobra`evanje za trajnostni razvoj, kot je obdobje 2005–2015 poimenovala Organizacija Zdru`enih narodov za izobra`evanje, znanost in kulturo (UNESCO). Vzporedno s spremembo gospodarskega in politi~nega sistema je Slovenija tudi v okoljsko politiko in prakso za~ela vna{ati na~elo trajnostnega razvoja. @elja sodelujo~ih pri projektu je torej, da bi obstoje~e u~ne vsebine prepletli z nekaterimi novimi vsebinami, ki bi u~ence u~inkoviteje usmerjale k prepoznavanju vrednot prostora, k pravilnemu rav­nanju z okoljem in k celostnemu razumevanju vzrokov in posledic posegov ~loveka v prostor. Zato so aktivnosti pri projektu usmerjene: • v analizo obstoje~ih u~nih na~rtov na razli~nih stopnjah izobra`evanja, s poudarkom na zastopanosti vsebin o prostoru; • v ugotavljanje odnosa u~iteljev do novih vsebin in njihovega vpeljevanja v u~ne na~rte s pomo~jo anketnih vpra{alnikov; • v izdelavo koncepta izobra`evanja o trajnostnem razvoju in prostorskih vrednotah, ki naj bi bil izho­di{~e za pripravo ustrezne strategije pou~evanja vsebin prostorskega na~rtovanja in trajnostnega razvoja v osnovnih in srednjih {olah; • v pripravo u~il, kot so knjige, priro~niki, u~ni listi, video kasete, ve~jezi~ne bro{ure, ter v razvijanje potencialnih novih u~nih metod; • v organizacijo in izvedbo seminarjev za u~itelje v sodelujo~ih dr`avah; • v pripravo mednarodne poletne delavnice, na kateri bodo u~itelji in u~enci preverili rezultate pro­jekta; • v zasnovo in snemanje serije dvanajstih izobra`evalnih oddaj, ki bodo brezpla~no posredovane {olam iz vseh petih sodelujo~ih dr`av; • v predstavitev podrobnej{ih informacij o projektu in njegovih aktivnostih na medmre`ju (http:// www.rave-space.org) in nenazadnje • v izmenjavo izku{enj, primerov dobre prakse in znanja. Projekt se vsebinsko navezuje tudi na izhodi{~a Strategije izobra`evanja za trajnostni razvoj, ki so jo oblikovali predstavniki dr`av ~lanic Ekonomske komisije Zdru`enih narodov za Evropo (UNECE) skupaj z UNESCO-m in nevladnimi organizacijami in jo marca 2005 na zasedanju visokih predstav­nikov ministrstev za okolje in ministrstev za {olstvo v Vilni v Litvi tudi sprejeli. Strategija izobra`evanja za trajnostni razvoj le-to v splo{nem opredeljuje kot izobra`evanje, ki razvija in krepi sposobnost posa­meznikov, skupin, skupnosti, organizacij in dr`av za sprejemanje takih odlo~itev in izbir, ki podpirajo trajnostni razvoj. Medtem ko se pojem »trajnostni razvoj« nana{a na socialni, gospodarski in prostorski Udele`enci sestanka v Var{avi. vidik, se projekt R.A.V.E. Space osredoto~a predvsem na na~rtovanje prostorskih komponent v smeri trajnostnega razvoja, ki pa seveda ne more potekati lo~eno od ostalih dveh. Projekt je v ve~ji meri (75 %) financiran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, 15 % sofinanciranje pa je slovenskim partnerjem zagotovilo Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slo­venije. Preostalih 10 % sredstev so sodelujo~i partnerji dol`ni prispevati sami. Zavedamo se, da univerzalnega modela, ki bi prinesel celovite spremembe v miselnosti in ravna­nju prebivalcev na{ega planeta in s tem pozitivno prispeval k njihovi »trajnostni pismenosti« (sustainability literacy), `al ni mogo~e pripraviti. Zato smo si partnerji projekta R.A.V.E. Space zadali nalogo, da glede na svojevrstne potrebe, prioritete in danosti posameznih dr`av najdemo nekaj skup­nih in kar najbolj uporabnih na~inov za doseganje zastavljenih ciljev. Rezultati projekta bodo uporabni tudi za Slovenijo, ki si kot njegova pobudnica prizadeva, da bi bili njeni dr`avljani sposobni ve~plast­no presojati posege v prostor in tako tudi bolj ustvarjalno sodelovati v procesih prostorskega na~rtovanja in upravljanja s prostorom. Jerneja Fridl Slavko Brinovec – sedemdesetletnik Kranj, 25. 4. 2006 Letos je sedemdeset let izpolnil mag. Slavko Brinovec, ki ga geografi, zlasti u~itelji geografije, poz­namo predvsem kot plodnega avtorja {tevilnih u~nih pripomo~kov za na{ predmet. S tem prispevkom `elimo {e posebej opozoriti na tiste njegove dose`ke, ki ga postavljajo ob bok najpomembnej{im slo­venskim strokovnjakom za {olsko geografijo 20. stoletja. Rojen je bil 25. 4. 1936 v Kranju kot prvi od {tirih otrok v trgovski dru`ini. Osnovno {olo in gim­nazijo je obiskoval v rojstnem Kranju, kjer se je resneje za~el ukvarjati s {portom, zlasti s plavanjem, vaterpolom in ko{arko. Od leta 1955 je {tudiral geografijo na Prirodoslovno-matemati~ni fakulteti v Ljubljani, po diplomi pa se je zaposlil na Osnovni {oli Gori~e do leta 1963, nato pa je delal na Osnov­ni {oli France Pre{eren v Kranju do leta 1971. Takrat je postal u~itelj geografije na Gimnaziji Kranj, devet let kasneje pa pomo~nik ravnatelja na isti {oli. V tej vlogi je celih devetnajst let pedago{ko vodil {olo, a je zraven tudi pou~eval, vse do upokojitve leta 1999. Kot didakti~ni strokovnjak je bil pri tem {e posebej pozoren na urejene priprave u~iteljev, na redno obiskovanje strokovnih seminarjev, motiviral je u~itelje za dodatni {tudij, uvajal nove oblike in metode dela pri pouku, posebej pri srcu pa mu je bilo ~im bolj­{e izvajanje naravoslovnih dni in ekskurzij. Gimnazija v Kranju se je v tem ~asu dodobra prostorsko preuredila in raz{irila, tudi po Brinov~evi zaslugi, ker je uspe{no skrbel za financiranje in vodenje gradbenih inve­sticij. Tudi z u~no tehnologijo je bila kranjska gimnazija takrat med najbolje opremljenimi {olami v Sloveniji. Brinov~ev razpon interesov in delovanja na podro~ju {olske geografije je bil zelo {irok. Leta 1981 je z nalogo »Avdiovizualna sredstva pri pouku geografije s posebnim ozirom na grafoskop« kot prvi Slo­venec magistriral iz didaktike geografije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S prosojnicami se je {e kasneje ukvarjal skoraj trideset let, v zadnjem desetletju tudi z njihovo elektronsko razli~ico. Za neposredno prak­so je izdelal prek 60 kompletov prosojnic, o njihovi uporabi pa objavil {tevilne ~lanke, priro~nike (Prosojnice pri pouku, DZS, 1987) in navodila (na primer Zemljepis 6, metodi~na navodila za prosojnice, DZS, 1986). Brinov~ev smisel in delavnost na podro~ju {olske geografije in didaktike geografije, ki sta ga zaz­namovala za vse `ivljenje, izvirata br`kone iz prvih let njegovega lastnega pedago{kega dela, nekaj pedago{kega erosa pa so mu morale polo`iti v jasli `e rojenice. Tudi zgodnje ~lanstvo v {olski sekciji Geografskega dru{tva Slovenije ni bilo brez pomena, saj je v njej sodeloval pri oblikovanju in izpopol­njevanju programa geografskih u~il in uvajanju sodobnih metod pri pouku zemljepisa. On sam in Marija Ko{ak sta bila med prvimi na{imi podiplomskimi {tudenti didaktike geografije, ki sta bila dele`na pomembnih vzpodbud in znanja takratnega mentorja Jakoba Medveda. Brinovec je imel od vsega za~et­ka izrazit smisel za nazornost in u~inkovitost geografskega pouka, talentiran pa je bil tudi za uporabo klasi~nih in novih u~nih sredstev in pripomo~kov ter {e posebej za u~no tehnologijo. Njegovi didakti~­ni konji~ki niso bili samo prosojnice in grafoskop, ampak je ob razvoju ra~unalni{tva {iril ra~unalni{ko in multimedijsko prakso in kulturo med u~itelji. Sproti je spremljal razvoj u~il, elektronsko tehnolo­gijo in v njej odkrival najprimernej{e oblike za posodobitev pouka geografije v {olah na razli~nih stopnjah izobra`evanja. O uporabnosti ra~unalnika pri pouku geografije se je prvi~ oglasil z referatom na geo­grafskem kongresu v Novem Sadu leta 1985. Pet let kasneje pa je, na primer, poro~al o uporabi LCD zaslona za ra~unalni{ko projekcijo prosojnic. Nekoliko starej{e generacije so z Brinovcem na ~elu bile prisiljene slediti takemu razvoju. Brinovec je u~itelje oskrboval z u~no tehnologijo, ki jo je bilo sorazmerno enostavno uporabiti in je zadovoljevala tako strokovne kot didakti~ne vidike geografskega izobra`e­vanja. Med Brinov~evimi zadnjimi, a ne poslednjimi izdelki, je `e ve~ kot deset zgo{~enk z razli~nimi vsebinami, prete`no didakti~nimi, a tudi turisti~nimi (Kranj). Brinovec je bil tudi soavtor priro~nika Video pri pouku geografije (ZRS[[, 1995). Leta 1980 je sodeloval v skupini, ki je v okviru takratnega In{tituta za geografijo Univerze Edvar­da Kardelja v Ljubljani izdelala {tudijo o Modernizaciji pouka geografije v usmerjenem izobra`evanju. Takrat in pozneje so se pripravljali u~beniki in delovni zvezki, ki so imeli na primer naslove: Geogra­fija, Dr`ave v razvoju in razvite dr`ave, Geografske zna~ilnosti in sodobni problemi Slovenije in Jugoslavije, Geografske zna~ilnosti Slovenije, Dru`benogeografski procesi in problemi