stCT. 7.
v Novem Mestu Î. aprila 1892, Vm. letník.
Novice.
Izhajajo 1, in 16. vsacp^a meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol IftH 50 kr. — Kantěnino in do[)ise tisniti dati, plača za dvostoimo petit-vrsto 8 kr. za sprejema J. Krajec v Nuvem Eïiestu.	tnkrai, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Oospodiirskc stvari.
Kako naj se sadí krompir v veliki meri?
Krompir je paž jedna naj vaz nejí;! h nasili poljedelskih ra^ttiji. Sadi se povsod, iii na najraz-nejáe naèine. Žal, da se sadi marsikje, dii, reći se sme skorej, da se zelo povsod sadi tiapaino. Napačnost obstoji pa prvič v gnojitvi, anig-ii v saditvi sami. Kakor je bilo v ^^Doleiijskili Novicah" že pred leti enkrat povedano, ne ravnajo pravilno tisti, kiiteri poiag'ajo krompir na íisto friŠno giiojitev, to je, neposredno na sam g-ioj. Vspeva, to je dobro raste tako sajen krompir že, rodi tudi dobro, toda kaj rad pa ttnii úb 81Ií;í močno zaostane v rasči, in še rajše pa giiije.
eaditev — urno od rok, in pa da ga poznejSi lahko obdeluje z vprežtiim orodjem, to je okopuje, osipl.je ter izkopnje, ne pa le z ročnim orodjem. Obdelovanje z ročnim orodjem pridelek močno podraži, Saditi ga v vsako drugo braido za plugom, ni napačno glede na urnost, toda koliko krompiija pride pri njej na trdo, namesto v rabio zemljo, koliko ga uprežena živina z noj^ami premakne? Odločno najboljše je pač krompir v veliki meri — kjer se pa sadilni stroji 0e ne izplačajo — takole saditi: Na jesen se gnoj napelje ter kai podorje. Na spomlad se njiva z brano dobro povleče, in na povlečeni njivi se na to e takozvanin! raičrtalnikom ~ markerjem — kakorŠnega kaže pndťjHtia podoba, vrste zaznanivajo. RazČrtalnik
Koliko več zdravega krontpirja bi se pridelalo, ako bi se lako ne ravnalo? Krompir sadi torej tia njivo, katera je bila dobro pognojena, za prejšni malo redilnih^snovi zahtevajoč pridelek, na primer za repo. Se boljže postopanje je pa, ako se na njivo, za krompir nanienjeno, že iia jeaen gnoj napelje, precej raztrosi ter podorje, da ostane gnoj čez zimo pod nepovlečeno brazdo. Tako delajo povsod tam, kjer kakor jia Češkem, Moravském, Ěilezkem itd. pridelujejo največ krompirja v name«, da izdelujejo iz njega špirit. Tako delajo umni gospodarji sploh povsod.
Kitko se ravnil napačno pri saditvi sami, gré pa to-le omeniti: Kdor prideluje krompir v veliki meri, saditi ga more pač tako, da gré delo —
vleče jeden konj aH vol, in da se v gospodarstvu boljše izplača, se rabi tudi za setev koruze, pese, fižola itd.
Kakor hitro so tako vr."»!« zaznamvane, vstopi se k vsaki jeden odrašen delalec, in pa jeden deček ali pa deklica, katera krom|)ir tako saditi pričneta, kakor to kaže dodana drnga podoba.
Odraseiii delalec maline iianu'e-^. na zaznamovani Črti z matiko čvrsto v zemljo, katero nekoliko proti sebi in navzgor potegne, tako nastane pod matiko jamica, v katero pred njo stoječi fantič ali dekletce krompir vrže. .\ko delalec matiko pozorno iz zemlje ven vzdigne, pade nad njo ležeča zemlja na krompir, in vsajen je.
Velike firednosii le saditve so sledeče ; 1.) Ona
gré jako hitro* izpod rok. 2.) Krompir pride popolnoma y vrste, tako da ga je kaj lahko potem obdelovati z vprežnim orodjem. 3.) Krompir pride ves v čisto jednako g'loliokost. 4.) Krompir pride tudi ves v popolnoma rahlo Kemijo.
Gospodarji dolenjski, kateri dosti krompirja zasadite, poprimite se teg-a načina, ne liode Vam Žal. Sadite pa tudi prjivo fino sorto krompirja, to je tako, katera iie gm'je, i» katera kaj možno rodi ; to je, katera kaj dosti in doliref^a pridelka daje. Taka sorta krompirja je jta takozvani „onei-dovec" kakorstiep^a prodajajo v kmetiski šoli na Grnm po 3 kr. kilo.
Kaj je novega po aTstrijstein cesarstvu ?
Deželni zbori povsod zborujejo. V Bukovini pa se vnovič voli.
Pri nas v Ljubljani obravnava večinoma potrebne gospodarske, občinske in podobne reČi. Vidi se /.lasti, da velike ^občine niso zadovoljne — žolé razdelitev v manjše. Ne samo nasi bližnji Stopičani in Podgrajci, ampak še mnogo druzih sosesk je pro.silo, da se vstanové manje občine. Videti je, da se jim bode večinoma vstreglo. Dolfja razprava se je vnela radi mostu čez Savo v Krškem, Tn se mora plačevati velika mosto-vina. Ker je lansko leto most prešel v lastnino naSe dežele, so prosili Krčani, naj se moslovííia odpravi, ali saj zniža. Gg, poslanca Pfajťer iii Šuklje sta reč toplo priporočala, ali za letos vendar nista zmag;tla. Večina je sklenila, da ostane pri starem — da dežela ne zgubi nekaj tisočakov prihodkov J
Na Českem vse kaže, da se je nameravana sprava med Celu in Nemci razbila.
Čehi pa tudi drugi so praznovali te dneve 300 letnico najveČega odgojitelja Ceha Komen-skega. Ker pa je ia sicer slavni mož v solskih rečeli pisal in delal zoper Avstriio in katoliško cerkev, je vlada prepovedala dotične slavnosti y šolah.
Moravskému deželnemu zboru je predložila vlada ])OstHVO zoper r;izkosavanje zenilji.^č.
