Jiresna.
SVa polju klasi se upogibljejo kot v sanjah se na bilkah zibljejo v poletno noč.
Cvetov zdaj čas in čudnih je semen vse polno gleda vejic iz slemen v poletno noč.
SVa nebu zvezde se prižigajo kresnice iz lesov se dvigajo v poletno noč.
'Vse polno gleda cvetja mi iz koč, obstal tam sveti Sfvan je, gredoč v poletno noč.
Obstal tam sveti Janez je gredoč in vrgel je v gnilobo ogenj vroč... v to kresno noč!
Pod farnim zvonom.
"M ase ljudstvo je ponosno na sivojo faro. »Naša farta nima parai«, tako se postavljajo farami in ponosno zro v zvonik župne cerkve. »Doma sem pod tem zvonom, krščen pri tem kamnu«, to so izrazi, ki nekaj pomenijo.
Slovenske tare na Goriškem imajo za seboj dolgo zgodovino. Nad 700 let obstajajo samostalne duhovnije, kot Volče, Bovec, Šentvidska gora in Solkan. K Šentvidski gori je spadalo takrat tudi Cerkno in Spodnja Idrija (pri Fari). Sto let pozneje sta se tem duhovnijam pridružila še Tolmin in Kobarid. Predstojniki teh najstarejših far na Goriškem so se imenovali vikarji, t. j. namestniki kapitlja v Čedadu. V resnici so bili omenjeni vikarji že pravi župniki, imeli so svoje pomožne duhovnike, katere so sami izbirali, pa tudi sami iz svojih dohodkov plačevali. Od teh prvotnih župnij so se tekom stoletij odcepile številne duhovnije, vendar pa je ljudstvo še dobro ohranilo v spominu prvo faro in jo ponekod nazivlja »mati« falra.
Med stare fare prištevamo tudi: Devin, Prem, Komen, Rihemberk, Donn-berg, Karnnje, Vipavo, Senožeče in Postojno'. Gorica je spadala do 1354. 1. še k solkanski župniji. V tem letu šele je postala cerkev sv. Hilarija in Ta-ciiana samostojna župna cerkev. Tržaški okoličani so dobili lastne župnije šele koncem 18. stoletja, preje so bili podložni tržaškemu kapitlju.
V starih zapisnikih, ki jih hranijo arhivi teh najstarejših župnij, je opisana cela zgodbvina našega rodu. Ti stari pergamenti so nam jasna priča;, da so na teli tleh prebivali ljudje naše krvi, ti neprimeroma odločnejši v veri in stanovski zavesti, kot smo mi. Z brezprimernim naporom so zidali cerkve, postavljali znamenja, gradili pokopališča, župnišča in šole, ki so najlepši trajni spomeniki njihove farne zavesti in oibenieim najlepši zgled nam, ki srno postali mrzli in odtujeni družini, ki se imenuje: naša fara.
Domača cerkev.
Edini skupni družinski doim, ki daje zavetje vsem vaščamom, je farna cerkev. Kakor koklja nad piščeti čepi sredi hiš in hišic ter z visokim zvonikom' kaže vsem prebivalcem, da nimajo na tem svetu stalnega doma temveč, da pelje njihova pot kvišku — v nadzvezdni dom.
Nekdaj so pokopavali okolu cerkva mrliče, dla so po trudni zetnski hoji našli počitek tam, kjer so celo življenje iskali pomoči. Ko so farani prihajali v nedeljo k maši, so obiskali obenem počivallišča umrlih sorodnikov in ovenčali njih grobove s svežim cvetjem in brlečimi svečkami. Ta dan sta bili združeni v prisrčnih pogovorih vojskujoča se in zmagoslavna družina. Duh pokojnih prednikov je dan za dnem ptaval nad vasjo in gledal boje onih, ki so živeli. Celo ponoči, ko angel miru raizpne nadl vasjo svoja krila, bedijo
umrlih duše, bele lilije, pojo in molijo vigilije.
(Aleksandrov - Mur^n.)
Najbolj odločilni trenutki v človeškem življenju se odigrajo v domači cerkvi. Vanjo prineso novorojenčka, da ga. v krstni vodli in skrivnostni milosti prerodi Duh božji. Pred oltarjem domače cerkve se združi prvič srce otroško z Ljubiteljem malih, pred istim oltarjem se sklene dvoje človeških src v nerazdružljivo življensko zvcizo in ako je najvišji Duhovnik izbral katerega izmed nevrednih za namestnika svojega, zapoje izvoljeni zopet pred domačim oltarjem svoj prvi novomašni slavospev. Zadnja pot človekova pelje zopet v domačo cerkev in odtam v — jamo.
Farna cerkev je veren izraz mišljenja in čustvovanja fara-nov. Le oglej si jo od znotraj, pa boš takoj uganil, kakšne Fddli ima vas! Ze cvetlice na oltarju dihajo vaški značaj. Tam v gorah krase pozimi smreeine vejice taibernakelj, dočim v dolinah cveto rdečke okrog bivališča božjega. Navada .ie, da dekleta v vasi tekmujejo. katera bo vzgojila lepše cvetke, ki1 naj bi ob slovesnih praznikih krasile oltar. Tam, kjer je oltar zapuščen, oropan cvetja kot na veliki petek, prav gotovo ne cvete živahno versko življenje. Isto, kar velja za ol-:. r, velja tudi za slike, zastave In za cerkveno opravo-. Marsikje so pokojni domači umetniki z vso clušo naslikali podobe, s ka-t-rimi se ne morejo postavljati niti mestne cerkve. Njihove čopiče pa ni spremljala le barva, temveč tudi tiha, skromna molitev.
Najbolj so pa ponosni farani na zvonove. In kako bi ne bali? Pesem zvonov se jim je priljubila. Ljubezn.iivo in proseče vabijo utrujene in obtežene v posvečene, prostorne cerkve, kjer so klečali nekdaj očetje in matere ter našli mir in zadovoljnost. Različna je ta pesem zvonov, kot so različni dogodki, ki jih zvonovi opevajo. Vse drugače pojejo zvonovi v adventnih
žarnicah, -kot v otožnem postu, popolnoma drugo melodijo ubirajo v sveti noči, ko nalahno pojejo uspavanko s"^*"-""' rt.?tet" kot pa za Veliko noč, ko zmagoslavno prosi avla jo Krista zmagovalca. Strašen in pretresljiv je njihov glas, ko rezko in pretresljivo kličejo na pomoč ob času ognja, proseč in gro-zepoln je njihov jek, ko naznanjajo divjo nevihto in žalostna ter turobna je njih pesem, ki jo pojejo zadlnjič človeku ob njegovi smrti. Ljudje poznajo te melodije in pusto ter strašno bi jim bilo, ko bi utihnili zvonovi. Rano jutro s svetlo zarjo mora pozdraviti jutranja pesem zvonov in uspavanko ugaslemu dnevu morajo zopet zapeti zvonovi. Lepa je ta pesem takrat, ko jo v pomladi slavčki prenašajo na perutih, lepa je celo takrat, ko jo divja burja sunkoma podi mimo hiš in skal. Le zvonite, zvonovi, po- naših vaseh! Zazvonite z vso slovesnostjo-, da bo dete preglasili ves razkavi šum sveta in se bo vzbudila našla duša iz smrtnega, spanja, ko bo slišala vaše božje besede in nebeške speve! Naj vaši iskreni in proseči glasovi vzbudijo hrepenenje po svetem miru tudi onim, ki so ga zgubili. Zvonovi, zvonite!
Gospodov dan.
Ni lepše slike iz življenja našega naroda, ko je nedlelja po- naših kmečkih župnijah. Naši kmečki domovi so osnaženi, sobe lepo- snažno pometene, klopi in -mize pomite, kuhinjska posoda vsa bliščeča, saj so se prejšnji dan še pozno zvečer trudile nad njo pridne roke. In pripravljanje za cerkev! Oče in starejši člani družine so obrili skrtao obraz, fantje poiskali lepšo suknjo in klobuk, dekleta lepše krilo in jopico-, mamica pa- znaša že vse jutro srajčke in oblekce zai malčke.
Med tedlnom so delali vsi potni in zamazani, nedelja pa jih je prenovila. Komaj od vabi, hitijo trumoma po vseh potih in stezah proti cerkvi možje, fantie, deklice, dečki, otroci ob rokah očetov, rdečelične mladenke z m-olitveniko-m, vsi žarečih in slavnostnih obrazov.
Zazvoni. Oglasijo se orgle, zadoni petje, zatrepečejo ustnice in zamo-lijo srca. Koliko prošenj se dviga v nebo! N-ov teden prihaja in z njim nova težave in presenečenja. Duša, ta uboga naša duša, potrebuje moči in podpore, da ne opeša.
Sivolasi mašnik se skloni. Proseče prosi odpuščanja zase in za one, ki so- združeni z njim v isti družini. Govori! Kakor je rodovitna zemlja, ki jo obdeljuje naš kmet. kakor s-o rodovitne naše njive in vinogradi, tako dobra in rodovitna zemlja je tudi naše, še nepokvarjeno kmečko ljudstvo za zrnje besede božje.
Daruje! Na zlati p-aten.i dviga kruh in z njim nešteto src in hrepenenj: upe in bojazen, pomanjkanje in dOmotožje, utrujenost in razočaranja, solze in žulje in veselje, katerega pusti nebo raisti tudi po naših kmečkih domovih.
In zatem? N-eb-o se približa zemlji. Najsi-bo breme naš-e še tako težko in naše solze še tako grenke — takrat, ko prihaja Gospod, se olajša) peza bremena in osuše potoki solza.
Nedeljsko jutro.
Veste, kaj mislim, kar si izreči ne upam? Med polni glas orgel zabrni srebrni glas zvončka. Petje umollkne, po celi cerkvi zavlada skrivnostna ti-hota, kolena se pripogibajo in celo najkrepkejša pleča mož se sklenejo globoko k tlom. Takrat obišče Bog svoje ljudstvo in sivolasi duhovnik Ga dvigne v koščku pšeničnega kruhai, dla zro človeške oči skritega Njega, katerega bodo gledale nekoč očitega. V nedeljo šale začuti človek, da je v resnici bitje, neizmerne vredtaosti, ker zaradi njega saimi Stvarnik zapusti nebo in ga zamenja z zemljo.
Ni dovolj! Zopet pozvoni in Bog prihaja v srca človeških otrok. Nihče ni izvzet. Tam zunaj cerkve, o ja, tajil zunaj so ljudje bogati in ubogi, imenitni in preprosti, učeni in neučeni— tu pred skupno družinsko mizo pade vsa stanovska in socialna razlika. Kdor išče Boga v obhajilu, ne more tudi v praktičnem življenju zatajiti tega pridobljenega prepričanja. Dobro vem, da bo tam zunaj cerkve kralj ostal kralj, berač ostane berač. Vemo, da gospodar in hlapec ne bosta zamenjala svojih vlog — nekaj pa tuidii vemo: da se bo ostrina nasprotstva med njima omilila, ker bo Evharistija spremenila njih srca. Bogataš tudi zunaij ne more pozabiti, da je pri obhajilni mizi z njim enakopraven klečal ubogi hlapec in da je Kristus objemal oba z enako ljubeznijo,. Ta tihi in globoki vpliv, ki se izliva iz Hostije, čutijo vsi, ki so v nedeljo deležni svetega^ družinskega) obeda.
Maša je končana. Še enkrat dvigne župnik roke v blagoslov želeč, naj bi spremljal ljubljene farane v veselih in žalostnih trenutkih novega tedna. Zatem utihne petje in done le orgle. V močnih valovih odhajia^jo farani od maše in z njimi gre nedeljski mir in blagoslov.---
Škoda, da je danes toliko ljudi, ki nimajo, več priložnosti, da bi doživljali to srečo kmečke nedelja, ker jih je usoda priklenila na mesto. Imamo žalibog veliko ljudi tudi po deželi, ki so se prostovoljno odcepili od tistega živega organizma, ki zna buditi vedno nove vire veselja v človeku, od Cerkve in njenih nedelj, praznikov iu obredov. Zato, j™ glavna krivda na ljudeh samih, da ne čutijo več noben dan nedelje v srcu, dla so jim vsi dhevi tedna enolični členi dolge in puste verige življenja, ker so zgubili veiro in potrgali vezi s cerkvijo. Vera je tisti glavni činitelj, ki napravi sedmi dain v tednu tako srečen in blagoslovljen za človeško srce. Ko človek zavrže Boga in ssi udinja stvarem, postane suženj stvari in celo v nedellljo sle ne more otresti tega suženjsva.
