"Amerikanski Slovenec"
DELA ŽE
51
LET ZA SVOJ
NAROD V AMERIKI.
Amerikanski Slovenec
'S t
O An
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. & DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)

ŠTEV. (NO.) 18.
-y	"	=
"f* K .• "L •• v®	/\ • i
CHICAGO, ILL., TOREK, 27. JANUARJA — TUESDAY, JANUARY 27, 1942
LETNIK. (VOL.) LI.
NA FILIPINIH VRGLI ZA-VEZNIKI JAPONCE NAZAJ
Japonci si priborili pristanek na treh novih krajih. — Avstralija se čuti ogrožena. — Thailand napovedal vojno Angliji in Ameriki. — Boji na Malaji.
Washington, D. C. — Med
tem, ko so se preko celega širnega Orienta vršili koncem tedna živahni spopadi med zavezniškimi in japonskimi silami, so pa na filipinskem otoku Luzo-nu dosegle ameriško-filipinske. čete velik u*peh, ko so z odločnim protinapadom vrgle Japonce nazaj ter jim pri tem zadale ^občutne izgube.
Bojišče na Dalj njem vzhodu se je znatno razširilo, ko so Japonci vrgli svoje čete v akcijo na novih točkah. Izkrcanje so si te čete izsilile ob vzhodnem obrežju otoka Borneo, dalje na jugovzhodnem koncu otoka Celebes, ter na par manjših otokih vzhodno od Nove Guineje. S tem, ko so si Japonci priborili oporišče pri Novi Guineji, se čuti Avstralija direktno ogrožena od vojne ter je zato nemudoma dala močneje utrditi svojo obalo in se je istočasno obrnila na Ameriko in na Anglijo, naj ji pošljete pomoč v vojnem materijalu.
V vojn« je uradno stopila nova. država v Orientu, namreč Thailand (Siam). Ta država, ki leži med francosko Indo-Kino in med britansko Burmo, je bila itak že zasedena od japonskih čet in kot posledica tega so britanski aeroplani bombardirali zadnjo soboto njeno prestolico Bangkok. Drugi dan je nato ta država napovedala vojno Britanski in Ameriki ter, kakor trdi poročilo, poslala 100,000 vojakov za napad na Burmo.
Na malajskem polotoku nadaljujejo Japonci s svojim silovitim napadanjem, a britanska o-bramba se je zadnje dni nekoliko ojačila in ustavila japonsko prodiranje.
Gori omenjeni uspešni protinapad na Filipinih so Amer5-kanci izvršili na svojem desiem krilu. Japonci so namreč koncentrirali svoje sile na levem krilu in to je poveljnik MacAr-thur izrabil, da je odredil naskok na --rugem koncu.
SLADKOR PRIDE NA KARTE
Prihodnji mesec ga dobi oseba po en funt na teden. *
Washington, D. C. — Kmalu po začetku prihodnjega meseca se bo po vladni odredbi pričel deliti sladkor na karte, kakor je zadnjo soboto objavil administrator za cene Henderson. Kot je v načrtu, bo upravičena vsaka oseba do enega funta na teden. Obenem se je povdarilo tudi, da se bo ostro nastopilo proti tistim, ki bi skušali kupi-čiti in skrivati zaloge tega živila. Henderson je omenil, da je patrijotična dolžnost vsakogar, a zniža uživanje sladkorja vsaj za em? tretjino.
-o--
PREDLOG ZA AEROPLAN-SKO TOVARNO V CHICAGI Washintgon, D. C. — Kon-gresnik Sabath se je v petek izrazil, da bo ta teden stavil v zbornici predlog za nakazilo 100 miljonov dolarjev, da se zgradi v Chicagi ali okolici tovarna za izdelovanje aeropla-nov. Kakor je dejal, ki bilo to mesto zaradi svoje središčne lege izredno pripravno za tako tovarno.
12 IN POL MILJARD ZA AEROPLANE
Washington, D. C. — Poslanska zbornica je zadnji petek enoglasno odobrila predlog, po katerem se nakazuje 12 in pol miljard dolarjev za graditev bojnih aeroplanov za armado. Ogromna svota je potrebovala manj ko štiri ure, da je bila odobrena, in predlog poslan senatu. S tem zneskom se je doslej nakazalo za oboroževanje skupno nad 87 in pol miljard; zadnja vojna je nasprotno stala vsega skupaj 22 miljard.
RUSIJA SE VEDNO NEVTRALNA NAPRAM JAPONSKI
Tokio, Japonska. — Japonski zun. minister Togo se je izrazil zadnji petek v parlamentu, da je njegova vlada prejela od sovjetske vlade zagotovilo, da se bo Rusija držala nevtralnostno-ga pakta, sklenjenega z Japonsko. Ni torej nevanosti, da bi prišlo do spopada med tema dvema deželama, s čimer je cela situacija precej svojevrstna: Rusija pušča Japonsko pri mir«, da ta lahko nemoteno vodi vojno proti njenima zaveznicama Ameriki in Angliji, Japonska pa nasprotno ne dela Rusiji ovire pri bojevanju proti njeni zaveznici Nemčiji. Lahko bi se nekako reklo, da je vsaka od njiju istočasno svoja lastna zaveznica in sovražnica.
-o-
PREISKAVA O KATASTROFI NA HAVAJIH KONČANA Washington, D. C. — Komisija, ki jo je imenoval predsednik Roosevelt, da preišče, kje je bila krivda, da so Japonci s tako lahkoto razbijali po Havajih prvi dan njih napada, 7. decembra, je končala svoje delo in nje načelnik, vrhovni sodnik Robert, sestavil poročilo o ugotovitvah, ki ga je predložil predsedniku. U njem se meče krivda zlasti na dva voditelja namreč na admirala Kimmela in na generala Shorta.
-o-
ANGLEŽINJE NE BODO SMELE PREMENITI DELA
London, Anglija. — Po novi odredbi, ki je bila izdana zadnji petek in stopi v veljavo 16. februarja, se bo moralo okrog dva milijona angleških žensk, v starosti 20 do 31 let, držati dela, ki ga imajo, ter ga ne bodo smele premeniti brez izrecnega dovoljenja posredovalnice za službe, ki je pod upravo delavskega ministerstva. Delodajalcem bo istočasno prepovedano vsako oglaševanje za uslužbence.
»
Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine.
Nemška zimska črta prebita
>
NAZIJI SE MORAJO UMIKATI NAJELI FRONTI
Sovjeti trdijo, da sA prebili črto, ki so jo nameravali nazijl držati preko zime. — Velik napredek na severnem delu fronte. — Ifitler baje zapustil Smolensk.
SHOD KLUBA "LJUBLJANE" SIJAJNO USPEL
Minister Snoj je v svojem velikem dve in pol ure trajajočem govoru podal pred vojno in sedanjo tragično sliko domovine.
PO KAT. Sj/ETU
—	London, Angliji. — Neki nemški škof, po im<£iu Borne-vvasser, je pokazal toliko junaštva. da je javno ožigipsal nazij-sko zatiranje katolicizma kot "brutalen, neprestan * boj proti Kristusu, cerkvi in njenim ustanovam, ki imajo slovesno garancijo od vlade."
—	Vatikan. — S Portugalske je prispelo porodilo, da je priplula tja iz Amerike ladja, otovorjena z živili zi Vatikan. Živila bodo dostavljena semkaj čim najprej mogoče. Živila je v Ameriki nakupila posebna komisija, poslana iz Vatikana.
—	Montreal. — Hljub velikim oviram, na katere so zadeli misijoni v Afriki zjujadi vo^ne, je tamkaj red BelHTOčetov krstil tekom zadnjega leta celih 200,000 izpreobrnjencev. Skup-* no število oseb, "ki jih je izpre-cbrnil ta red, znaša do dva milijona.
—	Minneapolis, Minn. — Dijaki sv. Filipa višje šole so nedavno prisostvovali slovesni maši, ki se je darovala po bizan-tinsko-slovanskem obredu. Pridigar je pri tem povdarjal enotnost katoliške cerkve, češ, da ni ta niti latinska, niti grška, niti slovanska, marveč le katoliška.
-o-
NA KONFERENCI 5>E KONČNO SPORAZUMELI
Rio da Janeiro, Bralizija. — Vseameriška konferenca, ki zboruje tukaj, je zadnji petek končno sprejela resolucijo, v kateri je vseh 21 ameriških republik zavzelo enotno stališče naprarr državam osišča. Predno pa je bila ta resolucija odobrena, se je moralo nje besedilo dokaj iz-premeniti, da je bilo sprejemljivo za Argentino in Čile. Kot se'
Moskva, Rusija. — Obrambna črta, ki so jo nameravali Nemci držati preko zime, je že na številnih krajih prebita, kakor trdi rusko poročilo tega ponedeljka, in sovjetske čete so pognale nazije zapadno od Moskve že daleč preko nje.
Rusi v polni meri izrabljajo strahovito zimo, ki je zajela celo Evropo, ter je taka, kot je že ni bilo več desetletij, a je še posebno občutna ravno v Rusiji, in s tako vzdržnostjo pritiskajo na umikajoče se Nemce, da jim ne puste nikjer časa, da bi se na novo utrdili. Njih uspeh je znaten zlasti na severnem delu bojišča, in so tamkaj, kakor se je poročalo koncem tedna, komaj nekaj nad sto milj oddaljeni od Lat vi je.
Mesto Smolensk je že tako resno ogroženo, da je, kakor se sli-ŠT, prestavil Hitler svoj glavni stan od tamkaj v Minsk, ki je 200 milj bolj daleč proti zapadu ter leži blizu stare rusko-poljske meje.