Kai se tiče vpeljave zlate veljave v Avstriji, se še ni sklenilo kaj goiovega. Mnogi se je boje, ker bi se po:em državni dolg jako pomnožil, in ker je vprašanje, bi-li mogli dobili dovolj zlata ; Avstrija ga doma nima dovolj. Slabo znamenje ;|e vže to, ker jo priporočajo in se je najbolj vesele bogati judje.
Kaj je noveîça po širokem svetu?
Bolgarska se sicer hitro krepi : ali ima mnogo nezadovoljnežev, kakor se kaže zlorabi te Ruska, da dela nerede in zločinstva. Ni dolgo, kar so umorili ministra Relčeva, sedaj pa v Carigradu bolgarskega agenta VulkoviČa. Nameravali so pa baje umoriti še več odličnih Bolgarov. Zavetje dobivajo ti nepokojneži v sosednjej Srbiji in Turčiji; nasprotno pa jim je Rumunija pokazala zobé — in glej bežali so iz dežele.
Na Pruskem je bilo pričakovati, da se vvede verska šola; cesar sam jo je zahteval, ministerstvo jo je želelo. Pa kar naenkrat je cesar pre-menil svoje misli ter uEKïal, da se dotična postava utiiakne. Se je li cesar ustrašil vpitja po liberalnih listih in društvih, ali kaj je vzrok, se za gotova iie vć, brezdvomno pa je, da cesarjevej veljavi to ne bode v korist in da katoliški poslanci (Čez 100 jih je) ne bodo podpirali vlade tako kakor doslej. Sicer pa ni še konec sveta; kar ni danes, utegne priti jutri, — Liberalci pa
Resnična lovska tlugodba Iz prejSiijIh časov.
Od leta I80f) do 1813 je bila Kranjska dežela pod francosko obla.'^ljo, Marsíai Marmont je bil pi glavar Kranjske. Imel je na Fužinah, uro pod Ljubljano, zvfrinjak v katerem je za kratek čas redil divje živali. Želel je imeti tudi mlade medvede. Njegova želja se je kmalu po Kranjskem razširila, kajti obeČalo se je lepo darilo tistemu, kateri bi mu take živali preskrbe!.
V Ribnici se je oglasil srčen lovec z ime> nom .\ndrej L. Na gorah, ki obdajajo Ribniško dolino, znan mu je bil brlog, v katerem je bila kosmata medvedka itibidiče ,'^kotila. Takoj sklene v družbi z drugim ndadim lovcem iti po mladiče, vzameta veliko in močno vrečo seboj ter puâke
in srčno korakata proti znani medvedji luknji. Previdno se [»lazila, z napetima petelinoma na puškali v roki, proti brlo^'u, iskaje sledi medvedke po tleh. Prideta do lukinje, pa medvedke vendar ni vun, kakor sta se bala. Priplazila se do vhoda, skritega v grmovju. Puške v roki držeč poslušala, kaj bi bilo v brlogu, pa vse je bilo tiho, Andrej zupazi medvedje sledi na tleh in pravi tovarišu: „VidiS sledi starke na tleh, šla je z doma; zdaj pa le hitro na delo. Imej vrečo pripravljeno, jaz ti bodem dal mladiče. Ti jih pa hitro in dobro zaveži; Če boi j>a ."ílišal, da starka prihaja,^postavi se pred vhod brloga in mene pokliči. (Je bo pa pn^pozno, imai mojo in svojo puško, vsaka inia dve kroglji, glpj, da ne zgrešiS, drugače sva oba zgiiidjena". Andrej se je prekrižal in po trebuhu zlezel skozi ozko liiknjo v brlog, kjer je bila grozna-tema in strašna so-parica. Vendar je bil brlog tako prostoren, da je
svoje zmage tudi nisi veseli, kajti nova dva pruska ministra sta konservativna moia.
Na Francozketn se g'ode grozne reii. Kaše se, da bode tam kmalo tekla kri — morda huje kakor je bilo pred sto leti. Na več krajih so Inulobneži razstrelili dinamit, da bi podrli hiSe. V Parizu se je jedna hiŠa res podrla, bližnje pa poškodovale. Nekaj ljudi je mrtvili. Vera gine, hudobija rase med sicer tako izobraženim fran-cozkini narodom. Bog vedi, kaj nam še prinese bodoènost! — Vlada bode baje predložila postavo, po katevej se bode kaznoval s smrtjo vsakdo, ki razstreljiva nastavlja po javnih cestah.
Piše se nam:
tz novomeškega okraja. ~ Poti tRm nnalovom je prinesel „Slovenski Narod" v svojej 67 šr ^ dopis tikajoč se zidanja nove enorazredne deške šule v Šmi-lielu poleg Novega Mesta. Gospod dopisnik poroča, da iniH áuiilielska fara 40U0 dus, za šolo ugodnih učencev je 270, kateri imajo svojo učilnico v nekej najetej Iiiáici, kamor prihaja dopoludné mesto 70 radi lifunanjkanja prostora le okrog 50 učencev, popoludné pa 110 in sicer imajo radi tesnega prostora nekateri ponk trikrat, a drugi dvaki'at, v teilnu. Koliko more doseči učitelj vspelia ob takej pičlej učitvi? — Deklice imajo zdaj dvorazraliio soIo, katero bo povzdignila šolska oblast ob kratkem čas« v trorazrednico. Ker so učenci loč(;ni od učenk, imajo ti jedako razredov, ali pa imajo vefi razredov učenci ne pa učenke.
G-ospi)il dopisnik je stera pač pravo pogodil, ko Še dostavlja, kako stališče bodo zavzemali prihodnji gospodarji proti svojim bolj izobraženim gospodinjam?
