gospodarske, obrtuiš t narodil Izhajajo vsako srodo po celi poli. Veljajo v tiskarníci jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta, 1 fl. 80 kr. za četert leta 90 kr. posiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr.. za cetert leta 1 fl. 15 kr. nov. dn. V Ljubljani v sredo 12. íebruarja 1862. Nova postava za vse dežele našega cesarstva zastran tarife za cesarske žebce. gold. Neizrečeno visoka cena hmelja , namreč cent po 400 , ne izhaja samo od tod, da se ga manj přiděla, ampak ^^■IPHHPI!1 P H IP ! I EL* v ,e zato> ker 8e £a to,iko íia Nemsko in Angležko izvozi, Dosihmal se za cesarskega žebca ni nič plačevalo, vedno več ola popije, deloma pa tudi od tega, da je naš kadar se ga je gospodar za pleme pri svoji kobili poslužil. papirnati denar tako ob veljavo přišel. V letu 1854 so celó Ker pa plemenski žebci državi velike stroške prizade- Amerikanci pri nas hmelj kupovali. vajo in ona silno dnarja potřebuje 9 ie mcnda le za po skušnjo, ali bo šio ali ne V Šmitt-ovi štatistiki (Dunaj 1800) se bere, da se sedaj odloceno, da se bo za hmelja v našem cesarstvu okoli 50.000 centov na leto pri nektere žebce tarifa plačevala, nekteri pa se bojo tudi delà, od kterega še vprihodnje brez plači la spuščevali. samo na česko deželo najmanj 37.000 Tarifa je odločena za nektere žebce po 2, za nektere centov spada. Kakor baron Córnig po 3, in tako v ■■^HHHH više noter do 10 gold. nov. dn. v svoji štatistiki piše, se je leta 1859 v našem cesarstvu 12 milijonov in 602.597 veder ola Žebci bolj la h k ega plemena, ako niso posebno zlah- skuhalo, za kterega se je (ako na vedro ola štejemo pol nega rodu, se bojo tudi vprihodnje brez plačila spuščali, funta hmelja) 61.004 centov hmelja potřebovalo. To kaže težji pa večidel vsi po 2 ali 3 gold., za nektere žebce v da le v posebno dobrih letinah kaj malega moramo iz Av nekterih deželah , ki so menda bolj premozne, pa se vec, kakor smo rekli, in sicer do 10 gold. Ceravno bi bili želeli, da bi bilo vse pri starem ostalo ker ravno to, da za cesarskega žebca se ni nič plačevalo, • /v L\ đTk A rvi I ? * n A ii'i 1 »i V I fl O f1 ? strije v ptuje dežele prodati. Tz verjetnih naznanil posnemamo, da Angleži vsako leto nakupijo iz ptujih dežel blizo 150.000 centov hmelja, kteri vrže gotovih 15 milijonov gold, srebra, ako cent le po 100 £'old. cemmo. je vabilo gospodarje k cesarskim zebcom, ki so, saj pri nas konjsko rejo dosti zboljšali, se menda vendar ni bati, da bi gospodarje nova tarifa po 2 ali k većemu po 3 gold, in srebra iz ptujih dežel! Torej pridelujmo hmelja, da dobimo za-nj obilo zlata preveč oplašila, ker toliko morajo tudi domaćemu žebcu plaćati, in vendar so, ceravno ne vsi, saj večidel cesarski žebci za pleme več vredni kot domaći. Al kjer bo cesarska Kje se pridelovanje hmelja splačuje? Napačna misel je, ki se je pa že krog in krog raz širila ; da se hmelj le ondi dobro ponaša, kjer trta pod tarifa došli presegala domaco, se je bati, da ne bi go- milim nebom rodi. Poglejmo le, kje divji hmelj raste, in spodarji opustili cesarskih žebcov, in za konjsko rejo bi bila najdli ga borno na precej visocih hribovskih krajih in tudi potem takem škoda velika. Ravno zato je menda ta postava le za ča s li a, da se bo vidilo, kako in kaj. v mrzlem podnebji. Nahajamo ga na Poljskem ob Visli 9 kjer še popolnorna krepak divji raste 9 V se celó na pod nožji tatranskih gor v srenjah maniovski in micenaski se Kdor po vrlih majhni hmeljniki vidijo , od kterih V ze stari mozje hmelja pridelllje, mošnjo Si napolnilje Î «'česa povedati ne vejo, kadaj SO se zasadili; ravno tukaj \ IfllH T I II II il T Ï jsem hmeljove brajde po 2,/«i pavce debele, ktere popol Ker se čedalje več ola (piva) popije, se tudi čedalje več hmelja potřebuje ; zato je hmelj iuienitno kupčijsko blago. Lahak kakor pavola pa došli dražji se prepelje lahko noma zapuscene tukaj, kjer huda zima od 20 do 30 st. R. razsaja , že morebiti čez 50 let zdrave in močne rastejo in kamor koli, zlasti tjè, kjer so delavci dragi, zemljišča drage ali pa kjer podnebje ni za hmeljevo rejo. Lahko bi v naši Avstrii toliko hmelja přidělali kakor v drugih deželah, in potem bi se gotovo tudi znali v kupčii s hmeljem z Angleži vsako leto po 2 do 3 cevlja visoke in čvrste mladike po mejah poganjajo, ki sem jih letos z najlepšim in dišečim Kentu, najvećem angležkem V in drugi mi nem 9 in Amerikanci in še celó z Virtembercani škimi deželami meriti. v r V letu 1854 se je na Českem dosti hmelja přidělalo in vendar je njegova cena tako poskočila , kakoršne noben spekulant ni pričakoval in kakoršna cena českega hmelja ni še nikdar bila. (Saazerhopfen) na 250 do 325 gold., akoravuo se ga je na oralu 6 do 8 cvetjem obložene vidil. hmelj ni ku, ne raste vinska trta, in dostikrat se primeri da umerje marsikak kmetič tukaj, ki svoje žive dni ni kap ni v Ceskem Cena enega centa žateškega hmelja je poskočila v začetku leta 1855 celó centov přidělalo. Přetečeno leto so pa Začani cent lepega dobrega rudečega hmelja celó po 350 do 400 gld. prodajali. Da bi oral zemlje gospodarju donese! na leto po 1600 ljice vina okusil. Ravno tako se tudi nahajajo na in v Galicii prav rodovitni posamesni hmeljniki na visocih krajih, kjer se le kaka borna vinska brajda najde. To nam spričuje , da hmelj najhujšo zimo prenaša, in tudi ondi ne pozebe, kjer še češplje se zastran mraza borno ponašajo in prav pičlo rodé. Hmelj ne potřebuje posebne toplote, ampak srednjo gorkoto, kakoršna je za žita sploh prava, da le vreme ni vsaki dan desetkrát drugače; hitri in večkratni premeni pa niso hmelju prijetni. Prehuda mokrota pri stanovitnem mrazu do 2400 gold. dohodkov, je pac redka prikazen in skor bi ali pa dolga suša ste hmelju najbolj škodljive. Sicer po rekel pravi čudež, in vendar se je to v posiednjih 10 letih dvakrat pripetilo. trebuje hmelj obilo vlažnosti za svojo rast 9 ktero dobiva deloma iz tal deloma pa izpod neba. Da hmelj spesno raste Nasproti vlage. * V Zatec a (Saaz) na Českem hmelj se priđelaje najimettitnisi In široke peresa poganja, potřebuje precej pa mu megleno vreme ob casu cvetja jako škoduje, ker mu cvetni prah razmoči; ravno tako so mu tudi vetrovi v kvar ? ki mu cvetni prah otresejo; zato naj se ondi, kjer po na vadi Suhi megle zgodaj nastajajo, le zgodnji hmelj sadi. kakor je bilo iz početka obljubljeno Treba tedaj, ker se imajo