Uspešne napade izvajajo sovjetske čete tudi v Ukrajini ter so v Donecovi kotlini zavzele zadnje dni več mest.
-o-
EVROPO ZAJELA REKORDNA ZIMA
Bern, Švica. — Po celi Evropi je pritisnila te dni nenavadno ostra zima. Tako na pr. prihajajo z Ogrske poročila, da je padlo tamkaj živo srebro na 31 stopinj F. pod ničlo ter, da divjajo obenem siloviti snežni viharji. V švicarskem mestu Ba-selu so imeli 11 stopinj pod ničlo. kar je tak mraz, da ga niso imeli podobnega že sto let.
zdaj glasi, resolucija sicer priporoča republikam, naj prekinejo diplomatske odnošaje z državami osišča, a se v njej ta čin direktno ne zahteva.
VESTI 0 D0M0YIHI
Tiskovno poročilo poslaništva kraljevine Jugoslavije objavlja članek uglednega bostonskega lista "The Christian Science Monitor", v katerem razlaga pisatelj, kako "osvoboditelji" monopolizirajo "Jseodvisno Hrvatsko". '	; . . ^ ^MM
vami osišča, a se v njej ta čin vo za Argentino in Čile. Kot se direktno ne zahteva.
POSLOPJA RASTEJO V WASHINGTONU KAKOR G OBE
Chicago, 111. — (Izvirno) — Nedeljski veliki shod, ki ga je sklical Klub "Ljubljana", kateri je povabil kot glavnega govornika gospoda ministra Franca Snoja, ki se je te dni vrni iz Londona, je sijajno uspel. Program se je za kake pol ure zakasnil radi tehtnih zadržkov pri pripravah. Toda to so male običajne malenkosti. Program sam pa je sijajno izpadel in dosege) svoj namen.
Program je otvorilo pevsko društvo "Adrija" z ameriško himno in nato s slovensko. Zapeli so še par narodnih pesmic
zakar jih je občinstvo nagradilo z naudušenim aplavzcm. Za tem je prikorakal v dvorano krožek Kluba "Ljubljane*" v narodnih nošah, kar je napravilo lep utis. Zavzeli so sedeže ospredju med častnimi gosti. Predsednik kluba je pozdravil na to častne goste in občinstvo. Za njim je pozdravil navzoče č. g. p. E. Gabrenja, župnik pri sv. Štefanu. Nato je nastopil sloveči "Prešernov" kvartet z zbirko lepih domačih narodnih pesmi, kar je vsem zelo ugajalo. Za njimi pa je nastopil mladi umet-(Dalje na 4 strani)
Zaradi velikega pomanjkanja prostorov za čimdalje bolj te množeče vladna urade morajo v Washingionu stalno graditi nova poslopja. Na gornji sliki se vidi eno takih novih poslopij, ki pa ima le začasni značaj.
(Dalje) Delo dveh bratov
Hrvatska narodna zavednost je razmeroma nov pojav. Razvil se je največ v zadnjih petdesetih letih kot posledica delovanja obeh bratov Radičev, "Antona in Štefana, med katerima je bil zadnji mlajši in delavnejši.
Štefan Radič je bil v mnogo-čem genij. Bil je politik, pevec, pesnik, pisatelj, časnikar in upornik. Osnoval je Hrvatsko Seljačko Stranko in delal skoraj samo s kmeti. Vzel je Nepismene kmete, nedavno osvobojene iz sužnosti in jih spremenil v narod. Napravil je več za dvig hrvatskega nacionalizma kakor vsi profesorji in 'intelektualci', ker je delal s kmeti, ki predstavljajo 85% naroda.
Radič je bil ubit, a njegov ugled in	stranka sta
živela še naprej. Dr. Vlatko Maček je povzel njegovo mesto in si pridojnl še več zaupanja med Hrvat^Kim narodom in še večjo vdanost, kot jo je uživa1. Radič.
Končno je Hrvatska postala v Jugoslaviji "avtonomna", a Maček je s svojimi tovariši iz( Seljačke Stranke dobil mesta v vladi v Beogradu. Samo oni so bili pooblaščeni govoriti v imenu Hrvatov. Politični pripadniki terorista Ante Paveliča sploh niso imeli nobenega pomena.
Hitlerjeva ponudba odbita
Ko je Hitler porušil Jugoslavijo, je ponudil Mačeku, naj bo lutka-poglavar neke lutke-Ne-odvisne Hrvatske, toda kmečki vodja je to odbil. Potem so pripeljali Hitlerju v službo Ante Paveliča, zagrebškega odvetnika, ki je bil prej deset let Musso linijev gost in plačanec Italije. Tudi Pavelič je ponudil dr. Mačeku sodelovanje, toda kmečki voditelj je vnovič odbil. Iz tega razloga je odšel v zoper.
Prav tako so tudi vsi vodilni člani hrvatske kmečke stranke odbili in niso hoteli sprejeti sodelovanje s Paveličem in Hitlerjem. Dali so izreden primer vernosti idealom. Čeprav je bilo nekoliko manjših odpadnikov, Mačekova stranka, ki zajema skoraj vse kmetištvo, ni dala nobenega važnejšega kvizlinga. Pooblaščeni voditelji Hrvatske so rajši odšli v zapore ali v prisilna taborišča, kakor pa da bi izdali svoj kmečki narod, hitler-jevemu in nacijskemu despotiz-mu.
Redko kdaj v zgodovini je mogoče najti lepši zgled vdanosti, kot jo je večina hrvatskega kmečkega prebivalstva pokazala do svojega voditelja dr. Mačeka ali dr. Maček do svojega naroda. Mussolinijev plačanec Pavelič je samosilnik med Hrvati. On ni le proti-demokrat temveč tudi proti-kmet; on je proti malemu narodu, proti kmečkim množicam; on je podjarmljeva-lec Hrvatske in ne njen osvoboditelj.
Takoj, ko je Pavelič dobil oblast v svoje roke, je privedel skupino svojih pomagačev, ki jih je svečano predstavil narodu. Skoraj vsak vodilni član je bil terorist iz Italije. Zares, teroristična pripravljenost je bi-'a njihova edina kvalifikacija. Dobili so pravico biti "firerji" ljudi in žena "Neodvisne Hrvatske", tako in zato, ker so se izkazali pri metanju bomb, streljanju in mučenju. Opisujoč svoje hlapce se je Pavelič mnogo trudil, da poudari njihov inozemski 'trening'.
Proti Židom in prostozidarjem
Med prvimi Paveličevimi deli je bilo objavljenje iztrebljenja židov in prostozidarjev. To politiko izvaja s strašno neusmiljenostjo. Po nacijskem zgledu je	— mladi*
no' in 'ženske vstase'. Organiziral je hrvatsko nacijsko stranko in je imenoval vstaška stranka. Svojo državo imenuje "vstaška Hrvatska".
Zagrebški listi poročajo od časa* do časa imena nekaterih članov hrvatske kmečke stranke, za katere pravijo, da so pristopili k Paveličevim vstašem. Ni jasno, kako je prišlo do njihovega vstopa in kakšni so bili razlogi za to. Verjetno je, da je njihova večina bila prisiljena, nekateri pa, bi skoraj verjel, so v nekakem navdušenju spričo osvobojen j a iz 'beograjske dominacije' in spričo tega, da imajo "svojo lastno" državo, storili tako. Ta nova stvar, da prvič v vsej zgodovini služijo neki svobodni Hrvatski, da razvijajo hrvatske zastave, uporabljajo hrvatski denar, korakajo v hrvatskih uniformah, kličejo hrvatskim športnim klubom, lahko primarni občutljive Hrvate.
Če so bili mnogi od treh milijonov ameriških kolonistov 1. 1776 primamljeni s prividom svobode, je jasno, da ta privia lahko primarni mnoge Hrvate, čeprav oni ne odobravajo ne Hitlerja ne Paveliča. Prisotnost Mussolinijevih vojakov v celem nizu vasi in mest gotovo ne potrjuje vtis neodvisnosti. Razen tega je Italija prisvojila mnoge najboljše pokrajine. Pa vendar, navzlic sovraštva Hrvatov do Italije, mnogi Hrvati beže v Italijo, da najdejo zavetje pred svojimi hrvatskimi "osvoboditelji", ker so okolnosti v "Neodvisni Hrvatski" strašne. Tudi gospodarska "neodvisna" Hrvatska je neodvisna od svojih sosedov.

— Ko sedamo k zajutrekii, kosilu ali večerji, naj nam stopijo pred oci ubogi reveži v stari domovinL Bog ve, ali imajo oni, kako akorjico kruha, da bi jo zavžili? Pomagajmo jim, zbirajmo za nje prispevke!
AMERIKANSK1 SLOVENEC
Torek, 27. januarja 1941
di na svetu d^jo zidati le na večno veljavnih načelih. Vse kar korenini v svetu, se s svetom spreminja in obdrži veljavo le tako dolgo, dokler svet svojega mnenja ne spremeni. Ali naj dokazujem iz vsakdanjega življenja, kako se mnenje sveta izpreminja?
Papeštvo stoji na Petrovi skali, korenini v večnosti. Predstavlja načela, ki niso od danes do jutri. Z njimi se udeležuje tudi sedanje vojske in opozarja na zlo, ki vojske ustvarja. Če svet papeža noče poslušati, ni papeževa krivda. Krivda je na svetu, ki tako kruto zlorablja svobodo, prostost volje, ki mu je z njegovo naravo vred dana od Stvarnika.