Slovenije. V ve~ avtorskih skupinah je sodeloval bodisi kot didakti~ni urednik bodisi pisec posameznih poglavij, ali pa je samo­stojno prevzel pripravo delovnega zvezka. Od leta 1991 so bili to ve~inoma u~beniki za regionalno geografijo za srednje {ole (Geografija Slovenije, Regionalna geografija sveta, Regionalna geografija Evro­pe), nekaj pa je bilo tudi osnovno{olskih u~benikov. Pri didakti~nem urejevanju u~benikov, zlasti za osnovno {olo, je z njim pogosto sodelovala Marija Ko{ak. Skupaj s sodelavci, tudi iz vrst neposrednih praktikov, je sestavil prvi slovenski priro~nik za regionalno geografijo sveta leta 1994, ki so ga u~itelji, ki jim je bil namenjen, sprejeli s hvale`nostjo. Pozneje so mu sledili {e trije podobni priro~niki (na pri­mer Priro~nik za u~itelje zemljepisa v osnovni {oli, MK, 1999). Nekoliko manj odmevno, a vsekakor zelo pomembno, zlasti za uveljavljanje geografije kot naravo­slovnega predmeta, je bilo razvijanje priro~nikov za geografsko terensko delo v okviru tako imenovanih naravoslovnih dni ({est priro~nikov: @ivljenjsko okolje – prou~evanje teko~ih voda, Varstvo okolja – zrak, Varstvo okolja – onesna`enost reke v naselju, Energija – izkori{~anje voda, Varstvo okolja – divja odla­gali{~a odpadkov, Prehrana – raba tal). Izdal jih je v zalo`bi Terra, ki jo je zasnoval sam. Podobno je bilo tudi s preprostim, a u~inkovitim in{trumentarijem za terensko delo u~encev in dijakov v obliki {tirih razli~nih kompletov za terensko delo. Tudi to je bil pomemben dose`ek na podro~ju modernizacije slo­venske {olske geografije. Brinov~evo zavzemanje za ekskurzije in terensko delo se je izra`alo tudi z objavami v Geografskem obzorniku, zlasti pa v soavtorstvu ve~ priro~nikov za {olsko terensko delo, na primer pri­ro~niku Doma~a pokrajina, dalje v avtorstvu k temu pripadajo~ega delovnega zvezka in metodi~nih navodil leta 1989 ter v soavtorstvu priro~nika Terensko delo – pedago{ka delavnica (ZRS[, 1992, 1997). Brinovec je kot zunanji sodelavec predaval didaktiko geografije in vodil u~no prakso, najprej na Peda­go{ki akademiji v Ljubljani med letoma 1973 in 1975, nato pa na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete med letoma 1976 in 1986. Iz te dejavnosti izvirajo objave specialnodidakti~nih ~lankov v Geografskem obzorniku in v Geografiji v {oli. Nekaj primerov: Geografske metode pri pouku geografije (GO 1986/87), dva splo{na didakti~na ~lanka Didakti~na na~ela pri pouku geografije (GO 1991, 1 in 2), dva ~lanka o u~i­teljevi pripravi na pouk (GO 1988, 1 in 3), Posredne oblike dela pri pouku geografije (GO 1990, 3 in 4). V lastni zalo`bi je izdal razli~ne publikacije o nemih barvnih kartah (na primer Uporaba nemih barvnih kart na primeru Kranjsko-Sor{kega polja, Terra 1995) pa o Kartah pri spoznavanju dru`be, pri ZRS[ pa skupaj s sodelavci Video pri pouku geografije, ~e omenim le nekatere prispevke. Eno najbolj odmevnih njegovih del je bila nedavno izdana sinteti~na knjiga Kako pou~evati geografijo, Didaktika pouka (ZRS[, 2004). Zalo`ba Terra je pod Brinov~evim vodstvom pripravljala celo stenske in zlo`ene karte posamez­nih slovenskih pokrajin (skupaj 41 kart), kar je bila novost med u~nimi pripomo~ki, enako tudi komplete nemih kart. Uspe{no se je preskusil tudi pri pripravi Atlasa Slovenije za {olo in dom (1994, 1999), ki mu je sledil Atlas sveta za osnovne {ole (MK, 1996 in 1998). U~iteljem je bil zlasti vzornik pri razvoju opreme in njene uporabe za geografske u~ilnice. Zato je bila njegova kranjska geografska u~ilnica nekaj ~asa kraj pogostih obiskov in razprav. Prvi~ se je o tem oglasil v Geografskem obzorniku z dvema ~lankoma o geografskem kabinetu in o geografski u~ilnici (GO 1982, 1-2 in 3-4). Nato je pri Zavodu za {olstvo leta 1985 izdal {tudijo o dru`boslovni u~ilnici, leta 1997 in 1998 pa je izdelal projekta Uredimo si geografsko u~ilnico in kabinet za Ministrstvo za {ols­tvo ter za Zavod republike Slovenije za {olstvo pod imenom Organizacija in postavitev vzor~ne u~ilnice za pouk geografije na {olah, ki imajo geografijo kot maturitetni predmet. Z njima je definiral temelj­ne pogoje za opremljanje geografske u~ilnice, posebej za potrebe maturitetne geografije. V okviru Zavoda republike Slovenije za {olstvo je tudi pripravil programe in vodil {tiri pedago{ke delavnice za u~itelje geografije leta 1993. Po teh programih so za sodobnej{i pouk geografije dalj ~asa sistemati~no uspo­sabljali u~itelje geografije na vseh slovenskih {olah. V okviru Geografskega dru{tva Slovenije je bil dve mandatni dobi njegov podpredsednik in vod­ja {olske sekcije, hkrati pa je aktivno sodeloval v programu {tevilnih geografskih zborovanj. Predsedoval je tudi Gorenjskemu geografskemu dru{tvu ter odboru za pripravo 12. zborovanja slovenskih geogra­fov v Kranju in na Bledu. Na 13. kongresu jugoslovanskih geografov je bil izvoljen za predsednika Jugoslovanske komisije za vzgojo in izobra`evanje in v njenem imenu pripravljal sedmi jugoslovanski seminar pod naslovom »Aktualizacija pouka geografije«. Posebne zasluge pa ima pri urejanju Geografske­ga obzornika med letoma 1982 in 1991, ki mu je dal novo zunanjo podobo in vplival na njegovo vsebino. Takrat je bil Geografski obzornik predvsem revija za didakti~na vpra{anja na{ega predmeta. Bil je tudi ~lan republi{ke predmetne maturitetne komisije za geografijo. Slavko Brinovec je zapustil tudi vidne sledove v {portu, saj je bil najprej tekmovalec v plavanju, vaterpo­lu in ko{arki, pozneje pa trener in funkcionar. V tej vlogi je organiziral in vodil tudi kranjsko `ensko ekipo v ko{arki. Odmevno pa je bilo tudi njegovo vodenje kranjskega {porta v dveh mandatih od leta 1980, ko je bil predsednik Samoupravne telesnokulturne skupnosti, pozneje pa tudi predsednik Zveze tele­snokulturnih organizacij oziroma predsednik [portne zveze Kranj. Pri tem je botroval marsikateri nalo`­bi v {portne objekte, najbolj pa se je izpostavil z vodenjem gradbenega odbora za pokriti zimski olimpijski bazen v Kranju. Dobil je {tevilna priznanja, med njimi osem za pedago{ko in avtorsko delo, deset pa za svoje {port­no delovanje. Med priznanji naj omenimo Ile{i~evo priznanje ZGDS, priznanje Oddelka za geografijo ob 80. letnici ustanovitve, priznanje Bla`a Kocena Dru{tva u~iteljev geografije Slovenije za `ivljenjsko delo ter Bloudkovo nagrado. Slavko Brinovec je brez dvoma eden najvidnej{ih in najizrazitej{ih predstavnikov dana{nje »{olske geografije« na Slovenskem. Odlikuje ga predvsem ob~utek in smisel za neposredno pedago{ko prak­so, odtod tudi tolik{en obseg njegovih objav. Okrog sebe je imel pogosto ve~ sodelavcev iz osnovnih, srednjih ali visoko{olskih vrst, ki so medsebojno enakopravno sodelovali in si izmenjavali zanje in izku{­nje, sam pa je dajal zlasti ton na didakti~nem podro~ju. Tudi zato sta slovenska didaktika geografije in {olska geografija v zadnjih desetletjih mo~no napredovali Pridru`ujemo se ~estitkam ob Slavkovem okroglem jubileju in mu izrekamo zahvalo za njegovo obse`no in pomembno delo. Jurij Kunaver Nagrade ZGDS za leto 2006 Ljubljana, Pre{ernova dvorana SAZU, 11. 5. 2006 Podelitev nagrad ZGDS je bila letos namesto v tradicionalnem jesenskem terminu `e spomladi, to~ne­je 11. maja. Izkoristili smo prilo`nost in zadnje dejanje Komisije za priznanja in imenovanja zdru`ili z dvema dogodkoma, pomembnima za slovensko geografijo: Melikovimi dnevi in 60-letnico Geograf­skega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU. Odzvali smo se prijaznemu vabilu predstojnika omenjenega Mag. Mitja Bricelj in mag. Mimi Urbanc podeljujeta Melikovo priznanje za mladega znanstvenika za leto 2006 mag. Gregorju Kova~i~u. in{tituta in na ve~erni prireditvi, ki je potekala v Pre{ernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, podelili tudi Melikovi priznanji. Priznanji, ki ju je na predlog Komisije za priznanja in imenovanja soglasno potrdil Redni letni Ob~ni zbor ZGDS 13. aprila 2006, sta prejela Gregor Kova~i~ in Jo`e @umer. Melikovo priznanje za mladega znans­tvenika ali za obetajo~ega geografa raziskovalca se daje novim raziskovalcem ali diplomantom geografije, ki so s svojimi nadpovpre~nimi raziskovalnimi dose`ki obogatili slovensko geografijo z novimi in izvir­nimi spoznanji. Melikovo priznanje podeljuje ZGDS za `ivljenjsko delo in za vrhunske dose`ke uspe{nim in uveljavljenim geografom, ki so s svojim znanstvenim delom obogatili slovensko geografsko vedo in prispevali k popularizaciji, uveljavitvi in prodoru geografije v vse oblike javnega `ivljenja in izobra`evanja. ZGDS je Gregorja Kova~i~a nagradila z Melikovim