Šmilielski občani na to odgovorimo: „Saj gi-e sedaj že tako vse rakovo pot, torej naj tudi gospodarijo v prihodnje nase ličere in gospodinijo pa sinovi". — tripeti se včasih, da je kaka reč narobe prav. Tako se tudi godi z zidanjem tukajšne deške sole. Gospodje, ki so to delo od začetka vodili, nkrenili so postaviti pritlično Šolsko poslopje z jedno učno sobo, a kadar
Andrej lehko na nogah stal. Grozna misel ga je pretre.sla, Èe bi se bil vendar le zmotil in če bi stara vendar-le v brlogu bila. Od strahu se je potil, vendar se je toliko zavedel, da je začel z rokami po tleli tipati in mladičev iskati. Ko je zgrabil mladega kosmatinca, začel je ta straSno vekati. Ali Andrej se zato ni zmenil in zgrabil se njegovega bratca. Oba je pri lukinji izročil svojemu spremljevalcu, ki ju je koj v vreČo vtaknil in zavezal. Kosmatinca sta postala v vreČi Še bolj jeznarita, tako da je lovec skozi luknjo Andreja klical rekoč: „/>a božjo voljo, krik mladičev se daleč razlega in obe sva zgubljena, če starka pride". Andrej pa je med tem'v luknji arČnejši postal. Vgrabiti je hotel še tretjega kosmatinca. Ali zastonj ga je iskal, že je liotel po trebuhu zopet iz lukiaje se zmuzniti, ko zapazi iia steni nad luknjo dve svetli piki. To ste bili očesi tretjega mladiča. Hitro ga zgrabi in spremljevalec
bode treba, vzdigniti taisto za jedno nadstropje. Res je, da v Novem Mestu sprejmejo vsako leto nad 50 dečkov v šolo, ali vprašanje je, koliko časa bode to še trajalo, kajti tekoče šolsko leto sa je desetim dečkom iz driizfga in tretjega razreda nadaljno šolsko obiskovanje odklonilo radi tesnobe v šolskih prostorih. Ti dečki obit?ku,iejo sedaj soto v Smihelu, v katerej je tako mitlačeno, křikor -ob žegnauji v kakej podritž-niškej cerkvi. — Pomisliti je tudi, da je bilo pre-tečftno leto 131 otrok rojenih med temi nad polovico dečkov, kateri mendii večinoma Se živijo, V treh letih bode toraj nad 300 dečkov za .šolo vgodnih. Te šte-viike pač glasno svedočijo, da ne bode zadostovala jedna učna soba svojemu namenu za toliko število otrok. — Gospod dopisaik v „Slov. Narodu" piše: „Nikakor ne razumem, zakaj zidajo za dobri dve stotini otrok jedno razrednico 8 poludnevnim podukom, ki bo precej pi'etesna. Šolsko oblastvo se je zadnji čas nekoliko izpremenilo; prišli so drugi gospodje na krmilo, kateri bodo o tej zadevi bolj previdno ravnali, ter nam dovolili in postavili tolikanj potrebno dvo-razrednico.
Dostavek vredništva. Da imajo Smihelčani za deklice vže dvorazredno šolo, se imajo pač zahvaliti edino le dobrotniku, ki je bil zapustil v ta namen Slatenek, in pa blagim šolskim sestram. Sicer je pa res želeti, da bi se vže enkrat v Smihelu zboJjšale šolske reči; samo ne zidajte predrago; dosti veliko, a ceno naj bode — ljudje nimajo denarja!
S Pcîiice pri Višnji Gori, dné 22, marca 189S, — Srečne so one vasi in fare, kjer ni nevai-nih bolezni. Nikdar se ne moremo liogu dovolj zahvaliti za lju\)0 zdravje. Kaj pomaga človeku, če tudi ima vsega v obilnosti, zdravja pane? Přetečeno leto jih je v naši fari Polici umrlo le 20; a vse drugače je letos. Neusmiljena smrt gi'ozno kosi staro in mlado. V kratkem času jili je že 29 ljudi končalo tek zemeljskega življenja. Največ jih je pomrlo vsled bolezni davice, škrla-tinke in pljučnice. Skoraj ni ga dneva, da bi zvon mrtvaške i)esmi ne za])el. Večkrat se prigodi, da kar po dva na dan pokopljejo. Posebno žalostno pa je bilo dnč 15. marca t. 1. Ta dan bode gotovo marsi-katerenm ostal v spominu, kajti najstarejši farani temu euacega dné ne pominjo. Imeli smo ob 9. uri dopoldné
ga kmaln v vreřo pomaŠi. Komaj se je bil Andrej iz hikinje izplazil in s svojim tovarišem urno proti domu popihal, že sta slišala od daleč zamolkel glas medvedke, ki je domu grede že od daleč slutila, da so ljudje v bližini njenega brloga. Andrej je nosil puške, tovariS je pa z vreČo za njim korakal. Šla sta kakor liitro so ju pete nesle po grapi navzdol do potoka, katerega sta pre-bredla in potem sopitiala po gori na drugo stran. Kar začujela grozno rjovenje medvedke, Žival je bila ravno došla v brlog i» zapazila rop svojih mladičev. Kar je Andrej pričakoval, kmalu se je zgodilo. Medvedka je zasledovala tatova do potoka, Andrej iii tovariš sta zdaj lože dihala, ko je medvedka pri potoku za njima sled zgubila, /e sta imela upanje, da jej bosta vSla, ali komaj sta prišla lovca vrh gore, bila jima je starka za petami. Ko so mladiii materino to>,bo začuli,- postali so v vreči kakor besni in grozno vriščal"
tri pogrebfi in sider: Antona Jeršin, izvrstnega posestnika s PeO, okolo 50 let starega, kateremu je pred nekoliko dnevi umrla jako pridna 181etna liti Fran-Èiaka; potem je bil pogreb jako nadaijenega učenca Josipa Vidica in pa najboljše iiéeiike Terezije Skubic. Ziiralo se .je bilo v cerkvi obilno Ijtidstva. Na poko-pališi^i ni iiilo videti ćloveka, da bi ne jokal.
Jako britka os ^da je zadela našega spoštovanega gospoda žiiimna J. Skiibica in pa njegovo dolirotljivo ženo. imela «ta troje Ijubeziijivili otrok, katere sta presrcno lju\>ila, a žHlibog v siirih dneli pobrala je ima iit-usiiiiljena smrt vse Iri otroke. — V vasi Pulid e že samih otrok 12 pomrlo. Vsleii imenovanih bo-lynú že i>et tednov ni bilo šolskegii ponkH. — Vsem bliigiiii ranjcim vošimo: „Bog jim daj ^ecni mir iu pokoji'' nam pa zopet zdravje.