Zato je toliko nemira v naših vaseh, ker nočejo ljudje uživati nedeljskega miru. Ta dan si človek lahko v tihoti stavi vprašanje: a!li je vredno? Ali se izplača delo tvojih tednov? Ali se izplača ta nemir, boj in trud delavnika? Nedelja je dan opazovanja naprej in gledanja nazaj. Samotnost in nedbljsiki mir sta polna svetih misli.
Nedlalja je dan miru za telo; duša ta dan ne počiva, temveč gre iskat hrane za sebe v večne višave duševnosti. Ko v tovarnah utihne sikanje jermenov, ropotanje in piskanje1 strojev, ko kmet odloži lopato, uradnik zapusti pisarno, takrat začne živeti v človeku dlušai. Medtem, ko je v nedeljo vse mirno v kmečkih domovih, je duša ljudstva v kraljestvu' poezije in modrovanja. Družinski oče vzame v roko časopsis, prebira novice in modruje o svetu, stara mati poišče pratiko, dekle prebira »Čolnič« in Mohorjeve knjige, otroci nadlegujejo mater, da jim pove zgodbico, fantje se zbirajo pod lipo, balinajo in se resno ali šaljivo pomenkujejo. Vsi se današnji dan zamišljajo v neki drugi svet, kjer se počuti njihova duša po šestdnevnem delavniku tako zadovoljno. Nedelja napravlja telesne in duševne delavce za narod pesnikov, svetnic in mislecev. Kar jim delavnik vzame s svojim enoličnim in utrudljivim delom, jim vrne nedelja v obilni meri. V
nedeljo- je prilika, dla v cerkveni klopi med sveto daritvijo, pogleda človek v tiho kamrico svojega srca in ugladi ter popravi, kar je zagrešil med tednom. (Dr. Jeraj: Ob skrivnih virih.)
Moderno življenje izpraznuje cerkve in polni gostilne. Zato je tudi v dušah modernih ljudi duh pijanstva, verolornstva in prepirov, ker je iz njih izginil Duh božji: duh miru in zvestobe.
O, da bi zvonili nedeljski zvonovi našemu rOdtu in ga polnoštevilno zbirali okrog Njega, ki je zaklical vsem: »Pridite k Meni vsi, ki ste trudni in obteženi - - in poživil vas bom!«
Pri župniku.
Kar je družini oče, to mora biti župniji župnik. Naše ljudstvo rabi lepo primero: Duhovnik se poroči s faro. S tem hoče povedatii, diai je edina skrb in ljubezen župnikova njegova župnija, ne pa lastna udobnost. Še več! Ta
prislovica pomeni, da ni župnik od oblasti nastavljen »uradlnik«, temveč dobri pastir, ki se ne brani stopiti med farane. Ni poslan zato, da bi širil kraljestvo božje tam nekje izven nas in preko nas. Kraljestvo božje je v srcih, t. j. v ljudeh. Zato je njegova dolžnost, da se približa ljudem, da stopi s prižnice doli, dla, ne gleda le v seznam duš, ki ga ima v pisarni, temveč da gre med svoje farane, spozna njih rane in postane njih Šamaritan. Duhovnik mora biti v prvi vrsti socialno čuteč: ne sme mu biti vseeno, če farani tipe, stradajo-, se izgubljajo, ne, tak župnik bi bil rabinec, ki je šel mimo ranjenca ter molil svoj »hatora«, ne da bi. P-o-gliedlaJ revčka.
Nam Slovencem jei to jaisno kot beli dan. Duhovniki, ki žive in so živeli med našim rodom, so biLi in so tesno spojeni s svojim ljudstvom:. Kako bi ne bili? Saj je vsak slovenski duhovnik vzrastel iz ljudstva. Dobro pozna veselje, šalo in smeh svojega naroda — pozna pa tudi njegove bridkosti in bolečine, njegove skrbi, nadloge in stiske. Ve, kaj je pomanjkanje in revščina (saj je bil sam rojen največkrat pod1 slamnato streho), ve, kaj so ne-
Pustite male k Menih
sreče, pičli zaslužki, kaj je bolezen, žalost, krivica, smrt... Pravi duhovnik vse občuti s svojim ljudstvom, in ker občuti, tudi pomaga, kjer mote. Ni treba, da bi poveličevali duhovnike, saj je v veliki božji knjigi jasno napisano, koliko časnih dobrot so že storili ljudem.
Gospod Janez je pisali. Nekdo potrka plaho na vrata. »Naprej!« »Hvaljen Jezus, gospod!« »Na veke! Kaj 'bo, Tereza?« V sobo je stopila bleda žena. Lica je imelal sprana do solz in iz obraza ji je sevala lakota. »Gospod, v bolnišnico' moram. Jetika se me loteva. Otroke moram pustiti dbma in skrbi me. Mene ne bo več domov, mož je padlel, siaimi bodo ...« Bolestno je zakašljala in umolknila. Staremu župniku se je utrnila solza, na križ je pogledal in dejal: »Ne bodo sami! Le poijdli mirno v bolnišnico. Za sirotice bomo poskrbeli.« Pa je segel v predal, izvlekel papir, ga stisnil bolnici v roko- rekoč: »Par lir za pot!« Brez besed se je točila žena, samo v srcu je nosila milo prošnjo za onega, ki je bil pravi namestnik Njega, ki je učil: »Povem vam, kar ste storili najmanjšemu izmedl mojih bratov, to ste Meni storili.«
Pozno zvečer je bilo in burja je tulila. V župniški veži je zaropotalo. Gospod Janez je vstal, vzel l!uč in posvetili. Med vrati se je opotekal pijan mož. »Matija, kaij iščeš?« Pijanec je zaklel/padel na tla in obležal. Pa ga je dvignil gopod Janez, nesel v sobo na klop, naročil mu ikavo in čakali, da se je prespal. Ko se jle Matija zbudil, je plašen pogledlal okrog sebe in ves zbegan jecljal: »Gospod, pijan sem bil, pa SO' me nahujskalli, naj grem nad vas in vas zabodem. Vi ste- mi stregli, pa še vedeli niste: komu. i Gospod Janez, odpustite, nikdar več, kot je resnično Bog v nebesih, nikdar več!« — Vesel ga je spremil župnik do vrat in še plašč mu je posodili, ker Je di-vljala zunaj nevihta. Tisti večer je gledal gospod Janez sliko Kri sita, dobrega pastirja, ki nese po skalnatih tleh izgubljeno ovco na ramah. In toplo mu je bito pri srcu.
In tako so prihajali k njemu dam za dnem ob vsaki uri: prišli so žalostni, pa jih je potolažil, slabi so prišli in »jih je podprl, preganjani in jih je obranil, zatiralci in jih je ponižal. Tam gori na nebu pa .ie njegov patron sv. Janez zapisoval v knjigo večnih deli z zlatimi črkami dobra dela in pri vsaki strani še dostavil: Nevedne je poučil, tri duhovnike je vzgojil, mladino- je ljubil in žrtvoval za svojo faro svoje zdravje, svoje dobro ime — prav vse! Za to knjigo pa je vedel le Bog in nebeščani, ljudje zanjo niso vedeli...
Pa to je bila šele ena knjiga dobrih del gospoda Janeza. Drugo, veliko lepšo in obširnejšo, pa so pisali angeli božji. V tej knjigi sle bere: Tridesetkrat in sedemkrat je pripeljal mlade, nedolžne otroke pred bogato obtoženo mizo božjo in s tresočo roko ter solznimi očmi delil mladim dušam nebeški kruh...
Vsako jutro je sedel v spovedhici in vi i,Val božji mir, tolažbo in milost v srca izgubljenih sinov in hčera. V morje neskončnega božjega usmiljenja je potopil tudi največje hudobije, ozdravil najhujše rane, sprijaznil najbolj strupena sovraštva, osnažffl najbolj zamazane poročne prstane... Župnik Janez je zdravil, za to je imel zdravo faro ...
Nai zadnjih straneh te knjige življenja pa so spisali posebne liste oni, ki jih je gospod Janez pripravil za zadlnjo pot. Takole se bere: Nešteto noči je hodil v temi, po samotnih potih, po stezah, mimo prepadov, v burji, dežju, snegu, da nas je otel iz žrela volka in nam prinesel sveti krepčilni kruli, da nismo omagali v zadnjem boju..
In Gospod Bog je gledal knjigo svojega služabnika Jarteeiai in vesel pripomnil: »Glejte, zvest? in modri hlapec«! ...
Tak je bil župnik .Janez iin njemu sledijo v življenju nešteti... Pa niso vsi taki! Nikar se ne prenaglite, prijatelji! Priznajte: ogromno število jih je! Kateri pa niso, niso po lastni krivdi in po> krivdi mesa. Ti! ljubijo složno življenje, ljubijo dlenar, ljubijo časti — vsi tii so pa tatovi, ki so se prikradli
Težka pot.
v svetišče Gospodovo in Bog jih bo sodil. Nikar jih ne obsojajmo mi in nikar ne mečimo kamnja v nje! Ne kamna, prijatelji, molitve so potrebni. Pravijo, da kdor v živlijenjn kamnja in zaničuje duhovne, nazadnje nepričakovano umre brez duhovna. Alli sta te dve stvari v kaki zvezi med seboj, ali nista ... si ne upam trditi'— to ve Bog.
Tiha žrtev.
Nekje na Slovenskem, v priprostem selskem domu na samoti je živel sivolas duhovnik. Devetdeset Met mu je bilo, noge in roke so mu bile opešale, hrbet se mu je uklonil pod težo 1'et; tudi) oči1 mu niso več služile. Na palico se opiraje je zmogel komaj dvajset korakov poti s hišnega praga na vrt k skromnemu uljnjaku na klopico, kjer mu je neskončno dlofbro delo v ljubem božjem solncu. Na faro k matši že zdavna ni več mogel. Zato si je dal postaviti skromen oltar v lastni hiši. Tu je molil in maševal. Ker pa že ni več videl brati, .ie molil v petek in svetek samo ene in iste mašne molitve,
molitve na čast preblaženl nebeški Gospe, kialtlere je znal na pamet. Svoj skromni oltar pa je dal okrasiti s petimi podobami, s podobo Izveličarjevo in Njega vernima apostoloma Petrom in Pavlom. Iz svojega rodoljubnega srca preverjen, da bi bilo grdo, če ne bi posebno počastil še slovanskih apostolov, je dodia! trojici še podobo sv. Cirila in Metoda. Ta oltalr in pa solnčna klop pred uljnjakom sta bila ves svet, ki ga je starček še doživljal telesno. Njegov duh je bil pa še mladosten iin svež ter je dobro umevail čas, ki! se je snoval ob njem, ki je šel svojo viharno pot ob njegovi tihi samoti.
