Političen list za slovenski národ. P« pošti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. st. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. Štev. 157. V Ljubljani, v torek 14. julija 1885. Letnik XIII. Recimo ktero? Končan jo boj nekrvavi, ki se je bil po cisli-tvanskih deželah za sedeže v državni zbornici in marsikaj druzega. Penili so se valovi volilnega gibanja in marsikterega mornarja vrgli z državne la-dije v naročje „politične smrti". Admirali in generali nasprotnih si strank so prešteli glave svojih zvestih ter uganili v svojih „učenih" glavah, da r,i vse tako, kakor bi moralo biti. Padli so hrabri borilci „za domovino", in „novinci" so stopili na izpraznjena mesia. Sedaj je primerje za nekaj mesecev; kuje se orožje, napravlja smodnik ter brusijo skrhani meči, in na zimo hočemo slišati, kako zazvone na Dunaji jezične sablje. Po končanih vojskah pa navadno izvedeni strategi „odkritosrčno" in nepristranko izražajo svoja mnenja, hvalijo, kar je hvalevrednega ter grajajo nedostatke vojnega načrta. Dasi podpisani ni na najnižjem klinci častniške „lestve", niti „oproščenik" med strategi, ki prelivajo kri za „omadežano čast", vendar se drzne preliti nekaj kapljic — črnila ter reči ktero „sine ira et studio". Pričakoval je vsak domoljub, da pri volitvah v državni zbor častno zmaga prava avstrijska ideja, in se pomnoži število onih mož, ki jo zastopajo. Tudi mnogovrstni vplivi so begali volilce tje in sem, in le vstrajnost in neustrašljivost konservativnih volilcev je pridobila desnici zopet večino. So ljudje, ki sami sebi nočejo dobro; v merodajnih krogih razširjena je misel, da naj ostane vse pri starem, ker liberalizem jim je zašel v meso in kri, tu in tam sta odločevala pohlep in „kruh". Je-li vse to v prid Avstrije in njenih narodov? In kdo je temu kriv? Kdo lahko zajezi samovoljo in krivico? To so pač vprašanja, na ktera bi radi obširneje odgovorili. Mar li smemo? Za sedaj se hočemo ozreti le na glavne faktorje, ki so v Cislitvaniji pripomogli marsikteremu do državnih jasli — ne ravno v blagor volilcev, ter pačili so javno mnenje. Sodba ta je splošna in ne meri izključijivo na gospode ob Krki in Kolpi. Šest let že vodi notranjo našo politiko grof Taaffe. Odkritosrčno priznamo, ne glede na to ali ono stran, da se imajo Slovani ininisterskemu predsedniku v obče za mnogo zahvaliti, vendar pa sedanja vlada niti polovico tega ni spolnila, kar so zvesti Avstrijci od nje pričakovali. Radi priznamo, da na en mahljev hrast ne pade, in da ima ta hrast, imenom pseudo-liberalizem, močne in raz-raščene korerine, toda mahati in sekati je bilo treba z ostro sekiro, kar pa se ravno ni vselej zgodilo. Nek Dunajski list je imenoval pred tedni sedanji naš notranji položaj „prenehljej ali premirje". Hotel je reči: liberalna, Avstriji več ali manj škodljivi franka, je izgubila državno krmilo, toda vse se jeohraui':'. kar je pred leti imela. Tu bo marsikteri naših gospodov z £'avo ter začel naštevati „pridobitve' v ožji naši iJomo' vini. Odgovorimo jim to-le: Da, mnogo se je p: nas spremenilo. A kdo je k temu pripomogel? Ln. lavnost in skrb naših