darovi drugače obrniti, , da dragi rojaki in ro- vetrovni kraji, kjer poredkoma in po malem doljubi izrečejo:ali so stem mojim predlogom za d o v o lj ni rôsa pada, niso za hmelj, ker se perje zavolj pomanjkanja ali ne? Naj tedaj oni, ki jim izrečena namemba ni po vlage posuši in cvetni zarod se zamori. volji y naznanijo svojo misel kmalo vredništvu „Novic" ali jo spregovoré kje drugod » • (V r Gospodarska skušnja. pavolo zavito grozdje in sadje se dolgo Gledalo se bode na ocitno. veči no glasov ali molčečih in tedaj s to mislijo zastopljenih dariteljev, ali pa ji nasprotnih. zastran odbora govoriti, da ta prime Potem se bode zamoglo ohrani frišno). Skušnja je učila, da ima pavola last- delo v roke, in ob letu bodemo imeli že lep in razveseliven nost, marsik tero reč dolgo časa dobro obraniti. Tako so dusen spominek Vodnikov. steklenico (flaško) mesene juhe ali župe čez leto in dan prav dobro obranili, ko so jo v pavolo rahlo zavili. rikanci so skusili to tudi z g pustili na peclji dolgo casa in celó noter do zime ; Sicer pa obljubimo vsi rojaki danes, Vodniku postaviti v naših mislih, čutkih in delih spomin s tem, da sledimo rozdjein, tako-le: Grozd so zvesto za njim, našem vodnikom, na poti narodne omike in Ame so ga odrezali z ostrim nožem, in grozd, potem ko so mu odtre- bili vse gnjile jagode, pustili v mrzlem hramu; zatem so ga zavili v pavolo in položili v posódo iz belega plêha grozd na grozd, pa le toliko grozdov, da grozd grozda ni prevec tlačil; to storivši so zakapali pokrov s smolo. Tako shra njene posode se spravijo ne zmrzuje. v hladnom hramu , v kterem pa Tudi hruške in jabelka zavijajo Amerikanci v pavolo; tako zavite se ohranijo za prodaj dolgo dobre in tudi lepe v barvi. (Sirovo maslo ali puter se dá najbolje u m es ti) čez 12 stopinj, pa tudi ne pod v hramu kjer ni gorkote 10 stopinj Romirjevega gorkomcra. Mleko in smetana mo rata imeti enako gorkoto, kar se lahko doseže, da se po potrebi zgrejeta ali pa shladita. Vođnikovem sporainku V Radoljci 2. svečana 1862 Zopet obhajamo rojstni god našega neumrlega Vodnika Sveta dolžnost mi je tedaj o njegov spominku spre Spomin slavnih rojako narodu je dokaz narodne pro bude in zavesti. Spo se mora izraziti očitno y primerno y dostojno in koristno. V spominjevanji ležati mora novo ka livno seme za odne djanja, za izobrazenje in poslav ljenje naroda. Seme ne sme biti mrtvo, temuč mora imeti v sebi moč porodivn Ako ima to sploh veljati v narodih tedaj je posebno koristno vodilo o narodih, ki dremali so v teku vremen in nezgod y in se še le izbujajo iz spanja Kj narodno polje razcveta se ki tezkegi in obilno ondi ga primerno kinčajo ponosni spominki poslopij, stavb er leži še polja toliko nerodovitnega y y slavolokov itd Al tam mora se najpopred obsejati s seinenom narodni T seme j t S slovstvenim napredovanjem zamoremo postaviti tedaj naj dos toj • V • in naj kot v • Moj nasvet j tedaj spomin neumrjočemu Vodniku da naj se darovi za njegov spo- minek d obrn ej za t in sicer tako, da kolet obresti od glavnice postavijo za d naj izvrstnej Za slovstvenemu delu. PeU te namernbe naj se ustavi odbor treh v slovstvenih rečeh zvedenih rodoljubov, ki imajo svetovati pravila in red za darila. T je moja povrhna inisel, k jo le to V « u pa m Yodnikovega spominka. To sem želei ) y ker bii sem pričetni in tudi v ta namen naberal darove, da bi postavil se očiten kamniten spominek ali pri rojstni hiši Vodnikovi ali na grobu njegovem ali v sredi Ljublj Sprememba mojih ta danjih misel opira se na bolje prevdarj pravi zgorej izrečeno. Nadjamo se, ker vsako da vsakdo bo rad potrdil gosp. doktorjcv nasvét, leto bi se iz obresti postavil po tem Vodniku duševen spominek glavnica pa ostane, da bo kadaj kako koli dar se mogoce z nahraními novimi doneski po 6taviti kamniten železen spominek Vřed narodnega blagostanja. Duh njegov naj edini vlada, vodi nas! Dr. Lovro Toman. Govori v poslediiji „besedi64 narodne čitavnice ljubljanske na čast Vodniku. Govor Fr. Malavašiče v. yy Ne hcére, ne sina Po meni ne bó; Dovolj je spomina Me pesmi pojó!" Tako je pél v začetku tega stoletja naš oče Vodnik mož ktere y kterega imenujemo S1 prveg moz iskr ljube y moz y ktereg vse strani, hajati je namen nocojšne beséde do domovine je unemala rojake na i sto iu četerti rojstni dan ob- y namen mojega govora Si mi vpada, ti se mi v persih, ko prevdarim cesa se lotil sem, da bi dosegel svoj namen Vam y Gospoda! Pa vendar y skušnj veljá in ustregel Ne hcére, ne sina é Po meni ne bó!u yy rite Imenitue, pomenljive besede! — Gospoda! ne zame-da jih obrnem drugače, kakor si jih je mislil naš oče Vodnik : ne zamerite mi, ako rečem brez ovinka, da je bil pa v narodnem obziru y Vodnik v tej reci sicer prorok kriv prerok, ko je pél: Ne hcére, ne sina Po meni ne bo! V Casi marsikoga prekanejo, in tudi njemu nesli. niso pnza- Veselimo se y da se je tako zgodilo! Ozrem naj se po tej krasni dvorani, ali v lepe rav nine slovenskih dežel, ali v obertne doline, na višave pla ninske; ozrem naj se na bregove bistre Save, dereče Drave, šumeče Mure, doneče Soče — ali naj me peljejo oči obrežje bogatega jadranskega morja — cvetece polje nase mlade pa rodovitne literature na vsod, povsod naj pogledam na po- in vse, vse ini pričuje, da ima naš Vodnik sinov, kolikor je pravih mož in mladenčev slovenskih mož in mladenčev, kterim današnji čas ni srca napaja kri čisto slovenska. vganjka y kterih Gospodje! rekel sem, da je bil Vodnik kriv prerok, ko > je pél v svoji otožnostil „Ne sina po meni ne b o !" Prašam Vas, gospodje! ali ste Vodnikovih misel? Go tovo ne bi ne eden Vas hotel reči: jez nisem Vodnikov sin! Vidim Vam na obrazih. da ste ne mogel ne smel njegovi zvesti , čvrsti sinovi, da ste tukaj v središču slovenstva namestovavci dragih bratov vseh slovenskih dežel, kteri nam nocoj morda v duhu pošiljajo svoje goreče želje, z nami se veseliti z nami biti zvesti sinovi Vodnikovi! vsem bratom Slovencom ! Ne hcére, ne sina m Po meni ne bo! Slava Vam I Slava Ali je res, kar je Vodnik pél: „Ne licére po meni Hitimo tedaj ročno poberati nebesko mano svobodě na ne b krásnem polji narodnosti vsi enih misel, enega srca 5 da Gospoda! dovolíte mi, Vas nekoliko peljati nazaj v se bo od sedaj in na vse véke radoval duh očeta Vodnika Vodnikovo življenje al da prav rečem v Vodnikovo in še našim vnukom in vnukov vnukom glasno