Iz Št.-JanŽa. — PreteSeno jesen zgodila ae je v naši fiiii velika hudobija, Dekiica je zastrupila svojega očima Antona Podlogarja z misnico. Toda s tem nesrečnika 5e ni bila zadovoljna. Letos meseca iebr. je poskusila zopet svojo hudobijo pri svojem polbratu, ki se ji pa ni posrečila. Nasledek tega je bil, da je vsa ta zadeva prišla sodniji na ušesa. Pri preiskavi 80 v resnici našli mišico pri omenjeni deklini, ter jo tudi zaprli. Pozneje ni dolgo tajila svojega zločina; vdala se je najprej za polbrata, potem pa še za očima. Radi te liiidobije smo ťarani pač žalostni, posebno ker se je i>red leti tudi enaka hudobija dogodila. — Neka ženska po imenu Zajec zastrupila je pred kakinii osmimi leti svojega brata, da se je zamogla na ta načm polastiti njegovega premoženja. O tej poročali ste že tako predlanskim, ko je bila dotična oseba pred porotniki na iiO let zapora obsojena.
Vso to 'stvar je poročal neki dopisnik, ki pa skorej gotovo ni iz Št-Janža „Rodoljubu". Ne vem, ali je neveđoma zamolčal neko okolščino, ali pa nav-lašč. Če je nevedoma, bodi mu na ušesa povedano, da omenjeni dve zločitiki niste iz naše fare. Deklina je prišla s svojo materjo iz Moravč, Zajec pa iz sveto-kiižke fara. Ako je pa navlašč zamolčal, naj bode prepričan, da Šent.-Janci ne potrebujemo nikogar, ki bi nase v t«j zadevi res ne vesele novice po svetu raznašal. Toliko v pojasnilo.	deden za več.
Andrej je imel komaj toliko èasa, da je svojemu od straiia trepetajočem 11 tovarišu zaklical, naj vreřo odvrže in na bližnje drevo zbeži, in že je bil;i starka tu in vobala vreřo, Andrej ee je vstopil kiic-ili trideset korakov od nje za drevo in drzal puški v rokali. Sirašno je bilo gledati medvedko, kako je vohala in prrobračala vrefo iti se trudila, da l)i mladiře iz vreče resila. Kada bi jih bila hitro osvobodila, pa se je bala, da ne bi ranila svojih mladifiev, ki so zdaj bolj mirno fiomazili, Ito so Žutili, da so v bližini materini. Kmalu bi se bil starki njen trud jz])laiii]. Kar naenkrat pa poŽi, da ae je odmevalo daleč okrog po ffrapi, Andrej je bil nieJvedko dobro v glavo zadel, da se jej je kri liar curkoma vlila. Hila je to velika Žival, kakorinih se je še malo videlo, Andrejev tovariè je zd;ij trepetajo« z drevesa zlezel. Tako se je končala lovska dogodba. Starko so pripeljali v li'bnioo, mladiře so pa poslali v zverinjak francoskega marSala Marmonta.
Iz Črnomlja, due 10, marca 1890, — V meseca decembi u leta tS9i bila je komisija iz našega okraja in brvašk^-ga iz Křirlovca, da si ogleda prevoz, katerega je dala popraviti grajščitia Ribnik. Pi'evoz ta seveda obstoji že veliko let, toda vozilo se je sedaj samo na rokah, katera vožnja je marsikateremu vozniku in popotniku v HrvaŠko velikokrat prizdignila kviško las(5, pi).sebiio v veliki vodi v strahu, da ne bi šla roba, konji, voznik in sam po vodi. — Na,? dragi rojak, on-dotni oski'bnik, zavzel se je za stvar in je dal ta prevoz napravili na drateno vrv tako, da sedaj nismo več v tako velikem strah« na vodi, ko se vozimo. Komisija je potrdila to delo, katero je napravila graj-Hčiiia Ribnik, toda zahtevala je in opomnila, da loi tudi ta dala napraviti novi prevoz, ker je ta vže v tako slabem staiin. Gospod oskrbnik je tudi obljubil z opombo to storiti, ako kranjski kakor tudi hrvaški cestni odbor tega prevoza napravita na kranjski, po-sei>no pa na lirvaški strani reke Koljie boljšo in širjo cesto za dovoz, ker je sedaj resnično v takem stanu ta dovoz, da se na brod komaj in komaj dojde. Potem bode prebivalcem okraja Črnomelj, Semič itd. najbiiž e tukaj čez Griblje v Karlovec, i>osebuo pa nam bi bi o ugodno in jako je želeti, ako bi se delo kaj hitro izvršilo, ter da bi se slavni cestni odbori na jedni kakor na drugi strani usmilili in popravili to cesto, ter nam po oskrbniku obetano in tudi zagotovljeno ceno na brodu za voznike znižali in ob jedaem grad Ribnik napravil novi prevoz — pruke.
Domače vesti.
(Premembe pri gg. uradnikih.) Tukaj-šni adjimkt gosp. Kovač pride za sodnika v Ilirsko Bistrico, TamoSni .sodnik gosp, Štriicelj, pride za sodnika v Žužemberk in g, Haufen doslej v Ljubljani za sodnika v Kočevje.
(Nevarno obolel) je precast, gospod Janez Vovk, kanonik novomeški. Priporoča se v molitev.