Pravijo, da bo vojsko odpravila demokracija. Pa se že oglašajo drugi s pripombami, da sama demokracija ni dovolj, da mora pač biti prava demokracija, če ne, ne bo nič. Tretji prihajajo in postavljajo vprašanje: Kaj pa je prava demokracija? Potem se javljajo taki, ki razlagajo delavsko demokracijo in kmečko demokracijo ali sploh demokracija delovnega ljudstva. In zopet: Kdo pa vse spada med delovno ljudstvo in kdo ne spada? In tako gre naprej iz vprašanja v vprašanje, odgovorov je pa lahko devetstode-vetindevetdeset.
Papež se udeležuje vojske pod znamenjem Večnosti, ker ve, da iz Večnosti prihajajo božje ideje, božji zakoni. . Kdor kaj da na božje zakone, bo imel za vsak problem blo-dečega sveta en sam odgovor. Bog je nad nami in če bo svet skušal urejevati svoje zadeve brez Boga, bodo zmede toliko večje, kolikor bolj se bo svet bahal s svojim takozva-*nim — res: takozvanim! — brezbožnim napredkom.
Takile so papeževi kanoni: "Novo moralo, brez vsakega ozira na božje zakone, si ustvarja vsaka država sama. Zato so vse vezi, ki naj bi družile eno deželo z drugo, odvisne od volje diktatorjev ..
Taki in podobni so njegovi kanoni — pa kdo jih hoče poslušati...?
V usodno zgodovinskih dnevih preizkušnje živimo. Ameri-kanci smo. Amerika ne bo poražena, ako prav zahrbtno napadena od strani Japonske po, Žnorci, Hitler jeviga barbarizma. Kot Amerikanci slovenskega pokoljenja, se moramo zavedati, da je Amerika domovina demokracije, prostosti in svobode in kot svobodoljubni Amerikanci, lojalni državljani, imamo Slovenci v tem odločilnem, zgodovinskem trenotku sveto 'olžnost, braniti z vsemi sredstvi, kar nam mogoče, tudi s svojim življenjem, našo novo domovino Ameriko. Pomagajmo nositi težko, pa zgodovinsko breme, našemu predsedniku Rooseveltu, da doprinesemo svoj delež za zmago pravičnosti. Naše žrtve bodo upoštevane in pripomogle za svobodo tudi trpečemu narodu v starem kraju, katerega želi Hitler z njegovimi tvazali Mussolinijem in Hirohi-tijem z zemeljske oble spraviti.
God Bless America!
Joseph Krem« sec, tajnik pred-konvenčniga odbora.
The firet and the Oldeet Slovene „ Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.f Chicago. Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year	^
For half a year	- 3.00
For three months	___1.75
Chicago, Canada aad Europe: For one year	T7 w
For half a year __ 3.50
For three months__2.00
Single copy .	__ 3c
Nagla smrt
Cleveland, O. — Pretekli ponedeljek 19. januarja, okrog polnoči se je na pločniku, nedaleč od svoje hiše nenadoma zgrudil, zadet od srčne hibe, mrtev na tla mlad mož Karol Rus, star šele 39 let. Bil je po poklicu mesar in je bil uslužben pri trgovcu Čebul ju. Doma je bil iz Loškega potoka. Zapušča soprogo Frances, rojeno Skuly in dve hčerki, v West Virginiji brata Franka in dve sestri, v Kanadi zopet enega brata. V starem kraju pa starše, dva brata in dve sestri. Pokopan je jjiLjz cerkve sv. Alojzija na St. Clair in od tam na Calvary pokopališče.
Entered as second class matter. November 10. 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879.
P. Bernard Amhrožič OFM
PAPEŽ SE UDELEŽUJE VOJSKE
Nesreča
Pueblo, Colo. — Rojak Mr. •Joseph Krašovec, na 1120 S. Santa Fe Ave. si je že pred dvema letoma zlomil roko, pa še ni popolnoma zdrav. — Tako pride nesreča, ko je človek najmanj pričakuje. — Želimo mu, da bi se skoro docela pozdravil! — On je zvesti naročnik Amer. Slovenca. — J. M._
VABILO NA SEJO JPO:SS
Chicago, 111.
Vsi zastopniki društev, klubov, organizacij in posamezniki se uljudno vabite na sejo poslov-nice št. 8, Jugoslovanski Pomožni Odbor, Slovenska sekcija, ki se bo vršila v sredo, 28. t. m. v prostorih S. N. P. J., 2657 So Lawndale Avenue Začetek ob pol osmi uri zvečer. Pridite vsi.
i Bratski pozdrav,
John Gottlieb, tajnik.
* Da ni napovedal vojske ne zaveznikom in ne diktatorjem, oziroma znani "osi", to veste tudi brez tega branja. Da ni šel na boj s kanoni in tanki in letali zoper kako tretjo silo, vam tudi ni neznano. Vendar ni odveč beseda, da se tudi papež udeležuje vojske, pa še prav pridno in vztrajno.
Vse vojskujoče se sile dobro vedo, da ne bo samo orožje končalo vojsko in privedlo v deželo toliko zaželjeno zmago. Ko stopate skozi mesta, vasi in trge, ko potujete po deželi iz kraja v kraj, ne vidite samih vojakov in samega orožja, vidite tudi mnogo pomenljivih znakov v podobi velike črke "V". Nikomur ni treba danes razlagati, kaj pomeni to znamenje, nikomur ni treba dopovedovati, da je poleg zmag na frontah potrebna tudi "morala" v domovini. Molče trobenta jo to vsepovsod velike črke "V".
V angleške jeziku stoji "V" za "Victory". Nedavno tega smo brali v nekem dopisu iz Slovenije, da ista črka tam pomeni "Vera V Vstajenje". Kar tri velike črke V namesto ene, ki nam zadostuje v Ameriki, v Kanadi, v Angliji...
Naši ubogi rojaki tam doma skoraj nimajo drugih sredstev za udeležbo v tej grozni vojski ko svoj trikratni "V". Ce bodo to bojno orožje dovolj vešče sukali, ne bodo samo res doprinesli svoj drobec h končni zmagi pravične stvari, ampak bodo tudi našli priznanje sveta. Zavezniki jim bodo priznali udeležbo v tej gigantski borbi in jih za to ob koncu tudi primerno upoštevali.
"Vera V Vstajenje" ima globlji pomen ko sama beseda "Victory" ali "Zmaga". Ta globlji pomen zato tudi lahko bolj vžge, ko sama naša Victory. Amerika in Kanada in Anglija z vsem svojim svetovnim imperijem niso danes po-gažene kot je naša nesrečna domovina ... Njim bo zado-- stovala Victory, naši domovini je treba Vstajenja!
Isto čarovno znamenje, da se tako izrazim, utegne pomeniti v drugačnih okoliščinah zopet kaj drugega ali kaj tretjega. Z njim in pod njegovim banderom se lahko mnogi udeležujejo vojske, pa za vsakega lahko pomeni kaj no-yega. Ne vem, če se papež udeležuje vojske pod tem znamenjem, toda če bi poznal naš jezik, bi si prav gotovo osvojil to znamenje in bi proglasil svetu "V" za svoje bandero . v vojski in bi dejal: V za — Večnost!
Oh, ko je pa "večnost" dandanes tako nemoderna beseda ! Toda kaj hočete, kdo na svetu naj bo "nazadnjak" če papež ne bo?! Prizanesimo mu vsaj s tega vidika in mu pustimo nemodemo razlago: V za — Večnost...
Večnost je pzed očmi papežu v tej vojski že z ozirom na to, ker toliko tisočev vsak dan radi vojske zapušča svet in se preseljuje v — večnost. S kakšnim razpoloženjem prestopajo toliko pomenijivi prag med časnostjo in Večnostjo? Kakšen pomen naj ima za milijone in milijone današnjih ljudi dejstvo, da so enkrat živeli na tem čudnem svetu, če niso prav nič mislili na večnost? Tukaj jih ni čakalo drugega ko nepopisno gorje in strahota, tam pa — morda po njihovem mnenju nič . . . Cemu se jim je bilo treba roditi? Še hujše je, če se postavimo na papeževo stališče in verjamemo, da jih tamyčaka — večnost. Kako jim bo v tej večnosti, če niso bili nanjo popolnoma nič pripravljeni —?
Toda "V" za Večnost ima pri papeževi udeležbi v tej vojski še mnogo bližji pomen. Večnost nima veljave le sama zase, večnost sega sem v našo časnost. Hitler je dejal, ko je navalil na zapadne države, da se odločuje usoda Nemcev za tisoč let. Vse kaže, da se je debelo zmotil, oziroma, da se je odločila usoda že takrat povsem drugače kot je imel on v mislih. Morda res za tisoč let. Toda kaj je tisoč let, pa naj bo usoda Nemcev taka ali taka v tej tisočletni dobi. Čez tisoč let pa magari nastane zopet nov zapletljaj, ki bo moral usodo nemškega naroda zopet predrugačevati. Ali bodo čez tisoč let Nemci — in drugi z njimi — manj kruto občutili novo grozoto vojske kot jo občutijo danes?
Če je vojska veliko zlo danes, bo tetotako veliko zlo čez tisoč let. Resnično nekaj velikega bi napravil tisti, ki bi vojsko odpravil za vedno, ne le za določeno dobo, pa naj bo časovno še tako dolga.
Za vedno se pa da nekaj narediti le tedaj, če sega iz ča§nosti v večnost. Trajne in zares neminljive reči se tu-
Nova državljanka
Madison, O. — Mrs. Frances Strle je te dni prestala preizkušnjo za državljanske pravice. Zelo je vesela, ker se ji je odvalil od srca tako velik kamen. Pa tudi nje soprog John je tega vesel in je sedaj na svojo soprogo še bolj ponosen.