Tako je živel nepoznan, l!e njegovi prijatelji so ga od časa do časa po-sečali in mu prinašali vesti iz tega sveta. Veliko tega, kar so mu pravili že ni več prav umel. a toliko je spoznal, dla je vse drugače, kakor pa je bilo za njega dni. Cul je, kako propada vera v Slovencih, katko raste greh, kako se šopiri razuzdanost, kako gospodari nepoštenost, kako umira v nekaterih celo ljubezen do> materinega jezita
Neverjetno je zmajal z glavo. In če so mu trdovratno ponavljali, da je božja resnica, kar so rekli, je še dvomil in tolažil: »Bratje mili, pomislite vendar! Saj so tudi za mojih dni živeli ljudje, ki so izdali vero in jezik. Pa ti ljudje niso bili slovensko Ijudlstvo in preden so pomrli, so se še ti spo-korili. — To nikamor ne kaže: Slovenec pa brez Boga, Slovenec pa razuzdan, segolten? Na kaj pa? Močnejši more biti, ker ima moč. Odkod bo naša moč, če ne bo iz ljubezni, poštenja in Boga? Ne bodite šallolbarde!«
Pa so mu povedali in dokazali, d'a se moti. Celo toi so mu povedali, da je Bog kaznoval naš rod in gai raz ki al kot piščal. Tedaj pa je povesili glavo na prsi, ugasle oči so se mu še plašneje razprte. Kako da se mu besede trgajo iz srca, je potožil: »Če je to res, potem je Bog dopustil. Za kazen je dopustil, ker je Slovenec zatajil Boga in ne ljubi več svojega milega jezika...«
»Gospod, prizanesi!« je sklenil na to roke. Solze so mu kakor potok oblivale lice, upognjen in slab se je vlekel v svoje svetišče pred oltar in se zgrudil pred svojimi božjimi prijatelji. »Križani«, je vzkliknil, »ali je res?«
Iskal je sveto obličje. Zadnji žarek zahajajočega solnca mu je obsvetil lice. Tisto trenotje je ugasnil. Temno in žalostno je bilo obličje Kristusa in qelo obrazi svetcev so turobno zrli nanj.
»Gospod moj, prijatelji božji! Prizanesite, prizanesite!« In je čakal in strmel, a, žalost njegove dtoše se ni polegla. Naraščala je, in je čutil, kakor da mu bo umreti tisto uro. Roko je stisnil na srce. drugo je proseče stegnil h Križanemu: »Gospod, ne smrti, zdaj še ne! Rad bi videl, da bi se vrnilo moje ljudstvo k Tebi. A če hočeš žrtve za spravo, vzemi, kar imam. Kar imam ...« In spomnil se je svojih oči, samo še nekaj solnčnih žarkov so srkale.
»Oči!« je vzkliknil zdfeij pred Zveličanem, »Gospod, slabe so in stave, opešale so mi, a vendar še ločijo solnce — oči vzemi, Gospod, za spravo, za moje ljudstvo, za moj rod!«
In zgodilo se mu je čudno. Bolečina v duši je splaknila. Kakor pre-čudna godba je zavelo ob njegovem uišesu, prečudna svetloba je ožarila svete like na oltarju pred njim. Niso bili več samo mrtev les, živeli so, vidno so jim igrali udje in živele črte v licu. Trepalnice1 so se odpirale in zapirale, kri je dihala v lice; obrvi so se sršile svetemu Petru, brazde na čelu so se stisnile v jake gube svetemu Pavlu, sveti Ciril se je nagnil rlahlo svetemu Metodu na uho, ki je glavo' dvignil, kakor da se je prebudil iz za-mišljenosti. Izveličar med njimi edini ni trenil, a bil je kakor ves zavzet od nepojmljive svetlosti.
Starček je drhtel v neskončni blaženosti, razširil roke in ponovil vneto:
»Oči za moj rod, Gospod!«
Tedaj je Izveličar zganil z ustnicami in dejal:
»Zato, ker si ljubil...«
S krikom veselja Ste je zgrudil sivi svečenik. Le to je še vedel, dta je slep...	(Po dr. L Preglju: Slovenska legenda.)
Dr. M. Brumat.
Nove steze.
Najvažnejše spoznanje.
D rosvetna zvezal« hoče ustvariti nove ljudi med nami, nov rod, ki bo
* kos velikim socialnim nalogam sedanjosti. Na dveh slikah iz diavne preteklosti sem vam pokazal veliko razliko med starim in novim človekom in deloma že tudi pot, ki vodi db temeljitega prerojenja.
Fantje in dekleta, ki ste s premislekom brali zgodbi o starem in novem človeku, ste si morda že sami stavili veliko vprašanje, kaj naj sodite o samih sebi, da - li naj se prištevate med nove ali rned stare in prastare ljudi. Spoznanje, da je v nas veliko starostnega in gnilega, je nujno potrebno, da se moremo resno in vneto lotiti dela za naše prenovljen je. Sv. Pavel in sv. Marija Magdalena, o katerih smo govorili, sta najprej jasno spoznala vso lastno izprijenost, nato šele stai z odločno voljo ubirala nove steze in pota k pomlajenju svojega življenja. Taka, mora tudi današnji, tako zvani moderni človek spoznati, da je v njem prav za prav krvavo malo resnično modernega in novega, ampak da je prilično tam, kjer so bili moderni Grki, Rimljani in drugi veliki narodi, predno so se v lastni »modernosti« potopili in uničili; šele potem bo mogel ubrati pota z izvoženih kolovozov, ki vodijo v pogubo, na prave steze novega, pristno modernega! in srečnega življenja.
Vprašajmo se torej, dlragi mladi prijatelji, kako je z nami. Ali niso morda naši mladeniči in dekleta po večini tako neizmerno stari, da nam je obupati nad tako obnovitvijo njihove mladosti, ki bi nam zagotavljala zares sveže sile za naloge sedanjosti in bodočnosti? Naša mladina je kajpada nova in moderna, če tako imenujemo ljudi, ki znajo pisati in brati, ki poznajo časopise in knjige, ki prižigajo ogenj z voščenkami in ne s kresilnim kamnom in gobo. Da, moderni smo, če se to pravi potovati z železnico in avtomobilom namesto s poštnim vozom, če se to pravi imeti na mizi električno luč namesto skromno brleče svečice, da, kar najbolj moderni smo, če se to pravi kolikortoliko umevati dbimačo in tujo politiko, poznati važnost socialnega vprašanja in o njem debatirati noč in dan. Po moji misli se pa riadi vsega tega vnanjega napredka današnja dbba nikkor ne more imenovati boljša od katerekoli prejšnjih dob. Ali se vam, ne zdi, da, bi bil Neron prav ista starinska surovina, čeprav bi bil gledlail na ognjeno morje od njega samega zažganega Rima s kakega modernega zrakoplova in s pomočjo najnatančnejšega modernega drobnogleda? In ali ne mislite, da sta bila sv. Peter in sv. Pavel v ječi resnično modernejša odi tega trinoga, čeprav sta zdela v velikem trpljenju, pomanjkanju in revščini, dočim se je napajal Neron s svojo pokvarjeno tovarišijo z vsemi najmodernejšimi nasladami tedanjega Rima? Torej ne zunanja kultura, ampak srčna kultura je tista, ki dela človeka močnega ali slabotnega, starega ali novega in modernega.
Neron je šel in pustil le smrad svoje izprijenosti za seboj. Peter pa je skala, na kateri je zgrajena vsa resnična kultura, ves pravi napredek do danes.
Če torej želimo vedleti, je-li naša mladina pristno moderna, ne smemo vprašati, ali spoznaval uro dneva po senci na hišnem pragu aili po moderno izdelani žepni uri, ampak pogledati moramo v njeno dušo. Spoznati moramo gibala njenih diejanj, besed, misli in želj. Ako opazimo, da ne spoznava pravega Boga, je moderna kakor afrikanski malikovavci; ako Bogu ne mara služiti, je modferna kakor Lucifer; ako je požrešna po zemlji in ma-monu, je moderna kakor Lot in Judla Iškarijot; akol jo vso- zavzema požre-šnost po jedi in nezmerni pijači, je moderna kakor svetopisemski požeruh in bakanti; ako jo obvladuje nečisto poželjenje, je moderna kakor Putifar-jeva ženai in starci iz zgodbe o Suzani; ako vsa nori za plese in druge take lahkomiselne naslade, je modema kakor flerodijadinai hči; ako ne ljubi bratov in išče le sebe, je rnodterna kakor Kajn itd.
Prijatelji, kar groza nas, je. ko gledfcmo dlanašnje ljudi, ki so ponosni na modernost svojega mišljenja in dejanja, pa mislijo in delajo tako, kaklor je mislil in dtelal izmeček človeštva) od stvarjenja sveta do danes. Z groznim studom poslušamo pesem o napredku, ko se proslavljajo kot moderne in novodobne take stvari, ki polnijo s smradbm najhujše mrhovine ozračje vseh stoletij in narodbv.
Da, naša doba/ je polna iznajdb, vnanja kultura je zelo napredna in moderna, toda srca so stara kakor človeški greh; po vsem modernem svetu se: šini dluh gnilobe, ki jo nemilo občutijo celo paganski Indijci. O tem nam pričajo zlasti spisi Rabindranata Tagoreja. Ta indijski pesnik in pisatelj, kii svari svoje ljudstvo, naj se ne da preslepiti odi vnanjega napredka moderne Evrope, da bi iz sijajne kupe srebalo strup tega moralnega mrliča in se tako samo ugonobilo.
Le nikar sine prikrivajmo, da je tudi v naših mladih ljudeh vse polno tega starega grešnega duha. Žalostno pa je, da tega kar nič ne uvidevajo in da se s ponosnim nasmehom odtevajo v stare, db studa obnošene cunje in si bi jejo na prša. češ: Glejte nas, kdb si upa tako; smo pač moderni, otresli smo se srednjeveške ozkosrčnosti!
__(Nadaljevanje Slledi.)
P.
Naša društva in gostilne.
M imamo namena napadati naših gostilničarjev, saj vemo,, d'a je med njimi * lepo število mož poštenjakov. Vemo tudi, da je gotovo število* gostilen potrebno. Ne bili bi pa odkritosrčni, če bi se bali izpovedati, da je dve tretjini gostilen po naših občinah nepotrebnih in torej škodljivih, Gostilna je navadno tisto gnezdo v občini, kjer se na; dva načina kvatri in pohujšuje mladina; prvič s tem, ua se jo navaja s, pijačo k nezmernosti, pijančevanju in zapravljanju, drugič pa s tem, da se ji, s p roti cerkvenim in protiverskim govorjenjem ruje in krialde iz srca verski čut, ki je temelj poštenja in tudi narodne odločnosti. Iz tega je torej razvidno, da ima gostilna silen vpliv na razvoj mladine in tudi odrastlih. »Prosvetna zveza«, ki ima včlanjenih toliko mladinskih društev, ima tudi dolžnost zavzeti do gostilen ono- stališče, katerega ji narekujejo katoliška načela, zapisana na njenem praporu.
Prvo načelno stališče naše bodi: Društveno delo naj se vrši predvsem1 v društvenem prostoru. Tu naj bodb sestanki, poučno vzgojni večeri, petje,,
predavanja, čitanje itd. Vsak fant ima' tukaj dovolj prilike, da pokaže svoje zmožnosti, bodisi z nasveti, govori, petjem, pri igri in še drugje. Da je to naše stališče edino pravos nam dokazuje," žal, pogled na naiše gostilne po deželi. Gostlničar je na dva kraja odvisen, navzgor in navzdol, od oblasti in od obiskovaveev. Prav zato je med gostilničarji toliko ljudi j, ki kolebajo zdaj sem, zdaj tja:. Saj smo videli to v preteklem letu in gledamo še sedaj!
Je pa še drug razlog, ki smo se, ga nakraitkoi že v začetku dotaknili, zakaj naj se naši društveniki načeloma ne zatekajo v gostilne. Gostilna je namreč navadno zbirališče slabih elementov v občini: tu dbbite vedno pi-jančke po poklicu, razne deloimržne lenuhe in pohajače, zapravljivce, ki jim ni prav nič mar i dom1 in družina. Kar hočemo posebno poudariti je p,al to. da je gostilna navadno središče proti verske.' gonje. Tukaj se zabavljal čez vero, duhovnike, bogoslužje itd. Zato imajo gostilne vejčidel naročene v veuskomoralnem oziru brezbrižne ali naravnost veri nasprotne liste. Take gostilne naravnost izpodkopujejo temelje versko nravnegal življenja in tirajo našo mladino in po nji ves naš narod v moralno in narodno smrt.
