KULTURNO GLASILO z Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt — » Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt pa jjp LETO XXI / ŠTEVILKA 15 CELOVEC 10. APRILA 1969 CENA 2.50 ŠILINGA Južna Koroška - Južni Tirol Vedno spet, kadar se suče v politično razgreti družbi pogovor okoli problematike koroških Slovencev, moremo slišati ugovor, da se pač južnim Tirolcem godi mnogo slabše in da sploh južnotirolskega vprašanja ne moremo primerjati z južnokoro-škim. Gotovo drži eno: v Evropi skorajda ni države, ki ne bi imela svojih narodnostnih skupin in skupinic. To dejstvo narekuje vsaki izmed teh držav, da reši vprašanja, ki nastajajo v zvezi z njim. Ne dvomimo, da je problematika v vsaki izmed prizadetih držav drugačna, individualna tako rekoč. Prav tako nobenega dvoma ne more biti o tem, da so primerjave možne, koristne in celo potrebne. Z zanimanjem smo v zadnjih tednih zasledovali serijo člankov o Južnem Tirolu, ki jih je v celovški Kleine Zeitung priobčil znani avstrijski žurnalist Kurt Wimmer. Iz njih govori resna zaskrbljenost moža, ki situacijo južno od brennerske meje dodobra pozna. Presenetil pa nas je zaključni odstavek, kjer avtor govori o pričetku razvoja na Južnem Tirolskem, ki ga doživlja prebivalstvo Alzacije že nekaj desetletij. Alzacija, danes francoski teritorij — glavno mesto tega predela je StraBburg oziroma Strasbourg — je v svoji dolgi zgodovini bila vedno kamen spotike med Nemčijo in Francijo. Danes, ko sta po zaslugi de Gaul-la in Adenauerja ti dve državi v trajnem prijateljstvu med sabo povezani, tega problema vsaj v miznem predalu zunanjih ministrstev v Parizu in Bonnu ni več. O Alzačanih, ki so po rodu pretežno Nemci, ki pa živijo z državljani francoske narodnosti tesno povezani v isti deželi, pravijo, da želijo biti asimilirani, da nočejo biti Nemci. Za Južni Tirol bi tako poalzačenje pomenilo sistematičen prehod iz nemško-avstrij-skega v italijanski kulturni krog. Ta bojazen se pojavlja v deželi okoli Bozna komaj nekaj desetletij po nasilni priključitvi k Italiji. In mi koroški Slovenci? Po začetkih lastne državnosti v daljnem srednjem veku je zagospodaril najprej Ober, potem Bavarec. Skozi celo tisočletje smo Slovenci bili v sklopu države, ki jo je zasnoval Karel Veliki. Celo težnja po tako zvani zedinjeni Sloveniji, neki upravni enoti vseh Slovencev je šla v prazno. Ali se smemo, ali se smejo predvsem drugi čuditi, če delu naših rojakov v deželi zgodovina narekuje alzaški razvoj? Ali moremo pristati na to, tla bi dobil ta alzaški razvoj z ugotavljanjem manjšine še uradni pečat? Kako gostobesedni so vendar zagovorniki slovenske »nevarnosti« v južnem predelu naše lepe skupne domovine. Pred nedavnim sem bral v nekem pismu bralcev, kako previdni morajo vendar biti Nemci, kajti volk (mislil je pisec na Slovence) ostane volk, četudi je odet v babičine obleke, kot v pravljici. Temen strah ima tisti pisec po velikovških dogodkih, strah, kakor ga je doživel samo v Rusiji na bojiščih. Sodi-n>o, da spadajo taki izlivi bolj v pisarno nevrologa in psihiatra, hkrati pa ugotavljamo, da taka mnenja niso posamezna. Pretresljivo je bilo videti v Velikovcu pred predstavo Martina Krpana predvsem m 1 a -d e ljudi, kako so se postavljali »ogroženi« domovini v bran. Pravijo vsepovsod, da niislijo mladi danes drugače. V Velikovcu nismo dobili tega vtisa. Ali je res v tem ekstremizem, če uprizori kako slovensko, od policije priznano društvo v glavnem okrajnem mestu najbolj slovensko naseljenega okraja igro z ljudsko, skorajda pravljično snovjo? Iz dunajske Prosse povzemamo, da se je koroški deželni poslanec Lubas izrekel tako proti nemške-n,u kot proti slovenskemu ekstremizmu. V Nevarna napetost na Češkoslovaškem Dogodki na športnem področju zaostrili položaj Kako more športni fanatizem vplivati tudi na politiko, so pokazale tekme za hokejsko svetovno prvenstvo v Stockholmu. Letos si je Sovjetska zveza ponovno, a le s težavo, osvojila prvo mesto. Nesreča pa je hotela, da so bili Rusi dvakrat premagani ravno od Češkoslovaške. Na obeh tekmah so češkoslovaški navijači dali tekmi politično ozadje. Ob prihodu češkoslovaškega hokejskega moštva v Prago, je prišlo na Vaclavskem trgu do protisovjetskih demonstracij. Demonstranti pijani zmage svojih ljubljencev, so opustošili hišo sovjetskega »Aeroflota« in turistični urad. Demonstracij se je udeležilo nad stotisoč praških meščanov. IZ VSEBINE: Dr. Klaus za nadaljevanje stikov s prezidentom Nixonom 2 »Moj prijatelj Bunbury« v Celovcu 3 Kar^janov teden v Salzburgu 3 Z Martinom Krpanom na Gorenjskem 4 O prašičih 5 Svetovna javnost tem dogodkom na češkem ni pripisovala važnosti. Drugače Rusi: sovjetski tisk jie zagnal strašno gonjo proti češkoslovaškim časopisom, češ da so krivi izgredov proti Sovjetski zvezi. Tako je moskovska »Pravda« ostro kritizirala praške liste »Prače«, »Mlado fronto«, »Nedeljske noviine«, »Svobodne slovo« in »Reporterja«, dalje tudi radio in televizijo. Ukor Smrkovskemu V tej zvezi se je češkoslovaško partijsko vodstvo bavilo z dogodki zadnjega časa in pa s prihodom sovjetskega obrambnega ministra Grečka in namestnika zunanjega ministra Semjonova v Prago. Opazovalci sodijo, da je bil nenadni prihod Semjonova opozorilo češkoslovaškim voditeljem, češ da niso gospodarji položaja, kar ima lahko globlje posledice. Po drugih vesteh pa je prišel maršal Grečko v Prago, da bi nadzoroval manevre Varšavskega pakta na češkoslovaškem ozemlju. češka tiskovna agemcijla zavrača očitke moslovske »Pravde«, kii je grobo napadla predsednika parlamenta Smrkovskega, češ da je on ščuval ljudi k demonstracijam na Va-olavskem trgu. Ni znano, kaj, so -zahtevali Rusi, ki so sedaj toliko bolj občutljivi -zaradi napetosti na Dail-jnjem vzhodu — na kitajski meji. Češkoslovaška partija je objavila uradno sporočilo, v katerem obsoja nastopanja skrajnežev, kii s svojim početjem spravljajo državo na rob .nesreče. Sporočilo graja tudi Aleksander Dubček govori po radiu Sum ko: vis k ega -vsaj posredno in napoveduje uvedbo cenzure. Kot poročajo nekateri listi, sta medtem prišli, na Češkoslovaško dve novi diviziji. Sovjetska vojska je do -se-daj štela 75.000 mož. Koroška mladina na govorniškem odru 6 Težave na Fot mozi 7 Radiotelevizijski program 8 Dve prvini proti kariesu 8 Rakete na Elath - bombe na flkabo Izraelsko pristanišče E-laith je bilo v torek prvič po ustanovitvi -izraelske države -napadeno z raketami.. Arabski teroristi so izstrelili na E lat h okoli 40 raket, v katerem je trenutno na tisoče tujih turistov. Že uro nato je izraelska vojska odgovorila z bombami na jordansko -mesto Akabo, ki je oddaljeno le nekaj, kilometrov od Ela-tha. Poslabšanje položaja na črti premirja spravljajo opazovalci v zvezo s pomembnim svetovnim dogodkom: po zanesljivih poročilih :iz Wash-ingtona so Združene države Amerike in Sovjetska zveza sklenile, da se v primeru ponovne vojne med Arabci in Izraelci ne bosta vmešali v spor. ■ Radio Tirana je poročal, da je bil 3. aprila v Albaniji potres sedme stopnje, Prizadeta -so bila mesta Fier, Tepel ena, Galona, Bera-t, Skrapar in Permet. Porušenih je bilo 1000 zgradb, 2000 hiš -iin drugih objektov pa je poškodovanih. Ranjenih je bilo 65 ose, en otrok pa je -izgubil ižvlj-enje. Lin Piao je Nao Ce Tangov naslednik IX. Kongres kitajske komunistične partije Kot jie poročal radio Peking je vodja komunistične partije Mao Ce Tun-g nenadoma sklical IX. kongres kitajske komunistične partije, še pred pričetkom kongresa s-o ponovno -izvolili Mao a, kot voditelja in obrambnega ministra Lin Piaoa kot njegovega namestnika. Za -glavnega tajnika partije je bil izvoljen dosedanji ministrski predsednik Ču En La j. V prisotnosti 1512 delegatov je obrambni. minister Lin Piao p-odal poročilo, v katerem je najprej označil zasedanje IX. kongresa, ki bo -imel odločilen vpliv na življenje v kitajski -komunistični partiji. Nato je čem je slovenski ekstremizem? Mar v dejstvu, da smo v Velikovcu nastopili? Skorajda bi mogli verjeti, da je imel govornik Velikovec pred očmi, kajti, to je treba pribiti, velikovški sklep je bil soglasno sprejet od vseh v občinskem svetu zastopanih strank — od socialistov ter od mandatarjev ljudske in svobodnjaške stranke. Na osnovi tega sklepa ho nam koroškim Slovencem zabranjeno v Velikovcu nastopiti. Vse kaže, da se je debata okoli koroške narodnostne skupine v zadnjih tednih zaostrila. Škoda! Obadva problema — južno-tirolski in južnokoroški — tako dolgo ne bosta zadovoljivo rešena, dokler se atmosfera dobrih meddržavnih in meddeželnih odnosov ne preseli tudi v srca vseh tistih, ki so v vsakdanjem življenju prizadeti. orisal zlasti značilnosti »kulturne revolucije« im napovedal bodoče pol-tičn-e naloge partijskih članov. Lin Pii-ao v svojem poročilu ni omenil — vsaj, oidkirito — obmejnih spopadov na reki Us-suri -im napetosti v odnosih s Sovjetsko zvezo. tije jie drugi kongres, -ki poteka v dvajsetletni zgodovini rdeče Kitajske, odkar je leta 1949 zmagala komunistična revolucija. Zadlnj-i kongres, na katerem je -politično poročilo -prebral danes osovraženi nekdanji predsednik rdeče Kitajske Ljiu šao či, je bil leta 1956. Dolgih dvanajst let Mao Ce Tung ni sklical nobenega kongresa, če-p-rav partijska pravila predvidevajo sklicanje kongresov vsaka štiri leta. kongres 'kitajske komunistične par- Plesalci s sončnimi rožami, kot znak vdanosti Mao Ce Tungu, so šli na čelu milijonov navdušenih Kitajcev po pekinških ulicah. Te manifestacije je ljudstvo priredilo ob otvoritvi IX. kongresa kitajske komunistične partije. OD TEDNA DO TEDNA MITJA RIBIČIČ NASLEDNIK PREMIERA MIKE ŠPILJAKA V JUGOSLAVIJI V Jugoslaviji je prišlo v navado, da se predsedniki zveznega izvršnega sveta vrstijo -po narodnosti. Tako je bilo splošno mnenje, da bo za Srbom Stamboličem postal predsednik Boris Kraigher, ki si je pri zamisli 'in izvajanju gospodarske reforme pridobil v glavnem mestu velik ugled. Kakor znano, je smrtna nesreča preprečila ta načrt. Nedavno je v Ljubljani postala javna tajnost, da je bil sedanji predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič postavljen pred izbor: ali za predsednika zveznega izvršnega sveta ali za predsednika izvršnega sveta Slovenije. Odločil se je, tako je bilo rečeno, za drugo mesto. Tako bosta na vodilnih mestih v Sloveniji ostala predsednik skupščine Sergej Kraigher in predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič. Predsedstvo in izvršni odbor zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva sta predložila, naj za predsednika nove zvezne skupščine kandidira Milentije Popovič (iz Črne gore), za »mandatarja« za