500
Polnoje sobranije sočinenij zaprešče-nih russkoj cenzuroj L. N.Tolstago. Izdanje
„Svobodnago Slova". — Od ruske cenzure za-branjene spise L. N. Tolstega je izdal A. Čert-kov v Londonu. Sicer je bil izdal že prej v prevodih razne krajše spise zabranjene vsebine, zdaj pa je uredil popolno rusko izdajo. V teh spisih se bori Tolstoj proti pravoslavni cerkvi, proti ruski državi in proti vsemu obstoječemu družabnemu redu, katerega dolži najhujših krivic. V spisu „Vstupljenje k kritike dogmatičeskago bogoslovija i izsledovanju hri-stijanskago učenja (ispoved)" popisuje, kako se je odvrnil od pravoslovja k svojim sedanjim verskim nazorom. „Kritika dogmatičeskago bogoslovija" izkuša dokazati protislovja v krščanskih dogmah; Tolstoj jako zaničljivo govori o ruski državni cerkvi in o pravoslovju. „V čem moja vera?" razlaga „pravo" krščanstvo. V božanstvo Kristusovo ne veruje, le njegovi moralni nauki so mu sveti. „jaz verujem v Kristusov nauk", pravi Tolstoj, „to je moja vera. Vem, da je moja sreča na svetu mogoča le tedaj, če bodo vsi ljudje izpolnovali Kristusov nauk." — „Tak čto že nam delat?" Pod tem vprašanjem so združeni trije že prej objavljeni spisi „Kakova moja žizn", „Denjgi" (denar) in „Tak čto že nam delat?" Tolstoj nastopa proti osebni lastnini, proti vsem modernim družabnim uredbam in zagovarja uprav anarhične ideje. „0 žizni" razlaga njegovo fantastično svetovno naziranje, ki je čisto panteistično. „Statji" so zbirka krajših leposlovnih načrtov paraboličnega značaja.                            5. P.
IZ DRUGIH KNJIŽEVNOSTI.
Das Laibacher Moor, das grosste und interessanteste Moor Osterreichs in naturwissen-schaftlicher, kulturtechnischer und landwirt-schaftlicher Beziehung. Von Dr. Ernst K rame r, Direktor der landwirtschaftlich - chemi-schen Versuchsstation ftir Krain in Laibach. Mit drei Karten und 43 Abbildungen. Laibach 1905. Str. 205. - Dr. Kramer je podal s to knjigo res strokovnjaško delo, vredno vse pozornosti. Razpravi o geoloških razmerah je pridejan natančen geološki zemljevid. Gospod pisatelj govori o vsaki formaciji posebej, posebno o barskih tleh, ter o postanku in lastnostih šote. Predzgodovinska doba je pojasnjena s podobami mnogoštevilnih izkopin, potem slede poročila iz zgodovinske d6be. Posebno natančno so preiskane barske vode, od katerih podaje gospod pisatelj tudi kemične analize,  Vremenske in hidrološke razmere so
pregledno sestavljene v tabelah. Obširen je zapisnik barskega rastlinstva. Zanimivi so razni projekti za osuševanje ljubljanskega barja, ki so se začeli z Gruberjevim kanalom, in popis šote in njene rabljivosti. Hauer je leta 1874. cenil množino šote na ljubljanskem barju na 15 milijarde stotov. Dr. Kramer pravi, da se more danes ceniti šotno ozemlje na 1500 ha, in da ni več daleč čas, ko bodo barjani imeli komaj šote dovolj za svoje domače potrebe. Ker šota več ne „raste", jo bodo v 30 letih večinoma že izrezali. Šota ljubljanskega barja spada med najboljše avstrijske šote. Jako poučna je slednjič razprava o poljedelstvu na barju z najnovejšimi kmetijskimi izkušnjami in nasveti zlasti glede gnojil in setve.           L.
Osnutek Tadolinijev.
Nagrobni spomenik papežu Leonu XIII.
Der Adel in dcn Matriken des Herzog-thums Krain. Herausgegeben von Ludwig Schiviz von Schiwizhofen in Gorz. Gorz 1905. Druck der „Goriška Tiskarna". Selbst verlag desVerfassers. 40. Str. 505. —V tej knjigi imamo zbrane vse podatke o plemiških rodbinah v kranjskih matrikah. Uredba je ta, da gospod izdajatelj izpisuje najprej krstne, potem poročne in slednjič mrliške matice vsake župnije po onem redu, kakor so v škofijskem direk-toriju   po dekanijah,   Najobširnejši  so seveda