oznanoval prizadevanje in trpljenje za narod slovenski. Mož pohlevnega pa stanovitncga srca je preiskoval nad zemlje, zemljo in podzemlje. Kodar koli pa je hodil, po y da se je motil, ko je pél Ne hććre ne sina Po meni ne bo ! vsod je nabéral gradiva priprave svojim naslednikom, svojim zvestim sinovom. Zahajal je v tamno drobovje pod-zemeljskega sveta — zahajal je v borne kočice priprostega kmetiča kakor v mogočne poslopja in gradove ponosnih graj- vzdigoval se je v duhu med večno nepremikljivo ozvezdje, pa povsod u a zemlji, pod zemljo in nad zemljo je dobival kaj gradiva ali priprave za ne podkupljivo in neprekupljivo narodnost za omiko, za na za domoljubnost svojih naslednikov y rodno zavednost svojih zvestih sinov! Marsiktero lepo cvetlico, marsiktero žlahno rožico je pobral na veličanskih planinah, na rodovitnih ravninah , v obrtnih dolinah svoje domovine in jo vsadil v vert narodnosti. Tu jo je ředil in ljubil zvesto in unetega srca, kakor dete zvěsti oče, zvesta mati redi in ljubi svoje priserčno do poslednjega svojega diha. Tamotni, mrzotni so bili dnevi tistega časa 5 al duh, tudi v jeklene spone vkovan, zdrobi s časom verige in premaga vsako ovéro duševno. Tudi Vodnikov duh je bil slaven zmagovavec. Glejte! kmalo po njem je presinil enega nje ir ovih naj vred nisi h sinov slavnega Prešerna, kteri je prerokoval svojemu narodu bolj vesele y bolj srečne čase, ko je pél: Vremena bodo Slovencom se zjasníte, Jim milsi zvezde kakor zdaj sijale, Jim pesmi bolj sloveće 6e glasile! Pc vec buditelj. Za Vodnikov god zložil in govoril A. Okisk rI b domovina Pokrivala gosta tmina Cez V re Mem' Vršaca bisti in cez po njej goro m skřit bil vrli Trig a Sava plan Tiho tekla na južno stran. Solnce je drugod sijalo, Nam pa za oblaki stalo, Segal ni v domovje blagi žar. Drogi so spomlad imeli, Srecni glasne pesmi peli; Tukaj bil neznan je rajski dar. Ni duhtelo lepo cvetje , Čulo ni se mično petje, Ker je molcal glas krilatih trum Slavna lipa ni zelena y Bila cisto zapušćena Ni razlegal veselic se šum. F>otnik tod otožen tava. Pot zarašća mu goščava, Nié prijetnega već tukaj ni. Pusto, prazno je stvarjenje, Mrtvo skoraj vse življenje5 Kaj bo, ako se ne spremeni In kar je slavni Prešern prerokoval, to srno doziveli. veselja popolnega, ni je sreče cele, dokler Al ni ga ni skladnosti, dokler ni harmonije v družini, bodi si ka koršni koli. Vsak narod je družina, torej tudi slovenski narod. Lepa, čvrsta družina je. Nevtrudljivo se bojujejo možje, sinovi, bratje te dru- zine; nevtrudljivi delavci so na mlađem, pa rodovitncm polji našega napredovanja 1 naše omike z eno besedo naše narodnosti. Težko, težko je njih delo y pa vsaka kapljica njih potů je sladko hladilo vsakemu marljivemu delavcu, kadar vidi da mu pot ne moči obličja zastonj y brez uspeha. Al ukvarjajo naj se nevtrudljivi delavci od dneva do mraka, od mraka do dné y y brišejo in brišejo naj si pot s svojega obličja njih prizadevanje ostane brez popolnega uspeha, ako jim manjka zvestih pomočnic pornic ! y pridnih pod- Še le potem oživi v vsakem prizadevanju, v vsakem početju duh napredovanja, oživí sladka harmonija ? kadar prešine en duh, ciia misel delavce in njih tovarsice; — še le potem se odsedá delo in napreduje veselo , kadar je vse enih misel, enega srca! Padala nebeska mana Izraeljcom je v puséavi y Zginila je ak pobrana Ni bila ob uri pravi Gospé! up naše sedanjosti! » Gospodične! up nase příhodnosti! Nebeška mana svobodě, narodnega napredo- vanja je padla na zemljo slovensko. Vaši rnozje, vasi sinovi vaši bratje hité jo pobérati. — Ali jim hočete biti pomocnice, podpornice pri tem sladkém delu? Da! hočete biti! y Vidim Vas, kako se Vam bistrijo krasne oči, kako se Vam rudéčijo mili obrazi, kako Vam polje žlahno srce v persih ; v duhu se mi zdi, da slišim milo šepetanje iz Vaših Iju-beznjivih ust: Tudi me vse smo zveste hčcre Vodnikove smo zveste hčere slovenske! Slava Vara! Slava! y y Pevske boginje z visine Ktere ne trpijo tmine, Vidijo Slovenje crno noc. Toraj pevca ji zbud Liro dično podelijo y Z njo mu daj kih glasov moć Pevee z liro vnet odide : Ves otožen je, ko pride Na slovenski zapuščeni svet. V bira strune miloglasne, Rod budi, ko pesmi krasne Na pokrajnah naših jame peť : Kdo s tako tamoto Je tebe obdal. Ki kdaj se te Grek in Latinec je bal?" „Ustani, dežela Premila, moj dom! Nebeske zaklade Pokazal ti bom.44 Pokaži se solnce Z nebeskih višav V) y Da v novi lepoti Stal bode Triglav.44 „Presrečne spomladi Napoèi naj cas, Veselega petja Razlegaj se glas u r> Dva sedem sto solncov Zarasca te mah, Odgnalo bo cvetje, Potrebi le prah!u Na kviško ! izbudi Se dragi moj rod v> y Da slave prihodnje Obhajal bos god! iu y Zali razgled na y Se se razlega mogocno donenje, Ko že razvija se novo življenje: Zarije plamen na hip zaigra Solnce Slovenije tmino přežene, Žarke po zemlji razsiplje rumene; S čuti presladkimi srca navdá goré in v doline Ktere prečudna bliščoba prešine. Belih snežnikov migljá lesketanje V jeku prijaznem dviguje se na-nje Glasno sumenje posavskih valov. Gvet pomladanski blišči se v nižavah, Nježno zelenje po logih, dobravah: „Zarod poganja, prerojen, vès nov! y tu Pevcove strune še vedno donijo, Z milim soglasjem Slovence budijo. To je zbudilo slovenske sinove t Gledat prihajajo jasnise dnove, Petje se lepše na novo doni: Đon se visoko do neba dvigujc, In po sirokem na zemlji se čuje Srca povzdiga in sladko mečí! i Pevec buditelj Zar prerojenja strméčim se skrije: pa vedno se sije *** ř Take slovenskega Orfeja strune Cuda so delate. Sladko přesune t Društvo preslavno! nam srca ta glas. Pevca buditelja vredno častimo, V logu domaćem 6e zdaj veselimo. Dokler nastopi se lepši nam čas! Vodnik! za god ti zdaj kličemo slavo Tebi, ki pot si pokazal nam pravo! » VI. Kelti. Stari Kelti ali Gali so bili od drugih, sosebno od germanskih narodov do najzadniših koneov zahodne Evrope pritisnjeni, kjer so se še njih ostanki obdržali, kakor so v Bretanii (Brejzari) v Valesu (Kimri), na Irskem iu Skotskem (Kaledonci). VII. Baski. Prestari prebivavci v Pirenejih, kterih mali ostanek do V« milijona znaša. di ugih evropejskih loci, nost z amerikanskimi jezik! iskali. VIII. Turkomani. Njih ćudni jezik (_eskuar) se toliko od da so v njem nekteri neko podob- Ozir evropejskih narodili (Konec). IV. Germansko pleme. Turkomani ali Tatari, dasiravno