sestavo novega zveznega izvršnega sveta pa Slovenec Mitja Ribičič. Rojen je bil leta 1919 v Trstu kot sin ravnatelja Ciril Metodove šole in pisatelja. V PAKISTANU VLADA IZREDNO STANJE - PREDSEDNIK AJUB KAN ODSTOPIL V Pakistanu vlada od torka, 25. marca, izredno stanje, potem ko se je predsednik Ajnib Kan umaknil z oblasti in izročil vodstvo države poveljniku vojske generalu Jahiju Kanu, ki je ukinil ustavo in odpustil vse ministre. Svoj urnik je Ajub Kan objavil po radiu. Dejal je, da so politične in gospodarske razmere v državi zmerom slabše in pozval ljudstvo, da sodeluje z novo oblastjo. On ne more dopustiti, da bi dežela zaradi takih nevzdržnih razmer razpadla. Kot znano vlada v Pakistanu zmešnjava že več mesecev, ki je spravila državo skoraj. v anarhijo. Samo v vzhodnem delu Pakistana j,e padlo kot žrtev demonstracij 200 ljudi. S sedanjimi dogodki se jie zgodovina Pakistana ponovila. Pred 11 leti je general Ajub Kahn prevzel vodstvo države in uvedel izredno -stanje; tudi tedaj je vladala politična zmeda kot sedaj, ko -se je moral odreči oblasti. JAIIIJA KAN SE JE PROGLASIL ZA PREDSEDNIKA V-rhovni poveljnik pakistanisike vojske generali Jaihija Kan, ki j-e po o-sitavki predsednika Ajnib Kana prevzel oblast in proglasil obsedno stanje, je 31. marca uradno prevzel naslov predsednika republike. V uradnem poročilu, ki so ga objavili v Karačiju, j-e rečeno-, da ‘bo Jahija Kan obdržal funkcijo predsednika republike, dokler ne bo -parlament pripravil nove ustar ve. Kot jie znano, je bila z uvedbo obsednega stanja ustava preklicana in parlament -razpuščen. ZDA BODO OBDRŽALE OPORIŠČA V ŠPANIJI Združene države Amerike in Španija so se -minuli 'teden, nekaj ur po izteku pogodbe o ameriških oporiščih v Španiji, v -načelu sporazumele, da podaljšajo dogovor za nadaljnjih pat let. V uradnem sporočilu o -pogajanjih zunanjih ministrov Rogersa in Gastielle je rečeno, da bodo v kratkem izdelali no-v-o pogodbo. Zaradi različnih stališč o višini ameriške vojaške pomoči Španiji, so se pogajanja tako dolgo zavlekla, špan-ij.a je prvotno zahtevala za ta oporišča 700 milijonov dolarjev, medtem ko so bile Združene države Amerike pripravljene pla-čati samo 140 milijonov. Kot poročajo iz Washingtona, so ZDA zagotovile Španiji vojaško pomoč ter jo podprle s bančnimi krediti. Izid poganja je dal prav ornim opazovalcem, ki so dejali, da si je -komaj -predstavljati umik Ameri-kancev i-z Španije. Konec oporišč v tem vojaško pomembnem jugozahodnem področju Evrope, pa bi bil za -ta del zahodne Evrope nezaželen. Soglasnost v zadnjem trenutku zagotavlja ZDA uporabo oporišč Rote pri Ca-dizu, kjer ležijo zasidrane podmornice »Polaris«. SOVJETSKO VOJNO* BRODOVJE PLUJE NEZNANO KAM Sovjetsko vojno ladjevje, ki j-e pred kratkim izplulo liz Murmanska v Severnem morju, vzbuja izredno -pozornost držav Atlantske zveze, in ugibajo, kam pluje. 650 km zahodno- od škot-ske v Atlantskem oceanu, je opravilo vojn-e -manevre. Sovjetska vojna mornarica ima v -svojem sesta- vu eno križarko, pet rušilcev, osem podmornic ,i-n pet preskrbovalnih ladij. Vojaški. -opazovalci menijo, da ipl-uj-e v smeri Vladivostoka, j-ulžno od mejne reke Usuri, kjer je pred nedavnim prišlo do resnih spopadov med sovjetskimi in kitajskimi silami. Severno morje je zamrznjeno in edina pot za -sovjetsko brodovje, da prispe do Vladivostoka, je plovba okoli Atlantika. ZBLIŽAN JE MED PARIZOM IN SAIGONOM Kakor -poroča ameriški tisk j-e predsednik Nixon v 'ča-su svojega bivanja -v Parizu u-sipel zbližati francosko- in južnovietnam-sk-o vlado. V Saigon-u so nedavno prijazno sprejeli f-racoslko -parlamentarno odposlan-stv-o; to je v zahvalo objavilo sporočilo, v katerem hvali vladavino predsednika Ngu-yema Van Thieuja. Toda Francija ostane kljub vsemu nevtralna med pariškimi pogovori -za sklenitev miru v Vietnamu. Poleg vsega ima Francija v Hanoju (Severnem Vietnamu) svojega poslanika, medtem ko so njc-ni diplomatski odnosi z Južnim Vietnamom -še vedno prekinjeni. V VIETNAMU PADLO VEČ AMERIČANOV KOT NA KOREJI Ameriški vojaški -predstavnik v Saigon-u j-e po-vedail, da j-e število ameriških žrtev v Vietnamu preseglo -število mrtvih Američanov v ‘korejski vojni. Dne 1. aprila s-o namreč presegli število 33.629 -padlih ameriških vojakov od začetka vietnamskega spora. Vietnamska -vojna je talko postala četrta najbolj krvava, vojna v zgodovini Zd-ruiženih ameriških držav, po ameriški državljanski in olbeh svetovnih vojnah. Iz S algo n a poročajo, da je te dni stopila v .akcijo največja letalonosilka na svetu »Enterprise«, ki je pristala ob vietnamski obali. »Enterprise« -j,e nadomestila vojno 1-adjo »New Jersey«, ki jie odplula 2. aprila prati Združenim državam Amerike. V Vietnamu j-e bila šest mesecev. DIPLOMATSKI PRIPETLJAJ Ostro so reagirali uradni krogi Južnoafriške republike ob odpovedi veleposla- DE GAULLE JE SALUTIRAL PRED KRSTO in tako izkazal zadnjo čast pokojnemu generalu Dwightu Ei«enhowerju. V okroglo dvorano pod veliko kupoio Kapitola, kjer je bil žalni oder, je prišel oblečen v uniformo francoskega generala. Salutiral je pred krsto, prekrito z zastavami, stal nekaj sekund negibno, znova salutiral in z vojaškim korakom zapustil dvorano. n-ilko-v Velike Britanije, Italije, Avstrije,. Portugalske in Švice. Veleposlaniki imeno--v-am-ih -držav se namreč niso udeležili otvoritve Johanne,sfourškega sejma, na katerega j-e bil povabljen tudi namestnik -rodezijskega ministrskega predsednika J. Wra-thal. Velika Britanija, Italija, Avstrija, Portugalska i-n Švica niso priznale režima v Rodeziji. DR. KLAUS ZA NADALJEVANJE STIKOV Z NIKONOM Z vezmi kancler dr. Jo-s-ef Klaus, ki se je udeležil po-greha umrlega generala in predsednika Dwighta D. Eisenhowerj.a, se je v sredo, dne 2. aprila, povrnil na Dunaj. Dr. Jo sef Klaus je ob sv-o-j-em prihodu na letališče v Sdrvvechatu dejal, da je imel v Združenih državah Amerike prilo-žno-st razgo-varjati se z ameriškimi visokimi osebnostmi in državniki drugih celin. Tako se je na prim-er se-s-znanil ,s stališčem turškega zunanjega ministra v zvezi z bližnjo evropsko varnostno -konferenco. Razen m-oč-no koristnega pogovo-ra s predsednikom Nixon-o-m je bil uspešen tudi sestanek z ameriškim zunanjim ministrom Ro-gersom. Nixoin je obžaloval, da ob svoj-i prvi turneji po Evrop-i ni m-ogel obiskati kake mal-e a-li srednje -nevtralne evropske države. Dr. Jo-sef Klaus j-e izjavil, da bo v prihodnje nadaljeval stike -z am-erilšlkim predsednikom Nixono-m, vendar je malo ver-j-etno, da bi mogel le-ta priti v do-glednem času v Avstrijo. Obiskal pa n-as bo zagotovo zunanji m-iniste-r ali njegov namestnik. N a-dalje je dr. Klaus poročal tudi o zanimivih pogovorih z n-ewyo-rškimi gospodarskimi in finančnimi mogotci. Tam so nekateri gospodarski krogi, ki se močn-o zanimajo za aivs-trij.sko gospodarstvo, pripravljen,i so -nam finančno pomagati. Zadnji dan svojega bivanja v Združenih ameriških državah se j,e dr. Klaus srečal z glavnim tajnikom Orga-niza-cij-e združenih na-ro-dov U Tant-o-m. Ta -je izrekel po-hval- n-e besede o sodelovanju avstrijskih nevtralnih opazovalcev ob Suez-u dm na Cipru, zlasti pa o aktivni -gradnji Avstrije v Donavskem -parlku -na Dunaju, kjer nastaja kot znano gla-vni -s-tan posebnih organizacij Združenih n-airodov, -kot na primer UNIDO (Organizacija v Združenih narodov za industrijski ra-zvoj). PET LET V VLADI Petletnico službe v avstrijski vladi so - praznovali v sredo-, 2. aprila, -zvezni kancler dr. Jo-sef KLa-uis, -prosvetni -minister dr. Theodor Pi-ffil-Perčev-ič, obrambni minister dr. Georg P-rader in kmetijski minister dr. Karl Sehleinzer. Koit naslednik dr. Alfonsia Goribacha je d-r. J-os-e-f Klaus 2. aprila leta 1964 sestavil koalicijsko vla-do, ki jo je upravlja-l do državnozborskih volitev dne 6. marca 1. 1966. Od apnila 1966 pa j-e d‘r. Josef Klaus vodjia prve vllade vladajoče stranke druge republike. INDUSTRIJA PROTI SKRAJŠANJU DELOVNEGA ČASA Izvedenci delovne -skupnosti tirolske industrije menijo, da je skrajšanje delovnega čaisa za-enkrat še -preuranjeno, -kajti -to si lahko privoščijo samo dežele z visokim tehničnim nivojem. Avstrija pa mo-ra v -tem -pogledu še precej storiti, ker je naš -tehnični napredek šele v razvoju. Delovna skupnost tirolske industrije ugotavlja, d:a je treba -zahtevo po skrajšanju delovnega časa v sedanjem -položaju umakniti. Pri majhnem kapitalu avstrijskih podjetij, hi -bilo za njih vsako zvišanje stroškov tvegano. Posledice skrajšanja delovnega -čais-a bi prav neugodno odjeknile na cene, -tržišče, ku-p-no- moč in medsebojno tekmovanje podjetij'. Delovna skupnost industrije obžaluje, da zagovorniki skrajšanja delovnega časa ne postavljajo- nobenih protipred logov za povečanje zmogljivosti prebivalstva, kot na -primer z razdaivčenjem in olajšanjem nadur, kajti resni delojemalci hočejo več zaslužiti in ne manj- delati. OBSODBA MORILCEV JUDOV V GRADCU Po več kot sedemurni razpravi od četrtka, 27., na petek, 28. marca, ob zori se j-e v Gradcu končal več kot dva meseca trajajoči -sodni -proces proiti štirim avstrijskim državljanom, ki so bili obtoženi umora Judov med drugo svetovno vojno na Poljskem. Obtoženi ž-andanmerijski major Gerulf Mayer -iz Leifonitz j-e -bil obsojen na enajst let strogega zapora, žandarmerijski nadzornik Alfred L-u-s-ser -iz Schwarzacha na Pred-arIškem -pa na sedem let strogega zapora. Ostala dva obtoženca, in sicer -podporočnik zvezne vojske Karl Popp ,iz Ba-dna pri Dunaju in policijski uradnik v pokoju Georg U-ntemberger iz Celovca, pa sta bila oproščena. Ge-rnulfu Mayerju so namreč dokazali, da je bil kriv umora dveh otrok -in starejše osebe in sodelovanja pri uničenju va-s-i Polska Skalka, kjer j-e umrlo 92 ljudi, medtem ko so spoznali -krivega Alfreda Luss-erja -za-radi um-o-ra šestih os-e-b. Zagovornik obsojencev -d-r. Pi-ppan je vložil za s-voj-a varovanca ničnostno pritožbo. Državni tožilec j-e odredil, da se oba ob-'toženca, -to- j-e Karla P-oppa in Georga Un-terbergerja, ki sta bila oproščena, takoj, izpusti na s-voibo-do'. „Moj prijatelj Bunbury” v Celovcu V celovškem Mestnem gledališču so pred kratkim uprizorili zadnjikrat musical »Moj prijatelj Bunt>ury« (Meim Freund Bun-bury). Ta »musical« ali tudi z drugimi besedami glasbena veseloigra, sta prosto po satiri Oskarja Wiilda »Važno je imenovati se Ernst«, priredila Helmut Bez in Jiirgen Dagemhardt. Helmut Bez je nastavljen v 'berlinskem gledališču Metropol, medtem ko deluje Jiirgen Degenhardt kot režiser na različnih nemških odrih in v nemški televiziji. Oscair Wiide je umrl 30. novembra leta 1900 v majhnem, zanemarjenem pariškem hotelu. Zapustil mi