priznanjem za mladega znanstvenika, in sicer za odli~no znanstveno delo med dodiplomskim in podiplomskim {tudijem. Gregor Kova~i~ se je rodil leta 1976 v Postojni in diplomiral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani leta 2001 z odli~no ocenjenim diplomskim delom z naslovom »Okoljevarstvena problematika vodoo­skrbnih obmo~ij ob~ine Ilirska Bistrica«, ki ga je zaradi inovativnosti in aplikativne pomembnosti odkupila ob~ina Ilirska Bistrica. V {tudijskem letu 2001/02 se je vpisal na podiplomski {tudij krasoslovja na Oddel­ku za geografijo Fakultete za humanisti~ne {tudije Univerze na Primorskem, kjer se {tudijsko in raziskovalno posve~a zlasti vpra{anjem okoljevarstvenih problemov kra{kih obmo~ij. Raziskovalno delo Gregorja Kova~i~a se je za~elo `e v obdobju njegovega dodiplomskega {tudija, ko je sodeloval pri raziskovalnih nalogah In{tituta za geografijo v Ljubljani ter In{tituta za ekolo{ke raziska­ve Erico v Velenju. Leta 2002 je kot raziskovalni sodelavec In{tituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU pridobil {tipendijo v okviru projekta COST 620 in se udele`il dvotedenskega {tudijskega izpopolnjevanja na Oddel­ku za aplikativno geologijo Univerze v Karlsrueheju. Kljub svoji mladosti sodi Gregor Kova~i~ nedvomno med najbolj obetavne in prodorne mlade znanstvenike, kar dokazuje tudi njegova osebna bibliografija. Melikovo priznanje je posmrtno prejel Jo`e @umer, in sicer za odkritje podmorskih termalnih izvi­rov pred Izolo in za njihovo znanstveno interpretacijo. Jo`e @umer se je rodil leta 1953. Geografijo je {tudiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in bil do svoje smrti leta 2006 predmetni u~itelj geo­grafije na Osnovni {oli Du{ana Bordona v Kopru. Jo`e @umer, prejemnik Melikovega priznanja za leto 2006. Bil je eden redkih osnovno{olskih u~iteljev, ki je redno raziskovalno delal. Svoje dose`ke je pred­stavljal na doma~ih in tujih znanstvenih konferencah. Posebej velja izpostaviti njegovo preu~evanje obalnega in podmorskega reliefa. Pri svojih raziskovanjih je odli~no povezoval meritve fizi~nogeografskih pojavov ter procesov z uporabo geografskih informacijskih sistemov in uporabo zgodovinskih ter kartografskih virov. Kot primer navajamo njegovo prou~evanje dinamike umikanja klifov, ki ga je pred­stavil na zborovanju jugoslovanskih geomorfologov v Kr{kem leta 1990. Najve~ji njegov raziskovalni uspeh pa je bilo odkritje podmorskih termalnih izvirov pred Izolo. Za to, verjetno zadnje veliko geograf­sko odkritje na ozemlju Slovenije, je bila potrebna povezava odli~nega geografskega in geomorfolo{kega znanja z dolgotrajnim in sistemati~nim terenskim delom, ki zahteva tudi ustrezno {portno kondicijo in tehni~no znanje. Jo`e @umer je imenitno odkritje povezal z ustrezno znanstveno interpretacijo poja­vov. Svoja dognanja je razlo`il na ve~ doma~ih in tujih znanstvenih konferencah, {ir{i strokovni javnosti pa jih je pokazal z objavo v Geografskem obzorniku. @al ga je prehitela huda bolezen in raziskovanja ni mogel dokon~ati. Upam, da bodo v prihodnje na{i kolegi, ki si zaslu`ijo stanovsko ali strokovno priznanje, ustrezno nagrado dobili {e za ~asa svojega `ivljenja. Prav gotovo se nekaj na{ih kolegic in kolegov lahko pohvali z odli~nimi rezultati na znanstvenem podro~ju, v javnem `ivljenju in v sferi civilne dru`be. Zato vas pozi­vam, da za~nete razmi{ljati o posameznikih in organizacijah/dru{tvih, ki jih ne smemo spregledati. Naslednji razpis za nagrade ZGDS bo v za~etku leta 2007, in sicer za Ile{i~evo priznanje in za zlata, srebrna in bro­nasta priznanja ter pohvale ZGDS. Do takrat vam `elim obilico ustvarjalnosti in u~inkovitosti. Mimi Urbanc 60 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Ljubljana, Pre{ernova dvorana SAZU, 11. 5. 2006 Rojstni dan in{tituta je 7. maj 1946, ko je tedanja Vlada Ljudske republike Slovenije z uredbo ustano­vila Zemljepisni muzej, najstarej{o in{titutsko enoto. Istega leta je Akademija znanosti in umetnosti namenila prva sredstva za njegovo delovanje, in sicer za merjenje Triglavskega ledenika, kar in{titut {e vedno opravlja Sve~anost je popestrila glasbena skupina Perunovo listje (levo), posladkala pa torta velikanka (desno). vsako leto, tako da je raziskovanje ledenika verjetno sploh najstarej{i stalni slovenski raziskovalni projekt. Leta 1947 je imel in{titut `e svojo postavko v prora~unu Ljudske republike Slovenije, leta 1948 pa je skup{­~ina Slovenske akademije znanosti in umetnosti potrdila Statut Geografskega in{tituta, ki ga je pripravil pobudnik ustanovitve in{tituta akademik dr. Anton Melik, po katerem in{titut nosi ime od leta 1976. Leta 1950 je in{titut izdal prvo knjigo iz zbirke Dela In{tituta za geografijo. Do leta 1968 je iz{lo 11 knjig. Leta 1999 je in{titut za~el izdajati njeno naslednico, zbirko Geografija Slovenije, in do vklju~­no leta 2005 natisnil 11 knjig. Leta 1952 je iz{la prva {tevilka znanstvene revije Geografski zbornik/Acta geographica, ki od zdru­`itve z revijo Geographica Slovenica leta 2002 izhaja pod imenom Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik. V {estdesetem letu delovanja in{tituta sta iz{li {tevilki 45-1 in 45-2. Leta 1952 je in{titut ustanovil Oddelek za tematsko kartografijo, ki je zibelka slovenske institucionalne kartografije. V zadnjih letih je mo~no okrepil sodelovanje z najpomembnej{imi kartografskimi hi{ami na svetu, tudi z National Geographic Society, za katero je v jubilejnem letu pripravil nov zemljevid Slovenije. Pomembno je leto 1998, ko je in{titut je pripravil ve~ temeljnih geografskih del o Sloveniji, med njimi tudi regionalno monografijo Slovenija – pokrajine in ljudje, ki je do`ivela ve~ ponatisov, in Geo­grafski atlas Slovenije, prvi nacionalni atlas na{e dr`ave. Leta 2002 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o priklju~itvi In{tituta za geografijo h Geograf­skemu in{titutu Antona Melika ZRC SAZU. Jubilejno leto 2005/2006 smo na in{titutu po~astili delavno: • z organizacijo 3. sestanka izvedenske delovne skupine Organizacije zdru`enih narodov za zemljepi­sna imena v Ljubljani od 19. do 21. maja 2005, • s soorganizacijo 1. mednarodno posvetovanje geografov Slovenije ter Bosne in Hercegovine Geogra­fija in regionalno prestrukturiranje Slovenije ter Bosne in Hercegovine po letu 1991 v Ljubljani od 29. do 30. septembra 2005, • in z izdajo dveh pomembnih publikacij: Atlanta, faksimila prvega svetovnega atlasa v slovenskem jeziku, in Geografskega terminolo{kega slovarja. Praznovanje {estdesetletnega delovanja in{tituta smo sklenili z organizacijo slovenskega geograf­skega kongresa 3. Melikovi geografski dnevi oziroma kraj{o ve~erno slovesnostjo ob koncu kongresa. Kljub {tevilnim organizacijskim spremembam in{titut {e vedno deluje v skladu s temeljnimi smer­nicami oziroma nalogami, zapisanimi v prvem statutu in{tituta: vodenje in organiziranje geografskih raziskav v Sloveniji, razvijanje vseh vej geografije na temeljnem in aplikativnem podro~ju s poudar­kom na Sloveniji ter izdajanje razli~nih geografskih publikacij. Drago Perko Nagradi Avstrijskega geografskega dru{tva Dunaj, Avstrija, 20. 5. 2006 Avstrijsko geografsko dru{tvo je 8. najstarej{e geografsko zdru`enje na svetu, saj deluje nepreki­njeno `e 150 let. Visok jubilej so obele`ili z vrsto aktivnosti, ki so potekale med 18. in 20. majem. Med drugim so v pala~i Eschenbach pripravili znanstveni simpozij z naslovom Znanost, mo~ in prostor ter »Pomladno zabavo« v baro~nem gradu Halbturn. Slednja je bila za nas {e posebej pomembna, saj so na njej podelili nagrade dru{tvom in posameznikom, zaslu`nim za razvoj geografske vede in njeno uve­ljavitev v dru`bi. S ~astnim ~lanstvom sta bila nagrajena Zveza geografskih dru{tev Slovenije in dr. Anton Gosar. Omenjeni nagradi sta za na{o stanovsko organizacijo in za kolega Gosarja {e toliko `lahtnej{i, ~e vemo, da so geografi s severne strani Alp do sedaj nagradili le enega Slovenca iz mati~ne domovi­ne. Leta 1956 je dr. Valter Bohinec postal dopisni ~lan Avstrijskega geografskega dru{tva. ZGDS je prejela ~astno ~lanstvo v zahvalo za njene posebne zasluge pri dolgoletnem in tesnem sode­lovanju in pri izmenjavi predavateljev ter publikacij z Avstrijskim geografskim dru{tvom ter avstrijskimi geografi. Priznanje Zvezi geografskih dru{tev Slovenije. Priznanje dr. Antonu Gosarju. Dr. Anton Gosar je prejel ~astno ~lanstvo v zahvalo za njegove posebne zasluge pri utrjevanju stikov in povezav z geografsko stroko v Avstriji ter za vzpodbujanje prekmejnega sodelovanja univerz v alp­sko-jadranskem prostoru (Avstrija, Italija, Slovenija). Mimi Urbanc 3. Melikovi geografski dnevi: Narava proti dru`bi? Ljubljana, 11.