vstrajnih rodoljubov vrgli ste na Kranjskem liberalce iz onih prostorov, ktere so si bili prisvojili proti vsaki pravici. Vladi smo v tem oziru le toliko hvale dolžni, da je bila „nepristranska in nas ni pritiskala ob steno", kar je tudi nekaj. Je li to osebna želja grofa Taaffe-ja ali premišljeno vladno načelo, kterega tudi Taaffe spremeniti ne smo o tem naj sodijo drugi možje. Toraj hvaležni hočemo biti vladi, ker je bila nepristranska; s tem pa ne rečemo, da bi morali biti, kajti storila je, kar je njena dolžnost. So li morda naši Nemci čiste in mešane krvi prikrajšani v svojih pravicah? Nikakor ne! Poglejte v šole, v urade ali ktere-koli državne zavode hočete, prepričali se bote, da se jim ni skrivil niti lašček na glavi in da imajo vse, kar so imeli pred Taaffe-jem. Vse delovanje sedanje vlade se skrči na to, da je vstavila državni voz na poti, po kteri so ga tirali liberalci in da jim je iztrgala iz rok kupico, iz ktere so oni vlivali strup avstrijskim narodom v meso in kri. Hočete dokazov? Največ se je govorilo in mnogo črnila prelilo o narodnostnem vprašanji. In v tem oziru je vlada na mnoge prošnje in višje povelje precej odjenjala od prejšnjega načela. To pa le počasi, da bi Nemci iz Avstrije ne pobegnili pred slovansko povodnjo. In vendar toliko hvale v vladnih listih in krika v nemškem taboru. Kaj je nam prinesla šolska novela? Ne mnogo več kot nič, kajti tu ni šlo toliko za število let šolskega obiskovanja, marveč zato, da se postavi šola na krščansko podlago. Koliko se je zboljšalo v tem oziru, sodijo naj oni možje, ki se tolažijo, da je boljše. Grof Taaffe je saj naznanil v „Abendpošti", da konservatizem je to, ako ostane pri starem! Ozrite se na Dunaj, kjer so se očetje prepirali s prebivalci ob „Schwarzi" za vodno pravico. Zmagale se velikomeščanske koristi; Dunajska krivica je postala pravica in pravo deželsko je bilo nepravo. Vlada je imela lepo priložnost ogledati si ne-upravo Dunajskega ;^esta ter zatreti nevarno ro, ki tli 'i ok !: Werega sedé mestni ;-"»ipf)? Da .'logo so liberalci -Hsi. ..mali m globoka je ». na avstrijsk im . -JI še vedno zdihuje, ker ga tlači „veQ mž"' (itfcpv-talist), kakor neka živalica trsni sedei.. Reš" » je v zbornici tudi socijalno vprašanje, toda sprožila ga ni vlada. Plutokratični znak liberalizma je ostal nespremenjen, studenec socijalnih homatij se ni zamašil. Kje je borzna postava in drugi zakoni v prid kmeta, najmočnejšega Avstrije stebra? Zdi se nam ravno tako, kakor ko bi hotel vrtnar koprivo zadušiti na vrtu; posmukal bi ji perje, a korenine se ne dotakne. Da nam pod sedanjo vlado boljše dene, je umevno; kajti po slabih letih, ko je toča bila in razsajal vihar, ugaja nam oblačno vreme. (Konec prih.) Pastirski list avstrijskih nadškofov in škofov. (Dalje.) 6. Kakor veste, so naš sv. Oče papež Leon XIII 20. malega travna preteklega leta izdali okrož- LISTEK. V Žumberk. Krajepisna in zgodovinska razprava. (Dalje.) Uskokov je bilo pred dve sto leti po vsi priliki več nego li jih je dandanes, a da se niso pomnožili, krivo je bregovito in kamnito zemljišče, ki je slabo hrano moglo dajati za toliko ljudstvo, pa silne in neprestane vojske, v kterih so stari Zumberčani popadali. Za dobe Valvazorjeve naštelo se je samo starih hiš uskočkih več od devet sto, a v vsaki hiši je živelo v zadrugi do pet rodovin. K starim Uskokom prispelo je 1. 