nič, razen dolgov, katere so morali plačati hotelirju njegovi prijatelji. Njegovo življenje je bilo 'kratko, le 44 (let jie živel. Kot je bilo njegovo življenje i kot umetnika i kot človeka izredno bogato in burno — bil je cenjen umetnik, gibal ise jie v taiko imenovanih najboljših krogih — tako se je žalostno končalo v obupu in osamljenosti. Kako se je ta pustolovec življenja in duha omamljali še v svojih izaidnjih dneh pred smrtjo s šampanjcem podnevi in spominjali sijajnih dini v Londonu, ko je občeval v odlični družbi May£air-Society, ko je kot avtor komediji slavil prave 'triumfe, in se dal nazvati »kralja uživanja« — v opoju morfija je iskal ponoči izhoda iz revščine, kajti v Ainigliji je bili izobčen in londonska gledališča niso več uprizarjala njegovih stvaritev. Glasbo k Wildejievemu tekstu je zložil komponist Geird Naltschinski, poznavalec ddbre plesne glasbe in priljulbljeraih popevk. Njegove melodije ,so bile prava atrakcija mednarodnih popevkarskih revij mnogih dežel. Nekaj let sem je bil Gerd Natsohinski anain tudi kot komponist operet 'i:n glasbenih veseloiger. Že njegov prvi 'poskus operete »Messeschlager G-isela«, je našel vsestransko odobravanje, talko da so jo večkrat igrali doma in v tujini. Prav tako je bila uspešna glasbena vesdlogira »Ser-vus Peter«. Medtem pa je postala znana njegova glasbena veseloigra »Moj prijatelj, Bunbury«. Ta »musical« so uprizorili prvič oktobra 1964 za časa berlinskih slavnostnih dni v gledališču Metropol. »Musical« se je prvotno imenoval »musical play«. Označba na slednje ,nii niti .nova uiti ameriška, temveč staro angleška. Tako je imenoval npr. Sidiney Jones svojo »Gei-i$ho« »musical play«, in 'to v času stroge nravnosti angleške 'kraljice Viktorije. »Musical« je neke vrste zmes med veseloigro in opereto. Ta odrska zvrst se je najbolj razširila v Združenih državah Amerike, im to na m e w verskem Broadwayu. Danes »musical« veliko igrajo v Angliji, Nemčiji, in pri nas v Avstriji, manj pa v Italiji in Franciji. V Sloveniji ga vobče ne poznajo, saj po. drugi vojni več ne uprizarjajo niti operet. Uprizoritev »Moj. prijatelj. Bunbury« je bila živahna in je dosegla pri občinstvu dober sprejem, saj so celovški operetni umetniki pokazali visoko raven igralske storilnosti. Poleg tega so dali. vsi izvajalci še lepo mero zunanje mikavnosti v okviru dokaj posrečen,e scenske postavitve, ki jo je ustvaril že znani, preizkušeni mladi scenograf Mattias Kralj. Vžigajoča je bila inscenacija iln koreografija Andreja Jerschika, ki je olb sodelovanju temperamentnega dirigenta Roberta Filzrvieserja, ki je tudi sicer zanesljivo držal v rokah vajeti ritmično močno razgibane predstave skozi vseh sedem prizorov in vmesnih dogodkov, veliko prispevala, h končnemu učinku tega odlično naštudiranega »musicala«. O protagonistih se lahko izražam samo s priznanjem za njihove umetniške storitve na tem glasbenem področju, saj: zahteva »musical« v prvi -vrsti vsestranskega igralskega talenta.. Tu je imenovati lepo, simpatično in kot živo srebro veselo operetno subretko- Beate Granzov v vlogi Ceciilij,e Cardew, enako učinkovito v vojaški uniformi kot v privlačno-iizzivalnem kostumu baletke nočnega bara proslulega .londonskega okraja »Soho«. Dalj,e na|j omenim še živahnega Algernona Moncrieffa (Hel-muth Waillner); njegovo teto Lady Augu-sto Bracknell (Lilly Porner), njeno hčerko Gwendolen (Rita Raitay) in pa zmerom smešnega komika Thea Knappa v vlogi Frcderiea Chasuhle, majorja »Odrešilne vojske«, ki je vzbujal v gotovih prizorih obilo smeha. Občinstvo je sodelujoče umetnike nagrajevalo med posameznimi prizori, zlasti pa še na koncu predstave z dolgotrajnim ploskanjem. B. L. Karajanov teden v Salzburgu V velikem salzburškem festivalnem gledališču se je z Wagnerjevim Siegfriedom pričel letošnji salzburški velikonočni festival. Pred dvema letoma je to prireditev priklical znani dirigent Herbert von Karajan in kar takoj je zrasla v enega izmed naj- pomembnejših evropskih festivalov, seveda poleg poletnih festivalskih iger Kot orkester so nastopali Berlinski filharmoniki. Le ti so na koncertu izvajali še Mozartovo Simfonijo v G-duru, Kochel-verzeichnis 531, Brucknerjevo Sedmo simfonijo in Haydnov oratorij Stvarjenje. V raznih izvedbah nastopajo kot solisti: Gundula Janowitz, Walter Berry, Werner in Herman Prey. Program dopolnjujejo še ponovitve Wagnerjevega Renskega zlata (Rheingold) in Wal-ktire. VVzgnerjevega SIEGFRIEDA je režiral in dirigiral Herbert von Karajan. Po Wagnerjanskem orkestrskem viharju, ki ga zna samo Karajan privesti do viška, ga vidimo na sliki utrujenega, pa tudi zadovoljnega pogleda. SLOVENSKE NOVELE V FRANCOŠČINI Pri pariški založbi »Seghers« je izšla v lepi izdaji v zbirki »Mellior« knjiga »Slovenske novele« v francoščini. Antologija na 326 straneh z uvodom Mitje Mejaka je predstavila v prevodu večjega števila prevajalcev francoski i;n s 'tem 'tudi svetovni javnosti deset izbranih proznih tekstov Ivana Cankarja, Juša Koizafca, Prežihovega Voranca, Miška Kranjca,, Danila Lokarja, Cirila Kosmača, Mire Miheličeve, Andreja Hienga, Bena Župančiča in Lojzeta Kovačiča. Ob 'tej priložnosti sta obiskala Pariz tudi dva izmed avtorjev, Mira Mihelič, predsednica slovenskega centra PEN, in Ciril Kosmač, predsednik društva slovenskih pisateljev. V TRSTU PROSLAVA 80-LETNICE ŠOLE DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA Te dni so v kulturnem domu v Trstu proslavili 80-letnico šole Družbe sv. Cirila in Metoda. Te zasebne slovenske šole so ustanovili ob podpori Slovencev v mestnem središču zato, ker lokalne im državne oblasti niso hotele ugoditi zahtevam po ustanovitvi državnih šol s slovenskim učnim jezikom tudi v mestnem središču. V počastitev pomebme obletnice v zgodovini slovenskega šolstva v Italiji so priredili razstavo otroških risb ter razstavo fotografij o nekdanjih Ciril-Metodovih šolah. V kulturnem programu pa so sodelovali učenci treh slovenskih šol v mestnem središču ter jubilanti — nekdanji učenci tržaških Ciril-Metodovih šol. V naslovni vlogi SIEGFRIEDA je pel Jess Thomas. Njegov glas — tenor — pa ni zmerom mogel prodreti orkestrskega zvoka, tako da pevsko ni popolnoma prepričal, vendar je njegova lepa zunanjost dala predstavi mnogo sijaja. Koroške narodne pesmi na plošči Založba Mladinske knjige je izdala pred kratkim ploščo s posnetki Akademskega mešanega pevskega zbora »Tone Tomšič« iz Ljubljane. Na tej plošči so koroške narodne pesmi, ki jih poje zbor pod vodstvom dirigenta Marka Muniha. So to pesmi, ki jih je zbor pel na koncertih lani doma in v tujini (na Finskem in Sovjetski zvezi). Na plošči so posnetki »Ziljske oliceti«. Po zapiskih Franceta Marolta jih je priredil Samo Vremšak v skladu z značajem koroške narodne pesmi, ki jih oblikuje njena jasnost in razločnost, mehkoba koroškega narečja ter posebna darovitost koroških Slovencev. Dalje so posnete na plošči še pesmi »Ta drumlca« v zapisku dr. Franceta Cigana, »Pojdam v Rute«, ki jo je po zapisku Zdravka Svikaršiča priredil Mirko Kokol, ter priredba Silvestra Miheliča »Puobič sem star šele osemnajst let«. To je ena izmed najlepših, .izrazno najbolj občutenih koroških narodnih pesmi. Za pesmi, ki so posnete na plošči je Akademski mešani zbor požel mnogo pohval doma in v tujini, ter dosegel v pogledu zvočnosti, enovitosti visoko pevsko zborovsko raven RAZSTAVA »SVETILA« V NARODNEM MUZEJU V LJUBLJANI Pred enim tednom so v prostorih Narodnega muzeja v Ljubljani odprli 'kultu r-nozgodovinsiko razstavo »Svetila«. Razstava obsega več kakor tristo eksponatov, razporejenih v prilkae razvoja osvetljave od prazgodovinske ikamnite oljieinke, rimskih smolnatih kandelahrav, prek svečnikov, oljeni, lojeni im deležnikov do petrolejke in sodobnih električnih svetilk. Razstava 'ima zlasti namen opozoriti na obliko, zatorej upošteva .tehnične posebnosti le tam, -kjer vplivajo na obliko svetila. Razstavo dopolnjuje 'bogato ilustriran katalog. SLOVENCI ci&ma in metu t Dr. Lojze Dolhar Slovenci v Italiji so izgubili velikega človekoljuba in socialnega delavca, zdravnika dr. Lojzeta Dolharja, ki je bil toliko časa trden steber slovenstva na skrajni zapadni meji našega naroda in slovanskega sveta vobče, v Trbižu namreč. Dr. Dolhar se je smrtno ponesrečil sredi slovenskih planin, od katerih se vse svoje življenje ni mogel ločiti (v nedeljo, 23. marca). (še po drugi svetovni vojni je hotel svoj dom prenesti iz Trbiža na Opčine, toda končno je zmagala njegova ljubezen do planin in našega ljudstva, ki je prav zaradi svojega položaja ob skrajnih narodnostnih mejah potrebovala bodrilne besede, a hkrati tudi telesne pomoči zdravnika.) V družbi slovenskih planincev, ki so sc v nedeljo poklonili spominu štirih žrtev plazov — nesreča se je dogodila lansko leto nad Tamarjem — se je dr. Dolhar udeležil smučarske ture s Slemena v Tamar. Smučarji so se zbrali pod Mojstrovko, kjer je spominska plošča žrtvam. Proti koncu ture, na mestu, ki je bilo nevarno za smučanje, so se smučarji spuščali peš, da bi se izognili nesreči, toda dr. Dolharju je na ledu spodrsnilo ter je strmoglavil čez zaledeneli slap Črne vode globoko v prepad. Bil je na mestu mrtev. Dr. Dolhar je obiskoval nemško gimnazijo v Tl stu ter srednjo šolo dokončal v Ljubljani. Medicino je študiral v Zagrebu in doktoriral v Italiji, nakar je svojo ordinacijo odprl v Trbižu. Kot velik ljubitelj planin je premagal tudi najtežje vzpone domačih in tujih planin. Še predlanskim se je s smučmi vzpel na Matterhom-Breithom. Prispevke o lepotah slovenskih planin je pošiljal tudi v Planinski vestnik ter si pridobil vrsto znancev med planinci vse Slovenije. Odlikovana glasbenika Pred kratkim je republiški sekretar za prosveto im kulturo Slovenije Tomo Martelanc izročil skladateljema Matiji Bravničarju in Pavlu šivicu (oba Slovenca) visoko odlikovanje predsednika republike Tita red zasluge za narod s srebrnimi žarki. Združene države Amerike Na cvetno nedeljo je v Clevelandu dramsKo društvo „ L i 1 i j a ” v slovenskem narodnem domu uprizorilo Cankarjevo dramo v treh dejanjih ,,Kralj na Betajnovi”. S tem so se oddolžili spominu ob 50-letnid smrti največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Cankarjeva dela so sicer težak, preizkusni kamen za vsako amatersko skupino, vendar so Lilijini igralci ponovno dokazali, da so kos tudi najtršim orehom. Mladi harmonikarji v Clevelandu že prav pridno rodijo za svoj prvi spomladanski koncert, ki bo na belo nedeljo, 13. aprila. Na sporedu so vesele in žalostne pesmi, poskočne in resne, kot je naše življenje danes polno smeha, jutri se pa že topi v solzah, sedaj razigrano, a