(Mestni zastop.) [Dalje.] Tistim našim meščanom, kateri so še malo hodili po mestih, se bo kaj nepotrebno dozdevalo, ulice z imeni zaznamovati, ker so tudi sedaj izhajali brez tega. Ko pa železnico dobimo, je pričakovati večkrat tujcev; in Če nas tudi kdo vpraša, kje stanuje gospod itd., ne moremo drugače, če bočemo postrežljivi biti, kakor spremiti ga do tje, da mu hišo s prstom pokažemo, kar nam ni vselej lahko mogoče; torej se je mewtni zastop določil, da se bodo ulice v Novem Mestu imenovale tako-le: „Veliki trg", — „Kiirlovška cesta", do mesta. — „Ljubljanska cesta«, od velikega trga do razpotja pri liču. — „Frančiškanske ulice", od Kopača do prel gimnazije, — „Soiske ulice", od Ogorevčeve do Papeževe hiše. — „Za šolami",dopredNimroda. — „Nadmlinom", od Holskih ulic do prostora pred vojašnico. — „Strojarska pot", od Darovčeve iiiàe do vode. — „Pot v mlin". „Postna ulica", do nad mlinom, — „Dolge ulice" za pošto do Bervarja. — „Streliške ulice", od „Doigih tilic" do ,.Nad mlinom". — „Na kopališče", - „k vojašnici". Frankovič, Dular, — „Kratke ulice", Platnar, Turk, Erbexnik. — „Pred vojašnico". — „Za sodiščem", od Skaberneta do pred vojašnico. — „Prečna uhce", od Veselega Kranjca čez ljubljansko cesto do „Dolgih ulic". - „Breg«, od Uece^jna do bolnišnice. — „Društveni Trg«, med čitalnico in stopnicami. — „Sv. Jurja ulice", od Čitalnice do Bnmerja. — „Oi-talniřne ulice", od Kalčiča mimo Čitalnice do „Kar-lovske ceste". — „Društvene ulice", od „Velkega Trga"

do Čitalnice. — „Tesarske ulice", Vrtaćič, Vidmar. — „Onke iilieti", konec Brunneija, — „ŠkoJine ulice", od Ailia do Škola. — „Križatijske ulice", od „Vel. Trga" mimo križatije. — „Sv. FJorijana trg". — „Cerkvene ulice" od Seidelua do stopnjic kapite^ske cerkve, — „Kljuiarske ulice", Nerad, EadeŽ, Kindl. — „Arko-,tove ulice", Mohor, AgniČ. — „Strma Steza", Košíček, Piriiat, — „Kapiteljske ulice", Rozman, Kos. — „Pred bolnišnico". — „Kastelôeve ulice", KalĚiČ, Piutar. — „Prostijska cesta", Skaberne, BarboriiS, Kos. — „Na šani^ah". — „Med iuldi", — „Stara cesta". — ..Proti Ločni". — „Mali drevored" — „Veliki drevored. — „Mej vrti", pl. Lehman, Škola, Andrejčič. — „Noví drevored". — „Razgled". — „Kapiteljski maroř'. — „Na Loko". — „Steza za vodo", od mesnice ob Ki ki do Loke.
(Smrt) letos jako hudo kosi. Zadnjič smo oznanili, da so se nekateri preselili od nas; zopet danes imamo to žalostno nalog;o. V Novem Mestu je umrl gimnazijski profesor g. Valentin Ambriiž. Rojen je bil 11. iebr. 1848. leta v Bistnei na Koroškem. Služboval je kot pomožni učitelj v Celju od 1873 do 1874. leta, v Salcburgu od 1874 do 1875, 1., v Mariboru od 1875 do 1876, 1. To leto je bil ravno tu imenovan za pravega gimnazijskega učitelja ter je ostal tam do 1. 1883 ; v tem let« je prišel na Kočevsko gimnazijo 1. 1888 pa na novomeško, kjer je 2C. marca sklenil svoje zemsko potovanje, V Kočevju je bil nekaj let tudi okrajni nadzoï'nik ljudskih šol. Pokojni gospod profesor je imel blago, mladino ljubefie srce. Huda pljučna bolezen ga je napadla vže pred tremi leti. Takrat je okreval, a polastila se ga je v drugič huje ter ga vrgla v piezgodnji grob. Pogi'eb je bil veličasten. Vdeležilo se ga je učiteljstvo gimnazijsko kakor tudi z ljudske šole z vsemi dijaki in učenci; dalje je bilo pri sprevodu skoraj vse ui'aduistvo ter mnogo meščanstva. Dijaki so zapeli pred liišo, ter ob grobu dve žalostinki. P. v m.! — Par dni prej pa nas je zapustil dobro znani atari gospod Anton Gruden. Bil je nekdaj oskrbnik graščine „Struga" potem pa dolgoletni privatni uradnik pi'i c. kr. okrajnem glavarstvu v Novem Mestu. — Dalje je umrl po dolgem bolehanji tu občeznani vrvar Strupi; pokojnik se je bojeval leta 1859 na Italijanskem, — V Kandiji je umrla soproga posestnika, Uršula Mežnaršič po mnogoletni hudi bolezni. — Na Pristavici poleg Bele Cerkve umrl je občeznani in spoštovani gospodar ter konjereje« Franc VertaftiČ, star 76 let. Rajni je skoro vsako leto dobil darilo za lepe konje. — V Metliki je umrla v visokej starosti gospa Hess. Zapustila je veliko premoženje, — V Šent-Jerneju pa se je preselil v ve6nost tamošnji trgovec g, Andrej Preskar v 24. letu svoje dobe. N. v m. jj.!
(Občni zbor delniškega društva I. „Národní dom" v Novem Mestu) bode dné 10, aprila 1892 ob 11, dopoludné v notarski pisarni v Novem Mestu. — Spored: 1. Poročilo odbora. 2. EaČun za leto 1891 z bilanco. 3, Določitev dividende.
(Modro galico ali bakreni vitrijol), katera je v vodi raztopljena in na trte škropljena, popolnoma zanesljivo sredstvo proti strupeni rosi ali rji po trtali, o čem je menda vsled skušenj zadnjih let Ts&k vinogi'adec prepričan, bo oddajal tudi letos z& kmet^sko podružnico gosp. Fran Perko, trgovec v Novem Mestu in sicer samo udom kmetijske družbe po 32 kr. kilo.
(G-leđaliSka predstav* „Svetlnova hii") doé 19. marca je bila dobro obiskana, Predstava te
je povsem dobro vršila in to je tudi priznavalo obiio občinstva. Pričakovali smo, da se bode dobro igralo, toda reči smemo, da smo bili iznenadt'ni ta večer. Svetina, gospa Živena Slavčeva gospa Rozanda Ver-nikova, kot glavne osobe so avoje težke lUoge sijajna dovršile; Dragan, gospa Golobova, Čuden, Božidar Rozandin sinček, Dobrosava Milica in Stojan so jako dobro, da izvrstno pogodili svoje ulnge; ali tudi o ostalili osobab se moramo pohvalno izreči. Oast ía hvala predsedniku čitalnice g. dr. Scheguli za obiii trud in požrtvovalnost.
(Sokolovjou r-fi x) bode v saboto, dné 2. aprila v gostilni g. Windischerja v Kandiji.
(Gosp. dr. Šlezinger), ki je kupil Ruperč-vrh, namerava baje še drugod okoli Novega Mesta nakupiti posestev. Na Goijancili je napravil veliko tabrike m žaganje raznega le,sa — zlasti bukovega. Pripovedovalo se nam je, da porabi vse tako. da mu niti košček bukve ne gré v zgubo. — Gospoda vžb čuti dolenjsko železnico.
