postavi nagrobnik skupaj s št. x, ali pa, npr., postavi oltar Minervi. Podatki o osebi so zaključeni z datacijo spomenika. Prevladujejo povsod dokumentirana imena, kot so npr. Aemilii, Caecilii, Valerii in vladarski gentiliciji, nekatera pa so tudi redka oz. ozko vezana na mesto, npr. Adiacii, Bedasii, Cabinasii, Capinii, Dugii, Lubicii, Mevii, Paccii, Savii, Ussii. Za nas zanimivi so Arruntii, gens, ki je igrala pomembno vlogo pri urbanizaciji Liburnije; zanimivo je, da je v Briksiji enkrat izpričano tudi ime Liburnius. Dragoceno je poglavje, ki je priključeno prozopografskemu seznamu in vsebuje kritične pripombe k prozopografiji. To je vrsta drobnih popravkov h Garzettijevemu branju napisov, vrsta diskusijskih predlogov, novih drobnih interpretacijskih možnosti, mestoma tudi večjih sprememb branja in razlage besedil. Knjigo zaključuje izčrpna bibliografija, omenimo pa lahko še, da so najnovejši napisi in revizija že objavljenih napisov objavljeni v Supplementa Italica n.s. 8, 1991. Avtor A. Garzetti je s tem zaokrožil svoje impozantno epigrafsko delo v zvezi z napisi iz Briksijc. Marjeta ŠAŠEL KOS Supplementa Italica, Nuova serie 7. lndici dei volumi 1-6 a cura di Ivan Di Stefano Manzella e Claudia Lega (Unionc accademica nazionalc). Edizioni Quasar, Roma 1991. 313 strani. Sedmi zvezek serije Supplementa Italica prinaša indekse k 6 zvezkom napisov iz različnih italskih mest, je torej ključ za njihovo uporabo. Vsak od zvezkov jc sicer opremljen z indeksi, ki pa nc obsegajo vseh napisov posameznega zvezka, temveč so sestavljeni posebej za napise vsakega mesta, kar pomeni, da jc treba pogledati v povprečno 5 (toliko je navadno mest, katerih napisi so objavljeni v vsakem zvezku - v 6 zvezkih jc bilo obdelanih 32 mest) delnih indeksov, če želimo v enem zvezku poiskati tiste besede, ki nas zanimajo. Ta zamudni postopek pričujoči indeksi občutno olajšajo. Zvezek indeksov ni le ponovitev in združenje indeksov iz prejšnjih zvezkov, temveč so sestavljeni na popolnoma druga- čen način in po drugih kriterijih kot že obstoječi parcialni indeksi. Napravljeni so z računalniško obdelavo podatkov in razdeljeni na osem različno obsežnih delov. Prvi del, ki obsega več kot polovico knjige, so t. i. besede v kontekstu (key words in context): zajete so vse besede iz napisov, tudi členice in predlogi, in razvrščene po abecednem redu. Pred besedo in za njo je navedeno toliko besedila od napisa, da je izpolnjena ena vrstica na strani. Na skrajni desni je šifra, sestavljena iz številk in črk, ki nadomešča citat napisa in hkrati vsebuje še celo vrsto podatkov o napisu. Ključ do razumevanja sestave teh šifer je razložen v uvodnem delu zvezka. Slaba stran teh indeksov je, da besede niso razvrščene po pomenskih skupi- nah, tako ni skupin nomina, cognomina, religio. etc., kakršnih smo navajeni v klasičnih indeksih. Besedo, ki nas zanima, je mogoče zlahka najti, le težko pa se je orientirati, če želimo dobiti pregled nad, recimo, vsemi bogovi, ki se pojavljajo v obravnavanih napisih. Prvi del indeksov je še posebej razdeljen na latinske besede, latinske fragmentarne, grške, grške frag- mentarne in na besede z nepristnih latinskih in grških napisov. Drugi del indeksov vsebuje števila, tretji del vrste spomeni- kov, na katerih je napis vklesan, npr. arhitrav, miljnik, oltar, plošča, četrti vrste materiala, iz katerega je epigrafski spome- nik. V petem delu so naštete tehnike pisave, v šestem vse datacije spomenikov, v sedmem bibliografski citati po korpusih in suplementih, periodiki, monografijah in drugih publikacijah. V osmem delu so posebej indeksirani dotlej neobjavljeni napisi, kar je posebej važno, kadar želimo imeti pregled nad skupnim obsegom napisov, ki jih uporabimo za določeno raziskavo, in se lotimo zbiranja gradiva po CIL in Ann. epigr. Zvezek indeksov jc dragocen pripomoček pri epigrafskem študiju in uporabi prvih 6 zvezkov Suppl. It., njegova senčna stran je poleg že omenjene predvsem ta, da ga ni mogoče preprosto vzeti v roke in se po njem orientirati, ne da bi bilo potrebno natančno prebrati napotke za uporabo v uvodnem delu, ki jih je treba tudi ob poznejši uporabi indeksov vedno znova konzultirati. To jc sicer nekoliko zamudno, vendar je trud poplačan s tem, da vsebujejo zelo veliko podatkov. Marjeta ŠAŠEL KOS