zatem spet resno. Dr. Stanko Mikolič pridobiva ugled v ZDA Dr. Stanko Mikolič, doma na Štajerskem, je študiral sociologijo na madridski univerzi in je sedaj profesor na »Univerzi Srca Jezusovega” v Bridgeportu. Sedaj je postal dekan novoustanovljene fakultete socialnih ved (politične vede, sociologija, ekonomija in antropologija). Imenovali so ga tudi za člana direktorija za višjo šolo urbanističnih ved. V trinajstčlanskem direktoriju najvplivnejših oseb je on edini tujec. Ob 25-letnici smrti Iva Grahorja Lepa knjiga z naslovom „Življenje in smrt” (Ljubljana, Cankarjeva založba 1968) z izborom črtic, novel, esejev in kritik Iva Grahorja, opominja našega izobraženca, da je letos marca poteklo 25 let, odkar ni več med živimi mladega primorskega slovenskega pisatelja, ki ni umrl navadne smrti. Odšel je z nepreživetim življenjem, ker so mu v koncentracijskem taborišču Dachauu pretrgali nit življenja. Umetniška pot čembalitske Marine Horakove Mlada slovenska čembalistka Marina Horak, ki je diplomirala iz klavirja leta 1964 na akademiji za glasbo, je odšla najprej v Munchen, kjer je nadaljevala svoj glasbeni študij na „Visoki šoli za glasbo” in ga lani zaključila z državnim umetniškim izpitom. Hkrati se je posvetila tudi študiju čembala pri prof. Hedwigi Bilgramovi. Po uspešnih nastopih v Nemčiji je kot čembalistka nastopala s slovensko filharmonijo na mladinskih koncertih in na solističnem večeru lani. Te dni se je Marina Horak vrnila iz Pariza, kjer se je kot štipendistka Prešernovega sklada pripravljala na Scholi canto-rum pri svetovno znani čembalistki Hughette Drey-fuss. ZAHOMEC NA ZILJI (t Janko Zwitter) V 'torek, 1. aprila, smo pokopatii po vsej silo venski, koroški -zemlji vobče znanega Janka Zvvit-tra, -pd. Abuja, starega komaj 59 let. Janko Zvvitter jie bil že dalj časa bolan, a ikljuib temu njegovi dragi in njegova okolica ni verovala, da bo moral tako zgodaj leči v neizprosni hladni grob. Ko mu je bilo dvajset let, je prevzel v Zaihomcu Abujevo kmetijo, na kateri so živeli njegovi predniki že od leta 1522. Z ženo Marijo Kotnikovo .iz Biicerjeve rodbine na Bistrici je vzgojil štiri sinove v kremenite slovenske značaje. Dva sinova sta že samostojna podj.etnika-hote-lirja: Stanko na Vratih in Franci v Pečah. Janko je znan smučarski prvak, sedaj očetov naslednik, Martin pa je trgovski nastavljen ec. Kot izredno zaveden narodnjak je bili trn v peti Hitlerjevim mogotcem med drugo svetovno -vojno. Leta 1942 so prišli ponj ter ga z družino vred odpeljali v izgnanstvo. V izseljenskih taboriščih Renitiz, Rastatt in Gerlachsh-eim je moral okusiti grenke in težke čase. Ko se j-e leta 1945 srečno vrnil domov, je posvetil vse svoje sile 'blaginji svoje rodbine in kmetije. Poleg tega se j.e aktivno vključil v slovensko prosvetno im zadružno življenje. Pogreb rajnega Janka Zwittra je pokazal, kakšen ugled j,e imel pokojni Abuja v Zahomcu. Prišlo jie ogromno ljudi od blizu in daleč. Pogrebne obrede sta opravila 'domači gospod župnik Anton Kuchling in 'častni,kanonik gospod Filip Milloiniig. Gospod župnik Kuchling je v svojem jedrnatem nago-vo.ru dejal, da je bil rajni Abuja v Zahomcu .neustrašen in -trdem pripadnik svojega slovenskega koroškega naroda, ki ga mi nikoli podrl sovražni vihar. Prav zaradi svoje stanovitnosti je moral okusiti grenki pelin neizprosnega izseljenskega taborišča. Pri domači hiši mu je pevski moški zbor pod vodstvom Vladimir a Prusnika zapel večno lepo koroško pesem »Rož, Podjuna, Zilja«, da bi na ta način .izpolnili poslednjo željo rajnega, drugo pesem »N,a vas gore, se jaz spominjam«, pa je zbor zapel pod vodstvom Foltiija Pavliča, na groib-u pa so m,u pevci zapeli še v srce segajočo žalastin-ko »Vigred se povrne«. PLIBERK (Stanovsko gibanje v februarju in marcu) V februarju se ni rodil nihče. V marcu je bila. rojena pri Hermanu in Christini Wa,ll-ner v Pliberku, Postgasse 3, deklica. Dalje so deklice dobili še pri Jožefu in Ančki Mlinar, pd. Pistotniku na Komeiljnu in pri Mairkiu in Doroteji Sad jak, pd. Užniku na Rutah. Poročili so se: Maks Rlatzer, strojnik, Žihpoilj-e, Angersbichl 2, s Heleno Mikic, Pliberk, Postgasse 7; Franz Tschame-r, pomožni delavec v Libučah, Lilbuška cesta 3, z Angelo Pfeiil, pomožno delavko iz Raven na Koroškem, Pod gradom 4, Jugoslavija; Johann Nacbbar, miner, čirkovče 5, z Marto Blatnik, natakarico pri Brezniku v Pliberku, 10. oktobra trg 9; Wermer Maryn-tschaik, strugar, Pliberk, 10. oktobra trg 1, z Rotraudo Simon, vrtnarsko pomočnico pri Ulešu v Pliberku. Valentin Tri-nkaus, Fidej v Vogrčah, z Zofko Šumej, Vodivni-kovo v Vogrčah. Umrli so: Ignac Oitziniger, upokojeni železničar v Nonči vasi 13, star 72 let; Janez Pleschi-nitschniig, pd. Laimphvi.rt v Pliberku, star 70 let; Antonija Hrust, roj. Brodnik, upokojenka v Vogrčah 5, stara 71 leit; Markuš O-resjak, penzionist, Drveša ves 11, v 77. letu starosti. Želimo novorojencem krepkega razvoja, Z Martinom Krpanom na Gorenjskem Naše prireditve Krščanska kulturna zveza je gostovala 29 V soboto, 29. marca popoldne, vreme ni 'bilo- prav prijazno, 'temni sivi oblaki so se vlačili, nad Celovcem, 'ko smo se odpeljali na gostovanje v sosednjo Slovenijo. Na obrazih igralk in igralcev je počival rahel nemir in 'vsakdo je upal, da bo vse dobro izteklo. Voziil nas je Stefej Sinčnik in kakor bi trenil, smo -pustili za. seboj, Rož, tesno skalovje v Brodeli in stalil smo že pred vhodom v Ljubelj ski predor. Skrb sem videl v očeh, ko se je izvedelo-, da nekdo nima potnega lista oziroma, da jie injiegova veljavnost ž-e potekla, Z nekaj doibre volje . se je tudi to dalo premostiti, kar priča, da je aivstrijisko-jiugo,slovanska meja res odprta meja, Prijetno- sonce nam je zasijalo v obraz, ko smo pokukali iz krtove ceste onstran Ljubelja. Pod Zelenico, znanim smučarskim terenom, ob cesti v pečeh pa nas jie presenetila redka lovska sreča; čreda kozorogov. Menda razsaja- med njimi bolezen — slepota. Pravijo-, da 'bodo morali zaradi tega vse postreliti. Mi tega nismo opazili, saj. so- rnals hitro zapazili in jo pobrali umih nog. Skoraj bi bili poizabil omeniti spomenik žrtvam nacizma, takoj: pod Ljubeljem. Ta spomenik so zgradili šele pred nekaj, leti. Za nami. je ležalo v globeli industrijsko mesto- Tržič, kjer je kaplanova! štiri leta g. Vinko- Zaletel. Pravil nam je o svojih kulturnih prireditvah, operetah in o planinskem društvu, kjer -je bil z vsem srcem zrav-en. Mimo ozelenelih travnikov, številnih kozolcev, nas je pot privedla naravnost v Mengeš. Vmes simo -sicer kratko postali v Kra.mjiu, mestu, po katerem jie bila prej poimenovana -vsa pokrajina — Kranjska. V pomladanskem razpoloženju, v prijazno sonce povit, nas jie sipreje-l Mengeš. Ogledali -simo si cerkev, ki slovi zaradi izredne umetniško izdelane Plečnikove krstilnice. Cerkev so tekom č-a-sa večkrat prezidali, da je danes troladijsika. Navdušeno iso nais sprejeli Mengšami z godbo- in .narodnimi, nošami. S prijateljskim nagovorom nas je -pozdravil predsednik občinskega sveta, France Bregar in nam izrekel dobrodošlico na Gorenjskem. Seveda smo bili po- težki vožnji utrujeni. Pa tudi ,lačni smo bili, zato nam je prav dobro teknilo kosilo pri »Kralju«, saj je bilo zares kraljevsko. Po obedu — -sonca ni bilo več — so se igralci pripravili za nastop. Izvedeli smo, da so bile vstopnice za predstavo že pr-ed petkom razprodane, in tako je vse pričakovalo- izrednega obiska. Prišla je ura nastopa. Igralci so bili malce nervozni, saj so prvič -gostovali pred razvajenim gorenjskim občinstvom. Dvorana je bila -zasedama do- zadnjega kotička, pravili so, da -toliko- ljudi še niso videli v -tej dvorani. Pred začetkom predstave je predsednik občinskega sveta France Bregar pozdravil med občinstvom 'vrsto častnih gostov, med njimi predsednika domžalske občine Jožeta Pogačnika, repdblišlke-ga poslanca prof. Ceneta Matičiča in republiškega poslanca za kulturo im prosveto prof. dr. Mira Stipfoivška. Hkrati se jie zahvalil za gostovanje igralcev iz Mengša s Kreftovimi »Celjskimi grofi« na Koroškem. Kakor Pregar je tudi predsednik krščanske kulturne -zveze dr. Erik P ranč izrazil željo po prijateljskem iin kulturnem sodelovanj u -ter se oprostil, če .našim igralcem beseda ne bo tako- tekla, kakor bi si želeli, mladoporočencem mnogo sreče -v zakonu, našim rajnim -pa večni mir -in pokoj. V poročilu .niso 'upoštevana rojstva, poroke in smrti občanov, ki so se dogodila, izven občiin-e Pliberk. STIHL NOVOST! 050AV Univerzalno žago za gozdarstvo tudi do 36 mesečnih obrokov dobite samo v KAUFHOF - VELETRGOVINA VttLEsmN z7>/ ^ . in ANGELA ^JjLCLŽd'^ PLIBERK - LIBUCE tel. 04235.-394 (noč. štev. 302) . in 30. marca v Mengšu in Domžalah kajti ljudsko igro Martina Krpana so podali, skrajšano .in bolj, prilagojeno pismenemu jeziku. Nedvomno pa je igra dosegla popoln uspeh. Aplavz v ritmu je spet in spet pre-kinjevail ,posamezne prizore, -posebno če je prišel na oder Brdavsov norček Frfra (Janez Tratar) ali pa sam Krpam v vs-ej- svoji velikosti. Ko je padel zastor, -ploskanje mi hotelo ponehati, a igralci so s-e nalahno oddahnili. Ob mesečnem svitu, kajti bilo je že pozno,, smo se odpeljali v Domžale pri Ljubljani. Tam so nas sprejeli s kratkim pozdravom in nageljni, predsednik ter višje osebnosti občine. Ob cvičku pa j,e zadonela domača slovenska narodna pesem. N a,to- je sledila pojedina, iki je skorajda ni bilo konca. Vmes pa je sladko odzvanjala poskočna pesem; igrali so »Veseli reveži«. Proti -jutru, -menda s-e je že svitalo, smo se -s -težkimi -glavami podali v Groblje, kjer smo prespali. Pozneje kakor -po navadi, nas je zbudilo -prijetno jutranje sonce; -bila je cvetna nedelja. Videli smo, kako so gospodinje v Mengšu pravkar prihajale z butarami iz cerkve. Srečavali -smo jih tudi na poti v romarsko cerkev Brezje, kjer smo prisostvovali maši. Nato smo odrinili proti Bledu. Mudilo ,&e nam j-e, in kakor bi trenil, so švigale mimo nas Križe, Cerklje, rojstna vas Joža Vombergarja, iin -pred nami se je -v sijaju zablestel Bled. »Počiva jezero v tihoti . ..!