–12. 5. 2006 Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU in Zveza geografskih dru{tev Slovenije sta maja 2006 organizirala 3. Melikove geografske dneve. Ker so Melikovi geografski dnevi tematsko usmerjeni, smo se na predlog ~lana programskega odbora akademika dr. Igorja Vri{erja spra{evali o odnosih med nara­vo in dru`bo. Naslov sre~anja Narava proti dru`bi? je bil dovolj {irok, da smo ga lahko vzeli za svojega dru`beni in fizi~ni geografi, obenem pa dovolj izzivalen, da so problemsko zastavljena predavanja spod­budila zelo zanimive in konstruktivne odzive poslu{alcev. Posveta se je udele`ilo 48 udele`encev z razli~nih ustanov: Oddelka za geografijo Filozofske fakulte­te Univerze v Ljubljani, Oddelka za geografijo Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru, UP Turistice – Visoke {ola za turizem, Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakultete za huma­nisti~ne {tudije Koper, Znanstveno-raziskovalnega sredi{~a Koper, Urada za makroekonomske analize in razvoj, CIPRA Slovenija, Centra {olskih in ob{olskih dejavnosti, Ob~ine [kofja Loka, In{tituta za prostorske {tudije ZRC SAZU ter Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU. Sre~anje smo za~eli z uvodnimi vabljenimi predavanji. K. Natek se je spra{eval o tem, ali naj se ~lo­vek naravnim nesre~am prilagaja ali zoperstavlja, K. O{tir je predstavil uporabo evropskega sistema daljinskega zaznavanja Vesolje in velike nesre~e pri opazovanju plazu v Logu pod Mangartom. D. Plut je orisal pogled geografa na nosilnost planeta ter prihodnost ~love{tva in Slovenije, M. Ravbar pa je predavanje o razmerju med dru`bo in porabo naravnih virov naslovil dru`beno-kriti~no: Dru`ba pro­ti naravi. Uvodnim predavanjem so v dveh sekcijah sledile druge predstavitve. I. Gams je uvodoma predstavil vlogo Antona Melika pri oblikovanju slovenske geografije v njeni za~etni dobi in njen pomen v seda­njosti na primeru ankete med {tudenti 4. letnika geografije. B. Gregor~i~ je nato orisala pomen u~enja v {oli v naravi. M. Krevs je predstavil izsledke raziskave o `ivljenjski ravni in kakovosti `ivljenja. I. Jurin­~i~ je opisal pomen nosilne zmogljivosti okolja v Slovenski Istri za razvoj turizma. S. Popit je predstavila pregled geografskih paradigem z vidika razmerja med naravo in dru`bo. A. Smrekar je poudaril pomen ozave{~enosti dru`be o naravi, M. Staut pa je predstavil neskladja med dojemanjem geografskega oko­lja in njegovimi fizi~nimi opredelitvami. Sekcijo je sklenila A. Vovk Kor`e s predavanjem o pomenu ekoremediacij za varovanje narave. V drugem delu je M. Hrvatin opisal povezanost rabe tal in erozije na terciarnih gri~evjih v Slove­niji, B. Komac je orisal razmerje med prostorskim planiranjem in naravnimi nesre~ami, M. Miko{ pa Katja Vinter Mally in Mimi Urbanc podelujeta Priznanje Ljubljanskega geografskega dru{tva za dolgoletno in prizadevno delo Mateju Gabrovcu. Predstojnik Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Drago Perko predstavlja kratek pregled {estdesetletne zgodovine in{tituta. je na primeru Loga pod Mangartom predstavil varstvo pred drobirskimi tokovi. D. Ogrin je predaval o neurjih in njihovih posledicah v submediteranski Sloveniji od 14. do srede 19. stoletja, M. Ogrin pa je opisal pomen vodnatosti sne`ne odeje v gorskem svetu. Sekcijo je sklenil M. Zorn s predavanjem o meritvah erozije prsti v pore~ju Rokave. Znanstveni simpozij smo sklenili s podelitvijo priznanj ZGDS in praznovanjem {estdesetletnice Geo­grafskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU. Leta 1946 so se namre~ prav na predlog akademika Antona Melika za~ele geografske raziskave, 7. maja 1946 pa je bil na njegov predlog ustanovljen Zemljepisni muzej, ki sodi pod okrilje in{tituta. Kratko zgodovino in{tituta je orisal njegov predstojnik Drago Per­ko, zatem pa je prisotne pozdravil tudi direktor ZRC SAZU Oto Luthar. Ob tej priliki je Jo`e @umer za odkritje podmorskih termalnih izvirov pred Izolo in za njihovo znanstveno interpretacijo post­humno prejel Melikovo priznanje. Gregor Kova~i~ je za odli~no delo prejel Melikovo priznanje ZGDS za mladega znanstvenika, Matej Gabrovec pa je prejel priznanje za dolgoletno in prizadevno delo v Ljubljanskem geografskem dru{tvu. Program je ob glasbeni spremljavi skupine Perunovo listje vodi­la M. Urbanc. Drugi del simpozija je bila ekskurzija, ki smo jo 12. maja 2006 vodili Primo` Pipan, Matija Zorn in podpisani. Ekskurzije se je udele`ila polovica udele`encev simpozija. Poglavitni namen je bil predstaviti razmerje med naravo in dru`bo na primeru naravnih nesre~. Ogledali smo si sedimente domnevnega skalnega podora nad Zatolminom, plaz nad Kose~em in skalni podor na Krnu, posledice potresa 12. apri­la 1998 v Dre`ni{kih Ravnah in skalni podor Molida ter se posvetili sne`nim plazovom v Borjani. V Gori{kih brdih so nas zanimali zemeljski plazovi, ki smo si jih ogledali {e v Vipavski dolini: pleisto­censki plaz pri Selu, plaz Slano Blato nad Lokavcem in plazovi na Rebrnicah, ki so se spro`ili med gradnjo avtoceste. Ob posvetu je iz{la knji`ica na 69. straneh s programom, povzetki predavanj in vodnikom po ekskurziji. Bla` Komac In{titut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v letu 2005 Postojna, Titov trg 2, http://www.zrc-sazu.si/izrk Z razvojem celostnega krasoslovja, od prou~evanja kra{kega povr{ja in kra{kih jam do kra{kih voda in s poglabljanjem temeljnega znanja, ki je izhodi{~e za na~rtovanje `ivljenja na krasu in varovanje na{e izjemne naravne kra{ke dedi{~ine, uspe{no krepimo vlogo In{tituta kot pomembnega mednarodnega raziskovalnega in {tudijskega krasoslovnega sredi{~a. To potrjuje tudi novi evropski projekt, s katerim nam je zaupano prirejanje Mednarodne krasoslovne {ole. Spoznanja, ki jih pridobivamo s sodobnimi terenskimi in laboratorijskimi metodami ter matemati~no ra~unalni{kim modeliranjem, smo v letu 2005 strnili tudi v ve~ knjigah: • Processes of speleogenesis, a modeling approach, • Epikarst, promising habitat, • Kra{ke kulturne krajine (Karstic Cultural Landscapes): Udin Bor{t, • Kras: Voda in `ivljenje v kamniti pokrajini (Water and life in a rocky landscape), • Piv{ka jezera. V okviru programa Raziskovanje krasa smo nadaljevali s preu~evanjem klasti~nih jamskih in povr­{inskih sedimentov. Vzor~evali smo jamske sedimente za paleomagnetne analize v `e preu~evanih jamah in za~eli z raziskovanjem novih prerezov jamskih sedimentov. Jamske sedimente smo preu~evali v Matar­skem podolju, v obrobju Piv{ke kotline, na obmo~ju Pa{kega Kozjaka in na krasu med Celjsko in Velenjsko kotlino. Za~eli smo s poskusi rekonstrukcije zakrasevanja in speleogeneze na izbranih podro~­jih. Jamske sedimente smo primerjali z razli~nimi razvojnimi fazami, izra`enimi v jamski morfologiji. [e zlasti nas je zanimala mo`nost datiranja najnovej{ih tektonskih premikov s pomo~jo jamskih sedi­mentov. Na gradbi{~ih avtocest smo raziskovali procese selektivnega zakrasevanja na stiku fli{a in apnenca, znotraj fli{a in v pobo~nih bre~ah. Nadaljevali smo raziskave pojavljanja stromatolitnih stalagmitov v [kocjanskih jamah. Na podlagi georadarskih posnetkov, nekdanjega reliefa in dana{njega stanja smo ugotavljali vzrok vdora avtoceste pri Postojni. Za~eli smo s pripravami poskusa simuliranja pretakanja vode med razli~nimi plastmi mavca in vrtin­~enja vode v razli~no oblikovanih ceveh ter njegovih sledi na obodu. Preu~evali smo klimatske, zlasti temperaturne razmere in gibanje zraka v vhodnih delih jam ter njihov pomen v jamski morfologiji in za izlo~anje sige. V Piv{ki kotlini smo analizirali odnos med tektonskimi strukturami in potresi in ugotovili poten­cialno potresno aktivnost za Sel{ki prelom, ob katerem le`i ve~ina presihajo~ih jezer. Zaklju~ili smo s celostnim regionalnim preu~evanjem krasa Zgornje Piv{ke kotline in obmo~ja pre­sihajo~ih Piv{kih jezer in pripravili monografski pregled izsledkov. Enoletne meritve s tenziometri TM 71 v Postojnski jami so pokazale, da je aktivni horizontalni pre­mik ob prelomu, ki se nahaja 1 km severno od Predjamskega preloma, okrog 0,05 mm na leto. Prou~evali smo podtalne kra{ke oblike, {kraplje in kamnite gozdove, ki so se razkrili pri gradnji avtocest na Dolenjskem. So svojevrstna znamenitost pokritega krasa. Preu~evali smo kra{ke skalne oblike na doma~em krasu, na krasu Mallorce in koralnem otoku Mina­midaito na Japonskem. Terenska raziskovanja smo dopolnili z laboratorijskimi poskusi z mavcem. Nadaljevali smo