Vemo dobro, da se je včasih skoraj nemogoče izogniti gostilni. Tako n. pr. po kaki veliki prireditvi iščejo igrlalci in sodelovavci okrepčilal in tudi razvedrila v gostilni; če se to zgodi, naj store to iz potrebe, ne da bi se izneverili načelnemu stališču glede obiskovanja gostilen. Vendlar pial naj društvo ob tej priliki poskrbi, da bodo za člane na razpolago tudi brezalkoholne pijače. Na noben način pa naj ne vodi mlajših člainov, šoli odrastle mladine, v gostilno; vsaj ti naj gredo takoj domov.
Drugo, pozitivno naše stališče pa bodi: Naša društva naj naravnost vzgajajo-svoje člane k protialkoholnemu mišljenju in življenju. To naj se godi s predla'vanj i, čitanjem protialkoholnih spisov in z ustanavljanjem tnez-nostnib oziroma abstinenčnih odsekov. Člani naj pobijajo tiisti neumni predsodek, ki ga moramo žigosati kot znak nazadhjaštva, da je le oni »fejst fant in pravi mož«, ki ga, zna imenitno potegniti in zanj dajati. K takim krivim nazorom vzgajajo gostilne svoje, duševno omejene obiskovalke in lahko-,mišljeno mladino. Takim bedastim predsodkom naj velja boj po naših društvih.
To naj bodo v kratkem načela, ki naj se jih drže naša društva. Ker pa velja resnica: več glav, več misli, bo dobro, če se oglase tudi drugi in doprinesejo svoje v pojasnilo k vprašanju, ki zadeva temelje našegai narodnega življenja.	_
Večerna šola.
D ri Ostedkarju so kosili. Živo in urno> so rezale kose in pot je 1'il: koscem * curkoma na dišeče rednje. Dopoldne je padla največja senožet. Solnce je pripekalo z vso silo, zato so šli kosci po končanem delu v senco.
Osredkarjev gospodar se je v legel pod kolšat kostanj, obrisal si je potno čelo in skušal zadremati — pa ni šlo, ker so bile muhe preveč nadležne in soparica prevelika. Mož je začel misliti in tuhtati, kot misli in preudarja nešteto gospodarjev zlasti v današnjih dneh.
»Presneto se težko živi,« tako je premišljeval. »Draginja in davki nas bodo zlomili. Delavci so dragi, obleka stane, diružina hoče jesti in naj pride v hišo še bolezen, pa bo kup zvrhan. — Pa hvala Bogu, jesti nam za enkrat še ne manjka in zdravje se še krepko drži hiše. Nekaj drugega me boli!
Bolj ko se človek trudi in dela, tembolj ga prezirajo. »Zabiti kmet, zanikan gnojar« Jn se druge neslane zabele nam vlivajo dan za dnem na pleča. Nižji sloji niso nič več upoštevani in žuljeva roka se mora skrivati v rokovice. Bogataši in celo delavci v fabrikah zaničljivo gledajo nai kmeta, se smejejo njegovi boji, besedam in celo njegovemu trudu. — Pa nai bo še vse to v božjem imenu, ko bi bilo upati le boljših ljudi! In ravno glede tega slabo kaze: Mladina je skvarjena, vlači se po plesih in gostilnah, že sir.rkovci kade cigarete, igrajo za denar, postajajo pred cerkvijo in kolnejo, da je moža strah. Izkvarjenost se je zarila prav na! globoko in široko.
Je težko dandanes, dvakrat težko za gospodarja, ki naj skrbi za vse in jih preskrbi z vseui: jedjo, obleko, pijačoi kurjavo in zraven naj pa š- pazi da se mu družina ne skvari in ne zdivja.«
V fabriki je medtem sirena zažvižgala poldne iu v farni cerkvi se je oglasil zvon. Osredkarjev gospodar je molil. Neprestano so mu pa misli uhajale k fabriki, visokim dimnikom in ogromnim stavbam, pod katerimi
Prosvetno društvo v Avčah.
je od jutra do večera gibalo našteto i'ok. »Sprememba je prišla na svet,« tako je modroval nadalje. »Kdo je poznal včasih fabriko! Pa se je naselila tuja golazen v naše kraje, pokupili so svet in začeli zidati. V ,par letih je stala, fabrika. Ljudje so drli vanjo — vse je zapuščalo kmetijo in šlo, k tna-šinam. Zaslužili so, to je res, a tujec, kapitalist je obogatel, naši ljudje so mu pa služili in metali denar na kup. »Halo! Oče, jest!« tako je zaklicala dekla in Osredkair je vstal, se zravnal in šel k delavcem, ki so polegli v senci oknog sklede in pridno zajemali. Osredkair je bil danes bolj redkobeseden. Jeza na kapitaliste ga je tlačila in le z nevoljo jo je prikrival.
Za delavnikom je prišla kresna nedelja:. Dekleta so pietle vence, da jih obesijo nad vrata, fantje so pa postavljali mlaj in znašali vejevje, da: zažgo zvečer kres.
Gospodarju se ni ljubilo na vas. Staknil je med profesorjevimi knjigami slovensko knjigo s čudnim napisom: Dickens^Olivver Twist. Prvotno jo je že mislil odložiti, pa je naletel v knjigi slučajno na zanimivo mesto, ki je govorilo o kapitalu. Vzel je knjigo, šel pod latniik in čital o velepodjetjihr akcijah, taistih in najrazličnejših družbah, ki so na debelo in široko grabile denar. Cela zgodovina kapitalizma se je razvijala pred! njegovimi očmi.
Bilo je v srednjem veku. Takrat najdemo šle redke kapitaliste. V Italiji so živeli takozvani Medici, ki so imeli ogromna posestva. Tudi nemški Fug-gerji so bili denarno najmočnejša takratna sila, a v splošnem takrat še ni bilo kapitalistov. Tedaj je cvetela obrt. Rokodelci so lahko shajali, čeprav niso mogli polniti si blagajn, ker so jim cehi predpisovali stroge pogoje.
Leta 1492. so se pa odprla vrata v Ameriko in Indijo. Kdor je mogel, je šel iskat zlata v novi svet. Oni pa, !ki so ostali doma, so pa začeli trgovati in odirati. Razvil se je v Evropi oni usodni liberalizem, ki je razbil cehe, odstranil meje in prepustil vsakemu svobodo konkurence. Nekateri so imeli srečo. Nagrabili so si kup denarja in s tem denarjem so zgradili tvorniee. Delavci iz obrtniških in kmečkih stanov so zapuščali domove in delavnice ter drli v fabriko.
Preje so bili nekaki umetniki-strokovnjaki. Delo, ki so ga vzeli v roke, so znali opraviti celo. V fabriki so jim pa delo ralzdelili — postali so na ta način samo majhen delček, ki ni znal celega dela — postali so neučeni dfe-lavci, ki so vsled enoličnosti zdtehali od dolgočasja) pri razkosanem delu.
Prvotno so bili fabriški stroji še zelo enostavni. Ko so pa začeli tehniki tuhtati in izumevati boljše, hitrejše in trpežnejše stroje, so začeli delati v fabriki urnejše in cenejše. Za to delo ni bilo treba več toliko delavcev in še oni, ki so bili za to potrebni, niso potrebovali nikake predizobrazbe: Prišli so s kmetov in v par dneh so se naučili dlelatS pri stroju. Kdri je pa bilo možko delo razmeroma drago in ker so fabrikantje videli, da so za lahko delo pri strojih sposobne tudi ženske, so jemali v službo cello ženske in otroke. Fabrikantu ni bilo mar, če je s temi rušil življenje v družini, ni se brigal, če so nazadovala rojstva — on je božal stroje, ki so mu bili več vredni, kot živi ljudje.
Tako so d dali ti podjetniki nekaj let. Ko so si nabrali zadosti velik kup denarja, so se naveličali skrbi. Kaj so si zmislili? Prodali so za drag dienar fabrike, šli v svoje vile in lepo kadili cigalre. Blagajne so imeli bogato založene. K njim so prihajali drugi podjetniki in prosili denarja na posodo. Dali so jim sicer denar, a zahtevali grozne obresti.
Medtem, ko so ti ljudje sedeli lepo doma, se je njih denar sam množil, ne da bi količkaj mignili z mezincem. Ti ljudje so bili posebne vrste ptiči, ki so samo ležali nad denarjem kot koiklja nad jajci, pa so se izvalili lepi dohodki, bogati denarci. Tem ljudem pravimo kapitalisti v pravem pomenu.«
Do teh zaključkov je prišel Osredkar, ko je čital knjigo- Še bi bral nadalje, pa se je medtem zmračilo. Stopil je na vas, kjer so se zbrali va-ščani, da zažgo kres. Ni minilo pet minut, ko se je začul štrlel, ogenj je zai-plapoilal in mladina je zavriskala in zapela.
Osredkar pa je zamišljeno, gledal v visok ogenj in si misli: »V tak plamen bi jih pometal te oderuhe brezdelne!« Pa ga je zdramila fantovska pesem in še sam ji je pritegnil: »Kajmaram če nimam, na hribu gradu!«
		iDekliška greda.		
F. G.
Dobrodelnost v dekliških krožkih.
C te že mnogo cule in brale o dobrodelnosti, drage sestre? Pa v vaših
srcih, kuj stoji zapisano o tej tako lepo sestavljeni besedi? Vsaka izmed vas naj se vpraša, je li že premišljevala, pomen te besede in kolikokrat jo je že udejstvovala v praktičnem in vsakdanjem življenju. Kaj rada bi prisluškovala odgovorom!
Dekliški krožki! V poslovniku beremo o gojitvi prijateljstva, o umski vzgoji, o verski, družinski in narodni zavesti, a beremo tudi o skrbi za gospodinjstvo in o dobrodelnosti. Nekateri res marljivi krožki zadostijo v precejšni meri vsem tem zahtevam — a ne vsi, zato vas vprašam: koliko ubožcev je v vaši vasi, ki so obubožali po lastni krivdi, p\o krivdi drugih ali po volji Najvišjega. Ali so vsi potrebni pomoči? — Vsi. — Kedo naj jim deli pomoči, tolažbe? Mar sebičneži, ki vidijo le sebe? mar brezsrčneži, ki nimajo srca in razumevanja za potrebe nesrečnih? Kdor kruha odmerjenega ne je--kdor ni okusil bolesti — ne razumeva ... Toda v dekliških
krožkih se zbirajo dekleta, ki hrepenijo po izpopolnjevanju duha in srca, zato ne smejo brezbrižno mimo toliko gorja! Zakaj ne bi smeli biti tudi nesrečneži deležni dobrot srečnejših? Kdor po lastni krivdi obuboža, potrebuje naukov, nasvetov in vzpodbude. Nesrečni, to je oni, ki ni še srečal sreče ali jo nevedoma prezre ker je premalo praktičen, tudi ta! potrebuje pomoči onih, katerim se sreča smehlja. Človek, ki je po volji Najvišjega prepuščen »Nesreči« v roke, da se igra ž njim, kot se igrajo valovi morja z neznatnim čolničem, potrebuje li tudi pomoči? Seveda! Če prepusti Bog gotove ljudi trpljenju, odpira pot drugim, da si z dobrimi deli pridobijo na-daljnih milosti. Le v medsebojnem podpiranju, v oni veliki ljubezni, ki jo večina ljudi še ne pojmuje in razumeva, živijo Kristusovi nauki.
Kako pa deli plemenit človek miloščino, kako podpira nesrečneže in sirote? Daje morda le zato, da ga hvalijo ljudje ali da vidi, kako se obdarovani suženjsko klanja pred njim? — Kdor čuti v sebi atom božjega dostojanstva deli od izobilja, ker mu tako veleva notranji glas, a ne čaka hvale ne povračila.
Dekleta, pisala bi vam dolge povesti o revščini, a zdi se mi nepotrebno. Opazujte ve same v realnem življenju vaše bližnje, poiščite one. ki so potrebni materialne ali duševne pomoči, zbirajte in delajte ne za čast, temveč iz ljubezni do človeštva zavoljo ljubezni in usmiljenja Njega, ki je trpel za to človeštvo.
Ali rabite nasvetov da se lotite resnega dela na tem polju? Obrnite so. na tajništvo Prosvetne zveze — de ki. oddelek, pa Vam bo ustreženo.
(3*529
Iz dekliških krožkov.