SLOVENSKI P1JONIR UMRL
Joliet, 111. — V ponedeljek jutro ob 6. uri dne 26. januarjai | je preminul na 414 No. Broad-•way Streetu slovenski pijonir v Ameriki Mr. Marko Bluth. Pokojni je bil doma iz Dolnje Lok-vice pri Metliki v Belokrajini. V Ameriko je prišel leta 1884. in bival tu malo manj kakor 58 let. Bival je v več krajih v N. Yorku, Iowi, Minnesoti, Michi-ganu in od leta 1919 v Jolietu. Bil je globoko veren mož in dolgoleten neutrudljiv agitator za katoliko časopisje. O njegovem tozadevnem delovanju več enkrat prihodnjič. Pokojnik zapušča dva sina in 2 hčere. Pogreb se bo vršil v sredo dopoldne iz cerkve sv. Jožefa v Jolietu. Vsem sorodnikom naše globoko sožalje, blagemu pokojniku pa Bog poplačaj obilno vsa njegova dobra dela, ki jih je vršil v svojem življenju!
Rojenice
Cleveland, O. — Pri družini Mr. in Mrs. Wm. Pushmayer so se pomudile prijazne vile rojenice \in jim podarile v spomin zalo hčerkico. Srečna mati je hei -Mr. in Mrs. Straus iz Schaefer Ave.
Nesrečen padec
Hermine, Pa. — Zadnjo nedeljo 18. januarja je Jože To-mažič tako nesrečno padel po stopnicah v svojem stanovanju, da si ije prebil lobanjo in je kmalu potem na posledicah umrl. Star je bil 57 let in je prišel v Ameriko pred 33. leti. Doma je bil iz Dragoseca v Jugoslaviji.
Lastnikom motornih vozil na znanje
Lastnik ali voznik avtomobila, truka ali motornega kolesa, ki uporablja javne ceste, mora imeti na svojem vozilu, ne kasneje kot 1. februarja 1942 zvezno znamko (Federal use tax stamp). Zamuditev nabavljanja omenjene davčne znamke od označenega dne, lahko lastniku ali vozniku napravi sitnosti in še kazen, kakor to uveljavlja postava.
Znamke so že zdaj naprodaj v vsakem poštnem uradu, kakor tudi v uradih davčnih kolektor-jev, za ceno $2.09 in sicer za dobo pet mesecev, ki se konča 30. junija 1942.
Izogni se navalu zadnjih dni in kazni s tem, da kupiš znamko za svoje vozilo takoj.
-o-
"SlRITE AMER. SLOVENCA"
širite in priporočajte list
"Amerikanski Slovenec!"
* _
NAZNANILO IN PRIPOČILO
Vsem našim naročnikom na Chjsholmu, Minn, sporočamo, da je sprejel zastopništvo za naše iste "Amer. Slovenec" in "Novi Svet" Mr. Joseph Gazvoda, ki je pooblaščen, da sprejema naročnine za omenjeni list, za oglase in vse drugo, kar v zvezi z našim podjetjem. Vsem našim naročnikom in vsem Slovencem rojakom ga naj topleje priporočamo, da mu gredo na roke in mu pomagajo širiti v naselbini in okolici naše liste.
Uprava "Am. Slovenca" in "Novega Sveta".
ČUDNA POŠAST
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs


^mmmmm --
TME EVE5 OF A* RM1NOCEROS ARE WEAK, BUT MIS NOSTRILS ARE KEEN. NOW THE BEAST WAS EXCITED BY THE SCENT OF A MAN.
BUT STRANGELY. THE JUNGLE LORD DIDN'T BUDGE AN INCH.
THE DECISION WAS QUICKLY MADE. WITH A SNORT OF RAGE, THE -JUNGLE DREAD-NAUGHT CHARGED !
vmtto" Kmti^TO^MfeTTnT
TARZAN WATCHED ALERTLY, WONDERING WHETHER THE BRUTE WOULD RUN AWAY OR CHARGE!
Oči ima Rhinocers bolj slabe, toliko bolj mu pa služi nos. Sedaj je
la zverina razdražena, ker j« zadihala človeka.
Tarzan je previdno pazil na zverino, ne vedoe, ali bo odšla naprej.
ali ga bo napadla.
Odločitev je bila kaj hitra. Z jeznim reneanjem je zverina skočila proti Tarzanu!
Toda Čudno, gospodar džungle se ni zganil niti za inčo.
___________________
Ajmerikanski Slovenec

m» in najetareiH $ loveneki . Vet v Ameriki. Ustanovljen leta U9L
Ishaja vsak dsn rasna nedelj, ponedeljkov i« dBiwr po prasnOdh.
Izdaja In tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredniitva in oprave: 1849 W. Cermak Rd.f Chicago. Tfkfon: CAN At 554*
Naročnina!
Za eelo leto__$6.00
Za pol leta ___ 3.00
Za žetrt I«*_.___1.75
Za Chicago, Kianada in Evropo:
Za celo leto---$7.00
J* polleta-Z_3.50
Za čatrt leta - _2.00
Posamezna itevilka __ 3C
Dopisi ▼tinoffm pomena ca hitro objavo morajo bhi poslani na nredniitvo dan P®1 D**1 d«wroni, ko iiride Hst. — Za »dajo številko v tednu je čas do ctrtka dopoldne. — Na dopise bres podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo no vra£a.
VABILO NA JAVNI SHOD Chicago. UL
Združena društva Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote v Chicagi priredijo veliki javni shod v nedeljo 1, feb. 1942 v šolski dvorani sv. Štefana, West Cermak Road in Sonth Wolcott Ave., Chicago, začetek shoda bo točno ob pol 3, uri popoldne.
Namen javnega shoda je obširno pomenljiv in zapopade vso katoliško slovensko naselbino v Chicagi. Pa zakaj? Zato, ker se bo 20-redna konvencija prve in najstarejše Slovenske podporne organizacije Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote vršila letos meseca augusta v Chicagi. Društva v Chicagi, kakor tudi vse članstvo naše dične Jednote in sploh cela naselbina, smo lahko ponosni, da bomo imeli čast pozdraviti delegate in delegatinje 20-redne konvencije K. S. K. J. v chicaški naselbini. V resnici redka in izvanredna čast za nas.
Naklonjeno prijaznost katere bomo deležni, moramo pa upoštevati in uporabiti po naši skromni zmožnosti, kot zvesti člani in članice in urediti je treba za udobnost in gostoljubnost cenjene delegacije, kakor tudi drugih gostov za časa konvencije med nami. Čas prihaja in poizkusimo urediti po naši zmožnosti in- razmerah v katerih se sedaj nahajamo, da se bedo delegati in delegatinje, kakor tudi drugi gostje, ob času konvencije, počutili med nami domače, kot med domačimi, kot bratje in sestre med brati in sestrami, v vele-mestu Chicago, i
Naredili bomo s tem ugled ne samo našim Združenim društvom, pač pa celi slovenski naselbini v Chicagi.
Konvencije Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote, so danes pomenljivega in zgodovinskega pomena irr se jih udeležuje veliko število delegatov in delega-tinj, ob enem mnogo posame-1 nih članov in članic, kakor tudi sorodnikov, kateri pridejo z delegacijo. Ravno tako drugi gostje, naklonjeni naši dobro— znani katoliški organizaciji. Da bo pa mogoče v*času v katerem se sedaj nahajamo vse potrebno urediti, v zadovoljnost cenjenim zborovalcem kakor tudi drugim gostom, katerih prijaznost bomo uživali, za časa konvencije, je potreba požrtvovalnega dela od strani članov in članic Združenih društev v Chicagi.
Namen shoda je tudi, da se razglasi, razširi in seznani člane in članice Jednote, kakor tudi cenjeno občinstvo, z raznimi 3 obrotamf, katere deli naša vsega priznanja vredna organizacija svojim članom in članicam ob času potrebe in nesreče in nobene ga vzroka ne bo, da ne bi K. S. K. J. še bolj napredovala v članstvu, kakor tudi v premoženju. V blagor bi bilo marsikje, ako bi se zavedali, da ni samo prostor za versko prepričanje katoliška Jfednota, ampak privilegij odločne zavednosti v verskem oziru.
Slišali bomo tudi na shodu in se seznanili, kolike važnosti je za nas vsega priznanja vreden mladinski oddelek pri Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti, za j
(376)
keriga pa premalo agitiramo. In ravno na tem shodu bo prilož- ■ nost, da se navdušimo med se- ; boj in priznamo pomen za sta-riše ali pa oskrbnike otrok, ako upišejo svoje malčke v dobro- ; znani poslujoči mladinski oddelek K. S. K. J. Otroki spadajo v I; dobro in zanesljivo organizaci-o, vzrastejo v duhu katoliške izobrazbe, postanejo, ko odrastejo, dobri člani in članice človeške družbe, kakor tudi dobri vneti in lojalni državljani. Ob enem imajo stariši ali pa oskrbniki otrok, mirno in zadovoljno vest za storjeno dolžnost do svojih- malih, v slučaju nesreče otroka, imamo pa še finančno pomoč.
Vabljeni so vsi člani in članice Združenih društev, kakor tudi sorodniki in prijatelji. Ravno tako cenjeno občinstvo, naklonjeno naši Jednoti, da se udeležijo tego shoda. Ustopni-ria prosta za vse. Na shodu bodo raznovrstne in zanimive točke. Povabljen in nastopil bo dobro-znani pevski zbor "Adrija", nastopili bodo odlični govorniki, povabljen in navzoč bo na shodu glavni odbor K. S. K. J. na čelu z našim agilno-vnetim predsednikom so-bratom John Ger-mom.