151)7 1700 novih rodovin, ki so se naselile okoli Gomirja in Vrbovskega, pa po Ma-rindolu in Bojancih med Črnomljem in Metliko. Ni nobenega dokaza, da so leta 1617 ali kasneje še kakšni Uskoki iz Senja ali iz druzega kterega mesta naseljeni v Žumberku, in da so se tako Senjski Uskoki pomešali z Žumberškimi. Senjani in sploh Primorci, ki so morali vsled ugovora med nadvojvodo Ferdinandom in benečansko vlado dne 14. jul. 1617 zapustiti svoje kraje ter umakniti se 10 milj daleč iz Primorja, niso prišli v Žumberk, ter je v tem pogledu neosnovana kombinacija zgodovinarja 7 ^ela in drugih, ki so se njega držali, nego se je 1akr;\t en del Senjskih Uskokov razpršil po različnih i lestih Karlovške krajine. Niti se ne najdejo v Žumberku med prebivalstvom imena tistih katoliških rodovin, ki so takrat Senj zapustile. (Engel: Ge-schicbte v. Dalmat. Croat., Slav., p. 166. — Cziir-nig U. fb., p. 166. — Krajiški akti, sbirka v akad. jugsl.) Ugovor o izgnanju Uskokov Senjskih je iz-vedeu 1. 1618 po komisarjih avstrijanskemu grofu Karlu Harrac.hu in benečanskem Jerku Giusti-nianu. V vsem je bilo takrat odpravljeno od ven-turinov (domobrancev) kapetana Semeniča 13 rodovin iz Senja, a 81 rodovin iz okolice Brinja. Večidel pregnanih se naseli v Otočki krajini. Ti Uskoki so bili vsi katoliško vere, a v Senju ni niti bilo pravoslavnih Uskokov, za ktero smatrajo manje izvedeni pisatelji Senjske Uskoke po tem, ker jih včasi spomeri>i zovejo Vlahe, kakor da ni bilo Vlahov katoliške ,Talachi catolici). V Dalma- ciji zovejo tudi o i gorske Hrvate-Vlahe (Mor- laci) tisti logiki, kakor tudi še zdaj Bažka ali pa Senjska branjevka pravi vsakemu krajišniku, ali Za-gorec vsakemu, kdor opanke nosi „Vlah". Neznani pisatelj o Uskokih (Starine akademije jugoskov. IX., p. 172) pravi o Senjanih okoli 1. 1580: „Uschocki, quali vengono dalla Turchia (da je bila takrat precej čez reko Liko) ivi vicino come abbuttinati dalla Bosnia, Corbavia, Morlacca, le quali provincie sono catolici." Kot goreče katolike so podpirali rimski papeži Uskoke tudi z denarjem (posebno Gregor XII.) ter so dajali vsako leto kapetanom po 2000 tolarjev, a siromakom po 400 (p. 183). Neznani pisatelj hvali Uskoke kot dobre katolike (sono veramente catolici, p. 231). Valvazor opisuje Žumberške Uskoke kot ljudi prav surove, razuzdane, ki radi kradejo in jemljó po sili. Se vé, da je bilo dosti lenuhov iu hudob-nežev med njimi, ali tej pokvarjenosti so bile krive večne vojske, pa tudi tadanje uredbe v krajini; ker ne samo, da je bilo dopuščeno, nego celó naloženo četovanje in haranje po Turškem, kakor se je to dogodilo 1. 