Prireditve. Dekliški krožek v Ko-ritnici uprizori igro »Domen«, dekliški krožek v Toma.iu »Junaške Blejke«, dekliški krložek v Vrhpolju »Živa pokopana«, dekliški krožek na Golu »Fabioila in Neža«.
Miren. Sklenile smo prirediti 10. maja svoj dekliški praznik. Povabile smo v ta namen g. zveznega tajnika, ki se je vabilu rad odzval. Na minen-skern Gradu smo se polnoštevilno udeležile maše in skupnega sv. obhajila. Pomembni nagovor nam ostane v trajnem spominu. Pripravile srno nato skupen zajutrek, pri katerem smo si sestersko mied seboj postregle in se prijateljsko marsikaj pomenile. Na ta praznični dan našega krožka se bomo" z veseljem spominjale in ga vsako leto obhajale. Bog živi!
Idrija. Naš dekliški krožek je razvil živahno življenje. Imamo redne mesečne seje; telovadba se vrši dvakrat na teden. Predavanja so skupna. Žalibog, da so skoro vsi večeri oddani drugim odsekom tako, da le redlko-kedaj pridemo na vrsto. Sesterskim krožkom pošiljamo lepe pozdrave.
Trnovo pri Kobaridu. Redni sestanki v našem krožku dajejo vsem članicam veliko pobude in veselja. Škoda, da so poletni večeri tako kratki in poljsko dielo naporno. Težko vsaki,krat čakamo »Čoliniča« in »Vi-gredi«.
Idrija ob Bači. Vsakih 14 dni imamo redne sestanke. Zadnji sestanek je bil pr/av živahen, keir smo poskusile s praktičnim izvajanjem predavanja o lepem vedbnju doma in v družbi iz 2. zvezka predavanj za dekL sestanke. Osnutki za dekliške krožke bi nam bili zelo zaželi eni.
Kanal ob Soči. V soboto ob 21. uri in v nedeljo ob 15. uri smo imeli zopet priliko videti našo v rilo »Dek. Marijino družbo« na odru. Spored je bil sledeči: 1. G. Pascoli: »La Nonna« - deklam, v italijan. — 2. »Junaško
dekle« - dvogovor. — 3. »Zvesta deklica« - deikllaimacija po narodni pesmi. — 4. »Alenčica — sestra Greg-čeva« - prizorček v dveh sllikah po narodni pesmi. — 5. Josip Pagliaruzzi »Rada« - deklamacija. — 6. »Junaške Blejke « - zgodovinska igra s petjem v štirih dejanjih. — Vsi igralci so kolikortioliko dobro rešili svojo nalogo. Kar pa je prireditev še bolj povzdignilo je bil na no-vo izdelani umetniški oder, ki je v igri »Junaške Blejke« predstavljal Blejsko jezero s cerkvico na sredi. Med pavzami pa je občinstvo kratkočasil neumorni »Tamburaški zbor«, ki je podi vodstvom g. Bajta sviral lepe slovenske pesmi Lahko so Kanalci ponosni na svojo mladino, posebno pa na dekleta, ki se ne ustrašijo nobenegai truda in žrtvujejo vse za svojo narodnost in izobrazbo. Dekleta, le tako naprej po začrtani poti! Pogum- in dobro voljo je treba imeti in vse se premaga.
Stric Joža.
Fojana. Obiskala nas je gč. Slavica Šuc iz Biljane, ki je imela prav lepo predavanje. Po živahnem razgovoru smo ustanovite krožek in začele z rednimi sestanki.
Našim dekletom! Dekliški oddelek je v zadnjih sejah razpravljal o dekliškem taboru. Kakor je razvidno iz poslanih prijav, je ogromna večina krožkov za to, da se vrši tabor na Sv. Gori. Natančnejši spored objavimo v prihodnji številki. — Za gospodinjski tečaj vlada veliko zanimanje. Tečaj se bo vršil tudi letos in sicer v avgustu. Krožki dobe pravo1-časno okrožnico. — Dekliški oddelek je razpravljal o dekliški noši. ki ima namen izpodriniti prismojene moderne judovske obleke in uvesti primerno, estetično nošo za naša dekleta. Krožkom bodo razposlani na ogled vzorci. — »Vigredl« razpošiljamo vsem krožkom. Če bi kje lista še ne prejeli, naj nam sporoča.
"=" Dijaški vestnik.
Lojze S.
Moj dolg.
C to rok je sedaj na delu zame. Tisoč ljudi se je že zame trudilo in potilo. ^ Vsi ti so ljudje, katerih jaz nisem nikdar poznal, katerih jaz nisem nikdar ljubil. Stolica, na kateri sedim, tlak, na katerem stojim, oglje, s katerim izurim ..., vse to, kar me obdaja in kar jaz dnevno uporabljam, so' drugi zame pripravili.
Jaz se pa vsem tem nisem niti zahvalil!
Če pomislim, da se morajo ljudje truditi zame v rovih pod zemljo, kamor ne pride solnčna luč, da kopljejo zmeraj samo oglje, dan za dnem sključeni, upognjeni, brez veselja, brez sreče, brez upanja na večnost, da delajo dokler se ne uničijo, obolijo, izmozgajo do smrti...
Če pomislim, da ljudje, ki mi služijo, stanujejo v onih velikih stanovanjskih hišah, ki so podobne vojašnicam, v mrzlih, vlažnih, temnih luknjah, kamor ne prodre solnce in zrak, da njih otroci rastejo brez matere, brez ljubezni, brez sobica in da bojo kaj kmalu prodani, pripuščeni najstrašnejši revščini, sužuosii in da se bodo potem tudi oni mučili pri strojih v tovarni ali pa no cesti...
Kaj porečem k vsemu temu, če enkrat... enkrat... ne. morda celo sedaj hitro pride ura sodbe?
Kaj bom tedaj odgovoril Tebi, moj Gospod in moj Bog?
Ali res ni mogoče popraviti te vnebovpijoče krivice?
Ali res ne morem jaz prav nič storiti za te reveže?
Ali jim res ne morem prav nič dati? Nič nimam razun sreče, da Tebe posedujem, o Bog!
Da, in ravno io je, kar tem tisočem manjka! In glej, vendar mi tega nočejo vzeti. — Zakaj? Ker nočejo sreče! O, da bi jo zahoteli!
Belan Odisejevič:
V solnčnih dneh in srebrnih nočeh...
O solnčni goriški dnevi, o srebrne, zvezdnate noči — goriški studenci in nedotne otroške oči! Po vas je srce hrepenelo, ko dlaleč je v boli nuedlelo, trpelo je dvojno gorje... In vprašal seim srce:
»Kako je doma ti, kako?«
»Manj mraz mi je, malo bolj gorko; pa še me trese, še mi je hudo...
»O sfce, ti si brezdno! Kdaj te napolnim, brezdlanje?! O kaj si povžilo želja mi že, spilo gorja, sladkosti, bridkosti — kdlaj bo zadosti, o kdaj?!«
»Ko pridemo v raj — nič prej! — Glej, tvoje tellleisne oči zrejo solnce, višnjevo, jasno nebo — kot da same Soče po njem. teko; in srebrne noči, svod z zvezdami — kot z belimi cvetkami posuti zastor! — A srca, duše doživljajo drugačne, oblačne dni, temne noči: dušne1 meglene dni, tuje temne noči . . .«
Slasbeni vestnik.
V. Vodopivec.
„Mladikin" koncert.
T/" oncert »Mladike« se je vršil dne 13. in 14. 6. v Gorici. Z zanimanjem * sem šel preteklo soboto poslušat koncert Mladike; pričakoval sem veliko, upoštevaje zmožnost mladega pevovodje Lojzeta Bratuža in njegovo ter njegovega zbora izvenre-dho požrtvovalnost. Večer za večerom so imeli pevske vaje skozi tri mesece. Taka gorečnost in taka žrtev mora roditi vspeh. In moje pričakovanje ni bilo zastonj. Predi vsem moram kon-statirati velik napredek zbora od zadnjega nastopa sem. Predhašanje je bilo bolj živahno, dinamika fino umerjena, agogika mnogo boljša kot zadnjič. Ženski glasovi so bolj ustavljeni in mučne detonacije to pot, hvala Bogu, ni bilo. Ženski glasovi prevladujejo sicer po številu, a jih je krepka roka zborovodjeva držala nazaj, tenorji so se dbbro držali in zlasti v višjih legah popolnoma zadostovali, basi pa so bili na več mestih prešibki in jih ni bilo mogoče razločiti iz vrvenja glasov, dasii se jim ne more odrekati dobre volje. Sicer pa so tudi basi prišli v- vsieh pesmih do veljave razven pri Premrlovi »Zakaj« in Kimo-vče-vi »Tam za turškim gričem«. Lepo se je slišal nizki bas pri skladbi »Noč na Adriji« kakor sploh pri vseh skladbah mirnega značaja. Glede posameznih točk bi omenil:Adamičev Rožmarin me ni prav nič ogrel. Bolje bi bito, ako bi dirigent intoniral to- skladbo pol tona nižje v Pes-dur. Soprani visokega »a« (brez priprave) niso mogli zadeti in se jim je vseh trikrat ta visoki glas zelo ponesrečil. Nekoliko bolj sta užgalai naslednja dva zbora Adamičeva »Barčiča« in »Tekica«. »Teki-co« so morali ponavljati — bila je res izvrstno zapeta. Naš znani tenorist Joško Bratuž je zapel štiri samospeve, bil je burno odobravam in moral je pridijati še peti samospev kot nameček. Prva dva samospeva Ravnikov »Iz daljave« in Ipavčev »Mak« nista prišla posebno doi veljave, toliko bolj pa nasledja dva Hotzejeva »Majka« in »Ti«. Tu v mehki, melodični liriki je bil Bratuž v svojem elmentu, tu je izlil vso- svojo čustvenost in prisrčnost svojega glasu. Prednašanje je bilo umetniško dovršeno. Za ta dvai samospeva smo Bratužu iz srca hvaležni. To je bil izreden užitek. Spremljanje gospodične Zale Vukove je bilo tehnično- dobro-, pri prvih dveh samospevih premočno pri zadlnjih dveh pa popolnoma zadbvoljivo. Svetovali pa bi gospodični Vukovi, da naj arpežira samo- one akorde, kteri imajo- znamenje za arpežimnje predpisano-, ni pa pravilno arpežirati skoro vsaki akord. Drugače je bila pa njena igra prav dobra in radii bi jo slišali kot pijanisti-njo v samostojnem, nastopu. Cel vspored je preobširen, da bi točko za točko ocenjevali. Najlepša Adlamičeva skladba je bila: »Nekje Franciji«; izvrstno in z občutkom je bila tudi predlnašana. Glavni del celega sporedla je bil posvečen E. Adamiču, Mladika je pela vseh njegovih »Šest pesmi« ktere je pred kratki-m izdal Pevski oddlelek Prosvetne zveze. Od drugih^ skladateljev so bile še na vsporedu: Kogojev: »Trenutek«, Ravniikova »Ženjica«, Premrlov »Zakaj«, veličastna skladba, ki pretrese mozeg in kosti, Kimov-
čev »Tam za turškim gričem«, ktero je zbor moral ponoviti in Voidbpivčeva »Noč na Adriji«. S predlnašanjem zadnje skladbe seim bil prav zadovoljen in je g. pevovodja prav dobro interpretiral moje misli. Tudi to skladbo so morali ponavljati. G. pevovodji je bil izročen v priznanje krasen cvetlični šopek — temu priznanju se pridružujemo tudi mi in vrlemu pevovodju in njegovemu zboru iskreno častitamo.
Pevskim
Tečaj za pevovodje in organiste v Gorici se bo vršil od 27. julija do 8. avgusta v prostorih Slov. Alojzije-višča, ulica Ponte Isonzo 3. Poučevali i se bodo siledieči predfmeti: 1. Glasb. teorija po Rattke-ju (g. Emil Adamič); 2. Izobrazba glasu in teorija petja (gdč. F. Ščekova); 3. Harmonija in kontrapunkt (g. R. Orel); 4. Glasbeno oblikoslovje (g. A. Ger-bec); 5. Zgod. razvoj slov. glasb, umetnosti (g. A. Sever); 6. Praktični pouk v dirigiranju (g. S. Kumar); 7. Greg. Koral (g. D. Doktorič); 8. Li-turgija (g. F. Terčelj).