'Program, oziroma načrt izdelan pod pokroviteljstvom Združenih društev, bo nad vse zanimiv, podučljiv, koristen in je urejeno za udeležence užiti par uric zdravega, podučljivega in koristnega razvedrila. Po dokončanem shodu bo urejeno za prosto zabavo in ples. Seveda, zmerno sedanjemu času.
Ako bi človeška družba na tem svetu upoštevala samo nekoliko nauk, katerega je prineslo betlehemsko Dete človeškemu rodu, osebno, kakor tudi pri mizi v odgovornih kanclijah, ne bi imeli nepotrebnega gorja, žalosti, jokanja, trpljenja prega-nanja, maščevanja, mučenja, stradanja in sploh nepotrebnega klanja, na tem svetp, kakor ga imamo danes. Po prvi svetovni vojski se ljudje niso izučili in ;o kar naprej padali na lima-nice brezverstva. Plačilo za greh je smrt. Pagansko izurjena nemška druhal, je verovala edino v nemško moč barbarizma, naduto ošabni, surovo neusmiljeni do vsega, kar ni nemško, izkazali se zarukan narod v nemških sanjah, da bodo . . . bos . . . celega sveta. Druga svetovna vojska nam popolnoma dokaže, da brezverstvo vodi v moderno sužnost. Kdor pod drugim jamo koplje sam v jamo pade. Molimo pa in pomagajmo, kjer nam je mogoče, za naš trpeči narod v stari domovini, katerega mesarita dva Nemec in Italijan. Upam pa, da bota oba v jamo padla. Slovenski narod pa, kolikor toliko, bo pri življenju ostal.
Upoštevajmo vzgled, katerega smo prejeli na novega leta dan 1, j an. 1942, predsednik Zjedinjenih držav Amerike, Franklin Delano Roosevelt, je proglasil dan molitve in se je ljudstvo popolnoma prostovolno odzvalo. Vse cerkve so bile polne vernikov. Demokratski duh svobode v deželi imamo, vladna oblast pripozna nadnaravno moč Stvarnika nebes in zemlje in ravno zaradi tega ima moč in silo in bo ugonobil pošast Hitlerjevega barbarizma.
Dogodki
I Mi SUvcnd R*
Torek, Ž7. januarja 1941
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran S
NEDELJSKI KOTIČEK ■ i _
J. M. Trunk.
TEDENSKI KOLEDAR
1.	Nedelja — 1. predpottna.	aiJlMFIS
2.	Pondeljek — Svečnica.
3.	Torek — Blaž.
4.	Sreda — Andrej Korz.
5.	Četrtek — Agata, dev.
6.	Petek — Tit.	v
7.	Sobota — Romuald.
RAZUMNA MULA
PRVA NEDELJA V FEBRUARJU
Pravični se dobro zaveda, da njegovo rahlo telo ne bo predolgo trpelo, ker je sestavljeno iz zemeljskih in minljivih snovi. Njegovo naziranje o svetu je to-raj nasprotno od mnenja in mišljenja brezbožnikov. Kdor se ne zmeni za Boga, temu je vse le časno življenje, in to živ-ljenje izkuša vživati do skrajnosti. Brezbožniki poživljajo: "Pridite, uživljajmo pričujoče, sedanje dobrote (Modr. 2,6)", kajti, naš čas je kakor senca idoča mimo nas (2,5)". Pravični, bogaboječi govorijo povsem drugače. Vse časno, pravijo, bo minilo, vse razpadlo, jenjalo biti. Zato se spedobi in je pametno, da živimo sveto in bogaboječe, da vstrajamo, potr-pimo ter mirno pričakujemo prihod dneva Gospodovega, ob katerem se bo goreče nebo razsulo iii se bodo elementi od vročine ognja raztopili (2 Peter, 5,11). Vsa skrb pravičnih je naperjena le na neumrjočo dušo. Dušo krasijo z vsako le mogočo čednostjo in pravičnostjo,
da bi dopadla ženinu, ki bo prišel, .da se na veke z dušo združi. Pravični premišljuje pogo-stoma, da ničesar ne bo vzel iz tega sveta, kakor ničesar ni prinesel* seboj na ta svet. Nag da bo odšel, kakor je prišel nag na svet. Vse, kar svet ceni in čisla, mu je vredno vsakega zaničevanja, nanj ne veže svojega srca, vse mu je premalenkostno, preriizkotno. Vsega zemeljskega se bolj le poslužuje, ne poseduje teh reči, trpi jih, ampak ne išče j jih, najlležne so mu, celo sovraži jih, nikoli pa jih ne ljubi.
S starčkom Simeonom moli vedno iz dna svoje duše': "Zdaj odpuščaš svojega hlapca, Gospod, v miru (Luka, 2,29)", da bi že gledal kdaj veličastvo božje. Ali si takega duha in srca? Ali tako sodiš o svetu? Ali bi mogel vsaj tuintam reči z apostolom: "2elim biti razvezan in pri Kristusu, kar bi bilo veliko bolje (Fil. 1,23)"?
Ali bi ne bilo tako tudi za te veliko bolje?
BARAGOV SVETILNIK
P. Bernard Ambrožič OFM.
"Baragova klavzura" v Detroitu.
Zdaj mora naš Svetilnik spet' za nekaj časa odvrniti svoje' žarke proč od Južne Amerike in Rev. Trampuša. O prvi priliki se bo spet obrnil k njima. Te dni je pa prišlo pred Svetilnik nekaj drugega, ki ni nič manj zanimivo. Torej stopimo za Svetilnikom v Detroit.
Takole je bilo. Father Aleksander iz Lemonta je poslal uredniku Svetilnika drobno knjigo, ki šteje okoli 20 strani. Tiskana je v angleškem jeziku. Naslov je tak: "CONTRIBUTIONS OF THE SLOVENES TO THE CHIPPEWA AND OTTAWA INDIAN MISSIONS." By Joseph Gregorich, Chicago, 111.
Po slovensko bi se reklo: Prispevki Slovencev k indijanskim miaijonom Čipevancev in Ota-vancev.
Z veliko pozornostjo in zado-voljnostjo je urednik prebral knjigo. Preden je bil pri koncu, je spoznal, da je drobna knjiga le ponatis članka, ki ga je znani Jože Gregorič iz Chicage objavil v reviji, ki izhaja štirikrat na leto v Lansingu, Mich., pod naslovom: "MICHIGAN HISTORY MAGAZINE."
Ob tem spoznanju je urednik sam pri sebi vzkliknil: Poglejte si no, kako daleč je prišel naš Jože Gregorič! V take imenitne revije sprejemajo njegove članke! To niso mačkine solze! Za tako revijo ne zna pisati vsak šušmar! Gregorič pa zna! Klobuk dol pred takim možem!
Veste, Jože Gregorič je pred nekako desetimi leti spisal knjigo o Baragu v angleškem jeziku, ki se ji pravi: "THE APOSTLE OF THE CHIPPEWAS." To je poljudna knjiga o Baragu, ki je imela namen zlasti i.ašo mladino seznaniti s tem velikim apostolom Indijancev. Takrat je bil obenem s P. Hu-gonom zelo delaven pri Baragovi. Pozneje se je tako zakopal v znanstveno raziskavanje Baragovega življenja in dela, obe-\
Vojaška akademija ▼ Lexington, Mo., ima mulo, ki kaže izredno brihi-nosi, in so jo zalo naučili raznih trikov. Gornja slika jo kaze, kako te je naučila sedeli.
JUSTICNI DEPARTMENT
OBJAVIL.
IZVLEČEK VSEH REGULACIJ GLEDE SOVRAŽNIH INOZEMCEV
nena ž njim pa tudi v raziskavanje drugih slovenskih misijonarjev med Indijanci, da se je kar nekam umaknil iz naše javnosti in ves svoj prosti čas posvetil resnemu študiranju. Le iz takega globokega študiran j a lahko nastanejo spisi kot je ta v Michigan History Magazine.
Kaj neki piše v tistem maga-zinu Jože Gregorič? Prav na kratko bom poskusil povedati na tem mestu. Ves spis bom pa skušal pozneje na slovensko prestaviti in bi se lepo bral v prihodnjem Koledarju Ave Maria. Bomo videli ...
Ko je bil Baraga med Indijanci v Michiganu in Wisconsin u, je moral ne samo učiti in spreobračati Indijance, ampak jim tudi postavljati cerkve. To pa stane denar. Pomoč je dobival iz domovine. Ne samo denarno pomoč, ampak tudi v blagu: Cerkvena oblačila, kelihe, slike . . . Mnogo lepih slik mu je naslikal njegov osebni prijatelj, eden najslavnješih slovenskih slikarjev — Matej Langus. Celo vrsto njegovih slik je prišle za Barago v Ameriko. Te slike,, ki bi delale čast vsaki ameriški1 katedrali, so bile razobešene po siromašnih indijanskih! -cerkvicah, ki jih je postavljal naš Baraga . . .
Tekom časa je precej teh slik uničil požar ali so drugače prešle. Nekaj jih je pa ostalo do današnjega dne. Med tem so pa pozabili ljudje, odkod so tiste slike prišle v te kraje, ali pa sploh še nikoli vedeli niso. Samo tega so se zavedali, da so slike jako lepe in morajo izvirali od imenitnih slikarjev. Začeli so pisati o slikah v liste in časopise. Ugibali so in ugibali, pa so končno uganili, da jih je moral prinesti v te kraje slavni Father Marquette, indijanski misijonar 17. stoletja . . .