z razvojem modelov zakrasevanja. Nadgradili smo model razvoja odprtega kra{­kega vodonosnika, ki omogo~a simulacije pri kompleksnej{ih robnih razmerah. S tem modelom smo raziskovali vpliv razbremenitev na razvoj poroznosti v razpoklinskem sredstvu. Teoreti~no smo opisali procese kondenzacije vla`nega zraka na jamskih stenah v razli~nih okoli{­~inah in na osnovi tega ocenili pomen kondenzacijske korozije v speleogenezi. Na obmo~ju Matarskega podolja in Krasa smo raziskovali kredno-paleogenske paleokra{ke pojave, na Dolenjskem pa tiste, ki so razviti v jurskih apnencih. Poleg geneze paleokrasa in sedimentov, pove­zanih z njim, so nas zanimale tudi sedimentolo{ke in diagenetske zna~ilnosti karbonatnih kamnin, v katerih je paleokras razvit, ter tistih, ki ga pokrivajo. Na Dolenjskem smo preu~evali tudi oblike pokri­tega krasa ter gline, ki kra{ki relief pokrivajo. Nadaljevali smo z vzpostavljenim multi-parametrskim monitoringom prenikajo~e vode na poli­gonu Kristalni rov v Postojnskih jamah. Na dveh curkih vode smo celo leto merili (sonde z datalogerji) pretok, temperaturo in specifi~no elektri~no prevodnost (ve~ kot 150.000 meritev) in padavine na povr{­ju. V ~asu vodnih valov po padavinah smo podrobneje spremljali tudi prenos snovi in naredili okoli 1000 kemi~nih analiz. Vzporedno smo analizirali 600 vzorcev v sledilnem poskusu skozi vadozno cono, ki poteka od leta 2002. Posebno pozornost smo posvetili metodi dolo~evanja fluorescence, in sicer dolo­~evanju nizkih vrednosti in spreminjanju ozadja v ~asu dolgotrajnih opazovanj. Zaklju~ili smo sledilni poizkus z deponije Ribnica in izvedli sledilni poskus z deponije Se`ana. Razli~ne metode hidrogeolo{kih raziskav (detajlno tektonsko-litolo{ko kartiranje, primerjave hidro­gramov in kemogramov, sledilni poskusi, kartiranje ranljivosti) so bile uporabljene pri {tudiju ranljivosti kra{kih vodonosnikov. Posebno pozornost smo posvetili negativnim vplivom odlagali{~ komunalnih odpadkov na krasu na podzemne vode. Na temelju zbranih ugotovitev smo izdelali smernice za na~r­tovanje spremljanja kakovosti podzemne vode na vplivnih obmo~jih odlagali{~. Zvezno smo spremljali vodni nivo, temperaturo in specifi~no elektri~no prevodnost izvira Podstenj­{ek pri [embijah. Opravili smo detajlno strukturno-litolo{ko in geomorfolo{ko kartiranje ter speleolo{ke raziskave v zaledju izvira. V na~rtu je sledilni poizkus, s katerim bomo pridobili osnovne hidrodina­mi~ne podatke o prispevnem zaledju in s tem povezane procese napajanja, uskladi{~enja in praznjenja kra{kega vodonosnika na Zgornji Pivki. Raziskovali smo epikra{ko favno. Terensko in laboratorijsko delo je bilo usmerjeno v ugotavljanje koli~in raztopljenega ogljika, vira energije podzemeljskim `ivalim v curkih prenikle vode. V zvezi z zgodovino krasoslovja smo preu~evali podatke o alpskih in ledenih jamah v Sloveniji, podrob­neje smo ocenili delo Adolfa Schmidla in pomen njegove knjige Die Grotten und Höhlen von Adelsberg, Lueg, Planina und Laas (1854) in delo Baltazarja Hacqueta kot krasoslovca. Ukvarjali smo se z varstvom in ohranjanjem jam ter krasa, posebej tistih s seznama UNESCO. Izvajali smo tudi naslednje doma~e projekte: • Varovanje kra{kih vodnih virov, • Razvoj in funkcija jam v razli~nih speleolo{kih okvirih, • Izsledki raziskovanja povr{inskih kra{kih pojavov kot smernice za na~rtovanje posegov v kra{ko pokrajino, • Vloga in pomen mikroorganizmov v kra{kih procesih, • Center odli~nosti FABRICA, • Sledilni poizkus z obmo~ja deponije Mala gora pri Ribnici, • Sledilni poizkus z obmo~ja deponije Se`ana, • Hidrogeolo{ko poro~ilo za obmo~je predvidenega vpliva odlagali{~a Stara Vas – Postojna z na~rtom izvajanja monitoringa onesna`enosti podzemnih vod, • Kra{ki pojavi v trasi avtoceste Razdrto-Vipava, • Geolo{ka spremljava v okviru varstva naravne dedi{~ine: Krasoslovno speleolo{ke ter paleontolo{­ke, stratigrafske in sedimentolo{ke zna~ilnosti na obmo~ju AC odseka Hrastje–Le{nica, • Ranljivost kra{kih vodnih virov, • Jame epifreati~ne cone – procesi, oblike, dejavniki, • Pomen in funkcija jam v kra{ki hidrologiji, • Postojna – sredi{~e svetovnega krasoslovja, • Promocija znanosti v letu 2005: Kitajski kras (30 minutni dokumentarni film), • Park voja{ke zgodovine – rekultivacija opu{~enega voja{kega obmo~ja in muzejska predstavitev opu{~ene voja{ke tehnike, • Teden vse`ivljenjskega u~enja 2005: Slovenija – krasoslovna Indija Koromandija. Sodelovali smo v ve~ mednarodnih projektih: • Neotektonski in seizmi~ni prelomi v kra{kih jamah, njihov pomen za speleogenezo; Univerza v Akro­nu, ZDA; • Paleomagnetne raziskave sedimentov na kra{kih podro~jih Slovenije; v povezavi s paleotektonskimi rekonstrukcijami; ^e{ka akademija znanosti; • 3 KCL, Kultura 2000 – Kra{ke kulturne pokrajine – Edinstven odnos med ~lovekom in kra{kim svetom, Naravoslovni in arheolo{ki muzej iz Montebellune, Univerza v Padovi, Univerza Nica Sophia-Anti­polis; • COST 625 – 3-D opazovanje aktivne tektonike; • Ekolo{ka ter mikrogeografska raziskava epikra{ke favne; Ameri{ka Univerza, Oddelek za biologijo, Washington D. C.; • Primerjava slovenskega klasi~nega in {panskega mediteranskega krasa; Univerza Balearskih otokov, Palma de Mallorca; • IGCP UNESCO Projekt No. 513 – [tudije kra{kih vodonosnikov in zalog vode; • GEC, Skupina evropskih Harofitologov, Fribourg, [vica; • 5. okvirni program Evropske skupnosti: AQUADAPT – Strate{ko in celostno upravljanje z vodami v kra{kih vodonosnikih; • Kra{ki sistemi; razvojni proces in trajno upravljanje; PROTEUS; Univerza Nica Sophia-Antipolis, Francija; • Raziskave zna~ilnosti polnjenja kra{kega vodonosnika in prenos onesna`enja v zbirnem obmo~ju jeze­ra Dianchi: Primer izvira Haiyuansi; Yunnanski geografski in{titut in Yunnanska univerza, Kunming, Kitajska; • Zna~ilnosti kra{kega vodonosnika in kartiranje ranljivosti v zaledju jezera Dianchi, Kunming, Kitaj­ska; primer severnega dela zaledja; Yunnanski geografski in{titut in Yunnanska univerza, Kunming, Kitajska; • Geokronolo{ko prou~evanje sige in klimatskih sprememb v Sloveniji; Oddelek za znanosti o zemlji, Univerza v Bergnu, Norve{ka; • Biodiverziteta in ekologija favne v preniklih vodah kra{kih jam; Speleolo{ki in{titut, Cluj-Napoca, Romunija; • Primerjalna morfo-hidrolo{ka raziskava izbranih kra{kih obmo~ij v Tur~iji in Sloveniji, Hacettepe univerza, Ankara ter • Trajnostno gospodarjenje s kra{kimi vodonosniki v pore~ju Save, Rudarsko-geolo{ka fakulteta, Beograd. Pripravljamo knjigo o skalnih oblikah na kra{kem povr{ju, pri kateri sodeluje 40 krasoslovcev iz 20 dr`av, urejamo revijo Acta carsologica, sodelujemo v mednarodnih projektih in s krasoslovci cele­ga sveta, sve`e znanje pa podajamo {tudentom na na{i podiplomski [oli za krasoslovje Politehnike Nova Gorica, na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na Fakulteti za humanisti~ne {tudije Koper. Tadej Slabe NAVODILA AVTORJEM ZA PRIPRAVO ^LANKOV V GEOGRAFSKEM VESTNIKU 1Uvod Ministrstvo za visoko {olstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije, ki prek svoje Agencije denar­no podpira izdajanje znanstvene revije Geografski vestnik, je sprejelo posebna navodila o oblikovanju periodi~ne publikacije kot celote in ~lanka kot njenega sestavnega dela. Navodila temeljijo na sloven­skih standardih SIST ISO, povzetih po mednarodnih standardih ISO: SIST ISO 4 (Pravila za kraj{anje besed v naslovih in naslovov publikacij), SIST ISO 8 (Oblikovanje periodi~nih publikacij), SIST ISO 215 (Oblikovanje ~lankov v periodi~nih in drugih serijskih publikacijah), SIST ISO 214 (Izvle~ki za pub­likacije in dokumentacijo), SIST ISO 18 (Kazala periodike), SIST ISO 690 (Bibliografske navedbe – vsebina, oblika in zgradba), SIST IS0 690-2 (Bibliografske navedbe, 2. del: Elektronski dokumenti ali njihovi deli), SIST ISO 999 (Kazalo k publikaciji), SIST ISO 2145 (O{tevil~enje oddelkov in pododdelkov v pisnih dokumentih) in SIST ISO 5122 (Strani z izvle~ki v periodi~nih publikacijah). Ministrstvo je hkrati posta­vilo tudi zahtevo, da morajo periodi~ne publikacije izhajati vsaj dvakrat letno. Na temelju zahtev Ministrstva, Poslovnika komisije za tisk Zveze geografskih dru{tev Slovenije in odlo~itev uredni{kega odbora Geografskega vestnika so nastala spodnja navodila o pripravi ~lankov za Geografski vestnik. 