1580., ko so zapovedniki kar poslali ^ Uskoke na plen v turške predele na Uni. Navajeni^ jemati Turkom, nadaljevali so Uskoki to grdo na-t. \ ' V v? _ »WTi^ iiico proti skrivni zvezi prostozidarjev, njih pogubno delovanje zaznamovali, njih pravila (vodila) in namene obsodili, njih nakane pred vseh očmi razodeli. Po pravici obračajo sv. Oče na skrivne zaveznike besede psalmistove: „Tvoji sovražniki hrume in kteri te črtijo, vzdigujejo glavo. Zoper tvoje ljudstvo delajo hude naklepe in zoper tvoje svete se posvetujejo, rekoč: Pridite in potrebimo jih izmed narodov." (Psal. 82, 3—5.) Pač stopajo prostozidarji s krinko prijateljstva in dobrohotnosti pred ljudstvo. „Vsi udje (tako pravijo) naj se imajo kot enake, kot brate in s prijateljsko ljubeznijo, medsebojno pomočjo in zvestobo združeni naj bode eno pobra-timstvo človekoljubja, potrpljenja in družnosti;" — „združenje dobrih, blagih, velikih ljudij pred in za modrijanom iz Nazareta." (Anderson, Constitutions-buch.) Toda, predragi, „ne dajte se nikomur zapeljati s praznimi besedami." (Efež. 5, 6.) Ako bi bilo to zagotavljanje ljubezni in dobrohotnosti tudi gola resnica, bi vendar ne imeli v prostozidarstvu nikakega nadomestila za krščanstvo. V omenjenem naznanilu se povzdiguje le obnašanje prostozidarjev do bližnjega. Kje pa se govori v njihovi veri o dolžnostih do Boga, in kako obnašanje tirja njih nauk do lastne osebe? Kaj da pomenijo besede „ljubezen" in „potrpljenje" v ustih prostozidarjev, razvidi se iz njihovega obnašanja proti krščanstvu in cerkvi. Kar se pa tiče vere prostozidarjev, akoravno so iz početka na videz vsako vero potrpežljivo sprejeli pod svoja krila, prišli so do tega, da se je nedavno med njimi vnel prepir o tem, se li sme verovati, da je Bog ali ne? O razodetem krščanstvu je pri tem svojatstvu tako malo besed, da se temveč na vse kriplje pehajo, da bi odstranili vsak vpliv krščanske vere in posebno katoliške cerkve iz očitnega življenja, da bi državo, njeno postavodajal-stvo in naredbe ogolili vsega verskega značaja. „Toda," tako pravijo Leon XIII v omenjeni okrožnici, „ni jim dovolj to, da bi cerkev, najboljšo vo-diteljvco, odstranili, marveč še menijo tudi, da . ^ morajo sovražno napadati. Iu v resnici, brez k*, , .kušajo še celo podlago cerkve razdreti ? 'Desed s pisanjem in očitnim šolski- naukom: cerk ;nim pravicam ^ "Zanašajo, službe: ktere ji je Bo^ izročil, pri njih nimajo milosti.. . apostolski sedež in rimskega papeža že davno z dvojnato silo napadajo . .. Kar so družniki te svojbine že davno med seboj nameravali, govore zdaj brez skrivanja in očitno: papeževa moč se mora zatreti, papeštvo samo se mora iz zemlje popolnoma iztrebiti." Kaj pravite, katoličani, ako so pri takem obnašanji prostozidarjev proti katoličanom in sv. cerkvi njih usta še polna ljubezni, potrpljenja in pobratim-etva? Jim bodete li slepo zaupali, se li dali izvabiti v njih mreže prepustivši jim najsvetejše blago svojih duš kot nameček? Pač smemo upati, da dobro misleči katoličani iu dobri avstrijski državljani pri sedanjih naših državnih postavah ne bodo naravnost pristopali k tej skrivni zvezi. Toda, predragi, razun tistih, ki nosijo prostozidarska znamenja, je še veliko število takih, ki so sorodni s framasonstvom (prostozidarstvom) po mišljenji in naukih ter njihovi družniki. Število teh pomožnih prostozidarjev je pri nas veliko večje nego