Tako je dobil Father Mar-t quette kredit za nekaj, česar ni v resnici zaslužil. Baraga je moral v senco . . . Seveda se Baraga sam ni nič pritožil nad temi krivicami in sta se z Fr.
Marquettom gotovo smejala zgodovinarjem tam gori v nebesih.
Ni se pa ž njima smejal Jože Gregorič. Ko je študiral Baragovo življenje, se mu je zasvetilo v glavi, da je v tej reči ne-Jutj narobe. Brihtna glava je kmalu na*la dokaze, da so slike od Barage, oziroma, da jih naslikal Slovenec Langus, ne pa kak Francoz Marquettovih časov. Šel je na delo, preiskal cele skladovnice zgodovinskih dokumentov in napisal članek za MICHIGAN HISTORY MAGAZINE!
Imenitno delo! S tem je postavil Barago in ž njim Langu-sa in končno vse Slovence v novo luč pred ameriško znanstveno javnostjo. S i:em je vsekako zaslužil hvaležnost in priznanje, ki bi moralo biti izraženo še marsikje, ne samo v temle našem skromnem Svetilniku . . .
Svetilnikov urednik je istočasno tudi zvedel, da zdaj Jože Gregorič živi s svojo družino v Detroitu. Brž je uredil vse potrebno za obisk v Detroitu. Preteklo nedeljo je bil tanr in našel novo čudo: BARAGOVO KLAV-ZURO V DETROITU . . .
Le kaj je spet to?
Ko smo se malo pogovorili in povečerjali, je reke) Jože: Zdaj pa pojdimo malo pogledat mojo zbirko o Baragi in drugih zgodovinskih rečeh. Pokazal mi je proti posebni sobi, kamor sva naravnala korake.
Tedaj se oglasi Mrs. Grego-gorič: "Veste, zdaj je pa treba po prstih stopati in samo s šepetom govoriti. Pri nas imamo namreč tudi 'klavzuro' in to jc tista soba. Kadar se naš atek vanjo zapre, mora biti vse tiho v hiš! in midve s hčerko morava biti mirni in neslišni kot dve miški. To je torej naša Baragova klavzura."
Nasmejal smo se in potem sem z vsem spoštovanjem stopil tja noter, v tisto Baragovo klavzuro . . .
Kaj sem videl? Pisalno mizo, seveda, nad njo Baragovo sliko, seveda, nasproti njima ob drugi steni "book-case" s knjigami .. . Bolj so stare in razce-frane, več vrednosti imajo za lastnika in bolj gotovo najdejo mesto v Baragovi klavzuri. "Vidite, to knjigo sem našel v smeteh in sem plačal zanjo 27 centov, pa je ne dam za velik denar. Piše o Baragi ... In takrat, ko je izšla, je Baraga še živel." In še več drugih takih pomembnih knjig mi je kazal.
Poleg omare za knjige je nižja "stalaža" in v njej papirji, papirji, papirji . . . Prepisi vseh mogočih z kovinskih dokumentov, ki se vsi več ali manj tičejo Barage. Pirca, Čebula, Mraka, Skole in drugih sloven
trkih mož med Indijanci . . .
In potem mi je pokazal filme — mimogrede sem pomislil na Mr. Grdino, ampak to so bili vse drugačni filmi. Drobcene fotografije neke stare knjige, ki jo je bil spisal misijonar Pire. Stran za stranjo — vse po vrsti. Knjige same ni mogel dobiti za svojo zbirko, ker je dan danes tako redka, je pa cele bukve fotografiral. In ne samo tiste bukve . . .
In da more čitati kar največ starih dokumentov, se je "mimogrede" naučil francoščine in nemščine in italijanščine. Tudi španščine se preveč ne ustraši. Bojim se, da se bo lotil še indijanskih jezikov . . .
Tole sem si mislil, ko sem zapuščal tisti tihi prostor: Kadar bodo iz Rima poslali moža, ki bo imel preiskovati Baragovo življenje za proces beatifikaci-je, ga bomo kar v Gregoričevo "klavzuro" poslali. Ha, takrat bosta Mr. in Miss Gregorič šele po prstih stopali po hiši!! — Hvala za vso prijaznost in gostoljubnost pretekle nedelje!
steklenice bodo poenoličili
Washington, D. C. — Trgovinski department je v sredo objavil, da se izdeluje načrt, po katerem bodo podjetja pričela izdelovati steklene posode za konserviranje živil ^po enotnem standardu. Prihodnji teden bo osnutek teh steklenic predložen posebnemu zborovanju, ki se bo vršilo v Chicagi.
- o
"Širite amer. Slovenca*
RAZNO
TOBAK VIR DRŽAVNIH DOHODKOV
V	Talleyrandovi družbi se je zgražala neka dama nad tobakom in je državniku dejala, naj bi izdal kakšne ukrepe, ki bi to strast zajezili.
"Popolnoma prav, gospa," je dejal Talleyrand, "tudi jaz sem odločen nasprotnik kaje in noslanja. Poskusil bi vse, da ju zatrem. A prej mi, gospa povejte dve čednosti, ki bi državni blagajni donašali letno 120 milijonov frankov!"
-o- •
KAKO NAJ BO OBRNJENA POSTELJA
V	devetnajstem stoletju je ■mnogo ljudi verjelo, da mora
človek, če hoče mimo spati, posteljo postaviti tako, da ie vzglavlje obrnjeno proti severu. Ta vera se je opirala -na to, da gre magnetični tok od severa proti jugu in da more človek spati mirno samo takrat, če gre tok v tej smeri skozi človeka. Ko je Dickens obiskal Ameriko, je v vsakem hotelu najprej zasukal posteljo, če n! bila prej prav obrnjena. -o
KIKLI BODO IZDELANI BREZ N1KLA
Washington, D. C. — Ame-ri|si drobiž'za pet centov je znan pod imenom "nikel," toda .kmalu ne bo v njem o kakem j niklu niti sledu. 2e zdaj je v . njem samo ena Četrtina nikla, dočim sestoje ostale tri četrtine iz bakra, toda po novem predlogu, s katerim se zdaj ba-vi kongres, bo iz novca nikel ,sploh izginil. Ta predlog namreč določa, da ima biti v "niklu" polovico bakra in polovico srebra. S tem pravijo, se bo prihranilo na leto 435 ton nikla-ste kovine, katera je potrebna pri oboroževanj u.
-o-
VISOKE CENE V ANGLIJI
London, Anglija. — Za količkaj bolj redka živila se računajo v Londonu naravnost neverjetno visoke cene. Tako se je v torek prodajalo grozdje po celih $6 za funt. Domače hruške stanejo do 80 centov funt, gobe $1.60. Sploh so po večini vse živilske cene do desetkrat višje, kakor so bile pred vojno. --o-
ŽENSKE UPORABIJO ZA VOZNICE TRUKOV
Chicago, 111. — Načelnik neke tukajšnje transportne družbe je v sredo izrazil napoved, da utegne kmalu nastopiti potreba, da se bodo uporabile ženske za vožnjo lažjih trukov, s katerimi se dostavlja blago, da bodo nadomestile moške, poklicane k vojakom. Priporočal je, naj bi podjetja takoj pričela vežbati ženske in starejše moške za to opravilo. -o-
Širile in priporočajte list "Amerikanaki Slovenec!"
UNITED ||
—_ "
(Konec)
5.	Ne smejo premikati se ali potovati od kraja do kraja izven soseščine kjer živijo, brez dovoljenja generalnega pravd-nika. Da dobijo tako dovoljenje, morajo predložiti federalnemu pravdniku v okraju, kjer živijo, vsaj en teden pred nameravano vožnjo izjavo, vsebujočo sledeče informacije: ime, narodnost, številko o registraciji inozem-cev, svrha vožnje, kam potuje, dan odhoda in povratka, kako se bo peljal in kako prometno sredstvo (železnico, bus, avtomobil itd.) bo rabil. Ako namerava voziti se v razne kraje, treba po -dati slične informacije za vsak kraj obiska.
Ta regulacija se pa je uradno tolmačila, da ni nikake zapreke za sovražnega inozemca, da bi se svobodno premikal .od točke do točke znotraj kraja, ali soseščine, kjer stanuje, kadar gre po svoje običajne posle, na privatni obisk, v šolo in iz šole, zabavišč, cerkev itd.
6.	Sovražni inozemci ne smejo vstopiti na zemljišča takih trdnjav, taborišč, letališč, elektrarn, pomolov, tovarn ali drugih mest, ki utegnejo biti izključeni od generalnega pravdnika ali druge pristojne oblasti, niti ne smejo biti najdeni v njih. Niti ne smejo vstopiti na nikako cesto, železniško progo, podzemeljski prehod ali druge prostore, ki niso pristopni splošnemu občinstvu.
7.	Ne smejo spadati k nikaki skupini, organizaciji ali gibanju, zabranjeni od generalnega pravdnika niti vdeleževati se delovanja iste in ne smejo ukvarjati se s propagandističnim delovanjem nikake vrste.
Kdor ne uboga teh omejitev oziroma drugih, ki se utegnejo objaviti od časa do časa, utegne biti zaprt.
Sovražnim inozemcem iz Nemčije in Italije ni prepovedano zaprositi za ameriško državljanstvo vzlic temu, da vojna obstoji. Morejo zaprositi za prvi papir vsak čas in za drugi papir vsak čas, ko se je vzadostilo pogojem glede dolgosti bivanja.