2 Usmeritev revije Geografski vestnik je znanstvena revija Zveze geografskih dru{tev Slovenije. Izhaja od leta 1925. Name­njen je predstavitvi znanstvenih in strokovnih dose`kov z vseh podro~ij geografije in sorodnih strok. Od leta 2000 izhaja dvakrat letno v tiskani in elektronski obliki na medmre`ju (http://www.zrc-sazu.si/zgds/gv.htm). V prvem, osrednjem delu revije se objavljajo ~lanki, razporejeni v tri sklope oziroma rubrike. To so Razprave, kjer so objavljeni dalj{i, praviloma izvirni znanstveni ~lanki, Razgledi, kamor so uvr{~e­ni kraj{i, praviloma pregledni znanstveni ~lanki in strokovni ~lanki, ter Metode, kjer so objavljeni ~lanki, izraziteje usmerjeni v predstavitev znanstvenih metod in tehnik. V drugem delu revije se objavljajo informativni prispevki, razdeljeni v {tiri rubrike: Knji`evnost, Kronika, Zborovanja in Poro~ila. V Knji`evnosti so najprej predstavljene slovenske knjige, nato slo­venske revije, potem pa {e tuje knjige in revije. V rubrikah Kronika in Zborovanja so prispevki razporejeni ~asovno. V rubriki Poro~ila je najprej predstavljeno delo geografskih ustanov po abecednem redu nji­hovih imen, nato pa sledijo {e druga poro~ila. Na koncu revije so objavljena navodila za pripravo ~lankov in drugih prispevkov v Geografskem vestniku. 3 Sestavine ~lanka ^lanki morajo imeti naslednje sestavine: • glavni naslov ~lanka, • avtorjev predlog rubrike (avtor naj navede, v kateri rubriki (Razprave, Razgledi, Metode) `eli obja­viti svoj ~lanek), • ime in priimek avtorja, • avtorjeva izobrazba in naziv (na primer: dr., mag., profesor geografije in zgodovine, izredni profesor), • avtorjev po{tni naslov (na primer: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, A{ker~eva cesta 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija), • avtorjev elektronski naslov, • avtorjev telefon, • avtorjev faks, • izvle~ek (skupaj s presledki do 800 znakov), • klju~ne besede (do 8 besed), • abstract (angle{ki prevod naslova ~lanka in slovenskega izvle~ka), • key words (angle{ki prevod klju~nih besed), • ~lanek (skupaj s presledki do 30.000 znakov za Razprave oziroma do 20.000 znakov za Razglede in Metode), • summary (angle{ki prevod povzetka ~lanka, skupaj s presledki do 8000 znakov, ime prevajalca). ^lanek naj ima naslove poglavij in naslove podpoglavij ozna~ene z arabskimi {tevkamiv obliki dese­ti~ne klasifikacije (na primer 1 Uvod, 1.1 Metodologija, 1.2 Terminologija). Razdelitev ~lanka na poglavja je obvezna, podpoglavja pa naj avtor uporabi le izjemoma. Za`eljeno je, da ima ~lanek poglavja Uvod, Metodologija in Sklep. 4 Citiranje v ~lanku Avtorji naj pri citiranju med besedilom navedejo priimek avtorja in letnico, ve~ citatov lo~ijo s pod-pi~jem in razvrstijo po letnicah, navedbo strani pa od priimka avtorja in letnice lo~ijo z vejico, na primer: (Melik 1955, 11) ali (Melik in Ile{i~ 1963, 12; Kokole 1974, 7 in 8). Enote v poglavju Viri in literatura naj bodo navedene po abecednem redu priimkov avtorjev, eno­te istega avtorja pa razvr{~ene po letnicah. ^e je v seznamu ve~ enot istega avtorja iz istega leta, se letnicam dodajo ~rke (na primer 1999a in 1999b). Vsaka enota je sestavljena iz treh stavkov. V prvem stavku sta pred dvopi~jem navedena avtor in letnica izida (~e je avtorjev ve~, so lo~eni z vejico, z vejico sta lo~e­na tudi priimek avtorja in za~etnica njegovega imena, med za~etnico avtorja in letnico ni vejice), za njim pa naslov in morebitni podnaslov, ki sta lo~ena z vejico. ^e je enota ~lanek, se v drugem stavku navede publikacija, v kateri je ~lanek natisnjen, ~e pa je enota samostojna knjiga, drugega stavka ni. Izdajatelja, zalo`nika in strani se ne navaja. ^e enota ni tiskana, se v drugem stavku navede vrsta eno­te (na primer elaborat, diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo), za vejico pa {e ustanova, ki hrani to enoto. V tretjem stavku se za tiskane enote navede kraj izdaje, za netiskane pa kraj hranjenja. Nekaj primerov (lo~ila so uporabljena v skladu s slovenskim pravopisom): Melik, A. 1955a: Kra{ka polja Slovenije v pleistocenu. Dela In{tituta za geografijo 3. Ljubljana. Melik, A. 1955b: Nekaj glaciolo{kih opa`anj iz Zgornje Doline. Geografski zbornik 5. Ljubljana. Mihevc, B. 1998: Slovenija na starej{ih zemljevidih. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Natek, K., Natek, M. 1998: Slovenija, Geografska, zgodovinska, pravna, politi~na, ekonomska in kulturna podoba Slovenije. Ljubljana. Richter, D. 1998: Metamorfne kamnine v okolici Velikega Tinja. Diplomska naloga, Pedago{ka fakul­teta Univerze v Mariboru. Maribor. [ifrer, M. 1997: Povr{je v Sloveniji. Elaborat, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljub­ljana. Avtorji vse pogosteje citirajo vire z medmre`ja. ^e sta znana avtor in naslov citirane enote, potem se jo navede takole (datum v oklepaju pomeni ~as ogleda medmre`ne strani): Perko, D. 2000: Sporna in standardizirana imena dr`av v slovenskem jeziku. Medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/dp (8. 8. 2000). ^e pa avtor ni poznan, se navede le: Medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/dp (8. 8. 2000). ^e se navaja ve~ enot z medmre`ja, se doda {e {tevilko: Medmre`je 1: http://www.zrc-sazu.si/dp (8. 8. 2000). Medmre`je 2: http://www.zrc-sazu.si/zgds/teletekst.htm (9. 9. 2000). Med besedilom se v prvem primeru navede avtorja, na primer (Perko 2000), v drugem primeru pa le medmre`je, na primer (medmre`je 2). 5 Preglednice in slike v ~lanku Vse preglednice v ~lanku so o{tevil~ene in imajo svoje naslove. Med {tevilko in naslovom je dvo­pi~je. Naslov kon~a pika. Primer: Preglednica 1: [tevilo prebivalcev Ljubljane po posameznih popisih. Vse slike (fotografije, zemljevidi, grafi in podobno) v ~lanku so o{tevil~ene enotno in imajo svoje naslove. Med {tevilko in naslovom je dvopi~je. Naslov kon~a pika. Primer: Slika 1: Rast {tevila prebivalcev Ljubljane po posameznih popisih. Slika 2: Izsek topografske karte v merilu 1 : 25.000, list Kranj. Slike so lahko {iroke to~no 134 mm ali 64 mm, visoke pa najve~ 200 mm. Za grafi~ne priloge, za kate­re avtorji nimajo avtorskih pravic, morajo avtorji od lastnika avtorskih pravic pridobiti dovoljenje za objavo. Avtorji naj ob podnapisu dopi{ejo tudi avtorja slike. 6 Ostali prispevki v reviji Prispevki za rubrike Knji`evnost, Kronika, Zborovanja in Poro~ila naj skupaj s presledki obsega­jo do najve~ 8000 znakov. Prispevki so lahko opremljeni s slikami, ki imajo po potrebi lahko podnapise. Pri predstavitvi publikacij morajo biti za naslovom prispevka navedeni naslednji podatki: kraj in leto izida, ime izdajatelja in zalo`nika, {tevilo strani, po mo`nosti {tevilo zemljevidov, fotografij, slik, preglednic in podobnega ter obvezno {e ISBN oziroma ISSN. Pri dogodkih morajo biti za naslovom prispevka navedeni naslednji podatki: kraj, dr`ava in datum. ^lanki ob sedemdesetletnici ali smrti pomembnej{ih geografov naj ne presegajo 3000 znakov. Pri poro~ilih o delu naj naslovu prispevka sledi naslov ustanove in po mo`nosti naslov njene pred­stavitve na medmre`ju. 7 [e nekatera pravila in priporo~ila Naslovi ~lankov in ostalih prispevkov naj bodo ~im kraj{i. Avtorji naj se izognejo pisanju opomb pod ~rto na koncu strani. Pri {tevilih, ve~jih od 9999, se za lo~evanje milijonic in tiso~ic uporabljajo pike (na primer 12.535 ali 1.312.500). Pri pisanju merila zemljevida se dvopi~je pi{e nesti~no, torej s presledkom pred in za dvopi~jem (na primer 1 : 100.000). Med {tevilkami in enotami je presledek (na primer 125 m, 33,4 %), med {tevilom in oznako za poten­co ali indeks {tevila pa presledka ni (na primer 123, km2, a5, 15° C). Znaki pri ra~unskih operacijah se pi{ejo nesti~no, razen oklepajev (na primer p = a + c · b – (a + c : b)). Avtorji naj bodo zmerni pri uporabi tujk in naj jih tam, kjer je mogo~e, zamenjajo s slovenskimi izrazi (na primer: klima/podnebje, masa/gmota, karta/zemljevid, varianta/razli~ica, vegetacija/rastje, maksimum/vi{ek, kvaliteta/kakovost, nivo/raven, lokalni/krajevni, kontinentalni/celinski, central­ni/srednji, orientirani/usmerjeni, mediteranski/sredozemski); znanstvena raven ~lankov namre~ ni v nikakr{ni povezavi z dele`em tujk. 8 Sprejemanje prispevkov Avtorji morajo prispevke oddati natisnjene v enem izvodu na papirju in v digitalni obliki, zapisa­ne s programom Word. Digitalni zapis besedila naj bo povsem enostaven, brez zapletenega oblikovanja, poravnave desnega roba, deljenja besed, pod~rtavanja in podobnega. Avtorji naj ozna~ijo le mastni (krep­ki) in le`e~i tisk. Besedilo naj bo v celoti izpisano z malimi ~rkami (razen velikih za~etnic, seveda), brez nepotrebnih kraj{av, okraj{av in kratic. Zemljevidi naj bodo izdelani v digitalni vektorski obliki s pro­gramom Corel Draw, grafi pa s programom Excel ali programom Corel Draw. Fotografije in druge grafi~ne