prostozidarskih bratov samih. Tajna zveza je pač prav za prav borilec, ki kuje cerkvi sovražne naklepe in težnje našega časa; toda tej zvezi pomaga tudi mnogo enakomislečih, vede ali nevede. K tem se morajo šteti tudi oni katoličani, ki se bore zoper svojo lastno cerkev in njene koristi in pri vsaki priliki stopijo na stran sovražnikom vere in cerkve. Ti vsi delajo v službi in kakor težaki prostozidarjev — čisto nasprotno temu, kar sv. oče vernikom veleva, rekoč: Mož zraven moža in neustrašeno se postavimo nasproti prodirajoči ločinski svojati. 7. Najmogočnejši pripomoček v rokah prostozidarjev in njih pomočnikov v to, da se družbinstvo krščanstvu iztrga, je dandanes novinarstvo posebno dnevniki, slabi časopisi. Pač mnogokrat so že svarili posamezni škofje svoje vernike pred pogubljivimi spisi. Dolžni smo ponoviti to svarilo enodušno in kakor iz enih ust. Upamo, da se naše besede ne bodo pozgubile kakor glas vpijočega v puščavi! Ako pa bi si vendar mnogi rajše zajemali nauke za vero in življenje iz ostrupenih vodnjakov dnevnega novinarstva, namesto da bi si gasili žejo iz živih virov resnice, ako bi si rajše jemali verski poduk iz časopisov, ktere pišejo judje in brezverci, in ako bi jim nepogojno verjeli, cerkveno učeništvo pa zametavali, bi s tem pogubili sebe in svoje in bi poginili vsled slabih nasledkov svojega krivega vedenja. Ne dii se tajiti: v našem dnevnem novinarstvu in časuiških književnosti odseva natančno duh našega časa; kar se v teh piše, je po večem odsev našega od Kristusa in Boga odvrnjenega sveta. Kakor se vrti duh časa, tako odjeka novinarstvo. Novinarstvo piše, kar svet rad bere, iu bere človek rad, kar se prilega njegovim 1". tn. '"':;!:;, in *.? ljam. Naša književnost, smsi premalo dobrih spisov v knjigah in časopisih, vero obče le razdira. Nalašč odvrača človeško srce c 1 vsega višega in č 'Naravnega ter ga tišina zemljo Enako pogubno dela novinarstvo v nravnostnem oziru po časopisih, knji-žurah in knjigah. Samomor, dvoboj, prešeštvo in zločinstva vsake vrste se opisujejo kot dovoljena, ako se celo kot čednost ne preslavljajo. In to po-gostoma v silno vabljivi, mamljivi obliki — strup v zlati kupi. In kdo prešteje žrtve, ki se dan na dan dajejo v žrelo molohu spačenega novinarstva, kdo šteje nedolžne, ki so se popolnoma okužili po slabih spisih in zavrgli vso sramožljivost, kdo prešteje nadepolne mlade može, ki so, poprej vneti katoličani, po branji pogubnih časopisov zgubili vero in so stopili v vrste verskih sovražnikov! (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 14. julija. iSTotranje dežele. „Politik" ima z Dunaja telegram, da se bo vsled letošnje škofovske konference profesorjem bogoslovja po škofijskih semeniščih plača zdatno povišala, kar je popolnoma prav in umestno. Vsak delavec je svojega plačila vreden, zakaj bi ga ravno izgojevatelj bodočih duhovnikov ne bil, ki po svojem poklicu kakor tudi po svojem izobraženji in učenosti mesto zavzema (pa tudi mnogo važnejše), kakor marsikdo ki po tisočo plače vleče za pičlo svoje delo. Kako pa so plačani ti učenjaki med učitelj-stvom? Kakor učitelji ljudskih