Zakon pa določa, da se končna rešitev vseh prošenj, ki so bile viseče dne 8. decembra 1941, mora zakasniti za 90 dni, v svr-ho da se justičnemu departmen-tu da priliko preiskati posamezne slučaje. Nemški in italijanski inozemci, ki niso imeli visečih prošenj dne 8. decembra, morejo postati ameriški državljani le, ako predsednik Zdr. držav da posebno dovoljenje, smi^-jo pa brez drugega vložiti preliminarne tiskovine za prošnjo.
Niti ni zabranjeno sovražnim inozemcem, da bi bili nameščeni kjerkoli, razun pri nekaterih delih v zvezi z obrambenimi kontrakti. Kjer gre za delo zaupne narave za vojsko ali mornarico, mora dobiti še posebno dovoljenje od pristojne vladne agencije, predno dbtični sovražni inozemec sme biti nameščen. Pa zares, predsednik Zdr. držav, kakor tudi generalni pravdnik, so nujno svetovali delodajalcem, naj ne zapostavljajo na delu ino-zemcev ali ljudi z inozemsko do-nečimi imeni.
"Rad bi objasnil nevtralnim in sovražnim inozemcem istota-ko," je generalni pravdnik izjavil, "da se na vse načine prizadevamo garantirati pošteno in nepristransko ravnanje z njimi tekom teh nujnih časov. Uveljavljanje zakonov o sovražnih inozemcih je bilo postavljeno v roke justičnega departmenta. Governerji in mayorji so bili na-prošeni, naj podučijo lokalne uradnike, naj se ne vmešajo v federalne načrte in načine postopanja.
"Individualna svoboda je pravcato bistvo demokratičnih načel, za obrambo katerih se sedaj vojskujemo. Ne smemo opustiti ta načela, ko se borimo, da se ohrani jo. Seveda, vlada ne more prenašati upornih činov nikake vrste. Ali nikak inozemec se nima bati za svojo varnost in svobodo v Zdr. državah, dokler se obnaša v skladu z njihovimi zakoni in uboga one posebne regulacije, katerim utegne biti podvržen."
-c-
širite amer. slovenca"
m

-
Ig
Nove plačilne knjižice
ZA DRUŠTVA K. S. K. J.
Trpežne vezane v platno, narejene za 12 let. Velikost «7/£x3 inčev, primerna velikost za žep. Tiskane na dobrem pismenem papirju s pivniki, po kakoršnih društva vedno poprašujejo. Na platnice pride tiskano ime društva, ki jih naroči. .
50 knjižic____$8.50 — 100 knjižic____$13.75
Pri višjih naročilih dodaten popust.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Ceimak Rd.,	Chicago, IUinois
8


m
ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, CA^ stane samo________________________JvL
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se-dan jo Zlato knjigo, obe za samo______.. * J V*
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois


Stran f>
AMfcKiHAft3*J 9IAJVEFIEC
Torek, 27. januarja 1941
88 "SAMOSTANSKI LOVEC" «
LUDVIK GANGHOFER
S
Hkjmo je stal in čakal; trajalo je dolgo, preden jo je spet zagledal, ko se je pojavila med grmovjem daleč doli v Peščeni dragi ; ni en o rdeče krilce se je razločno svetlikalo Va nastopajoče teme. Sedaj se je ustavila in se ozrla nazaj, je menil Hajmo. Toda )>ilo je že preveč mračno, da bi mogel na tako daleč še dobro razločevati, kaj je počela. Zdaj je bila že tako majhna ko rdeč hrošček v temnem grmovju — in zdaj je izginila; a Hajmo je stal še vedno na istem mestu in gledal po poti, po kateri je bila odšla. Nato je globoko vzdihnil in pogled mu je obvisel na bledoblestečih cvetih na križu.
Teloh! Ti pristna cvetka gora! Ne manj ljubka in lepa ko živordeci poletni sleč in še skrivnostnejša ko žametaste zvezdice planik. Teloh l Ko zagrno zima s svojo belo odejo vse gore, ko zamre vsak cvet in prestane sleherna rast, tedaj požene kali ta edina, globoko zakoreninjena rastlina, kakoi- bi bilo prav njej ukazano, da varuje življenje, da ne bi popolnoma ugasnilo v mrtvi dobi med jesenjo in pomladjo. V mrzli pušči poganjajo njegovi cveti! In če se pozimi prikaže smrt v zasneženih go rakih dolinah ter se dotakne s svojo ledeno roko nedolžnega otroka, tedaj se povzpne žalujoča mati visoko na blesteče snežne rebri in splete svojemu umrlemu ljubljen- j cu te bele cvete v venec, za znamenje večnega živlienja.
Teloh! življenje in smrt ol>enem! Zakaj korenine te rastline hranijo v sebi skrivnosten, sok, ki ozdravi j a bolna srca in pobarva spet bleda lica. Za tistega pa, ki ga pohlepno uživa, se sprevrže zdravilo v smrten strup.
Dve kapljici, dve kapljici — lice zardi, kapljic deset, kapljic deset — na drugi moraš svet!
Tako pravi narod — in medtem ko je nastopajoča tema pričela zagrinjati bele cvete na križu, je zamrmral Hajmo to pri-slovico v slutnji, da ni več daleč čas, ko bi utegnil 'dveh kapljic' zelo potrebovati tudi on sam.
Nad vsemi gorami je bil ugasnil rdeči žar; v sivovijoličasti pari sta se strnila nebo in zemlja. Nad Ha.imovo glavo je bila že trda noč, samo daleč tam na zapadu se je videl nad obzorjem še zelenkastorumen sij, v katerega se je črno risal nazobčani greben Latenske stene.
Gorski gozd in hudourniki so šumeli, zamolklo je bučal jug in v nemirnem zraku so se s trepetavim sojem iskrile večerne zvezde.
2.
Hajmo je moral hoditi še dobro uro, da je dospel do svoje koče. Ko se je približal kladari, je čudoma zapazil, da se sveti skozi, polodm&r vrata in skozi okence rdečkasti žar ognja. Kdo bi bil pač prišel v gosti? Pospešil je korake in stopil v bajto.
Bil je majhen prostor, kamor je prišel. Brunasta stena koče je tvorila obenem steno izbe; rege med trami so bile zama-šenc s suhim mahom. V steni poleg vrat je bilo okence. Nizko in preprosto kamnito ognjišče je zavzemalo skoro četrtino prostora; poleg ognjišča je stal pograd, nadevan s senom, na njem volčja odeja, podzglavje iz srnje kože in velik, resnat kos ruševine; drugih sten se je tiščala de-Ma klop, v kotu poleg okna je stala okor-
na miza. Ob steni še omarica kot shramba za živež, nad ognjiščem križema dva droga za sušenje mokre obleke, poleg vrat dva lesena klina za samostrel in obram-nik, polica z vsakovrstno posodo in v kotu nad mizo križ, okrašen z uvelimi cvetlicami, prav tako začrnelimi ko vse tramovje; zakaj dim z ognjišča je ostajal vedno dolgo v izbi, preden se je skozi rege v stenah in izpod strehe zvil na prosto.
Pred ognjiščem, na katerem je svetlo gorel in močno prasketal ogenj, se je u-kvarjal s kadečo se ponvo samostanski strežnik, nekako petnajstleten fant, suh in mišičast, s pretkanim obrazom in zavihanim nosom ter rjavimi, na kratko pristriženimi lasmi; oblečen je bil v rašast suknič, ki je po svojem kroju in dolžini sli-čil skoraj meniški kuti.
Ko je stopil Hajmo med vrata, ga je pozdravil dečko samo s tem, da mu je prikimal z glavo in pomežiknil z očmi. S senene postelje se je pa dvignila okrogla postava: menih v črni redovni obleki avguštincev, prepasan s širokim usnjatim pasom; na-kovane čižme, ki so se mu susile ob ognju, je bil že zamenjal s slamnatimi copatami. S pestmi oprtimi ob boke je stopil proti Hajmu; njegove majhne oči so trepljale, usta so se gibala, kakor bi grizel in z gla-vičastega nosa ter prijaznih lic je odsevala škrlatasta svetloba od. ognja.
"Dobrodošli, častitljivi oče!" je pozdravil Hajmo in se odkril.
Valti, postrežnik, se je ob tem pozdravu zahehetal; menih je pa prasnil v prešeren smeh: "Torej ti si Hajmo, naš novi lovec?"
"Da!"
"Ne verjamem! Ne verjamem!"
"Prav zares sem!" je v zadregi hitel zatrjevati Hajmo.
"Ti? Ti hočeš biti lovec? O ježeš! Pri tebi je gospod Henrik naletel na pravega! Ti hočeš biti lovec ? Lovec mora imeti oči! Razumeš? Ti imaš pa oči kakor slepa miš! Tu — poglej sem!" Smeje se je nagnil menih glavo in pokazal teme, vso obraslo s sršastimi šopi las, kjer se ni dala opaziti niti sled kake tonzure.
Sedaj se je zasmejal tudi Hajmo; in Valti, mahaje z omaščeno železno žlico, je zakričal lovcu na uho: "Saj to je samo brat Severin, naš vrtnar!"
O kako imena lažejo! Severinus, to se pravi 'strogi', 'resni' — pa ta obraz in ta život, ki se je tresel od smeha, da se je brat Severin moral spustiti na klop, preden je prišel nekoliko do sape!"
"Tako? Torej brat ste?" je dejal Hajmo, odpenjajoč si svoje orožje. "Potem pa dvakrat dobrodošli!" In smehljaje se je iztegnil desnico.