(Kranjska Iiranilnica) je imela 24. marrA občni zbor. Razdelila je pj'i tem od Čistega dobička za dobrodelne in občekoristne namene 33.260 goli 'J'ukaj omenimo le nekati-re darove: Obrtnej strokov-nej šoli v Ljubljani 1050 gld,, v KoĚevju 500 gli., obrtno nadaljevalnim šolam v Kočevju, Krskem, Metliki, Kranju, Kanmikii, Tržiču, Radovljici, Škofjej Lokt in Postojni po 50 gld,, dekliškej soli v Š nilielu pri Novem Mestu 200 gld,, zasebnej šoli Ane Zore v Novem Mestu 50 gld,, za uboge dijake na novomeškem gimnaziju 100 gld., deskej Šoli v Novem Jiestu 100 gl., dekliškej šoli v Novem Mestu in Kočevju, ineščanskej soli v Krškem po 60 gld., katoliškej družbi rokodelskih pomočnikov v Novem Mestu in na Vrhniki p» 50 gld., v Ljubljani 200 gld. itd. Pi'emoŽBuja ima kranjska hranilnica ki deluje 72, leto čez 30 milijonov.
(V Podzemlji) seje obhajala přetečeni teden, od nedelje do petka lepa slavnost — nekak „misijon". V veseli dogodek, da ni bilo v preteklem letu nobenega nezakonskega otroka v celej fari, ki ima Čer 3000 duš, so si omislila dekleta lepo zastavo, Gospol župnik pa je preskrbel, da so prišli sosednji gospodje; od nedelje do petka so pridno spovedovali ter imeli vsaki dan cerkvene govore, V petek pa je gosp. dr. Marinko slavnost sklenil s tem, da je blagoslovil krasno novo zastavo ter imel primeren govor in veliko mašo.
(Tretje letno poroCilo podpornega društva za slovenske dijake na Dunaj«) smo ravnokar prejeli. Kaže nam veselo vest, da društvo pridobiva po vsem Slovenskem vedno veče priznanje — dokaz, kako je koristno, da potrebno Dohodkov je imelo v pretečeriem leto 2429 gld, 40 kr. K osnovnej glavnici pripade od teb 1450 gld, 6 kr. sedaj 3863 gld, 6 kr. Podpiralo je društvo 46 potrebnih visokošolcev ter potrošilo v gotovini 508 gld., v znamkah obednicah pa 466 gld, skupaj 374 gotd. Lepa pomoč; ali vendar kako mala, ako se primeti potrebam, v katerih živi na Dunaju toliko naših mladih rojakov, ki želé kedaj postati koristni člani človeške družbe v viših stanovih. Rojaki, koje j« Bog obdaril z zemskim blagom, odprite svojo rokè tudi za podporno društvo na Dunaju! Darovi naj se pošiljajo prvemu društvenemu blagajniku v. č. gosp. dr. Frančiška Sedej-u, c, kr dvornemu kapelanu in ravnatelju T Avguštiueju na Dunaju L AugustinerotrasjL' 7-
Rnzne vesti.
*	(Miliionar — beraň), Xenavaden slučaj pííopuatva iniobčiijejo sibirski časopisi. Polep Irkutska živel je v priin-ostej bajti bivši tigfjvec S. Imel je Sřiiiio iietjekiiijo pri sebi ter bil nenavadno skop. Sem-k.ij je dnapel iz necega driuega mesta in ob enem se je laisnesla govorica, da je jako bogat. Toda v tem mestu začel je S, beračiti po trgu in ulicah. Ketja-kinja, da bi mu ne bila v nadlego, živela se je 3 poučevanjem, kateri je S. zatrjeval, da je zgubil pri kupčiji vse 8T0je premoženja V kratkem pa ise je «etjakiiija seznanila ter omožila z nekim učiteljem, čemur pa je stric na vse kriplje nasprotoval, ter jO ■naposled spodil od sebe. Sedaj je tičal večinoma v svoji kolibi in da si je bilo mrzlo, vendar ni nikdar kuril v peči in grozno znirzoval. Naenkrat pa ga e zadel mi'tvoud- Hišni lastnik je naznanil to netjakin. i, ki je dospela sè svojim možem, S. je ležai brez zavesti v postelji, ter le a težavo izgovarjal besede: ^Mrzlo je, zakurite peč!" Toda ker je bilo leto in torej dovolj toplo, se je zdela ta želja vsem zelo sa«.-Ijiva. Pa vendar ao hoteli pripraviti peČ in ko so jo odprli, našli so tu polena že pripravljena. Starec za-ili.šavši, da jcmljo polena iz peči, zakriči na vse grlo : „Prižgati!" In pri tem je umrl. Ko so odpravili drva, našli so na pečnem oboku nalepljenih vse polno bankovcev in vrednostnih papirjev v ceni 1,290.000 rub-Ijev. Jedini dedii je bila netjakinja.
*	(Pes in lisica). Jiaročnik naSega H.^ita nan poroča: „Neki kmet ne daleč od Novega Mesta iiij. dva psa. Beli ni huil in je prost, a črni mnrček ji vedno na verigi pred žitnico. Zvita lisica večkra-pride pogledat, bi se li ne dala njeti sladka kokoška': Belček zalaja, jo odpodi do gozda; a tu ga lisiea počaka in psiček in ona se prijazno poigrata. Gospodar to zapazi. Obleče murčka v belo kotenino in ko pride lisica — ga spusti. Navihana lisica ga počaka kakor po navadi. Toda račun sedaj ni bil navaden: „zgli-hala" sta z murčkom tako, da nikdar več ne pride k hiái po nobenej poti.
*	(Dolg mesec,) Sin (dijak) prosi 19, dnê y meeecu očetii za denar, ker je mesec predolg ko ima 31. dni in je že „suh". Oče ga pa na listnici potolaži, da mu na to pismo odgovori prihoduji mesec.
V mesecu februarju v Novo Mesto vračujoča se pisma:
Franc PungerČar, Fiume. - Johann Plantau, Sokolovac (rec,) — Josef Vidmar, Laibach. — Rudolf Schiller, Laibach. - Emil Bisjak, Oapodistria (rec,)
—	Vinceuc Macek, Trifail, - Heiuricli Vitikl«' Gi5rz.
—	Johaun Lenarčjč, (?) Amerika, - Martin ].enarčič, Amerika, - Vincenc Maček, Trifail, - Anton Erjavec, Jeniliud ^.-Amerika. — Eranc Terojišič, Zagi'eb. -Janra Zajc, V. MraSevo. - Eugeiiio Lettig, Kačali.