priloge morajo avtorji oddati v obliki, primerni za skeniranje, ali pa v digitalni rasterski obliki z lo~­ljivostjo vsaj 120 pik na cm oziroma 300 pik na palec, najbolje v formatu TIFF ali JPG. ^e avtorji ne morejo oddati prispevkov in grafi~nih prilog, pripravljenih v omenjenih programih, naj se predhod­no posvetujejo z urednikom. Avtorji ~lankov morajo prilo`iti preslikano (prepisano), izpolnjeno in podpisano Prijavnico, v okviru katere je tudi izjavo, s katero avtorji potrjujejo, da se strinjajo s pravili objave v Geografskem vestniku. Prijavnica nadome{~a spremni dopis in avtorsko pogodbo. Prijavnica je na voljo tudi na med­mre`ni strani Geografskega vestnika (http://www.zrc-sazu.si/zgds/gv.htm). Datum prejetja ~lanka je objavljen za angle{kim prevodom izvle~ka in klju~nih besed. Avtorji morajo za grafi~ne priloge, za katere nimajo avtorskih pravic, prilo`iti fotokopijo dovolje­nja za objavo, ki so ga pridobili od lastnika avtorskih pravic. Avtorji naj prispevke po{iljajo na naslov urednika: Drago Perko Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13 1000 Ljubljana e-po{ta: drago@zrc-sazu.si telefon: (01) 470 63 60 faks: (01) 425 77 93 9 Recenziranje ~lankov ^lanki za rubrike Razprave, Razgledi in Metode se recenzirajo. Recenzentski postopek je pravilo­ma anonimen. Recenzijo opravijo ~lani uredni{kega odbora ali ustrezni strokovnjaki zunaj uredni{kega odbora. Recenzenta prejmeta ~lanek brez navedbe avtorja ~lanka, avtor ~lanka pa prejme recenziji brez navedbe recenzentov. ^e recenziji ne zahtevata popravka ali dopolnitve ~lanka, se avtorju ~lanka recen­zij ne po{lje. Uredni{ki odbor lahko na predlog urednika ali recenzenta zavrne objavo prispevka. 10 Avtorske pravice Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografskem vestniku, vse moralne avtorske pravice pripa­dajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih dr`avah pa avtor brezpla~no, enkrat za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse medije neizklju~no prenese na izdajateljico. Geografski vestnik 78-1, 2006 Navodila PRIJAVNICA Avtor ime: ________________________________________________________________________________________________________________________________ priimek: __________________________________________________________________________________________________________________________ naslov: ____________________________________________________________________________________________________________________________ prijavljam prispevek z naslovom: ________________________________________________________________________________________ za objavo v reviji Geografski vestnik in potrjujem, da se strinjam s pravili objavljanja v reviji Geo­grafski vestnik, ki so navedena v Navodilih avtorjem za pripravo ~lankov v zadnjem natisnjenem Geografskem vestniku. Datum: __________________________ Podpis: OBRAZEC ZA RECENZIJO ^LANKOV V GEOGRAFSKEM VESTNIKU 1. Naslov ~lanka: ____________________________________________________________________________________________________________ 2. Ocena ~lanka: Ali je naslov ~lanka dovolj jasen? ne delno da Ali naslov ~lanka ustrezno odra`a vsebino ~lanka? ne delno da Ali izvle~ek ~lanka ustrezno odra`a vsebino ~lanka? ne delno da Ali so klju~ne besede ~lanka ustrezno izbrane? ne delno da Ali uvodno poglavje ~lanka jasno predstavi cilje raziskave? ne delno da Ali so metode dela v ~lanku predstavljene dovolj natan~no? ne delno da Kak{na je raven novosti metod raziskave? nizka srednja visoka Ali sklepno poglavje ~lanka jasno predstavi rezultate raziskave? ne delno da Kak{na je raven novosti rezultatov raziskave? nizka srednja visoka Ali povzetek ~lanka, ki bo preveden, ustrezno povzema vsebino ~lanka? ne delno da Kak{na je raven jasnosti besedila ~lanka? nizka srednja visoka Ali je seznam citiranih enot v ~lanku ustrezen? ne delno da Katere preglednice v ~lanku niso nujne? {tevilka: Katere slike v ~lanku niso nujne? {tevilka: ______________________ 3. Sklepna ocena: ^lanek ni primeren za objavo X ^lanek je primeren za objavo z ve~jimi popravki X ^lanek je primeren za objavo z manj{imi popravki X ^lanek je primeren za objavo brez popravkov X 4. Rubrika in COBISS oznaka: Najprimernej{a rubrika za ~lanek je: Razprave Razgledi Metode Najprimernej{a COBISS oznaka za ~lanek je: 1.01 (izvirni znanstveni) 1.02 (pregledni znanstveni) 1.03 (kratki znanstveni) 1.04 (strokovni) 5. Kraj{e opombe ocenjevalca: 6. Priloga z opombami ocenjevalca za popravke ~lanka: ne da 7. Datum ocene: ____________________________________________________________________________________________________________ 8. Podpis ocenjevalca: ____________________________________________________________________________________________________ Avtor sam poskrbi za profesionalni prevod izvle~ka, klju~nih besed in povzetka svojega ~lanka ter obvezno navede ime in priimek prevajalca. ^e avtor odda lektorirano besedilo, naj navede tudi ime in priimek lektorja. ^e je besedilo jezikov­no slabo, ga uredni{tvo lahko vrne avtorju, ki poskrbi za profesionalno lektoriranje svojega besedila. ^e obseg avtorskega dela ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, ~e so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skla­du z enakomerno razporeditvijo prispevkov po rubrikah. Naro~eni prispevki so lahko objavijo ne glede na datum prispetja. Avtorju pripada 1 brezpla~en izvod publikacije. 11 Naro~anje Geografski vestnik lahko naro~ite pri upravniku revije. Pisno naro~ilo mora vsebovati izjavo o naro~a­nju revije do pisnega preklica ter podatke o imenu in naslovu naro~nika, za pravne osebe pa tudi podatek o identifikacijski {tevilki za DDV. Naro~anje je mo`no tudi prek medmre`ja (http://www.zrc-sazu.si/ zgds/gv.htm#Naro~ilnica). Naslov upravnika: Matija Zorn Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13 1000 Ljubljana e-po{ta: matija.zorn@zrc-sazu.si telefon: (01) 470 63 48 faks: (01) 425 77 93 12 Summary: Short instructions to authors for the preparation of articles for Geografski vestnik (Geographical Bulletin) (translated by Mateo Zore and Wayne J. D. Tuttle) Geografski vestnik is the scientific journal of the Zveza geografskih dru{tev Slovenije (Association of the Geographical Societies of Slovenia) and has been published since 1925. It is devoted to the scien­tific and professional presentation of achievements in all branches of geography and related fields. From 2000, it has been published twice a year. Articles must contain the following elements: • article's main title, • author's first and last names, • author's education and title, • author's mail address, • author's e-mail address, • author's telephone number, • author's fax number, • abstract (up to 800 characters including spaces), • key words (up to 8 words), • article (up to 30,000 characters including spaces), • summary (up to 8,000 characters including spaces). The titles of chapters and subchapters in the article should be marked with ordinal numbers (for example, 1 Introduction, 1.1 Methodology, 1.2 Terminology). The division of an article into chapters is obligatory, but authors should use subchapters sparingly. It is recommended that the article inclu­de Introduction, Methodology and Conclusion chapters. When quoting from source material, authors should state the author's last name and the year, sepa­rate individual sources with semicolons, order the quotes according to year, and separate the page information from the author's name and year information with a comma, for example »(Melik 1955, 11)« or »(Melik and Ile{i~ 1963, 12; Kokole 1974, 7 and 8)«. All tables in the article should be numbered uniformly and have their own titles. All illustrative mate­rial (photographs, maps, graphs, etc.) in the article should also be numbered uniformly and have their own titles. Illustrations can be exactly 134 mm or 64 mm wide, and up to 200 mm high. In the case of graphic illustrations for which the authors do not have the copyright, the authors must acquire per­mission to publish from the copyright owner. Authors must include the author's name with the title of the illustration. Authors must submit their contributions as a printed copy on paper and in digital form written in Word format. The digital file should be unformatted, except for text written in bold and italic form. The entire text should be written in lowercase (except for uppercase initial letters, of course) without unnecessary abbreviations and contractions. Maps should be done in digital vector form using the Corel Draw program, and charts