šol po večjih mestih (znabiti še toliko ne) in vendar je velik razloček med naloženim kapitalom ondi in tukaj! Bogoslovje je učni zavod, ki se med velike šole uvrstujo. Kje pa imate na velikih šolah profesorje, može od 40 do 60 let ki bi za 800 goldinarjev podučevali. Kar je toraj profesorjem na velikih šolah za plačo pri-poznanega, primerno tolika morala bi se po pravici določiti plača profesorjem po bogoslovnih učiliščih! Nemški vojaški godci postali so najnovejši „šport" v nemško-liberalnih krogih po Avstriji. Včeraj smo pisali, da so jih na Dunaji v Sechshau-sen hotli imeti, pa jih ministerstvo notranjih zadev ni dovolilo. Danes čitamo zopet v „Politiki", da so jih v severočeškem gnjezdo „Nixdorf" v okrajnem glavarstvu Schluckenau tudi zahtevali. Sostavil se je bil namreč odbor, ki je hotel napraviti nem-ško-narodno veselico, pri kteri bi bili tudi godci sami trdi Nemci. Ker pa na Češkem vse laglje najdeš, nego nemškega godca, sklenili so dotični domoljubi (?) vojaške godce iz nemškega cesarstva najeti, ter so se obrnilli na zapovedništvo kraljevo saksonskega pešpolka št. 102 v Zittau. Toda na Češkem ima nekdo še veljavnejo besedo, kakor pa prusaška svo-jat in to je c. k. cesarsko namestništvo v Pragi, ki je saksonskim vojaškim gocem sviranje na Čeških tleh prepovedalo in to tudi v civilni obleki. Vsled tega bo nameravni koncert izostal. To je prav strastna zagrizenost, kakoršne še nismo kmalo doživeli. Ker gre vsaka reč v tretje rada, smo radovedni, kje se bo sedaj kak prusjanski odbor za pruske vojaške godce še oglasil. Našim obožateljem črnorudeče-ru-mene zastave v Ljubljani bi kaj tacega prav nič štnpaii nc bilo, i." bi se bilo nameravno pa sramotilno podjetje na Dunaii n v \*:xdena izvršiti dalo, i ako si bodi pa morda vendar premislili. Mem! v m-loni pokrajini po letošnjih volitvah ; :•!; ne bo huje glava bolela nego v Dalmaciji. Povsod so se razburjeni duhovi že polegli po raznih sencah, le v Dalmaciji še ni mirii, še ni pokoja. Morda zarad pomanjkanja sence? Ne, s senco je Zadar že še kolikor toliko preskrbljen, pač pa zarad nestrpljivosti „irredente" in srbskega renegatstva hrvatski narodnjaki v Zadru še sedaj nimajo miru. Javno na ulicah zasramuje jih nezrela mladež, ker jim drugače ne more do živega. Mnogo takih dejanj dogodivših se pri volitvah prišlo bode pred sodnijo, kjer se bodo čudne reči godile, čudne zarad tega, ker so skoraj da vsi sodniški uradniki po Dalmaciji ob enem privrženci laške neodrešene stranke. (To je vendar čudno, da je uradnik povsod nasprotnik ljudstva!) Kako bo tak sodnik sodil, si pač lahko mislimo, ako bo skoraj vsak ob enem sam svoj sodnik. Kriv tako žalostnih prikazni na pravosodnem polji v Dalmaciji je mnogo c. kr. senatni predsednik pri najvišjem sodnem dvoru, ki je sam hud pristaš neodrešene laške stranke. Da je v resnici hud iu zagrizen Lah, priča nam jeden njegovih uvodnih člankov tiskan v „Dalmatu", ki je imel podobo nekake zahvale, kterega je g. Lapenna tudi s polnim imeuom podpisal, c. kr. državno pravdništvo je pa list konfisciralo. Da se v očigled takih razmer narodnjaki v Dalmaciji nimajo