« sem -si mislil, ko sem zrl s prekrasnega gradu, vrhiu pečine na otoček sredi, jezera. Grad so zgradili kot -trdnjavo •brižimski škofje v -letih 1004 do 1018, nakar se je pod njih v-odstvom začelo lep-o razvijati, Obiskali smo- cerkev pod gradom, 'ki je sicer 'krasno poslikana,, a nima nobene zgodovinske vrednosti. Priišedši nazaj v Domžale smo si žejo in lakoto 'ut-ešiili v restavraciji »Napredek«. Po .kos-iilu so se igralci -počasi pripravili za večerno predstavo. Dvorana tokrat ni bila prav nič ikaj praznična. Ogromna športna hala s 700 sedeži, 'tudi ni bilo pravega odra iin .ne zastora. Oder j|e 'bil umetno postav- ŠT. JAKOB V ROŽU Farna mladina iz Pliberka gostuje na belo nedeljo, 14. aprila, ob pol treh popoldne, v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu z lutkovno igro A. Paplerja »HUDOBNI GRAŠČAK« Vsi prisrčno vabljeni. ljen in kartoni, moderno, simetrično postavljeni, so služili za kulise, kar pa se je prav dobro podalo. Zanimivo je medtem bilo srečanje s prof. Matijo- Tomcem in prof. Kramolcem, ki nam -jie pripovedoval o nepopisnem uspehu našega zfoo-ra: Gallusa pod vodstvom prof. dr. Cigana. Neusmiljeno- je hitel urni kazalec; bilo je že čez sedem. Zasedena dvorana je navdušeno pričakovala nastopa Krpama. Prej pa je v kratkem govoru nakazal predsednik KKZ dr. Erik Prane -vs-e -težave v kulturnem delu in tudi to, s kakšnim Brdavsom se imamo boriti na Koroškem. Dejati je, da med nami še ži-vi tisti pravi Levstikov -uporni -duh, in da smo še kljubovalni nasproti nemškim nacionalističnim krogom, ki -hočejo-, kakor so to dokazali v Velikovcu, uničiti naše kulturno delo. Kakor v Mengšu iso tudi v Domžalah igralci podali igro v skrajšani priredbi, na kar so sledili nepopisni aplavzi. Neka starejša gospa je kar tako mimogrede pripomnila: »Saj bi še lahko- prišli večkrat med nas!« Posebno se -j-e oddahnil Krpan, ko je ob cvičku zadonela poslovilna pesem, pesem večera med brati. Ob mesečnem svitu smo rajžali preko njiv iin kozolcev, ki so metali svoje dolge sence mimo Ljubljane in Kranja domov. Na obrazih -igralcev pa se j-e zrcalilo nepopisno veselje im skromna nagrada Vinku Zaletelu, ki je igro zrežiral, te-m-u idealistu, ki se z vso dušo in srcem razdaja slovenskemu -koroškemu človeku za njegov kulturni razcvet. Huda železniška nesreča v Podkloštru V 'torek, 1. alprila,, ob 2.53 zjutraj, se je P* "*• . pripetila na positaji, v Podkloštru -v Ziljski -dolini huda železniška nesreča. Premikadni tovarni vlak v Vr.atih-Megvarje je -verjietno zaradi zaviralne napake pričel brzeti s hitrostjo 80 kilometrov na uro, zapeljal na stranski- tir, na katerem je stal -drug -tovorni vlak z 41 -vagoni. V rnjilh je bila klavna živina- ,iz Poljske iin češkoslovaške, namen jena v Italijo. Pril trčenju so se popolnoma razbili lokomotiva premikajočega vlaka iin trije vagoni tovornega vlaka. D-ieslova lokomotiva jie začela tudi, goreti. Od živali v teh treh vagonih jie ibilo 15 takoj, mrtvih, enajst so jih morali' na kraju nesreče takoj zaklati. Strojevodja Ernst Schuttelihofe-r se je še v zadnjem trenutku pr-ed trčenjem rešili, da je skočil -iž drvečega vlaka. Pri padcu se je hudo poškodoval m;a obrazu in rokah. Železniški: promet -v Italijo je bil ustavljen za tri; ure. V tovornem vlaku je bilo 433 glav goveda, 83 ovc in deset konj. Železničarjem se j-e šele pred kratkim posrečilo popolnoma očistiti kraj nesreče od razbitin, škodo cenijo na -okroglo pet milijonov šilingov. Petnajst repov goveje živine je bilo pri trčenju takoj usmrčenih. Enajst živali so morali na kraju samem zaklati. Po nesreči so pričeli delavci v Podkloštru takoj s pospravljanjem razbitih vagonov in tračnic, in sicer še ponoči. Iz Beljaka je prispel na kraj nezgode pomožni vlak, ki je pripeljal s seboj velikanski žerjav. MIRKO KUMER: O prašičih To zimo smo morali delo v gozdovih in na polju zaradi visokega snega opustiti, čas pa smo izrabili za osvežitev im poglobitev strokovnega znanja. Udeleževali smo se predavanj o krmljenju in reji prašičev. Nekaj tega, ka.r smo tam slišali, podajamo v časopisu onim, ki k tem predavanjem niso mogli priti. V Avstriji letno manjka okrog 200.000 svinj. Od vsake dojnice imamo 11 pitancev letno na trgu, to pa povečini pozimi, dočim poleti stalno vlada pomanjkanje prašičev in jih je trelba uvažati. To je trtiba predrugačiti, tako da bomo imeli skozi celo leto pitance. Povprečno zaslužimo od pitancev, če vse računamo, ikair požre, 120 šilingov; to j;C avstrijsko povprečje, če bi pa pitali po novem — bi lahko zaslužili do 500 šilingov. Da je to mogoče, so dokazali krmni poskusi v Libučah in Vogrčah. Tam so vse stehtali, kair so prašičem pofcrmili, zaračunali .po tržnih cenah, in ugotovili stroške pitanja. Ko so prodali pet mesecev in pet dni stare prašiče in odtegnili od izkupička stroške krme in ceno pujska, jim je ostalo za delo in pitovne naprave še čez 500 šilingov od prašiča. Res, da je takrat bila cena najvišja in bi se danes za 1 šiling pri kilogramu manj dobilo, vendar je uspeh pitanja po novem ooividen. Pitati je najprimernejše v velikem. Vsak svinj er ej ec naj bi imel vsaj pet dojnic. Pripuščal bi jih tako da bi vsak mesec ena Prašila. Tako bi imeli vedno prašiče za prodajo in bi dobili povprečno najboljšo letno ceno. Potrošnik želi zlasti rdeče meso; to je zelo vodeno. Pri mladih prašičih je do 75 odstotkov vode v mesu; v Špehu samo 15 odstotkov. Zato gre za Špeh veliko več krme, kot pa za rdeče meso. Treba je razmnoževati take dojnice, ki imajo malo Špeha in polne krače. To so zlasti svinje s švedsko krvjo. V Nonči vesi so zaklali svinjp, ki je imela samo 7 kilogramov zabele. Nekdo drugi je pravil, da je moral dokupiti Špeh, dia je sploh mogel narediti klobase. Sedaj daje Rajfajznova 2yeza kmietom brezplačno plemenjake s takimi lastnostmi v rejo. Ti plemenjaki so zelo rodovitni, povprečno število rojenih pujskov je enajst (11). Tudi nezaželeno maščobo pri pitancih so znižali. Večina njih Potomcev ima pri zakolu samo 3 centimetre Špeha. Dobre svinje dajo že, ko požrejo 3 kilograme žitne krme, en kilogram prirastka. To ugotavljajo na deželnem kmetijsko-zborni!č,nem poskusnem pitaiišču. V dežel-n° rejo so pripuščene le talke svinje, katerih potomci so se pri. .poskusih najbolj ob- Priporočljivo je, da se pujske takoj od-'tavd, ko so' se navadili jesti. Do teže 30 do kilogramov jih .krmimo s samim ferkei-starterjem. Tako v mladosti hitro zrastejo, *n še pred pol letom starosti dosežejo težo -00 kilogramov. Svinjke za .pleme pri teži 40 kilogramov •::x • V STRAHOVITA rudniška nesreča v me- , . ~ Na sliki vidimo reševanje zasutega mc- iškega rudarja. Od IG2 zasutih rudarjev je izgu-^bljenje 145 oseb. Strahovita rudniška nesreča Je pripetila na severu Mehike. V dveh rovih P c,nogovnika je bilo 31. marca na delu 162 rudar-v> Nenadoma je nastala strahovita plinska cks-°Zlia) ki je zasula vse rudarje v rovu. ^Kajvečja rudniška nesreča pa se je pripetila v ®verni Ameriki, 19. marca leta 1928. Tedaj je bilo Uih v Moweaqui v ameriški zvezni državi Uli-nois 195 ljudi. odberemo od pitancev in začnemo zavirati s 'krmo. Dajemo jim mešanico za plemenske svinje (Zucbtsanenfuttar), ki sestoji iz ovsa in otrobov in vsebuje 22 odstotkov beljaikovinastih koncentratov. Damo vsaki svinji 1 kilogram na dam. Z osmimi meseci svinjko pripustimo k merjascu in jo še tri mesece enako krmimo. Zaidnje tedne preti prasenjem pa> povečamo močna krmila. Zadnji teden krmimo vodeno, da do j niča ne dobi vročine po porodu. šele sedmi dan po skotitvi damo spet polni obrok. Zdrob naj bo droben in navlažen, da se ne kadi. Dodamo še pese in pa senenega droba. Na vsako prase damo 40 dekagramov zdroba, v katerem naj bo 20 odstotkov beljakovin. Svinja daje, preračunamo na kravje, do 1600 litrov mleka. Zato naj kar največ mogoče požre dobre krme. Ko so pujski dosegli težo 12 kilogramov im že jedo, naj se odstavijo, svinjo pa se začne slabše krmiti, dokler v 14 dneh po ponovni pripustitvi ne pridemo na en kilogram zdroba na dan. Mladi pujski pogosto že prve dni trpijo na pomanjkanju železa v krvi. Da temu od- pomoremo, jim damo v koritce prsti ali pa jih mora cepiti živinozdravnik z železom. Lahko pa tudi sami namažemo vime svinje z raztopino 1 dkg železne galice (Eiscn-vitriol) v litru vode. Že v drugem tednu starosti jim damo v koč vode in potrosimo v korito ferkelštar-terja. Začetka jejo zalo malo, šele peti teden starosti se lotijo hrame. Ko jih odstavimo ali kje kupimo, jim prvi dam sploh ne dajmo krme, ampak samo vode. Potem zelo po malem začnemo dajati po 5 dkg dnevno, dokler po 10 dneh ne pridemo na pol kilograma. Boljše .postiti kot preveč krmiti. Presiti prebavljajo slabše in počasneje priraščajo. Po petih minutah naj; bo korito prazno po krmljenju. Splošno delajo napake, da se krmi preveč, vode pa premalo- daje. Na- kilogram suhega naj bi dali 6 do 7 litrov vode. Priporočljiv jie avtomatični napajalnik (Nip-ipeltranker), ki ga svinje vlečejo kot cucelj. Stane 180.— šilingov. Vsak pitanec naj bi najprej jedel ferkel-štarter. Ko ga porabi 20 kilogramov, preidemo na zdrobovo mešanico z beljakovi-nasitim koncentratom, ki ga meša Rajf-ajiznova zveza. Tam je 16 različnih stvari, med njimi tudi zdravila, ki preprečujejo obolenja. Sreča pri svinjah ne pride sama. Le, če se potrudimo, jo bomo imeli! LINZ Vsi v mestu Linzu in okolici, pa tudi po drugih krajih Gornje Avstrije bivajoči Slovenci, Hrvatje, ter pripadniki drugih jugoslovanskih narodov, so vabljeni na koncert AVSENIKOVEGA KVINTETA, ki bo v torek, 22. aprila 1969, ob 20. uri (ob osmih zvečer) v kino dvorani »Ko-losseum« v Linzu, LandstraBe—Schiller-platz. Predprodaja vstopnic od 13. do 20. ure pri blagajni kina. Vstopnice dobite tudi v Kartenburo Pimgruber, LandstraBe, od ponedeljka do vključno petka vsak dan od 8. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. PRI NAS NA KOROŠKEM GALICIJA f Jurij Pušnik V zadnja številki, Našega tednika smo poročali, da je umiri naš dolgoletni tnežnar Juriji Pušnik. Vsa Zgornja Podjuna jie poznala Jurija kot molivca pri raznih procesijah im pogrebih. Kar jie bil izredno nadarjen, so ga poslali na celovško gimnazijo v študij. Zaradi srčne bolezni, pa ,je moral študij pustiti in se vrniti na svoji dom, kjier je pridno pomagal pri delu doma in tudi, v domači cerkvi. Zlasti je še kot mlad fant skrbel za naš tisk, raznašal »Nedeljo« in širil »Koroškega Slovenca«. Domače posestvo je prepustil svoji sestri, da si j,e ustanovila družino, sam pa si j.e pridržal skromen kotiček, pr o vzel mežna-r.ijo gališke cerkve 'in iiz oddaljenih Krejane je ta posel nadvse vestno opravljal. Tako so ima nadeli 'upravičeno, naslov »gadiški kaplan«. Med' prvo in drugo svetovno vojno je galsko občiinoi vodil kot župan ugledni Kavhov oče, Janez Uranik. V tem času so obnovili tudi slovansko prosvetno društvo SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA bo ob 70-letnici koroškega skladatelja in harmonizatorja PAVLA KER-NJAKA priredila v nedeljo, dne 20. aprila 1969, ob 14.30 (pol treh) popoldne, v veliki dvorani Glasbenega doma v Celovcu KONCERT KERNJAKOVIH PESMI Sodelovali bodo združeni mešani in moški pevski zbori z Gur in iz Podjune ter moški zbor SPD »Kočna« iz Sveč kot zastopnik Krščanske kulturne zveze. Ljubitelji lepega petja prisrčno vabljeni! v Galiciji, katero, jie vodil Jurij Pušnik do razpusta ipo nacizmu. V Galiciji, so imeli tudi tamiburaško društvo, in pevski zbor, katerega j,e vodil Andreji Ogris ipd. Pevcar v Dirabunažalh, prireditve pa so imeli v skromni dvorani pri, Suhcu v Encelni vesi. V tem času je bil tudi veličastni pevski in tamburašiki, koncert pri Ogrinu, 'kjier se je zbralo ogromno. ljudstva iz vise Podjune. Župan Uraink je ljudstvo pozdravil, breme priprav pa je nosil Jurij Pušnik. Leta 1938 se jie vršil zadnji občnii. zbor društva že ob navzočnosti »NS Ortsgruppenleiterja«, prireditve pa niso bile več mogoče. Prišel jie 14. april 1942 iin kruto izseljevanje je zajelo tudi Jurija. Z drugimi vred so ga odpeljali v taborišče Frauenaurach v Nemčiji. Iz taborišča je hodil na prisilno delo-, vendar Jurij vere v zmago pravice ni izgubil in se jie julija 1945 vrnil zopet v domovino. Doma v Galicija pa je našel le razvaline svojega nekdanjega dela. Zopet jie prevzel mežnarijo in skušal vsaj malo vrniti domačo besedo pri farni božji službi. Zlasti j.e z ljudskim petjem poživil farno življenje. Na veliko sredo so Jurija zadnjič prinesli v farno cerkev, za katero se j.e trudil vse življenje. Na 'domačem pokopališču so ga položili k večnemu počitku in g. župnik se mu je zahvalil za zvesto delo pri cerkvi. V imenu Zveze izseljencev je na grobu spregovoril g. Janko Ogris star., v imenu prosvetnih delavcev za narodne družine pa tajnik Kulturne zveze Nužej Tolmajer. Odpočij. se, dragi Jurij., .v -domači zemlji, Bog na,j ti, bo bogat -plačnik. To-ja. SELE (Bela velika noč. — Prireditev) Izredno mrko vreme je vladalo pri nas ves veliki teden: dobili smo še novega snega, ki j e pobelil še redke kapnice iin visoka megla, nas je tlačila dan za dnem. Take zime na krstmico ne 'pomnijo niti najsta-rejšd župljani. To nas pa ni zadrževalo, kljub temu smo prihajali v cerkev k obredom, k božjemu -grobu in tudi udeležba pri velikonočni vigiliji in procesiji vstajenja ni bila manjša kot druga leta. Na velikonočni, ponedeljek pa se je sonce že pokazalo in nam obljublja po petmesečni ziimi skorajišnjo- vigred. Od leta 1920 dalje je bila razen v hitler-jansiki dobi vsako leto na velikonočni ponedeljek kulturna -prireditev prosvetnega društva z igro. Tako 'tudi, letos. Petdejain-ska igra »Z lastovkami« nam je na odru predočila zgodbo zveste ljubezni. Pridna dekle Anica ljubi .poštenega fanta Janka, odločno je zavrnila ponudbo bahavega pijanca Gašperja in strastnega fanta Rada. Ta tslklene maščevati se. Janko se odpravi v Ameriko, da si prisluži denarja iin se potem vrne ter poroči z Anico. Rado se mu pridruži, kot »prijatelj«. V Ameriki se Janko v svoji poštenosti in marljivosti povzpne do ugleda in premoženja; Rado pa vedno prestreže din uniči njegova in Aničina ipisma., njemu -pa se v ponarejenem pismu iz domovine zlaže, da jie Anica .poročila Gašperja. Na željo njegovega šefa veletrgovca se Janko poroči z njegovo, hčerko in živi z -njo v srečnem zakonu, a žena mu rano umrje, ostane ipa mu ljubka hčerkica Marica. Rado- ogoljufa -prijatelja s poinairejeniim podpisom na menici in ga hoče okrasti; z vlomom v blagajno. Pri tem ga zasači stražar Nace in ustreli, Umirajoč prizna svoje zločine in laži. Bogat se vrne Ja.niko s hčerkico v domovino, kjer Anica še vedno v zvesti Ijiubeznii čaka nanj. Z njuno poroko dobi tudi mala Marica novo in blago mater. Igra vsebuje ganljive prizore, a tudi take, ki vzbujajo viharje smeha. Te so povzročali po-sebno Nace, sluga zamorec John in kuharica Kristina. Zelo lepa sta bila prizora, -ko nastopajo fantje in dekleta v narodnih nošah z rajanjem in petjem v prvem dejanju ob slo- Kmečki upor zaradi koz Na nekaterih kraških področjih, zlasti v Hercegovini, se kmetje, najbolj revno prebivalstvo, ki je skoraj brez obdelovalne zemlje, že vsa leta upirajo, da bi opustili rejo ko-z. Reja je prepovedana z republiškim zakonom. Gozdarji so si zelo dolgo prizadevali, da bi z zakonom zavarovali pogozdovanje nerodovitnih kraških goljav, kjer se ni moglo dobro razrasti niti grmičevje, ker so koze sproti uničevale brstje. Po mnenju gozdarjev iin botanikov je koza največji škodljivec na kraških področjih, pa tudi povsod drugje je najhujši gozdni škodljivec. Zato je bilo nujn-o prepovedati pašo koz na kraških področjih, kjer je zlasti težavno pogozdovanje, saj sicer pogozdi tev ni mogoča, ker koze sproti uničujejo mladje. Poda revni ljudje, ki nimajo Skoraj nobenih drugih dohodkov, kakor da se .preživljajo z naj preprostejšo živinor ejo, se ponekod niiso mogli preusmeriti, npr. na ovčerejo. Vsi ukrepi niso bili dovolj učinkoviti. Revni rejci so našli tudi svoje zagovornike med poslanci, ki se zavzemajo, da je treba zakonske -predpise prilagoditi1 življenju. Nedavno so logarja v spremstvu miličnikov v harcegovinski gorski vasi Drež-n-i-oi skušali prisiliti rejce, -naj pokoljejo koze. Zagrozili so jim, da jiim 'bodo sicer Darujte za tiskovni sklad! živali zaplenili. Ko so .kmetje zaklali že Okrog dvajset 'koz, so se drugi rejci odločno uprli nadaljnjemu iztrebljanju živali. Približno sto ljudi se j.e prišlo pritoževal v Mostar. Odločno so zahtevali, naj, jim prizanesejo s prisilnimi ukrepi. Kako n-a-j poslej živijo? so vprašali. Kozje meso jih ne bo -rešilo — ni niti kdo ve kako užitno — 'kaj potem, ko ga bodo pojedli? Prebivalci so zahtev ali, naj si njihov kraj in življenje ogledajo poslanci, potem pa naj -predlagajo primernejšo zakonodajo. NA RAVNI AMERIŠKIH PRIDELOVALCEV KORUZE Pri pridelovanju hibridne koruze so lani tekmovalci na Hrvatskeip dosegli tako velik hektarski pridelek, da so že n,a ravni najboljših pridelovalcev v Združenih državah Amerike. Nedavno so podelili nagrade 24 zmagovalcem v lanskem tekmovanju za največji pridelek koruze. Med njimi so trije kmetje dosegli hektarski pridelek nad 119 stotov zrnja. Večjega hektarskega pridelka ne dosegajo nikjer na svetu. NESREČA BIKILE ABEBEJA 'Znani etiopski maratonec in dvakratni olimpijski zmagovalec Biikila Abebe se je težje poškodoval v neki avtomobilski nesreči.. Pri nesreči si je poškodoval hrbtenico: zaradi stisnjenega hrbteničnega mozga so mu ohromele noge, delno pa tudi roke. Prepeljali so ga z letalom v angleško bolnišnico »Stoke Mandeville Hospital«, kjer so zdravniki specializirani, za zdravljenje prav takih poškodb. Biikila jie zmagal v maratonskem teku na olimpijskih igrah v Rimu in Tokiu. vesu Janka pred odhodom v Ameriko in ob koncu zadnjega dejanja, ko ga zopet pozdravijo na domačih tleh. Udeležba občinstva je bila prav dobra. Igralcem in režiserju vse priznanje in zahvalo in pa prošnjo: le še večkrat kaj takega! Koroška mladina na govorniškem odru V sporazumu s prosvetnim, 'kmetijskim, in obrambnim ministrom ter mladinskim referatom .koroške deželne vlade, avstrijsko 'sindikalno zvezo in deželno gospodarsko zbornico, je priredil mladinski oddelek Avstrijske lige v Združenih narodih tudi letos govorniško tekmovanje za avstrijsko mladino. Dne 28. .marca so izbrali irz skupin »dijakov« in »delovne mladine« v slavnostni dvorani Mladinske hiše v Celovcu svoje udeležence deželnega tekmovanja. V imenu Avstrijske lige v Združenih narodih je dvor- ci j skem problemu. K vprašanju, »Ali je naša izobrazba sodobna«, so nekateri odgovorili z »ne«, vendar so mnogi od teh pripomnili, da dajejo avstrijske šole najboljšo izobrazbo v Evropi. Močno aktualna je bila tema: »Nemirna mladina — krepitev ali ogrožanje demokracije?«, v kateri so obravnavali tudi problematiko študentskih demonstracij. Da pa se mladina rada peča tudi s političnimi vprašanji, je dokazala večkratna tema »Evropa — resničnost ali iluzija?« Žirija je pri ocenjevanju upoštevala: vse- Dijaki, ki so na tekmovanju dobili najboljše ocene: Edith Tarman, Gerhard Leitner in Kunibert Raffer. ni svetnik dr. Arnold pozdravil 28 udeležencev govorniškega tekmovanja in številne mlade -poslušalce. Tekmovalci so imeli na izbiro sedem tem, od katerih so bile nekatere prav težke, tako na primer: »Kje se konča osebna svoboda?«, za mladega človeka gotovo težko vprašanje. Če pravimo, da ima današnja mladina že zgodaj večjo stopnjo duhovne zrelosti, še ni rečeno, da bi bila zmožna svet pravilno presojati. Večkrat je bilo čuti tudi odgovor na temo »O demokraciji v šoli in družini«, torej o pristnem genera- ‘binski, stillni in retorični značaj govora, pa tudi deset minut govornik ni smel prekoračiti. V skupini »dijaki« je zmagala Edith Tarman, dijakinja zvezne .gimnazije v Beljaku, drugi j-e bil Gerhard Leitner, Zvezni učni zavod v Borovljah, tretje mesto je zasedel Kunibert Raffer, I. zvezna gimnazija v Celovcu. V skupini »delovna mladina« je bil prvi Stefan Baumgartner iz St. Georgen /Lang-see, druga je bila Helga Krumpl iz Celovca, tretja pa Helga Povoden iz Sinče vesi. Sftoet doma i*t f*o metu NOGOMET . Prvič letos jie izvedla nogometna nacionalna liga, prvenstvene tekme tudi za velikonočne praznike. Branilec naslova za prvo mesto, mojster Rapid, je bil tokrat iprast in je moral svoje drugo mesto me-inijaiti z dunajskim Sportklubom, ki je proti Admiri-Energie zmagal kar z 2:0. Avstrija Dunaj, iki je odpravila zadnje moštvo na ■lestvici .in kandidata za izpad itz lige Wat-tensa s 4 : 1 si j.e s tem utrdila položaj na lestvici in vodi kot prva. Po dvajsetih tekmah za prvenstvo nacionalne lige je moštvo LAS K zasedlo četrto mesto in s tem postalo najboljši nogometni klub zveznih dežel, čeprav so igrali v Inns- brucku proti Wacker Innsbrucku neodilo-čano- 1:1. Pomagala jim jie pri tem nogometna. sreča, ker je celovška Avstrija izgubila v Gradcu iproti GAK 2 : 0. Razočaranje so doživeli' prijatelji nogometa v Železnem, Bregenizu in Salzburgu. SC Eisieratadt je igral na Dunaju proti Wadker Dunaj in je izgubil e 0 : 2 in s tem dolživel svoji prvi spomladanski poraz. Za dunajski Wacker pa je ta tekma 'pomenila vse, ker bo talko najbrž le ostal v prvi ligi, kaljti moštvo is e je s svojimi 18 točkami pomaknilo v sredino lestvice. Razočaranje je bilo veliko tudi v Bregenizu, iko je SW Bre-genz dosegel proti- zadnjemu na lestvici Donawitzu samo 0: 0. Poraz je doživela do- ma tudi salzburška Avstrija proti graškemu Sturmu 1 : 2; tisoči gledalcev so se vračali domov polni razočaranja. To jie bil že četrti poraz salzburških vijoličastih v spomladanskem tekmovanju. GAK — Avstrija Celovec 2 : 0 Nagli vodilni gol Gradčanov ipo Steringu (GAK) v peti minuti prvega polčasa, je bil povod za trdo igro, ,k;i je konec koncev pripeljala -do 'izključitve dveh igralcev Ste-ringa (GAK) in Schauflerja (Avstrija Celovec). Sele ko je sodnik Swofooda v 47. minuti dosodil proti Celovčanom enajstmetrovko — celovški igralec Bahr je namreč v ena.jstmetrskem prostoru dobesedno pokosil Philippa (GAK), s-e je igra nekoliko umirila. Igralci GAK so se zavedali, da je za njih ta tekma izredno važna, zato so zaigrali z vsem srcem. To jim je prineslo tudi zasluženo zmago. Pri Celovčanih se je odlikovala le trdo igrajoča obramba. SMUČANJE Francozom alpski pokal V francoskem Val dTsteru se je končalo tekmovanje za II. alpski pokal, iki iso ga tokrat v moški in ženski konkurenci prepričljivo osvojili Francozi. Za največje presenečenje jie poskrbel mladi Italijan Gustav Thoeni, ki je v veleslalomu opravil z vso svetovno elito. Moški — ekipno: 1. Francija, 2. Avstrija,. 