Pri tečaju sodelujejo še: gdč.: G. BortoHotti (klavir), g. J. Bratuž (petje) in pevski zbor »Mladike«. Kdor se misli udeležiti tečaja, se more še vedno priglasiti na Pevski oddelek »Prosv. Zveze«.
Koncerti. Letošnja poletna sezona zanamuje več dobrouspelih koncertov. Kat. del. društvo v Idriji je priredilo pod vodstvom g. J. Žagarja s sodelovanjem društvenega orkestra dne 17. maja cerkveni koncert. Litur-gične pesmi cerkvenega leta so bile miselno izbrane in vzorno prednaša-tie. Izobraževalno društvo v Šturijah je nastopilo na binikoštno nedeljo z izbranim pevskim programom, ki je vseboval po večini umetne pesmi. Koncert je izpadel zadovoljivo. Pevski zbor v Sv. Luciji je pod! vodstvom g. Zdr. Muniha nastopil dne 7. junija. Pevci so izvajali več lepih narodnih in ponarodelih točk. Jeftejeva prisega se je zboru posrečila, le orkester je zaostajal. »Mladika« v Gorici je priredila v soboto dne 13. jun. in nasle-
zborom.
dnji dan lep koncert z izbranimi pe-smami skladatelja E. Adamiča.
Nekaj pripomb h koncertom. Priznan glasbenik nam je poslal naslednje poročilo: Po vsej deželi in mestih prirejajo koncerte. To dejstvo je zelo razveseljivo, čeprav prehajamo že v nekako »koncertomanijo«. In vendar opazujemo, da udeležba pri koncertih ni taka, kot bi jo človek pričakoval. To dejstvo sem opalzil na deželi, kakor tudi pri Mladikinem koncertu v Gorici. Ne smemo metati vse krivde lie na občinstvo, temveč si moramo tudi sami staviti vprašanje, zakaj ljudstvo ne poseča tako številno koncertov, kot n. pr. dramatske prireditve.
Odigovor je ta: Naš človek nima le ušes, temveč tudi oči in hoče, da pride oboje do veljave. Velikokrat se dogaja pri koncertih, da stoje na programu pretežke, neumlijive in preveč moderne pesmi, ki občinstva prav nič ne ogrejejo. Morda bodlo prišli naši dirigenti tudi do spoznanja, da je lepa narodna pesem, pravilno prednašana — polna umetnosti.
Poglejmo okrog seibe: Mi se dvigamo v umetno pesem, naše ljudstvo, zlasti naša mladina pa poje že ita-ljanske popevke. Zakaj? Roke na src,e in priznajmo odkrito: Oddaljili smo se od ljudstva in začeli peti le za »glasbenike«. Posledice uvidi lahko vsakdo!
Besede: »Ljudstvo je treba dvigati« pridejo v poštev šele tedaj, če se ljudstvu najprej približamo. In ta namen bi morali imeti predvsem vsi naši koncerti.
Telovadba.
Revizijsko poročilo o tehničnem delu in stanju telovadnih odsekov Miren, Goriica, Pornberig, Batuje, Štur-je, Slap je podal telovadni revizor, ki je obiskal omenjene odseke v maju. Iz poročilai posnemamo naslednje podatke :
Odsek Miren ima na razpolago prav dobre moči, ki bi se dale temeljito izvežbati. V redovnih vajah sem opazil še dokaj pogreškov, do-čim izvajajo prosite vaje precizno,. Na orodju telovadijo razmeroma d'obro in so sposobni za tekmo v srednjem oddelku. — Telovadkinje premalo vadijo zlasti redovne vaje. Proste vaje vadijo dobro.
Odsek Gorica razpolaga s 4 vaditelji, ki so zmožni izvežbati se v prav dobrle pred-teliovadce, ker imajo izborno podlago v redovnih in deloma v prostih vajah. — Članice zaostajajo v redovnih vajah.
Odseka Batuje - Dornberg imata krasno število članov. Opazil sem izredno zanimanje. Dognal sem isto, kot po večini v drugih odsekih. Proste vaje izvajajo boljše, kot redovne.
Treba bo pa paziti pri prostih vajah bolj na eleganco. Dva telovadca sta na orodju prvovrstna. — Pri članicah sem opazil vzorno disciplino, a precejšnje pomanjkanje v redbvnih vajah.
Odseka Šturije - Slap. Člani, zlasti Slapenci. so že precej izvežbami. Splošno bo treba dobro in temeljito pretresti redovne vaje. — Pri članicah sem opazil nedostatke v disciplini. Prosti vaji znajo samo dve. Z ozi-rom na to, dla sta odseka mlada, zaslužita v prizadevanju odkrito priznanje.
Skorlo povsod se opaža pomanjkanje energičnega in tehnično izvežba-negai vaditelja. Radi tega bo treba telovadne tečaje podaljšati.
klrija. Telovadni odsek Kat. del. društva v Idriji priredi dne 28. junija telovadno akademijo z obširnim sporedom. Izvajali bomo članske proste vaje za oba naraščaja. Sledijo simbolične vaje, kolo, telovadba na orodju v dveh oddelkih. Vabimo vse brate in sestre, da nas ta dan obiščete. Bog živi!
Naše prosvetno delo.
Prosvetna zveza.
V tekočem mesecu je priredila Prosvetna zveza predavanja v Povi-r.iu, Sovodnjam, na Planini pri Vipavi, na Ustju, v Podgori, v Mirnu, na Bukovskem Vrhu, v Loganščah, v Avčah in Dornbergu.
Nova društva so se ustanovila: na Vršnem, v Povirju, v Logarščah in Zgornji Kanomlji. Snujejo se društva v Prebenegu, Libulšnjem, Čadrgu, Kalu in Marijinem Celju.
Organizatorična tečaja se bosta vršila v tekočem mesecu dva in sicer
29. junija zai kobariško okrožje na Iderskem in za Mahničevo okrožje v Komnu. Tečaja so se dolžni udeležiti vse odborniki in odbornice društev okrožja. Vsakdo naj prinese s seboj poslovnik.
Letošnji fantovski tabor naj bi se na predlog nekaterih društev vršil na Sv. Višarjah. Prosvetna zveza bo predlog upoštevala z ozirom na to, da se na Sv. Gori letos vrši dekliški tabor
Kaj je s knjigami? Prošnjo za knjige je vložilo več društev. Seveda bodo morala prizadeta društva z ozi-
rom na malenkostno število- knjig potrpeti. Zato bomo v ona okrožja, kjer imajo društva najmanj^ knjig, poslal i potovalno knjižnico. Še enkrat poživljamo vsa društva, ki imajo izposojeno potovalno knjižnico, naj zaboje vrnejo, ker čaka veliko društev na knjige.
Prireditve delajo nekterim društvom preglavice. Vklijub jasnemu pozivu ne vedo, kako vlagati prošenj. Bodi torej še enkrat v glavnem povedano! Prošnjo je treba vložiti na županstvo s potrebnimi prilogami. Istočasno ali pa še preje je treba poslati program s prestavo vsebine vseh točk na kvesturo v Gorici, ki program vidira. Dovoljenje izdaja torej županstvo, orožniki dajo le svoj »nulla osta«, kvesturai pa svoj »vi-sto«. Na igre, ki so bile že uprizorjene, se lahko sklicuje.
Naprošamo vsa društva po deželi, da naj pošljejo čimprej »Dramatičnemu oddelku« Pr., zv. v Gorici dovoljenja, ki so jih dobilai od strani oblasti za njih prireditve, kajti s tam bo jako olajšano delo društev za dosego dovoljenja od strani oblasti za prireditve, ki so se že vršile.
Okrožja.
Izlet brijskega okrožja k Sv. Gen-dri. V nedeljo 17. maja so priredila društva iz brijskega okrožja izlet k Sv. Gendri. Krasen pomladanski dan je privabil nad sto izletnikov na Vr-hovlje, kjer so že v ranem jutru začeli pritrkavati v zvoniku naši fantje. Zbrali so se društveniki in društve-nice iz Števerjana, Biljane, Podsabo-tina, Fojane in zastopstvo iz Oslavije.
V lepi vrhovljski cerkvi je daroval mašo in imeli prekrasen nagovor g. zvezni tajnik. Po maši smo med1 petjem in vriskanjem marširali na Sv. Genderco. Vkljub precejšni vročini smo bili vsi prav veseli. Na trati pri razrušeni cerkvi smo se utaborili. Predsednik okrožja g. Hlede je imel
pozdravni nagovor. Odzdravili so gg. predsedniki: Terčič Jan. iz Podsabo-tina, Polenčič Al. iz Biljane, Mužič Jož. iz Števerjana, Šibav Ciril iz Fojane in gg.čni načelnid Angela Ma-raž in Marica Prinčič. K besedi sei je oglasil tudi g. zvezni tajnik, ki je bodril vsa društva k skupnemu odločnemu delu. Pri Kobalarju smo dobili malo okrepčila in se nato veselo pre-pevaje vračali domov. Izlet je napravil na vse udeležence najlepši vtis in nam ostane v trajnem spominu.
Joško Muzič, okr. tajnik.
Tolminsko prosvetno okrožje je v svoji seji sklenilo naprositi P. Z., da miu pošlje prepotrebne knjige zlasti za nova društva, ki jih misli ustanoviti oz. poživiti. Društva v okrožju se pridno gibljejo. Prireditvi, ki sta jih uprizorili društvi v Poljubinu in Za-torninu, so krasno uspele. Gledte or-ganizatoričnega tečaja bo sklepala prihodnja seja.
Iv. Semič. okr. tajnik.
Kobariško okrožje je v seji 17. maja sklenilo naslednje: Organizato-rični tečaj se bo vršil dlue 29. junija. Ustanovili smo društvo na Vršnem. Okrožje šteje sedaj 12 društev. S privoljenjem P. Zv. ohrani okrožje isti obseg. Sklsne prirediti okrožni izlet na Matajur. Društva pridno delajo: Na Iderskem so uprizorili igro »Tihotapec«, na Kredu »Vraže«, v Trnovem se pripravljajo na igro »Razvalina življenja«, na Drežnici »Stari in mladi«, na Livku »Dom«, Svino in Staro selo uporabljata vestno knjižnico. Naprosi se Zvezo za predavanja.
Jan. Manfreda, okr. preds.
Mahničevo okrožje je imelo prvo redno sejo dne 17. maja v Komnu. Pri seji so bili navzoči zastopniki društev iz Štanjela, Kobjeglave, Plisko-vice, Velikega dola, Gorjanskega in Svetega. Sejo je vodil okr. predsednik V. Jazbec. V razpravo je prišla okrožnica P. Z. Sklene se prirediti orga-nizatorični tečaj za Majhničevo okrožje dne 28. jun. v Komnu. Okrožje
potrebuje za društva knjig in predavanj. Prihodnja okrožna seja se bo vršila v Gorjanskem.
Petelin Al., okr. tajnik.
Baško okrožje je sklicalo okrožno sejo dne 10. maja v Podimelec. Seje so se udeležili po- večini vsi zastopniki društev. Organizatorični tečaj naj se vrši v Podmelcu. Revizor P. Kogoj poroča o stanju društev. Izčrp-
no in pregledno revizijsko poročilo se pošlje v pretres P. Z. Okrožje potrebuje knjig. Odbor je najodločnejše obsodil napadle na Prosv. zvezo, ki jih je prinašala »Edinost« in izrazil željo, naj bi šla Prosv. zveza neustrašeno po dosedanji poti naprej. O-krožni izleti bo organizirala Čitalnica v Podmelcu odi srede avgusta naprej. Prihodnja seja ise bo vršila na Koritu i ci. Mih. P od oreh, okr. tajnik.
Društva.