—	Frank Cervan, Cleveland. — JaiiBz Farlan, Šlto-ialoka. - Fi;anci8ka Cernič, Triest, - Syudicatsamt, temona, - Johanna Sdimaideg, Chikago. — Janez Barborič, Calumet. — Franc Pešan, Leoben. — Mikla JioTak, nerazumljivo. — Johann Zalokar, T.ichtenwad.
Loterijske srečke.
Trst 18. marca	76 G5 18 3 27
Bradée 26. „	65 8 18 16
Javna zahvala.
Veleslavni deželni odbor je blagovolil z vrta deželne sadjarske šole na Grmu, pogorelcem na Radovid pokloniti 86 visokih češenj, 246 visokih in 613 nizkih jablan,
V imenu obdarovanih izrekam veleslavnemu de« želuemu odboru najtoplejšo zahvalo.
Na Radovici, dnč 29. marca 1892.
Ivan KramarŠIć.


Podpisana ae zalivaljuje najpiisrčnejše za premnoge dokaze iskrenega sočutja o smrti jepozabiiega ji soproga, gospoda
Valeutin-a Ambruscli-a,
/ahvaljiye se učiteljskemu zboru iu dijakom iovome.Ške gimnazije za prekrasne vence in »osledujira posebej še za prelepo nagrobno letje; koueČno izreka svojo najtoplejšo za-;7alo za mnogoštevilno častno spremstvo k idnjemu počitku tudi preč. duhovščini, gg, adnikom, društvu ,Sokol" in vsemu p. n.
NOVO MESTO, 29. maroija 1892. 1	Ana Ambrusch.

Vsem prijateljem iti znancem od kiiteriii se
pri mojem odlioiiii iz Koveg'a Mesta nisem osobno
poslovil, kličem tem polom: Na z(lrnv.i>!
Karo! Turk.
Globokoužaljeiii vsled prerane smrti naše iskreno ljubljene sestre, oziroma sestriČiue, svakinje in tete, gospodičiue
Marije Jcukiier,
izrekamo za mnogostranske dokaze sožaljenja, za lepe darovane vence in mnogobrojno spremstvo k poslednjemu počitku najtoplejšo zahvalo.
NOVO MESTO, 25. marca 1892.
Žalujoči ostali.
Neb gospod pozabil je nekje tu v mestu svojo palico, katera je tanka iu niô zakrivljena, pedenj pod whom s sreljroiii okovana, ter prosi, da n£^j se Ua^ovoli poslati k vredníiítvu „Dol. Novic , za Ka^o(je primeren dar prejel,
liobro oliDHijeiia
rujavo-zelenkasta garnitura
je naprodaj. Več se nvi v Uznerjevi liiši I, nadstr.
v \t»velll Mestu	(ito"»
t
Bogu vsegamogoĚnemu Je dopadlo naio iskrenolj ubijeno soprogo oziroma mater, gospo
Uršulo MežiiarŠič,
roj, Markovič,
po đolgej muĚui bolezni íe prejetih av. zakramentih v iioiideljtik 21, t. m, ob ^/.A. uri zjutraj v boljši svet k sebi poklicati,
Pogi'eb ib'age i'itiijce je bil v sredo 23. t. m. ob 4, uri na poko[mlišČe v Šinihelu,
Svete maše zailušuice ae botlo v veř cerkvah služile.
Blaga ranjca bodi priporoSma vsom prijateljem in znancem v blagi spomin,
Kandijapri Xovem Mestu 24. marca 1892.
(78)
Žalujoči ostali.
OGLA S.
Od 3000 knjig krasnih pesni Frana Zakrajšeka jih je le še maJo iztisov v zalogi. Kdor je želi, dobijo po znižani ceni 50 kr, poštnine prosto v zalogi je pri
A. Binder,
(7«—1)	Trat, Vin 3 lak au to u St. ó.
Glasovir naprodaj.
Pri podpisanem we dobi glasovir in izučen ptiček kos, ki poje pesem „Naprej zastava Slave" in še več
diuzega,	Mihael Lavric,
(7&)	uJitelj v Štiiilielii pri ŽuKeDilifrka
Osobe, ki prihajajo mnogo z ljudstvom v dotiko, morejo si brez truda zagotoviti
lep zaslužek,
ki Re spreminja v stalen letuj dohodek in se more uživati do smrti. Kapitala zato ni treba, pač pa mora dotičuik /nati razlofuo slovenski pisati. Občinski tajniki, gostilničaiji, trgovci, cestarji, dacarji, občinski sluge in dimnikarji imajo posebno priložuost okoristiti se 8 tm zaslužkom. Pisma pošiljajo naj se pod šifro „J. 2. 31" poste restante v Ljubljano.

Mizarskega ucenca in pomočnika
vesÈega stavbiiiskega nîîzarstva sprejme
Anton Krese,
mizarski mojster pri Veliliih Laííah St. 37, ■ - .......... .... ...... --—
Volika. ajiva^
pašnik in šupa za seno, blizu mesta (poleg Klemenčiča) se takoj odda v najem ali pa tudi proda. Več se izve pri Fani PetrlĆ v Novem Mestu st. 110. ('2—n
Oznanilo.
Vsled dopisa visoke c, kr. deželne vlade v Lljiib-Ijani z dné 15. marca t. L, štev. 2744 ima se vršiti ob času, ki je še posebej določiti, ^vilitični obliod dolenjskih železnic v oddelku Grosuplje, Gorenja Straža v zvezi z razglasitvenimi obravnavami in z poizvedovanjem gledé ognjevarniii naprav.
Vsled tega razpoložijo se delni operati zadetit katastralnih obSin z vsetni narisi in z zaznamki cest in vodotokov z glavnimi razmerami dotičnih prehodov in umetuih stavb, ter z spiski potrebovanih zemljišč in pravic, kakor tudi imen in bivališč raiglašencev ter z spiski za ogtijevarne naprave pri dotičnih županstvih, in sicer operati katastralnili občin: it ali Videm, St. Štefan in Velika Loka pri županstvu v Veliki Loki, opei'ate katastrjîlnili občin: Trebnje, Česnovek, Ponikve in Luko vek pri županstvu 7 Trebnjem; operate kat^istralnili občin: Mirna PeČ in Zagorica pri žtipan.stvu v Mirni Peci; operate katastralnih olK'iu : Dalui Vrh, Beršlin, Gorenja Straža in Prečin» pri žiipanstvu v Prečini in operat katasti'abie občine Rudolfovo, ter vodovodne naprave za poR taj o IÍ ud ol t'o vo pri žiijtaustvu vRudolfovein, kjer bodo razgrnjeni .skoz 14 dni in sicer od 28. mareft do 11. apiila t. l„ da jih vsakdo lahko pregleda.