done using Excel or the Corel Draw program. Authors should submit pho­tographs and other graphic materials in a form suitable for scanning or in digital raster form with a resolution of 300 dpi, preferably in TIFF or JPG format. If authors cannot deliver articles or graphic supplements prepared using the specified programs, they should consult the editor in advance. Authors of articles must enclose a photocopied (or rewritten), completed, and signed Registration Form containing the author's agreement to abide by the rules for publication in Geografski vestnik. The Registration Form shall serve as acceptance letter and author's contract. In the case of graphic illustrations for which the authors do not have the copyright, a photocopy of publication permission received from the copyright owner must be submitted. If an author submits a reviewed text, the full name of the reviewer should be stated. If a text is unsa­tisfactorily written, the editorial staff can return it to the author to arrange to have the text proofread professionally. All articles are reviewed. The review process is anonymous. The reviewer receives an article wit­hout the author's name, and the author receives a review without the reviewer's name. If the review does not require the article to be corrected or augmented, the review will not be sent to the author. If the size of the text fails to comply with the provisions for publication, the author shall allow the text to be appropriately modified according to the judgement of the publisher. For articles sent for publication to Geografski vestnik, all the author's moral rights remain with the author, while the author's material rights to reproduction and distribution in the Republic of Slove­nia and other states, are for no fee, for all time, for all cases, for unlimited editions, and for all media shall be unexclusively ceded to the publisher. The author shall receive one (1) free copy of the publication. Authors should send articles to the editor: Drago Perko Anton Melik Geographical Institute ZRC SAZU Gosposka ulica 13 SI – 1000 Ljubljana Slovenia e-mail: drago@zrc-sazu.si Drago Perko Geografski vestnik 78-1, 2006 Navodila REGISTRATION FORM Author first name: ______________________________________________________________________________________________________________________ last name: ________________________________________________________________________________________________________________________ address: __________________________________________________________________________________________________________________________ I am submitting the article titled: ________________________________________________________________________________________ for publication in Geografski vestnik and confirm that I will abide by the rules of publication in Geografski vestnik as given in the Short instructions to authors for the preparation of articles in the last printed issue of Geografski vestnik. Date: ____________________________ Signature: 1 EO GRAFSKI ESTNIK RAZPRAVE .................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 9 Martin Knez, Litolo{ke in reliefne zna~ilnosti lunanskih kamnitih Tadej Slabe gozdov na ju`nokitajskem krasu ................................................................................................................................................................................................ 9 Lithological and relief characteristics of the Lunan stone forests in the South China karst .................................................................................................................................................................................................. 23 Vladimir Koro{ec Vpliv komasacij na kmetijstvo in pode`elska naselja na Dravskem in Ptujskem polju ............................................................................................................................................................................................ 25 The impact commassation has on agriculture and rural settlements in the Drava and the Ptuj field ...................................................................................................................................................................................................... 36 Milan Bufon Politi~na geografija globalizacije .................................................................................................................................................................................................... 39 Political geography of globalization .............................................................................................................................................................................................. 49 Vladimir Prebili~ Vojne v Afriki – afri{ki vsakdan ........................................................................................................................................................................................................ 51 Wars in Africa – African everyday .................................................................................................................................................................................................. 59 RAZGLEDI .............................................................................................................................................................................................................................................................................................. 61 Rajko Pavlovec Doma~i kra{ki izrazi z Ljubljanskega barja ........................................................................................................................................................ 61 Indigenous karst expressions from Ljubljansko barje (Ljubljana moor) .......................................... 64 Ana Vovk Kor`e Revitalizacija potoka Lo`nice v Dravinjskih goricah ................................................................................................................ 65 Revitalisation of Lo`nica stream in the Dravinjske gorice region ...................................................................... 69 Rahman Nurkovi} Vpliv industrije na regionalni razvoj Tuzelske kotline ........................................................................................................ 71 The influence of industry on regional development of the Tuzla basin .............................................. 77 Ivan Gams O pomenu Antona Melika za slovensko geografijo ...................................................................................................................... 79 On the importance of Anton Melik for the Slovenian geography ...................................................................... 86 METODE ...................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 87 Sebastijan Borko Metodologija dolo~anja fragmentiranosti gozda .............................................................................................................................. 87 The methodology of defining forest fragmentation ................................................................................................................................ 93 KNJI@EVNOST .......................................................................................................................................................................................................................................................................... 97 KRONIKA ............................................................................................................................................................................................................................................................................................ 107 ZBOROVANJA ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 121 PORO^ILA ...................................................................................................................................................................................................................................................................................... 123 NAVODILA ...................................................................................................................................................................................................................................................................................... 127