Vršno. Rojstna vas Simona Gregorčiča je ustanovila Prosvetno društvo in ga včlanila v Prosvetni zvezi. Ponosni smo na ta korak in poživljamo mladino, naj se z vso dušo oprime prosvetnega dlela. Na ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil 16. maja, je bil izvoljen naslednji odbor: Berginc Iv., preds., Skočir Ant., pod-preds., Skočir Fr., tajnik, Sivec Ant., blag., Skočir Marij, knjižničar, Gregorčič V., gospodar. Pri ustanovitvi društva je zastopal P. Z. okrožni predsednik I. Manfreda. Novemu društvu želimo vztrajnosti!
Goče. Ta dopis bo menda prvi iz našega društva »Nanos«. Ker ste že v časnikih čitali o lepem! uspehu naše prireditve, vam je tem potom ne bomo natančneje opisovali. Rečemo le: veseli in zadovoljni smo bili z izidom. Naš odbor je sestavljen takole: Emil Kodre, preds., Jožef Ferjančič, podpreds., Franc Fenjančič. blag., Cvetko Fabčič, taj., Franc Jamšek, knjižničar, Ivan Jerončič in Jož. Pav-lič, preglednika.
P ovir. Na Vnebohod je predaval v našem društvu g. inženir Rustja, ki smo mu zelo hvaležni. V odbor smo izvolili naslednje člane: Kariž Ivan, Božeglav Fr., Skok Andr., Štok Ivo, Kocjan Ant., Renčelj Milka in Barbič Mih. Kličemo vsem: Neustrašeno naprej !
Col. V soboto 16. maja je naše društvo izročilo častno diplomo g. žup-
niku J. Jancu, ki je z neumornim delom in poučevanjem petja1 veliko pripomogel dO društvenega procvita. Gibljemo se pridlnoi. Naša dekleta so si nabavila Marijin kip v društveni sobi. Da pa tudi fantje ne bomo zadnji, smo tudi mi vkupili kip Srca Jezusovega ter bomo na društveni praznik posvetili celo našo društveno družino božjemu Srcu. Tako vlada v našem dlruštvu pravo prisrčno veselje. Dekleta se pripravljajo na igro »Fabijola1 in Neža«. Kako bo igra u-spela, bomo poročali prihodnjič.
Štomaž. Neustrašeno gremo naprej. Nekaj smeti je burja odnesla, pa nič zato — imamo vsaj hišo snažno. Fantom, ki so odšli od dOma, smo priredili lepo slovo. Pripravljamo se na večjo društveno akademijo, ki bo najbrže koncem junija. Vsem društvom Prosvetne zveze kličemo: Bog z vami in sreča junaška!
Lom. Igra »Krivoprisežnik« je dobro izpadla. Dež je sicer lil. a ni prav nič oviral številne udeležbe. Pevski zbor se je tudi postavil. Po igri smo imeli prijateljski sestanek, kjer so bili navzoči tudi zastopniki društev iz Lokovca in Avč. Okrožni predsednik g. Kovačič in g. zvezni tajnik, ki je bil pri prireditvi tudi navzoč, sta nam spregovorila par lepih, bodrilnih besed. Hvala jima!
Bilje. Prireditev »Dekle z biseri« je bila številno obiskana. Zahvaljuje-
mo se tem potoni najlepše zvezinemu režiserju g. Mar. Bratužu za njegov trud Uspehi so nam dali novo ko-rajžoL
Ustje. Na binkoštni pondleljek nas je prišel obiskat g. zvezni tajnik. Zbrali smo se v društveni sobi, kjer je gosp. predavatelj v poučnih besedah orisal, kako: naj društvo praktično dela in se varuje bolezni. Ob tej priliki smo dobili novega poguma. Lepa hvala gg. predavatelju kakor tudi g. okrožnemu predsedniku B reci ju. Neustrašeno se hočemo ravnati po navodilih. Bog živi!
Dornberg. V tem mesecu smo imeli predavanje. Predaval je g. Beldtna-rik o zgodovine slov. naroda. K vojakom je odšel vnet član društva in junak našega odira France Pavlica. Društvo mu je priredilo skromen, a prisrčen poslovilni večen
Dramatični zbor pripravlja zanimivo igro »Domen«, ki jo misli v kratkem uprizoriti. Fantje, dekleta in naraščaj telovadi — pevci se učijo nove pesmi.
Črni vrh nad Idrijo. Zadnji dve leti se je opazilo v našem društvenem življenju mrtvilo. Zato sje je tudi občni zbor sešel šele po odmoru dveh let, letos pred Veliko nočjo-. Iz poročil na občnem: zboru je posneti, da so bili vzroki zastoja v društvenem življenju splošni in posebni. Splošen vzrok, ki je zadržaval vsa in tudi naše društvo v agilnem delu, ja bilo preganjanje dlruštev s strani oblasti. Društveno delovanje je bilo omejeno iz večine na čitanje knjig, ki jih je bilo v pretekli poslovni dobi izposojenih iz društvene knjižnica blizu 5000; v društveni sobi pa je bilo na razpolago 16 raznovrstnih časnikov in revij, ki so se jih člani istotako pridno posluževali. Pa tudi društveniki sami _ so bili naročeni na razne časnike, »Čolničev« n. pr. prijadra k nam vsak mesec 83 izvodov. Skupno s podružnico Km. del. Zveze je društvo priredilo socialno - gospodarski - politično - pedagoigični tečaj, dekleta pa so
imela redne mesečne sestanke; na odru smo nastopili 3 krat, izleta sta bila dva: v Lepi dol in na Javornik — in s tem bi bilo naše dvoletno udej-stvovanje pri kraju, če ne omenjam nič tamburaškega zbora, ki je nastopal ob društvenih prireditvah.
Poleg splošnih ovir pa so — kakor rečeno — še posebne ovire v našem društvenem življenju. Ni da bi jih tu razkladali, na naši dobri volji in idealizmu je: ležeče, dla v velikem delu za prosveto in izobrazbo premagamo vse, kar bi nas hotelo ovirati. Saj ni lepšega in' plemenitejšega, pa tudi ne človeka vrednejšega dela negoi je izobraževalno delo, ki donaša koristi i srcu i umu. Po letošnjem občnem zboru se je osnoval še fantovski odsek; tako je vstrežemo vsem dobro-mislečim fantom, ki bodo svoj odsek čuvali kot najdražji zakladi, v njem gojili prijateljstvo in vnemali drug druzega za vse, kar je dobro, resnično in lepo«.
Poročilo o društvu ne bi bilo popolno, če ne bi omenili dveh izgub, ki sta društvo doleteli lansko leto. Preč. g. dOmači župnik Ivan Abram, soustanovitelj in velik dobrotnik društva, ki je dolgo vrsto let zanj očetovsko skrbel in mu oskrbel na svoje stroške skoraj polovico knjižnice, je umrl 6. oktobra 1924. V znak hvaležnosti smo mu položili venec na grob in naročili slovesno zadiušnico. kateri so mnogi društveniki prisostvovali. Druga, tudi občutna izguba nas je zadela, ko je gdč. Albina Vidmar, sedaj g.a Zupan zapustila Črni vrh. Preden je odšla od nas smo sie poslovili od1 nje in ona od nas v domačem poslovilnem večeru. Oba bomo ohranili v naši društveni zgodovini v častnem spominu.
Iz Podgore. Kdo bi si bil mislil, da bo ta temelj zdiravei prosvete. katerega smo, položili koncem preteklega leta, tako trden in vstrajen tu v Pod-goiri, ki ima prebivalce različnih mišljenj in idej, kakor tudi narodnosti. Zelo redki so bili oni ljudje, ki so imeli kako upanje na uspeh, za to pa
gre tem večja zahvala' preč. g. kura-tu S. Staniču, da se jei z vso vnemo oprijel tega, ne baš lahkega delovanja v korist vseh onih, ki niso še prav sužnji podle strasti in v vsa,-kem oziru škodljivega plesnega no-renja. Ob ustanovitvi so nam naši sovražniki kulturnega proovita v Podgoiri obetali pogin, a mi jim kličemo: »Zatrli nas niste spečih, ne boste nas beidlečiih!« Naši nasprotniki se nai vso moč trudijo, da bi nam še ta drobec nepokvarjene mladine iztrgali in jo spravili na tisto pot, katera: pelje v neizbežno duševnoi in telesno pogubo- — na zaprašena ple-šišča,
V tem kratkem času odkar obstoja naše društvo smo že imela dlva -kulturno zabavna večera; napravili smo si s-voj oder, ustanovili telovadni odsek, dramatični krožek, kateri precej dobro napredue-jo, o pevskem- -odseku pa žali Bo-g ne moremo do- sedaj še gov-oriti, ker nimamo stalnegai pevo-vodjo-. Imeli smo tudi svoj izredlni občni zbor. Telovadkinje se tudi še gibljejo.. Telovadci pa prav dobro vadijo- in pilijo- vaje. Vsa čast koraj-žnim fantom! V mesecu maju smo romali nai Sv. goro, nato- smo v smehu in petju udarili kar proti Kanalu, teir tako ngpiravili prvi društveni izlet. Ob sklepu tega malega sporočilu v »Našem- Čolniču«, pa p-rav na srce polagam vsem članicam in članom: »Opustite enkrat tisti ples, zavist in bahaštvo, dla bo v društvu bratstvo in m-edsebojnai ljubezen, dla bomo- res tudi mi enkrat lahiko rekli, dla je tudi v našem društvu doima tisti duh, ki je potreben za procvit in uspeh vsakega društva.« B-o-g živi podgorsko mladino!
Slap pri Vipavi. Pokopali smo 28. aprila vnetega drustvenika Maksimilijana Trošta. Veličastnega pogreba so se udeležili društveniki polnošte-vilno. Poslovili se je od pokojnika v imenu društva L. Furlan. Pevski zbor je pod vodstvom) gč. Justin zapel tri ganljive žalostinke. Blagi prijatelj,
počivaj v miru in vodi nas s svojim zgledbm!
Sovodnje. Kar smo sklenili, smo naredili. V soboto dne 27. aprila smo imeli v svoji sredi odposlanca Prosv. zveze, ki nam je v lepem govoru pojasnil cilje in način društvenega delovanja. Naš sklep je: Tudi Sovodnje mora imeti krepko, procvitajoče in delavno društvo!
Idrija ob Buči. Lep uspeh je imela naša društvena prireditev v nedeljo dne 28. aprila. Priredili smo igro »Tri sestre« v lepo okrašenem stogu. Občinstvo se je kar trlo in vkljub slabemu vremenu je bila udeležba naravnost presenetljiva. Igralci in igralke so nastopali vzorno. Pevski zbor se je postavil. Tamburaški zbor iz Podmelca zasluži polno priznanje. Zvečer smo priredili zabavni večer, katerega se je udeležil odposlanec P. Z. in bratski pevski zbor iz Slapa. Prireditev nam ostane v trajnem spominu,
Zakojca. Naše izobraževalno društvo je priredilo na Velikonočni pondeljek igro »Lovski tat« in veseloigro »Jeza in kes«. Med odmori nas je presenetil s smešnim kupletom »Narobe svet« g. A. Trpin, ki je moral kuplet na splošno željo Večkrat ponoviti. Posebna zahvala gre na tem mestu pevskemu zboru z Bukovega, ki je mojstersko zapel več izbranih pesmi, Na Belo nedeljo sta nas obiskala odposlanca Prosvetne zveze, katerima se najlepše zahvalimo za krasni predavanji. Le še kaj kmalu pridite!
Števerjan. Dne 15. II. se je vršil pri našem društvu redni občni zbor. Navzočih je bilo precejšnje število članov. Odborniki s-o podali svoja poročila točno- in obširna Na dnevnem redu so bile tudi volitve. Izvolil se je ponovno stari odbor z malimi spremembami. Predsednik Mužič J-ožef, tajnica Angela Maraž, blag. Trpin Franc, knjižničarka Hl-ede Valerija, gospodar Terčič Alojz. Pret-resalo in ugibalo se je različno. Končno je
bil sestavljen približni načrt za na-daljno društveno delovanje, ki naj bi prinesel mnogo veselja in koristi.
