Razne vesti.
159
Razne vesti.
V Ljubljani, 15. maja 1909.
— (Kronika društva »Pravnika«). Dne 9. t. m. je imel odbor sejo, v kateri je najprvo izvolil na poziv deželnega odbora kranjskega svoje delegate za novi vseučiliški odsek in to g. predsednika drja. Maja-rona ter g. podpredsednika drja. Toplaka, odnosno za namestnika gosp. drja. Mohoriča. — Glede na predloge, ki merijo na to, da bi »Slov. Pravnik« izhajal vsakih štirinajst dni, se je sklenilo, da naj za sedaj ostane pri starem, ker za takšno premembo ni še pogojev in ker zlasti tudi tozadevni »poziv« ni imel zadostnega uspeha — Razgovor je bil tudi o tem, kako pospešiti prepotrebno slov. izdajo obč. državljanskega zakonika. — Zastran izdaje VI. zvezka društvene zbirke zakonov je treba še dogovorov z urednikom gosp. drjem. Volčičem in s tiskarno. — G. knjižničar Lapajne je obširno poročal o uredbi društvene knjižnice in sklenilo seje, da se seznam knjižnice natisne ter, priložen »Slov. Pravniku«, dopošlje društvenikom. Zbrali so se tudi prejšnji letniki »Slov. Pravnika«, kolikor jih je kompletnih, da se počasi razprodajo; del teh letnikov pa se dopošlje slov. akademičnim društvom, ker so nekatera že tega prosila.
— (Osebne vesti.) Svetnik višjega deželnega sodišča v Gradcu dr. E. Eminger je dobil značaj in naslov dvornega svetnika. — Viš. dežel-nosodnemu svetniku I. Škerlju v Rudolfovem se je povodom prostovoljnega upokojenja izreklo Najvišje priznanje za mnogoletno in zelo uspešno delovanje. — Deželnosodnemu svetniku drju. A. Povšiču v Trstu je poverjeno začasno vodstvo razsodišča za pokojninsko zavarovanje pri dež. uradu »Splošnega pokojninskega zavoda« za nameščence v Trstu. — Imenovani so: okr. sodnik dr. V. Ahazhizh v Rudolfovem za dež. sod. svetnika istotam; za okr. sodnika in sod. predstojnika sodnika A. Kessler v Doberlivesi za Šmohor in dr. Fr. Peitler v Kamniku za Lož; za okr. sodnika sodnik A. Levičnik v Krškem za Rudolfovo; za drž. pravdnika substituta okr. sodnik dr. Fr. Thiiile v Gradcu za Celovec in sodnika dr. G. Bencich v Puli in dr. J. Steffe v Kopru, oba za Rovinj. — Premeščeni so: dež. sod. svetnik dr. H. Schaftlein iz Celja v Gradec, dež. sod. svetnik in okr. sodišča predstojnik J. J are iz Višnje gore v Rudolfovo; okr. sodnik in sod. predstojnik J. Pellegrini iz Loža v Višnjo goro. — Vpokojen je na prošnjo sodnik J. Petrovič v Mariboru. — Iz odvetn i škega imenika odvetniške zbornice kranjske je zbrisan dr. R. Piki v Postojni, ker je radi slaboumnosti prišel pod skrbstvo.
(Zveza slovenskih odvetnikov) je imela dne 21. pr. m. svoj redni občni zbor v mestni posvetovalnici ljubljanski. Upravna poročila odborova so bila odobrena. Poročalo se je tudi obširno o pravosodnih, zlasti jezikovnih razmerah na Koroškem in Spodnjem Štajerskem. Sklenilo pa se je, da se teh poročil ne objavi, kakor doslej običajno, po časopisih, nego da je o dosedanjem razvoju jezikovnega vprašanja itd. na Slovenskem izdati posebno publikacijo in na podlagi nje sklicati shod slovenskih prav-
160
Razne vesti.
nikov ter povabiti nanj vse činitelje, kateri se morajo zanimati za naše jezikovne razmere, uradniške personalije itd. O občnem zboru, ki je trajal štiri ure, se je izdal le kratek komunike. Odbor je bil izvoljen prejšnji, samo namesto odvetnika g. drja. Novaka, ki je zopetno izvolitev odklonil, je bil izbran g. odv. kandidat dr. Žirovnik, ki prevzame tudi tajništvo.
— (Umrl je) dne 2. t. m. v Pragi-Karlinu odvetnik dr. Antonin Pavliček, ki je zaslovel po svojih čeških in nemških spisih daleč na okrog v pravniškem svetu. Porojen 1. 1838 v Dvoru Kraljevem, dovršil je pravne študije v Pragi, stopil v odvetniško prakso in začel obenem literarno delovati. Prva skupina njegovih del se nanaša na tožbe radi obogatbe. Razpravljal je o tem v češkem »Pravniku«, pa tudi v nemških pravniških listih. Izšli ste potem njegovi knjigi: »Žalobv z obohaceni vedle prava občanskeho« itd. (1873) in pa »Zur Lehre von den Klagen aus ungerecht-fertigter Bereicherung nach oesterr Civilrechte« (Manz, 1879). Druga skupina njegovega delovanja obsega študije o menicah, vrednostnih papirjih, čekih, zastavnih listih. Priobčeval jih je zlasti v češkem »Pravniku«, izdal pa tudi v posebnih knjigah: »Smenka a chek v evropskem zakonodarstvi« (1884), nadalje: »Die oesterr. Curatorengesetze« etc. (1891), potem: »Pravo listu zastavnich« (1893) in »Das Pfandbriefrecht« (1895). Njegov posebno zanimiv spis »Obet ve vede a zakonodarstvi« (1902) je izdala češka akademija, ki ji je bil radi svojih izrednih znanstvenih zaslug imenovan rednim članom. V svoji poslednji volji je naklonil znatnih vsot za rodoljubne, znanstvene in ljudomile namene, zlasti pa tudi za izdajanje čeških pravnih spisov. Tako spada pokojni dr. Pavliček med prve češke pravnike in sploh prve sinove češkega naroda.
— (K stoletnici obč. drž. zakonika.) Ker 1.1911 poteče sto let, odkar je bil s ces. patentom od 1. junija 1811 razglašen obč. drž. zakonik, sprožila je Wiener Juristische Gesellschaft vprašanje, ali naj se ne bi ta jubilej proslavil s slavnostno knjigo, kakor je tudi povodom stoletnice francoskega »Code civil« 1. 1904 izšel slavnostni »Livre du Centenaire«. Navedena družba je razposlala okrožnico pravnim fakultetam, korporacijam in. društvom, ter jih povabila, naj bi se po delegatih udeležile shoda, ki se bo v ta namen vršil prihodnji mesec na Dunaju.
— (Stroškov za pot stranke k odvetniku ali sodišču, ne da bi bila stranka vabljena, ni priznati za pravdne stroške). Prizivno sodišče je črtalo prizivatelju, ki je s prizivom zmagal, vse za pota k odvetniku in k prizivni razpravi, h kateri ni bil vabljen, zaznamovane stroške, ker so vsa ta pota le oseben trud, za katerega stranka ne sme zahtevati povračila (§ 42 stavek 1 c. pr. r.) C. kr. vrhovno sodišče je vsled rekurza prizivatelja z odločbo z dne 12. januarja 1909 opr. št. VI 3/9/1 potrdilo izrek prizivnega sodišča.
»Slovenski Pravnik« izhaja 15. dne vsakega meseca in ga dobivajo člani društva »Pravnika« brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 10 K,
za pol leta 5 K.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 26. oz. 22.