narod azijatski se mora vendar omeniti, ker v zahodili Evropi prebiva sosebno med slovanskimi narodi. Vendar se mora opomniti, da niso vsi mahomedanski stanovavei samo potui Slov 9 rci v Evropi turške kervi, ampak Grki itd., ki se pa ko Turki ob- ▼ • Razširjeno na zahodu zraven slovanskega prebiva pleme nasajo germansko od nekdaj v Evropi, in se razdelí na t r i glavne IX. Pleme Čadsko. veje ktere so 1) Ne m ci (okoli 40 milij.) z neštevilnimi narečji in podnarecji, ki se močno ločijo od pismenskega in so med seboj dosti menj podobni kakor slovanské narečja. Prebivajo sploh v srednji Evropi. Sèm se štejejo stari Goti in Ale-ma ni (ki so že odmrli), Švabi, gornji in doljni Nemci. Ilolandčani in Frisi imajo posebno narečje. bil Veliki del teh Nemcov je slovanskega izvira in je V ze od časa Karola Vélikega in Henrika Leva do sedanje dôbe malo po malo ponemčen. Tako se je zgodilo s Po-morjanci in z všemi deželami na izhodnjem bregu Labe in Zale, kakor so: Đranibore (Brandenburg), celo Slezko in celó tudi Kraljevec (Kônigsber danjega kraljestva or Saksonskega , Mišenski; v njih ustih je nemščina ; zadnjic prebivavci se-od početka Vendo-Srbi do- tako prijeten glas segla, Adelung da je bila za pismenski jezik vzeta, kakor to sam od krije. Še dozdaj se je ohranil v teh ponem čenih deželah spomin slovanskih prededov v rodovinskih in mestnih imenih, kakor jih tam sosebno plemstvo ima, in pa poglavitne mesta p. r. Berlin, Draždane, Lipsko, Mišen (Meissen), Vratislav, Devin (Magdeburg), Vojmir (Weimar), Rostok, Koštrin, Sverin, Strelice itd. Tako si je nemški živelj (element) tudi na Českem in Moravském, sosebno po 301etni vojski mnogo krajev pri dobil, in zapadnim Slovanom, ki, bi rekel, na polotoku slo vanskem živé, z veliko nevarnostjo pretil. V splošnem zaplavanji zahodnjih slovanskih deželá po Nenicih se je še dozdaj ohranil mali otok Vendo-Srbov v oběh Lužicah, v gornji in doljni, kakor je že rečeno bilo. 2) Sk and ina vi, to je, severni Germani (okoli 6 milij.); razdelijo se na več vej, kakor so Staro-Normani, kterih ostanki se na otoku Izlandi nahajajo, Danci, Norve-ščani in Svědci , med kterimi ima vsak narod lastni pismenski jezik. ' ' i ?» 3) Angličan i. Ti se sicer po izviru germanskemu plemenu prištevati morejo, po sedanjem jeziku pa bolj k romanskim narodom spadajo; angležki jezik je namreč me-sanina staro-firermanskeffa in romauskega življa od 12. sto letja sèm. Okoli 24 milijonov ljudi v Veliki Britanii imajo an î >c JL iueCiywA. 53 Vsakega, ce je le pošten mož in dober Slovenec y švigajočemu plamenu kterega se močne roke ukrotiti ne župnici. pozdravijo z dobrodošlico, která v tem obstojí, da se gostu, morejo. Ali glej! zbudile so se v njem tudi želje po dušni kteri prvikrat v hišo pride, kupica polna vinca ponudi, moči; njo doseći mu je bilo skrb. Iskrica, ki je v njem Nekteri gospodje imajo dobrodošlično kupico, da maselc, pa popřej že tlela, je zdaj vnovič oživěla. Zavedel se je dolž-tudi , da polic drží. Kdor tako dobrodošlico na Hrvaškem nosti svoje, prepevati je jel prvikrat k Vsemogočnemu himne izpije, ima potlej vsako pravico pri hiši posebno pa pra- in željno pričakoval, da bi se tudi pred njegovimi vratmi vico, gostoljubnost terjati, če bi prav o polnoči v hišo přišel, jelo svetiti. In kar je želel, mu je bilo dano." K Brckovljanskemu župniku je pred nekimi leti přišel ptuj v člověk v trdi noči; trka in trka, Ko mu je bilo že dosti trkanja, zakriči: „Brate otvori sam Pred 104 leti nocojšno noč so Vile slovenske obstale pa prosi, da naj mu odpro. nad prijazno kočo, v kteri se je rodil pesnik, kterega rojstni god navdušen narod nocoj obhaja. Stopile so v svoji ča-zašto hlapci Tvoji neznajo , da sam ja tuka bilikum, robni lepoti k novorojencmu in mu podale neprecenljiv dar • » dobro došlico pil. precej želite dobrega vina Ko so hlapci besedo „bilikum" slišali, so odprli. Tako je povsod. Dragi bratje Slovenci! če sedmoglasno liro, da bi ž njo zbujal rojake svoje srecni narod! na obzorju se je jelo mračiti, rudeča zarja se bo kupiti, in se ga zastonj navžiti i pridite skoro pokazala. srecni narod! poslan ti je oznanovavec, po-nj v Božjakovino, Dvorišče in v Brckovljane; tukaj ima sprejmi ga spodobno in poslušaj, kaj ti bodo velele in ozua gosp. Baloško vina, ktero je po Ribnici in Krasu na g k gospodu lasu ; fajmoštru, nile strune njegove « „Cas hiti! Iz deteta postane bister mládenec, idite v Kalnik , posebno pa v Kasinu velikemu prijatlu Kranjcov, samo v Z..... ne svetujem denča krepak mož. In zdaj je stopil iz mla pesnik, dika naša na nobenemu iti, da ne bode psovan: „Vi ste Švaba — Krajnac!" • v visave Vršaca , vbral je miloglasne strune ozrl se po do Da bi pae vsi Hrvatje spoznavali, da tudi Slovenci so tako movini slovenski in je mogocno velicastno zaklical: iskreni Slovani kakor oni, in da bi milino slovenskega jezika po visoki njeni ceni soditi hotli ! Ce dovolíte, drugo r> Slovenija ustan'lu pot. Iv. Gorjanski. v Predramila se je zvesta hčerka Slave, obrisala si solzne Iz Gradca 5. febr. Gr. Krek. V f oci ; kot zamaknjena stopi kviško ; očí so se ji ra rojstni god le s tem tudi letošnje leto obhajali Vodnikov razločkom, da letos nekoliko prazniše ko lani. K povišanju Kakor lansko smo dosti zalesketale, ozrla se je na pevca in izustila: Y) Kdo klice na dan?u slovesnosti so dosti pripomogle zlasti gospé in gospodične, v> ki so se bile letos obilneje zbrale od lanskega leta, kar je nov dokaz, da se je naš krasni spol bolj in bolj jel zani-mivati za narodovne stvari. Seif-ova sobana je bila ta večer krasno ozaljšana z mnogimi slovanskimi zastavami in smre-kovimi věnci. Na odru, ki je bil prav prilično pripravljen za govornike in pevce, je stala v sredi na uzvišeni podlagi ovenčana podoba pesnikova, kteremu na čast se je bilo veliko družtvo zbralo. Zadej na steni je bila brati z velikimi črkami beseda: „Naprej". Na levi strani sobane je bil napis nekoliko predelan iz Prešernovih poezij : Slovanom bode vreme ee zjasnilo, Jim milši zvezde kakor zdaj sijale". In malo naprej je zapazilo oko prvake pesnikov slo- ra, Mickievviča, Puškina lega velikana J. P. Sa- in glas se je čul in odmeval po okrajnah mile domovine naše. Zbudili so se sinovi, zbudile hčerke, podali so si k zvezi roke, in obljubili zvesti biti svoji materi. Pre-trgali so se oblaki, in za njimi je jelo v rudeči zori