Severin je z eno roko segel vanjo, drago je pa dvignil in hudomušno požugal z njo: "Ti! Če izdam gvardijanu, da si patra samo pol toliko vesel ko fratra, jo boš izkupil!" Hotel je dalje govoriti; toda iz ponve, ki je visela nad ognjem, je nenadoma čudno zasikalo. "Valti, ti mrha!" je zakričal brat prestrašen in planil k ognjišču. "Prav res! Pusti falot, da se nam za-smodi piča, kakor bi bila duša, ki jo praži hudič! Sem žlico!" Iztrgal je železno zaje-mačo fantu iz rok in začel smodečo se jed tako vneto obračati in mešati, da so mu zardela lica kmalu začela oblivati svetle potne srage.
(Dalje prih.)
Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine.
SHOD KLUBA "LJUBLJANE" SIJAJNO USPEL
(Nadaljevanje s 1. strani)
nik Edward Udovieh, opravljen v lepo narodno nošo h kitaro in je živahno pel domače vesele pesmice. Tudi njega je občinstvo nagradilo z navdušenim aplavzom. Za njim je nastopil jugoslovanski operni tenorist g. Simon Babin, ki je zapel eno hrvatsko in dve slovenski. Lepa je bila zlasti ona: "Gor čez Izaro ^. . " Tudi on je žel vsestransko priznanje.
Za tem pa je prišel na oder krožek Kluba "Ljubljane" v narodnih nošah in v tem spremstvu je prišel na . oder tudi glavni odlični visoki gost minister Franc Snoj. Narod je naudušeno aplavdiral. Skupina .posede na odru, nakar ste na-j stopili znani .slovenski pevki gdčni. sestri Korcnchanovi ki ste pele visokemu gostu venček lepih domačih pesmic v pozdrav, kar je seglo vsem prav do srca. Nato pa je predsednik kluba "Ljubljane" na kratko predstavil občinstvu Klub "Ljubljano" in razložil njegov namen, za katerega klub deluje v naselbini. Nato pa predstavil občinstvu glavnega visokega gosta g. ministra Franca Snoja, katerega je narod z ogromnim navdušenjem pozjravfi.
Gospod minister je nedosegljiv sijajen govornik. Govoril ie nato dve ure in pol in vsaka beseda je padala kakor kladivo in pribijala Ookaz za dokazom, kako velika tragedija je zadela našo nesrečno staro domovino. Bil je to velik globoko zamišljen govor, vreden, da bi ga cul ves svet, zlasti tisti, ki so odgovorni s svojo neodpustljivo zaspa-
nostjo, da je nesrečni Hitler tako mogočno zrastel preko glav vsega demokratičnega sveta. O tem velihem govoru spregovorimo prodrobneje v prihodnjih številkah. Danes le toliko na kratko.
Po njegovem velikem sijajnem govoru je pozdravila in zahvalila g. ministra mala deklica v 3la-rodni noši od Kluba "Ljubljane" Bernice Jerich in mu izročili šopek rudečih gartrož in nageljnov z rožmarinom. Minister ji rrne pozdrav s poljubom. Nato je podpredsednik Kluba pre-čital patriotično izjavo, ki jo je občinstvo sprejelo, da se odpošlje predsedniku Rooseveltu. Nato pa še brzojavne pozdrave in apele na načelstvo jugoslovanske vlade v Londonu in angleškemu prvemu ministru Churchillu.
S tem je bil govorniški program zaključen. Sledila je večerja in nato domača zabava. Narod se je veselil do polnoči.
Na prireditev je prispelo tudi «več častnih gostov iz Jolieta, So. Chicage, Waukegana, Milwaukee in celo iz Sheboygana. -o-
— Slovenci! Na vsaki prireditvi, na zabavah, taki ali taki, se spomnite tudi revežev v stari domovini. Pobirajte darove za nje!

J. M. Trunk:
NA PRODAJ
je zidana hiša s 6 stanovanji po 4 sobe. Dva velika podstreška (attics) lepo dvorišče zadaj. Rent nosi od $70. do $75. mesečno. Nahaja se na 1831 W. 21st Place. Proda se za jako zmerno ceno. Vprašajte pri: Mrs. Jo*. Wolf, 1837 West 21st Place, Chicago, III.
NE OSTANITE BREZ
Baragove Pratike
f»
' ZA LETO 1942.
Pratika je zanimiva in gre hitro se ne bo v prihodnjih par dnevih pomujal, bo najbrže ostal brez nje. Pratika stane samo:
30 centov
kai je poslati v gotovini, Money Ordru, ali pa v znamkah po 3c. na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
S prijateljem po svetu
Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik
NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
Kranjsko-SIovenska Katoliška © Jednota
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki,.. Posluje že 4?..leto. Članstvo: 37,500. Premoženje: $4,935,000
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 125.19%.
Če hočeS dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od 1250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti
se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois
Z raznimi zmagami je tako,
tako. V gostilni ali za baro je vsak junak. "Kar kosili smo Nemce ..." tako sem slišal na lastna ušesa, v gostilni pač sem slišal. V resnici pa je bilo tako, da so "junaki" in tisti "kosci" pobrali šila in kopita, ko so samole slišali, da se nekaj približuje.
Tako je pogostoma v malem, v večem pa ne dosti bolje, in danes je propaganda na vrhun-tvf. toraj - ho vse polno zmag, kadar služijo propagandi, in ker marsikje danes ljudem še dihati komaj pripustijo, se razne laži ali vsaj baharije ne morejo Dostaviti na laž, razgaliti kot gole baharije.
Cangša je tam nekje na Kitajskem in na koncu sveta. 2e par let se tam Kitajci in 'Japonci pisano gledajo. Prej so jbili bolj med seboj in so se igrali vojake. Danes je zmagal ta, jutri oni, in zmage so obsegale v poročilih uničevanje celih armad. Svet je vse to požiral, si rriel roke, ako je bil za Kitajca, kadar je bila zmaga kitajska, in si mel roke, ako je bil za Japonca, in je bila zmaga^japonska. Roba se pa ni dosti premaknila od tistega prostora, kjer bi bilo lahko že prostora za mrtve zmanjkalo, ker poročila so bila, da jih je padlo kar na trume.
Zdaj je prišel nekdo, ki je bil leta tam pri Cangši in je videl tam vojskovanje in — zmage. Prišlo je nekaj Japoncev, kadar jim je zmanjkalo hrane, v Čangšo. Kitajci so bežali, kakor so jih le noge nesle. Japonci so pobrali v mestu, kar so dobili. Ob enem pa so Japonci tudi naznanili svetu — sijajno :mago in uničenje celih kitajskih armad, Ko so Japonci pobrali in nabasali, so ^opet odšli v tabor, odkoder so prišli. Kitajci so zapazili, da je Japoncev v mestu zmanjkalo, previdno so se vračali in svetu naznanili, da so sijajno Japonce premagali in uničili nič kaj japonskih armad. Tako pripoveduje zdaj Amerikanec, ki je vse to gledal z lastnimi očmi.
Prav Izadnje dni smo zopet čitali o zmagah tam pri Čangsi, pa je vse skupaj le tako, kakor je, kadar se na ulici otroci igra-
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Rs-dio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji 1360 kilocycles.
jo vojake. In Kitajci in Japonci potrebujejo danes dosti tiste nečedne propagandovske robe, in potrebujejo zmag, da za Kitajce nekaj pride iz Washingtona, in da morejo v Berlinu pri japonskih zmagah zatrobentati, ker v Rusiji je nekaj zmanjka-, lo zmag in zmanjkalo tudi tro-bentanja.
Od nekdaj so pri vojskovanju drug drugega potegovali za nos, in moderni časi in moderno vojskovanje se pri tem ni dosti izpremenilo, ker človeška narava je ostalo eiia in ista, dasi pravijo, da bi se moral že enkrat iz džungelskih razmer povrniti v kolo moderne civilizacije.
Mi »udi, ki čitamo poročilo o raznih zmagah, potrebujemo malo izpremembe, saj se vsak še polente naveliča, ako je ta vsak dan na mizi.
Ce vojska traja naprej, bo iz Čangše še dosti poročil o sijajnih zmagah, ko pride eden krast, drugi pa pred njim beži.
Ko je amerikanski poveljnik
McArthur razglasil Manilo za odprto mesto, je gotovo dobro vedel, da se Japonci ne bodo zmenili za ta razglas, saj so Japonci učenci Nemcev in ti poznajo le silo, dokler so prf sili. Moskovska "Pravda" je nekaj zavihala nos, češ, to je znak strahopetnosti, in zdaj se Ame-rikanci jezijo na "Pravdo". Well, morda so v Moskvi res hoteli Amerikance malo štokni-ti pod nos. Ce tako, bi ne bilo treba, ker tudi Rusi še nikakor niso pri — zmagi, in Hitler pravi, da bo on zmagal. Na drugi etrani se pa tudi Amerikan-cem ni treba jeziti, ker ni vse tako, kakor bi moralo biti ali bi lahko bilo. V vojni se delajo napake na obeh straneh. -o--
Predstavite vašim prijateljem "Araer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na* roče!
DR.J0HN J. SMETANA
OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer.

MICHAEL TR1NK0 IN SINOVI
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
(Pleskarji in popravljači ometa in sten)
2114 West 23rd Place,	Chicago, minoifl
Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas, čs daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naše cene za delo. Pleskarska dela vršimo točno in za iste jamčimo.
m
STANE LETNO SAMO $2.00 — NAROČITE SI GA SE DANES!
Učbenik
Angleškega
fezika
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR.
Zelo praktična knjiga. Žepne
.I.1X.
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o ameriški angleščini Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295
strani.
CENA: Trdovezan v platno--$] 50
Broširan mehko..........^25
Naročila s potrebnim zneskom je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
L