še lepših dni nadjati, je pač očividno. Tako piše „Politik". Vnanje države. Turške železnice od srbske meje pa do proge Mitrovica-Solun pričele se bodo sedaj-le delati med 15. in 20. t. m., ako se sine turškim sporočilom verjeti. Kljubu temu, da se je pričetek dela vado tudi pri svojih sosedih po vaseh in mestih na Kranjskem in Hrvatskem, radi česa so se silno tožili na Uskoke v šestnajstem in sedemnajstem veku. Leta 1569 potožili so se na zboru hrvatskem plemiči Herendiči, vlastelini v Mlaki (pri sv. Petru na Mrežnici), da ne morejo živeti pred Uskoki iz Mrzlega polja (iz Žumberka), ker jih neprenehoma grdo robijo in plenijo. (Saborski zapisnik za 1. 1569 v zem. arh. fol. 47.) Na zahtev stališev hrvatskih sta preiskovala 3. juri. 1. 1632 v Ozlju kraljevska poverenika Benko Vinkovič, tedaj škof Pečuhski in predstavnik kapi-teljna Zagrebška in Vinko Frankopan Tržaški, general Karlovški, škodo, ki so jo storili Uskoki po zemljiščih podanikov knezov Zrinjskih. Deležnika te razprave sta bila tudi protonotar kraljevine, Peter Znika in podžupan Zagrebški Petričevič, dočim je Uskoke zastopal njihov zapovednik baron Rudolf Paradeiser, ki se je tuKaj obvezal, da bode do sv. Mihela v jeseni z denarji nadomestil vso škodo, ktero bodo poškodovani s prisego potrdili. Med tem pa je Paradeiser tudi še kasneje napadal bližnje plemičke dvore, ter navalil 1. 1634 na dvore Petra Vojnoviča in Lukeža Franculiča v Mahničnem, ter odnesel vse, kar so mogli s seboj vzeti Uskoki. (Saborski zapisnik za 1. 1632 in 1639 v zem. arh.) Tudi Kranjci so pretrpeli mnogo zla od klatanečih se Uskokov, a radi mej bil je pa večen prepir pa tudi dosta krvavih glav. (O pravdi radi mej po pašnikih, do kterih je Uskokom mnogo stalo, ker so živinorejci, vzdržala se je v Zumberku povest „o krvavem kamnu" v gorjanskih livadah pod cerkvijo sv. Jere. Narod pripoveda, da sta pod tim kamnom pokopana dva mladenča, en Uskok, a drugi Kranjec. Vzrok njune smrti pa da je bil ta-le: Posle dolge pravde so se pogodili Uskoki s Kranjci, da bode tekla medsebojna meja tam, kjer se bosta sešla dva mladenča, ki sta šla od doma na Markov dan prav zgodaj eden drugemu naproti. Mladi Uskok jo prav zgodaj uranil, prešel gorjansko livade ter poleti navzdol čez kranjsko mejo, kjer se je sešel s kranjskim mladenčem, ki se je na breg po-penjal. Tukaj sta čakala sodnike, ki so imeli soditi o mejah. Kranjski sodniki pridejo poprej ter sklenejo, da bodo zakopali živa oba mladenča, da ne bode nobeden zvedel, kje sta se sešla. V tem trenutku prileti za mladim Uskokom njegova nevesta, mlada pastarica, a Kranjci so odpeljali vse tri čez tadanje meje v predel Žumberški ter pokopajo mladenča zraven pota, koder se grč na gorjanske livade, nehoteči ju tamkaj pokopati, kjer sta se mladenča sešla, samo da si na tak nagi. V Radgoni imeli so pojedino za 80 mož. Govoril je župan dr. Fuhrmann in je končal s tri-eratnim „živio"-klicem presvitlemu cesarju. Telegrami. Brno, 14. julija. Sinoči so zrogovilili stro-jarji v Trebioi; redarstvo jih razpodilo in je nekaj ranjenih. Okrajni glavar zahteval je takoj vojakov. Vlada je poslala