ustajati za gorami rumeno solnce, da oznani vesvoljnemu svetu dan, ki je ravno napočil/' „Iii mi, ki smo deca tega národa, borno skoro zagledali solnce; skoro bomo uživali sad onega zrnja, kterega so položili in vsadili predniki naši. Vsaj to, kar je nekdaj tlelo le v nekoliko srcih, dan danes gori v celem narodu in: n Kamen do kamna palača". y> V vanskih: Preserna, Gundulica, Kola in v sredi teh pesnikov fařika. Njihne imena je obdajal lep ime pleten venec. Zato smo jim pa tudi hvaležni, in kar smo od njih přejeli, jim skušamo hvaležno povrniti nekaj s tem, da na-vdušeno obhajamo god njegov, ki nam je prižgal in prinesel luč prave omike; nekaj pa s tem, da delamo pridno na temelja, skoro kterega vzdignilo so nam položili predniki naši, da se bo nad njim velicastno poslopje, lastnina m Slovesnost se je pričela z znano občeslovansko pesmijo kras celega národa." Hej SI i ktero so v zboi pel slovenski in česk pěvci Po peti pesmi je stopil pisatelj teh vrstic na oder „Zatoraj nam bodi pozdravljen Ti, ki si nas pripravil na pravo pot in si prvi položil zlat dar na žrtvenik do- je govoril sledeči govoi movine a i Vf Goreci glasovi radosti se gajo po okrajnah slo v Iz tisučerih ust naj ti doni slava; Tvoj rojstni god kih, ker národ obhaja dva imenitna zla ti mi kami zaznamovana v pravici vsega spomina vřed ;nika, ki sta z *ovi in zato po Dva imenitna praznika in zgodovini nje sicer praznik dušrieg vstajenja njegovoga in rojstni god prvaka pesnikov slovenskih V. Vodnika pa naj bo všemu národu, kolikorkrat se ponovi, drag iu naj se spremení v narodno slovesnost, ki bo svetu jasno dokazovala, kako vé národ onega ceniti, ki mu je daroval vse svoje moči in ga pripravil na pravi sled izobraženosti. Slava!" y> 1 emni plasc neomike in dusnega spanja je bil raz-grnjen nad narodom slovenskim. Domovina naša bila je podobna peščeni puščavi, rekel bi skoro, strašnému požaru, ki Po govoru je sledil zbor Jenkove lepe pesmi „Naprej :a in za tem so zdaj slovenski zdaj ceski pevci društvo razve seljevali z narodnimi glasovi. da so naši pevci peli česko: „Ah neni to neni žalo nesmico neumrlesra Prešerna „strunám" v napevu raj se še ni bila okrevala itih boj Se so krvavele Slo Omeniti nam je še posebno, " in Čehi vencu v rane ali nove teža nove skrbi so ga objemale pesmico © Življenje njegovo je bilo trud od zibelke do temne gomile ?. nega K. Mašeka, kar se je poslušavcom celo prikupilo. ko mu je prestri omika. kako duš Parka trudopol V • vljenje. Kako tedaj razevet? Med tem. ko so sosedni odi napredovali in uživali mir, je bií SI straži in varovati sosede, da jih ni obsojen stati na nikova roka do- la; nehoté seg menjeno mu je bilo od osode najdalje skoro tavati 80 dr temi a Gospod dr. Ipavic je sviral na glasoviru dve svoje skladbi: fantazijo o narodnih pesmih slovanskih in slovansko četvorko, pri kteri priložnosti se je skazal pravega umet-nika na glasoviru. slovenskega, bil: Vršac od Ćuli smo za tem se tri govore enega enega českega in enega srbskega. Prvi je cas i in sakošnje rane zacel». Nehal je prepir, nebale spet je imel v domaći ». ko( ljenja. Telesne moči so v rij uživati srećo živele enako *) Drago. Vred. Vodnika, drugi odlomek iz k r a I j e d vo rs k ega rokopisa in trelji: carica Milica, narodna srbska. Visi govori in pesmi so bili sprejeti z občnimi slava- m ♦ • t ft* • in zivioklici. Kakor je pri taki veselici navada, sc je tudi napivalo. Ker po bili že Cehi, Poljaki in Srbi napili Slovencom , je ki si je narodnost pripela na svojo zastavo, podpirajo nas ustal naš iskreni domorodec dr. R. Razlag, in se je zahvalil pa tudi mnoge druge okoliščine. Naj jih nekoliko omenimo. v živih besedah iu lepem govoru našim sorodnim bratom. Narodna zavest je že tako izbujena in oživljena, da je ni Napival je dalje njih velićestvu cesarju in eesarici, kakor več v stani zadušiti nobena moč, nobena še tolika sila za tudi našemu prezasluženemu ljubljencu národa dr. Bleiweisu vselej, naj pride od kodar koli. Ko smo podpisavali pred 3 leti in pa A. Einšpielerju, ki je Korošcom to, kar g. dr. Bleiweis milovavno pismo do sv. Očeta papeža, koliko je bilo treba drugim Slovencom, samo da so mu še večje overe vprek, takrat še govoriti, da srno dobili pod pi sov; kosino pa na- ker ima veliko manj podpore. Pozabil tudi ni prevzvišenega birali podpise za lánsko velikánsko peticijo, le besedo, in Strossmajer-ja in jugoslavenske akademije znanosti. In sled- veselo jo je podpisal gospod in kmet. Kri ni voda. Kjer koli njič je še napil slovenski mladeži, ki je ki podpora národa. se zbirajo omikani pri veselicah in obedih, govori se vselej Ćuli smo še več napitnic ali prostor ne pripušča vseh tudi o narodnosti, in ako je tudi morebiti med njimi kdaj omeniti. kak Judež lškariot, jih je pa še več Petrov, ki srčno Veselje se je bralo na slehrnem obrazu, zlasti na lepih tegnejo nabrušeni meč zgovorne obrazih slovenskih gospej in gospodičin, ki so prijazno se narodnega vraga, besede in možato pobijejo Da da se valja po laži lastne sramote. pogovarjale v maternih dragih razveseljcvale z glasovih. Tudi one so nas ga muri popil! In cesarske gosposke? Tudi te že pre blagoglasnim petjern in sviranjem na gla- jemljejo slovenske pisma in vloge in odgovarjajo na-nje po soviru, za kar so jim doneli glasovi pohvale. slovenski. Mislimo, da je malo uradov, ki bi se predrznili Razšli smo se z željo, da bi nam bilo skoro spet dano slovensko pismo zavolj jezika neřešeno zavrniti. In ako se se združiti v enaki veselici, pri kteri bi se spet razodeval še ne uraduje v našem jeziku toliko, kolikor bi se lahko in narodni gibelj, národno življenje. Maribor 2. svečana. J. Š. — V tukajšni čitavnici smo tudi rojstni den Vodnikov obhajali. Slika poslavlje kolikor zahteva naša iskreuost krivi , smo si včasih tudi sami ker se ne poslužujemo pravic, ki jih imamo. Poznamo okraj nega poglavarja, kogar ime naj zavolj spodobnosti za nega je bila dostojno okinčana, govori in pesmi so častile molčimo, ki je rekel pri nekem shodu: ^Le začnite nam spoinin našega prvega pesnika. dopisovati po slovenski, vidili bote, ali vam borno tudi od borici 8. sveč. Prekrasne podobi „Přichod pisovaii po slovenski ali ne." Da mu je bilo to tudi res- nica, je pokazal vrli gospod v djanji v slovenskih pismih Da tedaj in „Svato ss. Methoda a Cyrilla do Velehrad u" pluk a synové jeho" tudi na Slovenskem