Po predpisu § 14 postave od 18. februarja L 1878. drž. zak. stev. 30, daje se to na spîoSno znanje z pristavkom, da je vsakemu dovoljeno pregledavati omenjene operate pri navedenih žiipanstvili v obroku od 23. marca do 11. aprila t, 1, in da sme v le tem obroku vsak, kogar se tiče ustno povedati ali pismeno položiti kak «govor zoper zaiitevano razglasitev pri tem c. kr. okrajnem glavarstvu.
C. kr. okrajno glavarstvo v Rudolfovem,
dné 23. marca 1892,
Razglas.
mmM občili zbor posojilnice' v Črnom
reglstrovane zadruge z neomejeno zavezo,
vršil se bode dné
10, aprila 1892 ob uri popoludné
, v posojilnični sobi.
DHEYNÍ RED:
Volitev računskega pregîedovalca in njegoveg» namestnika v smislu § 36 zadružnih pravil.
K obilni udeležbi uljudno vabi
Načelstvo.
ïiirbme in kolesa za na vodo, parne niuàîne, parne kotle, kakor tudi za obdelovanje lesa in prav posebno dobre žage ponuja po jako nizkih cenah	(so-i)
'^'mimn fairita za ulm v IMm.

10
obre slivovke in borovnlčara
J
ie naprodaj věř hektolitrov v Kotn pri Mirai. Fiai borornićar stane stari bokal 2 gold., ter je najizvrijtneifli kk proti mnogim bolt^/^aim, ilaBti proti bolečinam v želodcu itd. [ft5-3]

Proda se prostovoljno
K18D0 Rormanovo pcsestvo v DobravSkI Vasi 7-ugod Dimi pogoji, Ve6 b6 isve pri g08p. iupuiku v Škociiaun.
16-1-3)
200.000 tri do štiriletnih smrek
ima D&prodaj grajŠČimko oskrbništvo t Kadećab in ■icer po 2 gld. Dobe ae tadi v St. Uuporto ia v Pod-krajem blizo Terbovelj.	(68-3)
Na prodaj jc (59-3)
nova moina vinska stlskalnllîa (preéa) z dvema predaloma, dva vinska sod«, jedeo obieg» 50, drugi 33 av. veder z Žekioim obročem ia jedeo mlin za grozdje drobiti. Vse po nliki codí proda goipod Mttjdtč, oskrbnik graSëine Stari Rihijik jodno mo od MaiMke.
naem se da, ali pa proda
J
kfobučarija z orodjem, delalnico, stanovanjem in zalogo klobukov v Novem Mestu hiš át. 25.
Naprodaj je y Novem Mentn LiâDa številka
lepa gariiitiira
faline opravn z nsnjnm preoblečena, obstoječa iz 2of<), iettlh «tolov iu d>eh nasirnjiiev,	(56-3)
Naprodaj je nov mlin, |
« tremi tečaji, prav tiubro tiarejen, T^đa visoka te jo }e zmirom dosti, v dobrem kraju eno uro cd železnice, pri oeiti in je t obli'^ji tndi premogokop. Pri njemu so tndi njive in travniki. Plal^&ti je jeden del takoj, nitalo ps BB lahko pladnje v letnih obrokih. Ve6 aa izvé pri Janezu Lanardu, v Kajhonbnrgn, ŠtajerBko.
dprtje Brunnerjeve gostilne
Veliko nedeljo 17. aprila bom zopet â gostilno z vrtom odprl, ter se priporočam % ® slariirt in novim jrostom t blii^ovoljni in po- * % godli obisk, oiiemjoč dobro postrežbo.
^	Z s posto vanj C m
^ (76-1)	MaJcso lininner.
Jože Prelesnik iz Št. Ruprta na Dolenjskem, posta Št, Rupert ima
4000 litrov starega runnenega vina
in tndi nekaj novega naprodaj. Cena mu je 25 gold, za 100 litrov.	(87)
Cnii iu beli ^^abrov les
na gotovo (InUino rezan in po naročilu c^epljen kakor tudi
bokoYe, jelseve in lipove hlode (debla)
kupuje
(42-4) G. Toiiniesova tovaraa v Ijoblinni,
Zarad odpotovanja od tod prodam preigrau, pa vendar se dober
klavir
po priuierno niaki ceni.
Betty Taboure,
Novo Mesto Stev. 203,
^et mizarskih stružnic (Hobelbanke)
ima naprodaj Anton Prsina v Ločni štev. 3. (ei—i)
Jllin y najoiii.
5. aprila bode mlin pri Šmarjeških Toplicah od Otoške grajàèine po javni dražbi za tri leta v najem dan. Dražba sr bo vršila v liiši Staro-grajskih Toplin ob 10. uri dopoludne. Varščine 50 gld. je položiti pred dražbo. Natačneje se izvé v Otoški grajšfiini.	(77>
Zalítala.
v (loliiiiost si Štejem oíitno zahvalili se slavni zavarovalni Assicurazlone Generali v Trstu in nje zastopiiikii gos[i Viktor Niefergallu v Kandiji za vestno ceiijenje in točno izplafevanje moje Škode, katera je nastala vsíed požara dné 25. iia 2ii. deeembra_18'Jl. Oíítno moram priznati, da mi je ta zavarovalnica polno za varovano svoto, brez najmani.iejra odbitka izplačala, zatoraj to vestno zavarovalnico vsakemu najiopleje priporočam.
(74\
Franc Mrvar, ©
po tistuik na Škrjmiúib.
Zavarovanja proti ognju, škodi po toci, na življenje in proti nezgodam sprejema Viktor NiefergalI v Kandiji vsak dan, ter daje tudi vsakaka pojasnila.
0
OđgovuTui orbilnik,	lu založmk i, Kniio,