3. Italija. — Kombinacija: 1. Peiniz, 2. J. N. Auger-t (oba Francija), 3. Thoieni (Italija. Ženske — ekipno: 1. Francija, 2. Avstrija, 3. Zah. Nemčija. — Kombinacija: 1. Rauter (Avstrija), 2. Lafforge, Jarot (olbe Francija). V odsotnosti nekaterih najboljših avstrijskih smučarjev so Karlu Schranzu podelili znak zlatega smučarja za zmage v svetovnem prvenstvu. Mladi slovenski komponist elektronske glasbe Mladi komponist elektronske, eskperini eritialne im liturgične glasbe Janko Jezov-šek iz Maribora j.e vzbudil pozornost ljubiteljev nove zvrsti v cerkveni in v elektronski glasbi v Nemčiji, Franciji in Angliji. Mladenič študira v Studiu za elektronsko glasbo- v Kolnu. Napisal je že več uspešnih kompozicij in posnel več plošč. Eno izmed njegovih najboljših del je nedvomno glasbena oprema za Sodobni balet, na katerem je plesala tudi slovita Dora Hoyer. Glasba je posneta na ploščo. Janko Jezovšdk je bil rojen leta 1945 v Mariboru. Njegov oče, ki je bil kipar, je takrat, ko je bil še čisto majhen, izdeloval veliko lutk za odre. In morda je prav tu vzrok, da ga čut do vizualnosti glasbenega teatra ni zapustil še do danes in piše baletno glasbo za velike svetovne odre — d asi ravno piše tudi »čisto absolutno« glasbo. Svojo glasbo še išče. Zdaj ga še ne zanima neki stil. To ni eksperiment. Je samo iskanje neznane dežele nepoznanih razsežnosti tonov. To skuša obvladati z raznimi aparati in elektronskimi možgani, katerih uporaba j.e danes še zelo draga. Čez nekaj desetletij bodo današnji elektronski študiji izglodali, kot recimo alkimistična kuhinja. V Nemčiji se vzdržuje sam. Igra orgle ter ima svoj ansambel, s katerim igra na pogrebih, v cerkvah, klasičnem baletu in podobno. Pot ga je peljala v Koln -preko nižje glasbene, nato srednje glasbene šole -s priporočili mariborskega konservatorija najprej v Zagreb za nadaljnji študij, kompozicije in dirigiranja. Iz Zagreba se -je napoti! najprej v Miinchen, pozneje v Frankfurt, sedaj je v Kolnu. S tekme med WSG Radenthein in WAC Igra se je končala z rezultatom 6:1. Re-bernig (Radenthein — drugi na levi) je z izrednim strelom pravkar dosegel drugi gol za domačine. I L. Ganghofer 43 Samostanski lovec_____________ »Bodi brez skrbi. Pri meni je že dolgo spet vse v redu in lahko delam kakor nekdaj. Toda zdaj, veš, taka sem samo, ker pač...« Zardela je. »Ali nič ne vidiš?« Objel jo je z enim pogledom. »Zefa! Zefa! O ti moj ljubi Bog!« je zajecljal in jo z drhtečo roko prižel k sebi. Tako sta sedela dolgo molče in strmela brezciljno v svetlo jutro. »O, zdaji je dvakrat hudo,« jie zamrmral. »Bo pač otrok bolečin, ubogi črviček!« »In fant? Kaj. počne fant?« Nasmehnila se je. »Kar spoznal ga ne boš več. Kakšen jie! Živ in zdravi Dobro mu je. Najboljše kosce prihranjujejo sestre zanj,. In Hudi drugače, Volfrat, ikako skrbijo za naju, ne morem ti povedati!« Solze so jo posilile, pa si jih je obrisala z rokavom. »Čakaj, grem ipo fanta, da boš sam videl.« On je pa odkimal in jo pridržal. »Pusti ga, Zefa, dokler se me vrnem.« »Kam si pa namenjen?« Tedaj jie opazila njegov zmedeni obraz in vzkliknila: »Kaj ti je?« »K valptu imoram, naznaniti se moram.« (»Volfrat!« je 'kriknila in se prestrašeno ozrla na vse strani. Besedo ji je vzelo; le s težavo 'je še vprašala: »Ali pač mora biti?« Volfrat je prikimal. »Nič ne pomaga, Zefa. Zbogom za -ta čas!« Oklenila se je njegove roke; miti besede mi mogla več spregovoriti. Oprostil se je in naglo odšel. Ko se je čez čas ozrl, jie stala Zefa še med vrati. Počasi je krenil dalje. Na ovinku ceste je spet postal; Zefa je stala še vedno na istem mestu. 'šel je dalje. Nekaj ljudi ga jie nagovorilo, toda samo prikimal je za odzdrav in stopal mimo. Kmalu je dospel do samostana. Valptova čakalnica je bila polna ljudi. Baš iko jfe vstopil Volfrat, je rinil gospod šluteman iz pisarnice starega kmetiča, ki se je jecljaj,e zahvaljeval in venomer priklanjal. »Že dobro, mož, že dobro!« je govoril valpet. »In če boš spet kaj potreboval, se kar oglasi.« Tedaj; je uzrl in spoznal šolarja. »Predobri Bog! Mar prav vidim? Volfrat, ti? Pojdi sem noter k meni!« Zgrabil ga je za roko 'in ga potegnil za seboj v pi-sarnico. Volfrat je zazijal in buljil v gospoda šlu-temana kaikor v živ čudež. Preden se je dobro ovedel, je že sedel v naslanjaču in na mizi pred njim je sedel gospod šluteman, zvoneč z nogami. Smejoč se si je tri valpet roke in hitel spraševati, ne da bi le na eno vprašanje počakal na odgovor. Presenečen je utihnil, ko j,e Volfrat smrtnobled nenadoma vstal. »Kaj je, Volfrat, kaj je?« »Govorki moram. A najprej se želim prav lepo zahvaliti za vse, kar sta dobrega prejela moja žena in otrok, in potem, potem bi rad povedal...« »Kaj neki? Kaj neki?« »Zaradi lovca, zaradi Hajma, tisti, ki ga je zabodel, sem bil vendarle jaz!« Gospoda Šluteman a j.e vrglo vznak. »Ali človek,« je jecljal, »to vendar ni mogoče!« »Je, je, jaz sem bil!« 'Valpet je nekaj časa buljil v šolarja, potem se je prijel za glavo in planil v pro-štovo sobo. Gospod Henrik je -vstal izza pisalne mize; vrata so ostala odprta in Volfrat je lahko čul vsako besedo. »Reverediissime! Pomislite! Pride vam zdaj tale Volfrat in se naznani in pravi, da je vendarle bil on, ki je zabodel Hajma.« »Volfrat?« je vprašal gospod Henrik ves v čudu in zmajal z glavo. »Da, Volfrat! Jaz sem tudi majal z glavo. A mož je tu in trdi, da je storil on.« »Toda Hajrno je pričal zanj: in lovci Imajo bistre oči!« »Mogoče se mu je smilil...« »Hajmo ne laže. Da, da, valpet, delali ste takrat možu krivico!« »Toda pri moji veri,« je jecljal gospod Šluteman, »saj stoji zunaj in trdi, da je on krivec!« »Ne razumem tega! Toda veste, kaj sodim? Mož vam je zameril, ker ste mu delali krivico. In zdaj bi vam to reč rad vrnil in pride im se pretvarja ter vam neikaij tvezi -in vas ima za tepčka ...« »Hudiča, da bi ga pri priči...« Gos,pod Šluteman je vzdignil pest, da bi udaril na mizo; toda še o pravem času se je premislil. »Primati -moram, da ravna drzno!« se je smehljal gospod Henrik. »Mož si upa preveč. Za norca vas ima, valpet! Tega ne smete trpeti!« »In tudi ne bom. Pa četudi . . .« Gospod Šluteman je planil s škrlatnordečim obrazom nazaj v pisarnico. Že mesece ga ni kuhala takšna jeza. Volfrat je stal zunaj >s široko odprtimi očmi, trepetajoč po vsem telesu, menjaje barvo pri slehernem dihu. Gospod šluteman mu je pomolil pest pod nos in zakričal: »Kajne? Zdaj te popada jeza! čakaj, falot, izbijem ti burke iz glave. Reci mi še enkrat, da si bi ti! Jeli! Zdaj, ti je vzelo 'besedo! čakaj! čakaj samo! Valpta boš vlekel za nos! Čakaj samo!« Gospod Šluteman je skočil k steni in potegnil za zvonec; -v izbo je stopil birič. »Primi falota! Marš z njim v klado! In dobro pri-vij!« Birič je prijel šolarja, ki je omahnil skozi vrata, kaikor bi bil pijan. Gospod Šluteman je 'požvižgal in ko se je birič vrnil, mu je prišepnil: A pazi majčkeno na njegovo hromo roko.« Birič je prikimal in ponovno prijel šolarja za vrat. četrt ure kasneje je že sedel Volfrat na dvorišču samostana na tleh, zvezan z rokami in nogami v kladi. Toplo sonce je sijalo nanj. Prileteli so vrabčki, ga radovedno ogledovali, potem pa zopet odleteli na streho. Skozi odprto okno samostanske celice se je začul m eh alk glas majhnih orgel. Preteklo je nekaj ur. Volfrat se ni ganil, čeprav ga je v kosteh peklo in hrbet bolel, je sedel kot zasanjam, iz oči pa so mu p° licu polzele debele solze. Ko je zazvoni,le- poldan, j,e prišel pater Severin s čutaro v roki in jo ipoložil na Volfiratove ustnice: »Na, pij!« N. I. MARAKIS: Težave na Formozi Vedno sem govoril, da je zia vsako priložnost treba Imeti iposebno metodo. Toda — naj začnem od začetka! Naš problem je tedaj, bd‘l Jauk Fu, eden najbolj znanih itihoitaipcev mamil na Formozi. Zato i so 'poslali mene in dva Kitajca iz posebne 'policije, da bi ga prijeli. Mala Kitajka Li Fej. naj bi .nam poma-i gala. Delala je v veliki blagovnici, v katere ogromnem skladišču je bilo tajno skrivališče tihotapcev. Zamislili smo si, da ga bo ona pripeljala v skrivališče, kjer bi ga mi čakali. Vse je šlo kot 'po maslu do zadnjega treimutka. Li Fej ga je kot navadno pričakala z .ljubeznivim nasmeškom. »So fantje prišli?« je vprašal. »Seveda, in nestrpno vas čakajo!« .»Gotovo gre za- večjo pošiljko.« »Ne vem. čakajo vas na sitarem mestu. Taikoji lahko greva.« Peljala ga je k vratom, jih odprla in se . umaknila, da hi šel pred in jo. Mi 'trije smo z nabitimi pištolami -nestrpno čakali. Kovček z mamili je ležal na kanapeju pri. vratih. Vse je 'bilo videti tako preprosto. Toda... Jarnik Fu nas je opazil že pri vratih. Z levo. roko je izgraibil kovček, nato pa je hitro potegnil revolver in ,streljal. Takšne brzine dotlej, še nisem videl. Odjeknili so trije streli. Krogla mi je šinila -mimo ušes. Tudi sam sem streljal. Pa prepozno. Že je stekel iz sobe in zaklenil vrata. Slišal sem še en strel. Bilanca je 'bila strašna: mala Kitajka in oba moja pomočnika so bili mrtvi. Jank Fu .je izginil, kot da se je vdrl v zemljo. O vsem tem sem iraiziimišlja!, ko sem pozneje letel nad Rumenim morjem. Pred j dvema dnevoma- me jie poklical šef in mi povedal, da moram spet na Formozo zapadi tiste zadeve. »Ali veš, George, da se je Fu spet pojavil? Bi ga to pot lahko likvidirali? Imam odličen načrt. Imenoval se boš Barry Gordan, ki je nekoč delal s Fujiem. Sedaj je speit začel. Prijeli, smo ga, pa tega nihče ne Ve- Podoben si mu im ga boš zato zamenjal na naslednjem sestanku s Fujem.« »Prav, grem!« # Ko sem bil spet v letalu, me je nenadoma 'iztrgal iz razmišljanja sosedov glas: »Ne imenujejo je zaman Formoza. Veste, kaj to ime pomeni? Lepotica!