marsikako do županov in enako reševaje slovenske vloge. nogah, kakor se vidi marsikte rodoljubno sobico že zaljsate. Vse slike, ki so k nam v ne stojimo na tako slabih semenišče naše iz Moravskega dospele, so se kmali raz- remu brljavcu, je očitno ; da se je pa nam tudi nadjati prodavale. Treba je bilo po-nje vdrugič pisati. Naši vrli zmeraj boljše příhodnosti po takem zastran narodnosti, kdo bogoslovci z veseljem postrežejo vsakemu, ki jih želí imeti. bi to tajil, ako je le zdrave pameti. Ne dajmo se i Ne Začudili smo se pa slišati, da so se nazaj vmili popol- borno se dali! je in bodi tudi zmeraj naša prislovica in noma vsi iztisi omeiijeiiih podob , ki so bili tudi Slovencom zmagali bomo popřej ali pozneje, ker z nami je Bog, pra v Trst poslani. Mar so Slovenci v Trstu , ki so si krasno vica iu cesarska, slovesno izrečena beseda. Ako ti z nami citavnico osnovali in so ined njimi vrlo premožni in iskreni kdo proti nam? rodoljubi, sicer tako uirzli podporniki domaćih umotvorov in iz Loke 1. sveč. # V nedeljo 26. jan. smo imeli tako ledeni pospešniki blagih in svetih namenov, s kterinii Locani teater, ki so se omenjene slike razprodajajo? Težko da. To reč si tedaj so nemški teaterštuk drugače razvozljati ga napravili r nemški" gospodje; igrali die ir » eťahrliche Nachbarschaft", ne moremo, kakor da poslane podobe igrali so ga so prišle v roke kakernu cloveku , ki na vprasanje: sinem Slovenec biti?" v Ali reži v eno mer: no no Signoi • IU V No no i i Signor : pa skor le sami za-se, zakaj naših mestjanov seje celó malo pridružilo domaćim ptujcom; tudi ni bilo viditi nikako rš nega predstojnika, ne kantonskega . ne ali pa: ,.0 nein, mein Freund: Ne smes mestnega. Ker tudi mi rešpektiramo prislovico v de gustibus Slovenec biti!" Cerkilice 8. febr. * Po deželi, pa tudi po non est disputandum" jim privoščimo njih privatno veselje; al tega naj uikar ne mislijo, da nas bo v die gefâhrliche mestih je še zrniraj mnogo tacih ljudi, kteri v svoji krat- Nachbarschaft" na liinance vjela in prenapeta švabska kul-kovidnosti ne morejo ali pa Bog vé zakaj nočejo spoznati, tura v stari Loki domaćinski duh odpilila. Saj so pri tej da V ze po naravnom razvijanju človeške zgodovine mora pri I i ki oni gospodje dosti ocitno vidili: „es jinge obveljali in vresničiti se tudi naša slovenska enakoprav- es jeht nient!" Stavimo sto na eno, da pohlevno wohl, aber bi glediše nost. Oni trdijo, da rogovilijo in vpijejo samo nekteri pre- bilo vse polno, ako bi se bila igrala namesto omenjene napeti Slovenci; njim se je nemški „šlendrijan" tako pri j? Nachbarschaft-e" d o m a č a „Županova Micka." Sicer ljubil in prirastel v srce, da se ne morejo nikakor ločiti od pa smo od deleč slišali, da morebiti tudi pri nas ustanovimo njega, zato pa pravijo v svoji puhli modrosti, da visoka citavnico, kar bi nam bilo prav po volji. Z veseljem smo vlada prijenjuje zdaj zavolj množili stisk in zadreg, v kterih tudi zapazili, da se v lékárnici lapoteki) predpisi za bol- , kako naj jemljejo to ali uuo zdravilo, pišejo v do- se nahaja, le na videz mnogim narodnim terjatvam, kadar nike se bo pa včvrstila, bo pa spet vse lepo v edino izveličavni mačem jeziku, zakaj res čudno, prečudno je to, da zdravnik, Tako devajo oni cesarja na laž, podlikujejo vi- ki z bolnikom ne besedice nemške ne more govoriti, napiše nemščini. soki vladi „Hintergedanken" iu bude sum v podložnih ter na recept: Si« stresajo steber, na kterem edino sloní sreča ljudi, namreč n eh m eri". Aile zwei Stund zwei Esslóffel voli zu Ako reva domaća morebiti pozabi, kar mu je zaupanje do vlade. Zato pa zasmehujejo in v nič devajo zdravnik z besedo veleval, rnu včasih cela vas ne more narodne naprave, ustanovljene v bujenje in vlrjevanje na- "tolmačiti „Allé zwei Stund" in lahko se zgodi da na en rodne zavesti, norčevaje se z narodnostjo, ki je vendar krat popije, kar je bilo za celi dan mu dano! vsakemu p o s t e n e m u c I o v c k u za vero n a j d r a z j a svetinja. Al rodoljubno srce le miluje njih slepoto vse njih nade jim bodo splavalo po vodí in i i Mot nika na Kratijsketn 28. jan. Rad vam na m znanje dam , da naša županija je z začetkom tega zginile leta za- kakor čela v domačem ^slovenskem) jeziku svoje pisma izdelavati led na solneu. Res je, na nos na vrat se ne moremo po pa pričakuje tudi od c. kr. kantonske gosposke, da ji bo vsem odpovedati nemščini in laščini, in kteri pametni člověk tudi v tern jeziku odpisovala. Saj ima enega gospoda, kteri bi tudi tirjal to? Saj tudi z^odovina ne pripusti naglih in si moćno prizadeva, da se izuri v slovenski pisavi, posebno velikanskih skokov brez kvara in kazni. Le sćasoma bomo vseh tislih pišem, ktere spadajo v kancelijske opravilstva. To dosegli, cesar še niiuamo zdaj. V tem upanji nas podpira pa za tega del opomním, da bi tudi vse druge zgodovina narodnega županije slo- razvijauja, politika sedanjega stoletja, venskih dežel temu se pridružile in zanaprej samo le v našem narodnom jeziku uradovale, ker le z mnogimi vojaki je mogoce hitro sovražnika premazati. Štefan Križnik, občinski svetovavec. Iz Ljubljane. Po odpisu sl. c. k. deželnega poárla «5» varstva so presvitli césar 11. dné p. m. potrdili gospoda Fi delà Terpinca v poslednjem vélikem zboru kmetijske družbe krajnske vnovič za predsednika izvoljenega. Iz Ljubljane. Iz poslednje seje mestnega odbora, ki je bila pod predsedništvom gospoda župana Ambroža 4. dné t. m., imamo omeniti sledeče reci. Po srenjski postavi stopi iz odbora vsako leto tretjina odbornikov, kar se po srec kanji odloči. Osoda je zadela za letos sledečih 10 odbor nikov: iro* dr. Cubr-a, V. Rost-a, prof. Poklukar-ja 5 L. Lukmana, BI. Verhovca, V. Štedri-ta, A. Krispcr-ja , Fr. Tertnik-a y J. Freiberger-ja in dr. Kaučič-a. Namesto teh odbornikov in umerlega Bamberg-a bojo nove volitve vpeljane. Kakor je v dunajském mestnem odboru o* \Tace Kuranda je tukaj g. tleiman předložil, naj se 26. dan svečana slo vesno praznuje, in ker je razun 5 odbornikov ostala bila za ta predlog, bili so v odsek, ki naj to reč prevdari, množica zra ven gosp župana izvoljeni gospodje: Stedri, bar. Codelli, Lukman, dr. Recher, Muhleisen in dr. Schoppl. — Dalje je bilo sklerijeno, opustiti n at is kovanje pomenkov mestnega odbora na mestne stroške, ki so znesli za preteklo leto za ■HflijfeMM mtgÉKĚĚ m ÉMker v se mora še prestavljanje