Orchek. Redni občni zbor našega društva se' je vršil dne 1. marca. Ude leženi so bili vsi člani dotedanjega odbora in nad! dve tretjini večino starih članov. Na novo se je vpisalo sedaj pet članov. Po kratkem navdu-ševalnem nagovoru č. g. Ivana Mozetič upravitelja se je prešlo na dnevni red. Volitev novega odbora. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči: Predsednik: Franc Abram, tajnik: Franc Razpet, blagajnik: Filip Mavri, knjižničar: Martinjan Golob. Štefan Ce-lik, Franc Flander, zaupnika in dva namestnika.
Ravne. Slov. prosvetno društvo »Zora« v Ravnah Cerkno sporoča;, da se je vršil dne 8. febr. 1925. redni letni občni zbor. Pri istem se je ugotovilo, da v preteklem letu društvo ni delovalo ampak komaj životarilo. Odstopili so iz odbora predsednik, tajnik in blagajnik, zatem se je vršila volitev novega odbora. Potom, tajnega glasovanja so bili izvoljeni: Predsednik: Prezelj Anton, Ravne 39; podpredsednik: Svetičič Janez. Ravne 51; tijnik: Jožef Prezelj, Ravne 40; blagajnik: Prezelj Peter, Ravne 43; knjižničar: Mažgon Janez, Ravne 63. Novi odbor je pričel takoj s spodbudnim delovanjem. Organizirati je vese-lični odlsek z nalogo, da isti uprizori kako predstavo v tem letu. Določili so se tudi društveni večeri kateri naj se vršijo pod vodstvom P. Bevka, št. 59.
Zalošče pri Dornbergu. Dne 22. 2. 1925. smo imeli tretji redni občni zbor s sledečo izvolitvijo: Preds.: Andrej Vodopivec; podpreds.: Josip Lisjak; tajnik: Anton Saksida; blagajnik: Anton Saksida; knjižničar: Anton Vižintin; društveni gospodar: Ivan Roje. Nadzorstvo: Angel Saksida, Franc Kavčič.
Vipava. Na občnem zboru dne 21. decembra 1924. se je konstituiral sledeči odbor: Predsednik: Anton Fer-
jančič; podpredsednik: Ivan Ferjan-čič; tajnica: Francka Janežič; namestnik Igracij Breitenberger; blagajnik: Ivan Šček; namestnica Anica Prelc; knjižničarka: Francka Fabčič; gospodar: Franc Skapin.
Otalež. I )ne 22. februarja je imelo Slov. izobraževalno društvo v Otaležu svoj redni občni zbor, na katerem se je izbral sledeči odbor: Predsednik: Zaje Jernej, Plužnje 44, podpreds.: Zaje Franc, Jazne 233, tajnik: Kos Josip, Otalež, blagajnik: Oblak Franc, Plužnje 164; knjižničar: Bevk Jožef, Otalež 238: Knjižničarju v pomoč: Božič Viktorija in Magajne Marija; gospodar: Povšič Mohor, organist; Pregledovalca računov: Kacin Valentin, Plužnje 29 in Vehar Jožef. Otalež 193. — S poukom petja, zlasti s teorijo se prične po Veliki noči. vsako nedeljo popoldne.
Št. Vid pri Vipavi. Dragi »Čolnič« sprejmi naš prvi dopis iz našega; kota. Naše društvo je oživelo. Ustanovni občni zbor smo imeli 14. 8. 1924. Redni občni zbor se je pa vršil 8. svečana 1925. Udbležba je bila izredna. Udeležilo se je okrog 60 članov(ic), večinoma mladina. Iz poročila odbora smo poznali, da se društvo oživlia na vseh poljih društvenega delovanja. V dokaz je prejel odbor zaupnico, tudi za nadaljno delovanje. Člani odbora so sledeči: Č. g. Ivan Kovač, preds.; Jože Premru, pod;pred.; Viktor Vi-težnik, tajnik; Franc Fabčič, blag.; Marija Terčelj, knjižn.; Ivan Skupek, gospodar in Ferdinand Prekrsiky, odbornik. Dalje Jernej Božič in Franc Mislej revizorja. Čolničev imamo čez 20.
Telovadni odsek še precej dobro deluje. Sedaj šteje 22 marljivih članov in 12 članic. Najhuje za odsek je, ker nimamo primernih prostorov; zlasti za vaje na orodju in atletiko. Veselje je veliko zlasti med mlajšimi. Vodstvo je sledeče: Viktor Vitežnik, načelnik; Ferdinand Prekrskv. vaditelj. — Ivanka Prekrsky, načelnica, Ivanka Rosa, vaditeljica.
Zakriž pri Cerknem. Preljubi »Naš čolnič«! Sprejmi tudi cd našega društva ppir' vrstic. Zadnja revizija nas je spravila oo-koncu. Fantje so z neumorno pridnostjo nabirali denar za harmonij in naforali v petih dneh za našo vasico neverjetno visoko svoto 700 lir. Prej kot smo pričakovali se je oglasil v društveni sobi 'harmonij in veselje do društva se jei podvojilo. Zahvala za to gre največ gg. Raiz-petu V., Peternelj L, Hadalin D., Planine O., H a dolin J. in Purgar Iv. Dne 11. januarja smo imeli občni zbor, katerega so se udeležili polnoštevilno člani in članice. V odbor so bili izvoljeni sledeči člani:
Ortar Simon, preds., Peternelj Iv. podpreds., Planine Otmar, tajnik, Hadalin P. blagajnik, Marija Planine, knjiž., Purgar Iv. in Hadalin V. preglednika. Društveniki so se najlepše zahvalili bivšemu neumornemu predsedniku za triletno vzorno vodstvo. Dne 22. februarja smo uprizorili veseloigri: Boi za doto in Čevljar. Z i-gralci so bili vsi prav zadovoljni. Vsa čast vrlim društvenikom!
Koncert v Šturijah. Na binkoštno nedeljo nas je povabilo šturtsiko »Slov. izobr. društvo« na koncert njihovega pevkega zbora pod vodltvom veleč. g. A. Lebana tamoš-nje-ga župnika in pe-vovodje.
Treba je po-vdariti. da vlada za štiurskl pevski zbor pod sedanjim g. pevovodiem veliko zanimanje po celi vipavski dolini. Saj ni čudo. V teh razburjenih časih si ljudje, utrujeni od vsakdanjih naporov, zaželijo duševnega/ užitka, -da tako vsaj nekaj trenutkov pozabijo moreče vsakdanje skrbi.
Takoj pri uvodni točki V. Belimi: Odlomek iz Normisi mešani zbor s spre-mijevanjem klavirja (g. sodnik Vuga) smo bili prepričani, da imamo pred' seboj boljši zbor in boljšega pe-vovodjo, kaiterii bi bil v ugodnejših po-ložajih zmožen podati občinstvu še večji glasbeni užitek. Skladba se je lepo skladala, s klavirsko spremljavo
in jo je občinstvo, čeravno italijanščine nezmožno, z užitkom poslušalo. Izvajanje ni dlelalo nikake sramote v el ik emu i t al i j ansiker 11 u moj s t r u - k o m-ponistu.
Sledila je E. Adamičeva: »Fantovska« moški zbor, katera zahteva od zbora precej tehnike, kajti Adamič imai svoje vrste muziko, v kateri kar mrgoli raznih drznih skokov z nižave v višavo in narobe, raztrganih stavkov, atlera-cij itd. A skladba je bila dobro naštudliranai Le v začetku se je zdel ritem prepočasen.
Če omenim še dlruge mešane zbore V. Vodopivec: »Ptici«, P. Hugolin Sattner: »Po zimi iz šole«, in A. Grum: »Venček narodnih«, moram priznati, dla je bil tGrumov »Venček« najlepše poldan. Občinstvo je pri izvajanju kar vtihnilo, kar je najboljše priznanje pevskemu zboru, kajti slednji mora občinstvo nehote pritegniti nase, takorekoč mu za ta čas vzeti lastno voljo-. Skladbo so morali ponoviti. Sattnerjeva : »Po zimi iz šole« se je vsaj meni zdela nekoliko preveč razkosana: Tu-di bi ne bij škodil v nekaterih delili živahnejši ritem-, Vo-dopivčeva: »Ptici« je bila precej čedna. Gerbičev: »Rožmarin«, moški zbor je skladba boli starejšega datu-rnai vsaj meni se tako zdti ter j,i manjka živahnosti. Vodopivčeva: »Dekle, daj mi rož rudlečih«, je bila čedna. Izmed ženskih zborov je bil R. Orel: »Venček beneških narodnih« najlepši, sko-ro- bi se reklo, da je- bil kroina celemu koncertu. Občinstvo je upravičeno .burno ploskalo. Ferjančičevai: »Šivilja.« je bila glasbeno na najnižji stopnji. Moje minenje je, da je bil za to skladbo ženski zbor številno prešibak, kar se je zlasti altom v nižavi poznalo. V spl-ošnem: vsa čast!
če še omenim,, da je bil g. barito-niist Kolavčič mož na svo.iem mestu, bi sko-ro po- večini vse povedal. Šturski pevski zbor je na svojo- prireditev upravičeno ponosen.
Fr. Premrl, pevovodja.
Uganke.
(Urednik: P. Butkovič, Zgonik).
Rešili so
/. Portugalska,
Krivec Franc, dijak, Idrija ob Bači 15 Sv. Lucija; Gregorčič Janez, Koseč 17. Drežni-ca; Čibej Antonija, Zapuže 40, Ajdovščina; Štrukelj Viktorija, Lom Tolm. 28, Sv. Lucija; Črmelj Pavlina, Koper; Kette Franc. Dolnje, Planina; Ličen Franc, Brje, Rihen-berg; Alravlje Franc, Ceplez, Cerkno, Paljk L.. Lokavec; Anton Šturm, Šturrnd, Livek; Hrast Simon, Livek; Anton Hrast, Livek: Likar Zofija, učenka, Gore nad Idrijo; Iz. dr., Livek; Ferjanč/č Jožef, Ustje, Ajdov-
posetnici
2. Črko stavec.
ščina; Ivančič Josip, Šebrelje p. Slap ob Idriji; Hladnik Jožef, Col; S. A. Žerjal, Marjanišče, Ljubljana; Oražem Ivan, Ma-rjanišče, Ljubljana; Poljšak Ema, Trebižan Angela, Dolenje.
Mtiller A., Miiller Fr., Marinšek Leopold, dij. v zavodu sv. Stanislava Št. Vid v Ljubljano.
Izžreban je bil Krivec Franc iz Idrije ob Bači.
Prekotična uganka.
(Nace Cuderman.)
a								
	a	a	a	a	b	C	e	
	e	e	e i i			i	i	
	j	i	i	k	k	k	k	
	1	1 1		m	m	m	n	
	n	n	0	0	0	0	0	
	P	r	r	r	r	s	s	
	t	t	t	v	v	v	z	
ž								J
Prvi dogodek človeku, Otrokom prijatelj, Rastlina (začimba), Posoda, Dekletov cilj, Ime papeža,
Reka v Srbiji, reka v Egiptu. Dva soglasnika.
Pravilno rešene besede povedo poševno od leve proti desni navzdol nam ljubo, nasprotno pa od desne proti levi poševno navzdol nan neljubo osebo.
(Glej naslednjo stran).
Kam pošiljajte dopise? Na uredništvo „Čolniča", Corso Verdi 37, Gorica.
Posetnica
Oskar. — Bilje.
Pavel Roječ
o-a
Kakega stanu je ta človek ?
Opozorilo.
Ugankarji naj pošiljajo rešitve v kuverti.
Kdor pošlje pravilni rešitvi in bo izžreban, dobi za nagrado France Bevk: Bedak Pavlek.
Vsak zaveden društvenik mora imeti: „Naš čolnič" in „Poslovnik"
Brez agitacije ni uspehov. Torej?
ff—-------------- ------ —
ERNIAH
i*- OZDRAVLJENA
Z NAJNOVEJŠIM PASOM BROOCK
MIRODILNICA IN DIŠAVNICA
E. Gmapulin
GORICA - CORsV VERD. 27. - GORICA