« Pogledal sem skozi okno. Letalo j,e začelo počasi izgubljati višino'. Slika je bila krama. Sosed pa, ni, ostal samo pri tem. Začel me J'e spraševati, če grem prvič na Formozo? Kaj sem po narodnosti? In tako naprej, vse do pristanka. Komaj sem .se ga otresel. Pri izhodu iz letališča sem obstal, da bi si prižgal cigareto. Neznana roka mi je ponudila vžigalnik. »Lepa hvala, zelo ste ljubeznivi,,« sem rekel drobnemu, elegantno oblečenemu Kitajcu. »Danes j,e 28. september,« jie rekel. Tako j,e bilo dogovorjeno, da se začne razgovor. Bil j,e Fujev človek! »Vem,« sem nadaljeval, »danes slavi Formoza dan cvetja.« Komfuki — tako je bilo namreč temu Kitajcu ime — ,se je približal in -zašepetal: »Pohitiva, gospod, avto že eaika!« Odpeljala sva se k obali. Tu naju j,e prevzel motorni čoln in čez pol ure sva že bila na majhnem otoku, gosto poraslem s tropskim rastlinjem. Zdelo se mi je, da skozi vejevje preži .stotine pogledov. Nazaj pa nisem več mogel. Peljali so me skozi grmovje do dobro- skrite zgradbe. Vrata so bila odprta, toda komaj, sem vstopil, me je močan udarec zvrnil na tla, Smeh in spet uda- rec po desnem ušesu. Skušal sem se dvigniti, pa me je naslednji udarec povsem omamil. »Dovolj ima, za zdaj, otroci!« Pomagali so mi, sesti. Tri pištole so bile naperjene vame. Jank Fu je sedel v naslonjaču, zraven njega, pa se j;e smejal Kitajec z letališča. »No, spet smo se srečali! In kot vidiš, Jank Fu ne pade tako lahko v past. Da si ne bi -zaman mučil svojih možgančkov, ti, bom povedal, da je Barry Gordo-n pobegnil in nas o vsem obvestil. Pa tudi brez njega bi -tvoj gobec vedno spoznal. Tedaj si ušel usodi, sedaj pa menda veš, ‘kaj te čaka!« Vedeli sem, kaj, m,e čaka, nisem pa mogel vedeti, kalkšen način si bo izbral, da me odstrani. »Si kdaj slišal za piirainhe?« Zgrozil sem se »Od kod na, Formozi piirainhe?« »Točno! Tu ni piiranh, pa so zato moru-ne še hujše. Sesajo kri iin šoipljejo meso. Z njimi- sem napolnil poseben bazen.« Razmišljal sem, kaj naj, napravim proti tram pištolam. Kolt so mi vzeli, ko so me preiskali, V rezervi pa sem imel skrit lug-ger, privezan na stegno. Moral sem poskušati, da. se rešim. Sicer pa j,e bolje, da me ubijejo takoj, kot pa da me vržejo v bazen z moruinami. »Kdaj me boš vrgel ribam?« »Se ti talko mudi?« »Želel bi pokaditi, 'poslednjo cigareto.« Ponudil mi, jie eno-, pa so mi roke tako drhtele, da sem jo- izpustil. Sklonili sem se, da bi, jo pobral. V tistem hipu sem izvlekel revolver ih streljal, enkrat, dvakrat. Dva Kitajca sita padla, tretji pa jie ustrelil. Krogla mi je švistni-la tik -mimo obraza. Spet sem ustrelil. Zarjiul jie in padel. »Sedaj ipa obračunajva midva, Jauk Fu!« Pa nisem utegnil nadaljevati. Nenadoma se mu jie v roki, pojavila, pištola din krogla se mi jie zarila v roko. Zastokal sem im izpustil pištolo. »Kljub vsemu ne boš ušel morunam!« Ni me hotel uibiiti. Želeli j,e videti, kako ribe žrejo moje meso- in kako v največjih bolečinah umiram. Čutil sem, kako se mi je zlival hladen znoj. po hrbtu. Vtem pa zaslišim sem od vrat klic: »Sedaj, je dovolj! Roke kvišku!« Hotel sem se vreči na tla, ko sem zaslišal strel. Fu je sicer še Skočil pokonci,, a se je MOJMIR GORJANSKI ^EcLtaaiea Pomladni viharji šumijo in zarja na vzhodu gori, pod oknom razgrinja se jutro iz pravkar umrle noči. Raztrgajmo misli dremotne, razgalimo temne noči, pozabimo ure prečute in blodnje mrtvaških oči! V molku brez vsake besede strmimo v to čudo sveta, pred nami se trgajo sence in legajo trudno na tla. Čemu bi jokali in pesmi pretakali z vinom v obup, čemu bi še temne bolesti grmadili s kupa na kup? Kaj čakamo nemo? Mar vina, da spet potopimo bolest, da staro življenje začnemo brez sonca, brez ciljev in zvezd? Vso žalost raztresimo v sonce in, veter, do dne nas prevej, zdaj v novo življenje stopimo in svetlo živimo naprej! V dolgih požirkih je srkal šolar vino, dokler mu ni pater vzel čutare rekoč: »Počakaj majčkeno, ne spij kar vse naenkrat, sicer boš še pijan!« Postavil je čutaro na ^a, dal roke v bok in sopihal. Resnično, pater Severin je v teh nekaj mesecih storil v,se, kar je bilo v njegovih močeh, da bii obranil od Boga damo mu telesno polnost. Tistih -par kilogramov, ki jtih jie izgubil na gorskih potovanjih, je ponovno pridobil 'nazaj. »Mnogo -znoja sem pretočil... o- jej,!« je dejai, seveda je z Volfratom vodili čisto enostranski razgovor, saj je pater Severin govoril sam, Volfrait jie le molčal. Toda, lePo je pa l,e bilo zmerom ta,m gori . .. ! No, sedaj j.e -pač konec s hribolaistvom. Veš, sedaj moram dan za dnem stati v kuhinji. S Patrom, glavnim kuharjem jie tudi težava. v vročini razganja človeka kot testo v P^hvi,.. £cg storiti! Tudi se mora, mu-Cllti s sopiham jem. Iin celo teloh mu ne po-jttaiga več! Je pač križ!« Vzdihujoč j.e pobral čutaro s tal. »Tako, pij zopet malo!« Volfrait je pil, in ko je bila -čutara pra/z-ba. je pater Severin odšel. »Na večer pridem spet!« . Toda -ta je obljubil nekaj, kar mi mogel '^polniti. Ko se j,e sonce umaknilo s streh, ltl ko j-e med visoko zidovje samostanskega Vlorišča legal mrak, je Volfrat, ki je pogledal gor, zagledal -pred seboj gospoda Henrika. »No? Se ti n,e zdi, da stvar traja že predolgo?« Volfrat zmaje z glavo. »Ah, dragi, dobri 8^'pod! Tu sedim rad, dokler se ne onesve-'hi- To vendar ni. nobena kazen.« »Talko? Meniš?« Gos,po d Henrik se je usedel na klado,« »potem te moram spomniti na nekaj. Ali nisi plačal greha s kesanjem, krvi s krvjo. Ali nisi za življenje, ki si ,ga hotel vzeti 'lovcu, skoraj plačal s svojim lastnim? Ali te ni, nekdo, ki je pametnejši od vseh sodnikov tega sveta, vtaknil pol leta v klado? Ali ne boš moral nositi celo svoje življenje trajno -znamenje? In kozorog, katerega, si dovolj drago odkupil... s smrtjo svojega otroka. Bi te mogel kaznovati strožje?« Volfrat jie povesil glavo. »Glej, še nihče, ki j,e sejal slabo seme, ni žel polnih klasov. Dobro zrno rodi le zdravo seme. Ni treba namreč le lastnega skednja polniti, sejati moramo znati tudi tam, kjer drugi žanjejo!« Da, da, gospod, to j.e prava, čista resnica. Kaj, bi; bilo sedaj z menoj, če ne bi bilo dobrih ljudi na svetu!« »Ja, Volfrait, to ti rečem zmerom, potem tudi nikoli ne boš pozabil, da si moramo pomagati in biti dobri do drugih, strogi pa do samega sebe. Menim, ti si okusil, kako težko iin okrutno je življenje in kako tega ali onega teži, kot da bi se vlegla nanj cela gora. če srečaš takega nesrečneža, pomagaj mu hitro... ne vrzi nanj še kamna, temveč mu pomagaj, nositi njegovo 'bremel Boš videl, da bosta dospela oba na sončni prostorček, kjer -se bosta- mogla odpočiti in oddahniti za nadaljnjo pot.« »Da, gospod, da!« je dejiail Volfrait in z vlažnimi očmi pogledal gospoda Henrika. »Toda, kako naj pomagam, skrivljeni prsti slabo prijemajo.« »Koristiti in na dobro obračati moreš tu- di s 'pohabljenimi rokami. Da je le srce na pravem mestu! In delati še boš tudi mogel za ženo in otroka. Le pripravno delo moramo najti zate.« »Bog vam ipovrnii, gospod, Bog vam povrni!« je jecljal Volfrat. »Vidite in tako sem sii mislil, za vozača v rokih bi bil še kar dober.« »Talko? Ali si Ikdaj, že delal v jami?« Sollar je odkimal. »Potem bo težko šlo. Vsakega dela se je treba učiti. Mislim, da boš moral ostati v solarni. Kuriti in variti seveda ne boš več mogel: toda na delavce paziti in kotle pregledovati in rovašiti, to ti ne bo pretežko. Boš pri tem tudi nekoliko več zaslužil. Stari paznik si želi miru, koliko ima on, veš sam. In zdaj vstani!« Gospod Henrik je vstal in odprl klado. Volfrat jie obsedel na tleh in se ni ganil; samo strmel je v prošta in lovil neke besede Gospod Henrik ga je moral prijeti za roko in mn pomagati na noge. »Pojdi, Volfrat, pojdi! Žena te čaka doma in bo v skrbeh, alko te predolgo ne bo. Zgani se in ipojidi domovi« Volfrat je stal z upognjenim hrbtom; od sedenja v kladi je odrevenel; toda kazalo je, da tega ni čutil. »Domov? Domov?« je jecljal s pridušenim glasom. »Kje sem pa doma? Recite v nebesih, pa vam bom verjel!« »Pozneje kdaj!« se je nasmehnil gospod Henrik. »Za sedaj še v svoji hiši. Kje pač drugje? Zdaj pa odidi in Bog s teboj!« Odvedel jie šolarja k vratom in ga potisnil na cesto. Prečuden obed v Birmi Birma je danes samostojna država v jugovzhodni Aziji. Neka Evropejka, ki tam že dalj časa živi, piše o zanimivem prizoru, ki ga je gledala: Popoldne po malici sem sedela na vrtu in krpala (mašila) očetove nogavice. Naenkrat se meter proč v travi odpreta dve luknjici, iz njiju pa se usujeta dva roja letečih mravelj. Povedati vam moram, da so to bile tiste bele mravlje, ki so grozno škodljive. Požro nam vse, kar ni iz železa: lesena vrata, okna, strešno tramovjie, obleko, knjige, čevlje! Da, še celo v zemlji, kamor se skrivajo, požro drevesom im rastlinam korenine! Pravimo jim tudi termiti. Enkrat na leto pa te mravlje ipočrne in dobe krila, potem pa v rojih privre iz zemlje in letajo nekaj; dni okoli. Nato jim peruti odpadejo, mravlje še malo lazijo po zemlji in poginejo. Dostikrat pa nimajo časa, da bi same od sebe poginile. Birmani jih namreč love, malo opražijo in pohrustajo kot naj,boljšo slaščico. Tedaj ko zapuščajo svoje zemeljske luknje, pa derejo mravlje iiz zemljie v gostem nepretrganem curku. Pa vendar v zrak ne pridejo vse; preveč je .gostov’, ki jih pridejo pozdravit! Komaj namreč sta se luknjici odprli in so zamigljale krilate mravlje, že je završalo po zraku dkoli moje glave stotine pisanih indijskih ptičev in šavsalo po mravljah, da sem slišala, kako so cmokajo zapirali kljunčke. Sedela sem čisto mirno, da ne bi ptičev splašila; no, pa se zame še zmenili niso. Prilezle pa so k luknjicam tudi štiri krastače, se udobno usedle k odprtinam in požirale sladko malico, da so se nažrle prav do grdega. Sama ne vem, odkod sta priskakljali tudi dve siamski mačici in jeli žurno obedovati, tako da so se jim ptički zaletavali prav v dlačico, ne da bi se ju bali. Kdo bi se potem čudil, da so se nad mravlje spravile tudi moje kokoši in piščanci in še udomačene ptice pevke! Roj je trajal kakih dvajset minut, pa kakor jie minil, tako so izginili tudi gostje: ptice, krastače, mačke, kokoši in nobenega sledu ni bilo več po sladkem obedu. zrušil kot pokošen. Rdeč madež se je hitro širili po- srajci. Osuplo sem se obrnil. Pri vratih je z avtomatom, ki se je še kadil, stati moj, sopotnik iz letala. »Inšpektor Gordan! Vaš šef me j,e, ko je Gordan pobegnil, poslal, da vam pomagam v težavah. Spremljali smo vaš čoln. Morda sem prišel pozno, glavno pa, jie, da se jie vse srečno 'končalo.« Volfrat se je opotekel nekaj korakov po ipoti. Ko je čul, da so se za njim zaprla vrata, je prestrašen jeknil: »Jezus Marija! Zdaj sem pa čisto pozabil...« Planil je nazaj in začel biti s pestmi po plohih. »Gospod! Gospod! Pustite me noter, rad bi se vam zahvalil...« »Zahvali