v slovenski jezik plačevati. Ce- » Laibacherco" 88 gld., za „Novice" pa 148 gld. zato, ravno je prav, da se město ogibuje kjer koli more nepo trebnih stroškov, vendar ti stroški niso ne veliki, ne nepotrebni, ako se ne zagovarja tista sistema, ki rada ljuč pod mernik stavi! Seje so očitne, — to je res; pa pomenki so nemški; kaj hoče sedaj mestnjan tam slišati, ako se mu ne govori v njegovem domaćem jeziku? Pa sej tudi ni bilo ravno dokaj prijetnega slišati, ker se je dostikrat po dolgih govorih prazna slama mlatila zato smo raji prebirali za p is u i k e \ kterih ni bilo nepotrebnega besedovanja, sedaj se je pa mestni zbor sam v kot stisnil in v temo postavil. Ne bo tedaj ustreženo prebivavcom, če ne bojo nič zvedili o srenjskih zade vah. Dr. Cuber referira na dalje o zadevah prošnje nekega mestjana, ki bi rad 7 oralov močirja „v purgarskih delih Ci kupil ? magistratnega in po pravici odbija to prošnjo, ter pravi, da sedaj ni pravi cas in potreba zem-Ijišč na močirju prodajati, ker bo cena poskočila, kadar bo Grubarjev graben na novo iztrebljen in vse močirje osuseno. Proti temu se upirajo nekteri odborniki, dokler jim po dolgem besedovanji gosp. župan ne razloži natanko, dolgem v kako dober stan bo zdaj přišel ta del močirja, ker se je lansko poletje včs ondotni del močirja osušil in tudi nova dolgega grabna izpeljala; kantonska nasvetoval, mislimo, da je vse to razjasnovanje celó nepotrebno bilo. Ljublj d e 1 s s o h koncert G-moll, Dreyschok harmonique , St. Hellerj 55 Romanco 55 Forelle", Chop Nocturno" des-dur in Dreyschokovo „Saltarella" » odigrala Ko je prvi predmet, so ji v znamenje, kako mlado umet- HHHBHHlHHv^ nico spoštuje obcinstvo, leteli krasni vcnci napi kar je dělala na klavirji, b klicov budilo toliko „slave-" in „živila da jih reduta nasa nikdar še slišala ni. Posebno ko je igrala Dreyschoko Romance sons harmo J & VJ uviivitv f U pJLfUUiUll^U OUUO II U i 111 If nique1*; ko je pa na koncu koncerta, namesto da zopet po kazuj G ore i tuj glasove , zaigi in ?? Hej Slo 55 Ki dom je moj" , 55 Prid 5 5 da V se slavenskega pokaže Ijani. In ravno to je uno, kar nam je toliko ljubo umetnica je pokazala, daje zraven umetnosti osta tak se plosk in toliko veselja takega nismo doživeli v Ljub- Mlada svojemu narodu, ter da Slovani, akoravno zaostavši v omiki za drugimi ostala zvesta po krivdi svoji odi s tern niso izgubili jih talentov, ki so dar božji, kakor tudi ne volje, da do sezejo kaj bolj > dokazala je, da je česka zemlj res ona dežela 5 se muzika goj brez vzroka na glas kot : od mladih nog in da ni belka onih mož, kterim je ge- nijalni Mozart najraji izroceval svoje opere. In konečno je dokazal ta večer, da Slovenci v Ljubljani niso tujc so domaći, da znajo čez in čez napolniti koncert pa da ga ki tudi po slovanski uživati do konca. Da národni slo van s lasi nekterim (al celó malim) niso bili po godu, se jim je g na obrazu bralo; zlasti enega, ki bi jih bil rad, kakor smo za gotovo zvedili, z » « V dobrovoljnim" svetom spodr smo vidili kakor od ose picenega iz redute bežati, ko je umet nica naša začela 55 Kj dom je moj tudi zato , da mu v „Laibachei črhniti o slo vans Bežal pa je menda ni bilo ne besede treba kih pesmah! Pa pustimo to smešno intermezzo ter sklenimo te vrstice s zahvalo V • t naši, da ona je bila, ki je privabila slavno umetnico v Ljubljano in Ljubljančanom priložnost dala, viditi: kaj Slovanka premore, pa tudi s zahvalo gosp. Ned vedu, ki je res nevtrudljivo si prizadeval, da je Zadrobilkini koncert tudi v ostalih predmetih dostojno vred jen bil. Danes (v sredo") se umetnica naša podá v Trst, kamor jo je čitavnica ondašnja povabila, da bo igrala v petek v „besedi". 55 bregovih Ad rije. Novi Končaje slave-věnci jo pricakujejo ob veseli ta popis dodajamo pa to žalostilo novico , da ravno tisto popoldan, ko je Zadrobilkova igrala nam s tolikim na-dušenjem sprejeto česko pesem „Kje dom je moj" , so v grob nesli zložitelja te krasne pesmi J. N. S kro up a 5 ki je 7. t. m. v Rotterdamu umri. Poslednja seja družbe pravoznanske je bila prav zanimiva zato , ker je gosp. dr. Schôppel bistroumno in z zgovorno besedo se poganjal za neo m e j e u o pravico razkosevanja zemljišnega. Ceravno se nekterim ta pravda o razkosevanji že predolgo vleče, moramo vendar reci, da se ne mlati prazna slama, ampak obilega gradiva spravlja na dan za prihodnji deželni zbor, kadar pride razkosevanje zemljiš na vrsto. „Da se resnica prav spozná, je čuti treba dva zvona" — zato se nam dopada, da se ta reč pretresuje od vseh strani; želeti le je, da gospodje, ki nastopajo oder omenjene pravde, se ne radujejo samo v lepih teorijah, ampak da gr ej o po dežel i in pogledajo, kam smo prišli z ono fiziokratično sisteme. — V tej seji je bilo spet nekoliko novih udov sprejetih tako, da število njih znaša sedaj skupaj Na predlog prvega tajnika gosp. dr. E. Costa-ta 123. je bilo enoglasno sklenjeno 30 gold. iz družtvene kase da Savigny-ov kterega namen je med drugim rovati za zavod tudi ta , da se umni pravoznanci brez razločka narodnosti dnarno podpirajo na potovanji po mnozih deželah iz tega 12. febr. Ko je v petek zvečer umet- cilja in konca, da se soznanjajo z različuimi pravoznanskimi nica naša, gospodična L. Zadrob koncertom igrala v koncertu filharmoničnem pred svojim učilišči, akademijami itd. poln da še nikdar tako » je naprav , ki je bil tako v nedeljo popoldne žele Dobro dé domoljubu, ako vidi, da tudi zunaj de se cenijo zasluge poštenega domaćega moža. Zato nas za-se koncert v reduti, v kterem je slovanska umetnost je srčno razveselilo slišati, da ste županii Blazovicka in obhajala slave veliki dan igrala je z orhestr cd M Jeřikovicka na M o r a v s k e m izvolile našega dr. T o m a n - a za častnega svojega srenjčana ter mu poslale sprelepi di revsina j da Bog pomagaj ; zraven pa še bolezni toliko da plom s or e> rbom českega leva in moravskega in siležkega orla. so vse bolnišnice polne. Ples, ki ga je na streliseu po vecletni navadi napravilo v pondeljek vodstvo tukajšnega družtva, ktero oskrbuje podporo bolnim kupčijskim pomoćnikom, je bil na vsako stran sprelep, pa tudi, kar je njega poglaviten namen, milodarni napravi korišten, ker ji je donesel gotovo več kot 200 gld. dobička. Imelo je več gospodov surko ? ki se > ako bi tudi národna obleka ne bila, že sama po sebi prav lepo prilega životu. Saj ni treba, da bi na vekomaj plesali le, kakor nam moda iz Pariza gode, ako imamo domá kaj čednega. Saj je menda vendar Ie res , da je unidan v ce- gelnici dim zadušil Dimeža, glasovitega roparja, in tako mu je „nomeu U bil n omen u Přetekli teden pa so v Ljub ljanici doli pri Fužiuah tudi našli tistega tatú, ki je, kakor so lanske „Novice" povedale ? kravo ukradel zginil , pa je z zve- ga beriči kakor kafra in zanima rokama nad Selom v vodo skočil, ko so v Ljubljani k sodnii peljali. Ker je so ga nekteri kmali potem pri Savi v kožuhu viditi hotli, je sum letil na beriča, da sta ga, od njega podkupljena, na poti sama izpustila. Al kriva je bila ta misel ga uni tedeu s zvezanimi rokami v vodi. našli so Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. 