v Trebie obrtnega nadzornika. London, 14. julija. Bourke je rekel v dolenji zbornici, da se je v točkah Pendjehške zadeve, ktere bo Angleška izročila možem v presojo, še pretehtavalo. Madrid, 13. julija. Včeraj zbolelo je na Spanjskem 1197 ljudi za kolero, pomrlo pa 488. Tuj cI. 12. julija. Pri Maliču: Otalija Soekl, učiteljica, z Dunaja. — Lin-senmayer, Wolkenstein, Stern, trgovci, z Dunaja. — J. Banki, zasebnik, iz Ulma. D. Steffann, zasebnik, iz Kumunije. — L. Millicich, fabrikant, iz Zadra. — Josip Millieich, trgovec, iz Pulja. — Viljem Griesshammer, logar, iz Spitala. — Ad. pl. Sušič, e. k. polkovnik, z družino, iz Celja. — Janez Prohaska, c. k. poštni uradnik, z družino, iz Celja. Pri Slonu: Tomaž Koschat, e. k. dvorni pevec, 'z Dunaja. — Franc Spoliarič, c. k. nadporočnik, iz Spljeta. — Baroninja Geolzi, zasebniea, iz Zagreba. — Pr. vitez Kriegsau, železnični uradnik, iz Beljaka. — Ernst Faber, iz Kočevja. — Terezija Hafner, poštarca, iz Boh. Bistrice. Pri Južnem kolodvoru: Franc Naumann, doktor filozofije, iz Bernbacha. — Mat. Skakl, mokar, iz Koroškega. — Kari Pregel, zasebnik, iz Divače. — Naglic, ključavničar, s soprogo, iz Kranja. Pri Avstrijskemu carn: Frane Gerbie, profesor, iz Lvova. — Janez Theuerschuli, hišni posestnik, iz Tržiča. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 14. julija. Papirna renta 5% po 100 gl. . (s 16% davka) 83 (ti. - kr. Sreberna „ o% ., 100 .. (s 16% davka) 83 75 „ 4% avstr. zlata renta. davka prosta 100 20 „ Papirna renta, davka prosta 99 „ 95 r Akcije avstr.-ogerske banke 872 „ " n Kreditne akcije 285 80 „ 124 50 „ Srebro — Francoski napoleond. n 86'/, „ Ces. cekini . 5 n 89 „ Nemške marke 61 n 10 „ Ivan I^apajne v Krškem je izdal in ima v zalogi sledečo (24) luijige in knjižice za ljudske šole in učitelje: cena — gl. 80 kr. „ - „ 60 „ » — 60 .. „ — » 56 „ „ — „ 20 „ » - >. 24 „ n — n 23 „ „ - „ 20 „ a) Praktično metodiko b) Prvi poduk..... c) Fiziko in kemijo . . č) Prirodopis..... d) Zemljepis..... e) Geometrijo..... /) Malo liziko..... g) Domovinoslovje . ... h) Pripovesti iz zgod. Štajerske n ii ' n i) Opis krškega okraj. glav. . „ — „ 30 „ j) Zgodovina Staj. Slovencev . „ 1 „ 20 „ Isti pisatelj ima v zalogi tudi razne pl sanke in risanke, mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin. cena 1 kr., ter slovensko-nein-ški zemljevid Avstrljsko-Ogerske, cena 1 kr„ in zemljevid Krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr. „lloiiieriaiia" imenuje se zdravilna rastlina, ki jo gotovo dobra pomoč za vso bolezni v pr-»ili, j>ln«v'ili, vrntu in pri ' liiKlulii! Zdravniki so jo posku- šali in priporočili. Zavitek za dva velja 70 kr. in le tisti so pravi, * —ki imajo vtisnjeno zgornjo varstveno znamko. Na Kranjskem sc dobiva v lekarni (i. Ficcoli v Ljubljani na Dunajski cesti. Knjižico pa, v kteri so čudoviti vspelii homeri-I janskega čaja popisani, po zdravnikih preiskani in potrjeni, pošilja proti pošiljatvi 3 petkrajcarskih mark za pisma zgoraj omenjeni lekarnar ali pa pnpravljc-valcc tega čaja, Pavel llomero v Trst m, ki je zdravilno moč te rastline prvi zasledil, brezplačno.