5. dan t. m. je zbornici poslancov gospod minister dnarstva naznanil, da se bo pri ma nj kava (deficit) državne kase za letošnje leto od 110 milijonov na 95 milij. znižala; ker pa se ta primanjkava ne more več to mora vlada za to skr- leto odpraviti, tedaj je rekel beti, da se zgodi v prihod nje m letu s tem, da se uravná dolg pri banki iu zboljsa dnarna veljava (valuta) iu da se povikšajo nekteri državni dohodki, namreč cena kuhinske solí naj se za vsak cent povikša za 1 gold., tedaj za funt po krajcari i ; to utegue gold., državni kasi donesli 10 milijonov povikša naj se tudi tarifa za cuker iz pese in štempeljska tarifa; to skupaj ulegne spet znesti 6 milijonov; naj se povikšajo tudi zemljišni, hišni in razun tega drugi naravni davki za 16 milijonov; zneslo 32 milijonov Or r> old. vse to bi skupaj Vprašanje je sedaj : kaj bojo po- slanci k temu ministrovcmu predlogu rekli in ali ne bojo nasvetovali druzih pripomočkov, da se iz dolgov izkoplje čeravno država, česar vsak pošten državljau želeti mora, bo menda malo takih, ki deželo svojo dobro poznajo, da bi z dobro vesljo zagovarjali povikšanje davkov. Namesto soli naj se povikša cena tobaka 5 kteri ni nobenemu člověku zivez ; or i y namesto višega zemljišnega in hišnega davka naj se vpelje davek na take stvari, ki spadajo v nepotrebne davosti (Luxusgegcn-tâudej ; naj se obloži ka p i ta 1 zvečim davkom itd. — V ravno tej seji je gosp. Cerne předložil prav potreben nasvet, naj se v dnarstveni odbor izvolita većina državnega dva poslauca iz Gorice iu Istre; al zbora je odbila to pravično zahtevo. je podal zboru predlog: naj se dovoli vsakemu advokatu biti. Go.-p. dr. M or ti ki ima lastuost, za to. Veliko več kot dr; zbor obraća vse oči na se elika nesreća, ki je po po vod nj ce z predmestij d Ministerski ukaz od 6. t. m. oklicuje, da se bojo našega cesarstva p o za laške dežele (loinbardo-beneške) sebni novi krajcarji (soldi j in po Isold i kovati in zato bojo nasi sedanji krajcarji in polkrajearji tam ob veljavo prišli. — Tako borno menda dobili spet novih krajcarjev dovolj, ki so nam že zlo zginili. Tukajšni odbor „za besede" naznanja, da letošnji veliki slovanski ples bo 17. dné t. m. Čisti dobiček iz tega plesa namenjen je ^utemeljenju slovanské čitav nice na Dunaji. llrvasko. Iz Zagreba. Naša dvoma kancelarija se krepko potegujeta za to, česar tudi vès naš narod želi, da pride vrhovna sodnija v Zagreb. Na R e k i. Čitavnica tukajšna bo napravila ve-černe zabave 20. U m. in 2. dan p. m. (Srčna hvala za povabilo prijazno. Cit. Ijublj.) Slavonija. Iz Zemuna 6. febr. se piše West", ..da so nemški igravci tukajšnega S v „Ost und ledišča, ki so pred nekimi mesci le-sem prišli, v velikih nadlogah, ker je gledišče vedno prazno bilo; sedaj bi radi odšli, pa ne mo- , ker jim dnarja na pot manjka. Revežem pomagati je rejo narodni odbor napravil srbsko igro in dohodke daroval tem siroinakom. Tako Srbi kakor vsi Slovani kažejo, da so prijatli nernškega naroda, pa ne centralistične levice dunaj- skega državnega zbora." Ogersko. Iz Po zun a se piše, da veliko vaši na otoku Calokežkem (Schûtt) je vtopljenih, in da je ljudstvo HMMHIHMHI V Gutoru so ljudje bežali na drevesa ; v strasnih nadlogah. veliki župan jim je po parobrodu poslal kovska deželna živeža. Dav "•osposka terja z oklicom fr> od í t. m. naj se odrajta davek za 3 mesce naprej , sicer se bo izterje vanje z vso ostrostjo začelo. Česko. lz Prage 8. febr. Tudi pri nas so povodnje grozno škodo napravile; danes berač za beračom stoji pred durmi, iz dežele pa se veliko sliši o tatinstvu in roparstvu. je bil nek Lasko. Iz Rima. Prve dni tega mesca visi duhoven iz Turina pri papezu. Sv. oce so mu veleli naj jim vse pové, kar mu je minister Ricasoli sporočil. y dolgi govor višega duhovna. Po JVlolcć so poslusali papez končanem govoru molce oce papez se zmiraj ; tudi prelat omolkne. Oba sta tiha. Potem vpraša duhoven, kakošen od- naj nese domů v Turin? Sv. oče vstanejo s stola in govor rečejo : „Nobenega Iz u Tako je bila audiencija končana. liusko. Petr ograda. Tudi rusovska vlada je storiia o očitnosti eno stopnjo naprej. Razglasila je stan državnih dohodkov in stroskov, kteri kaže, da v primer z drugimi državami rusovske financije dosti dobro stoje; brez novih davkov misli si vlada dohodke državne povikšati. Tursko. Iz Carigrada 2. febr. Naša armada je v strašnih nadlogah; nektere krdela že 13, nektere celó 20 do 25 mescov niso nobene plače dobile. Listnica vredništva. celo leto naroćene. Gosp. K. v Gonz: „Novice*4 so Vam za Gosp. J. J. v Z: Pisemee Vase smo přejeli. al zdravila se ne upamo naznanjati, ker nam po popisanih znamnjih boiezen sama ni dovelj jasna. Prosti clovek je z diagnóza brz gotov, al mi zdravniki si ne upamo tuko. Dvema gospo najskih prišla, kakoi tud doma: V šoio kmetijsko, živinozdravnisko in kovasko se jemljejo Po deževji pi rastla Douav dui tega najstarejši ljudje ne pomnijo. ucenci Ie o vseh Svetih, in nikoli pozneje, kakor oklicujejo ob mesca iu lajanju snega je na svojem ćasu razglasi v „Novicah". S» bil pa tudi nek sicer mal potok tak Troje pred mest j na levi obali D da je stojí vodi ; nadloge prebi ktei (udi živeža strasne. poske pomagajo kar morej ijka , obiskuj v SO Kursi na Dunaji 11. februarja. ki dan nesrečne kraje in děli podporo kom se je, da ne bi marsikaka h po vodi spodk Bati se ne 5 e/9 metaliki 70 fl. 50 kr. Narodno posojilo 84 fl. 80 kr. Ažijo srebra 35 fl. 75 kr Cekini 6 fl. 84 kr. podila. Cez povodinj pa je prišla jj zmrzlina. Res je Od dník: Ur. Janci tíieiwe.s Natiskar iu zaioznik : JoŽef BlálUÍk*