PO DARAJ... str. 6
Z „MARIŠKO" V
LJUBLJANO str. 7
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 17. maja 2001	$ Leto XI, št. 10
Budimpešta - Monošter
Na vrhu odlični odnosi — v praksi nekoliko drugačni
Prejšnji teden so se od Budimpešte do Monoštra odvijali dogodki, ki so povezani tudi s položajem naše slovenske skupnosti.
8.	maja je Budimpešto obiskal zunanji minister R Slovenije Dimitrij Rupel, 8. in
9.	maja je potekalo v Monoštru 6. zasedanje madžars-ko-slovenske manjšinske mešane komisije, 10. maja so Porabje obiskali člani komisije Državnega zbora R Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Med enodnevnim obiskom v Budimpešti sta slovenskega zunanjega ministra sprejela - ob njegovem madžarskem kolegu Janosu Mar-tonyiju - tudi madžarski predsednik Ferenc Madl in obrambni minister Janos Szabo.
Na ministrskem srečanju je tekla beseda tudi o položaju pripadnikov madžarske manjšine v Sloveniji in slovenske manjšine na Madžarskem. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje financiranja slovenskega radia v Monoštru. Gospod Rupel je dejal, da je to vprašanje treba rešiti, in to s pomočjo strokovnjakov.
Janos Martonyi je napovedal, da se bo konec leta odprl novi mejni prehod pri
Verici. Dodal je, da se bo nadaljevalo posodabljanje ostalih mejnih prehodov na madžarsko-slovenski meji. V Budimpešti so potrdili, da bosta železniško progo, ki neposredno povezuje obe državi, 16. maja odprla madžarski in slovenski premier Viktor Orban in Janez Drnovšek.
8. in 9- maja je v Monoštru v Slovenskem domu potekalo 6. zasedanje madžarsko-slo-venske manjšinske mešane komisije, ki spremlja uresničevanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic
slovenski narodni manjšini na Madžarskem in madžarski narodni skupnosti v Sloveniji. Sporazum sta Slovenija in Madžarska podpisali leta 1992. Slovenski del komisije je vodila državna sekretarka Magdalena Tovornik, vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, madžarski del pa Tibor Szabo, predsednik urada za zamejske Madžare.
Na zasedanju, ki je tokrat bilo dvanajsturno, so se mnenja najbolj razhajala pri naslednjih točkah dnevnega reda: reševanje finan-
čnega položaja porabskih narodnostnih šol z majhnim številom učencev, zagotovitev sredstev za delovanje Radia Monošte ter za kulturni dom v Lendavi.
O položaju slovenskega radia je državna sekretarka Tovomikova povedala: »Veliko časa in veliko vztrajnosti slovenske strani smo namenili Radiu Monošter, ki se je rodil in je deloval ves ta čas s pomočjo sredstev, kijih je zagotavljala Slovenija. S takšnim stanjem seveda ne moremo nadaljevati, prav
tako pa ni računati na uspeh na osnovi predlogov, ki jih ponuja madžarska stran. To pomeni, naj bi radio dobival sredstva na javnih razpisih.
Slovenska stran meni, in veseli nas, daje vsaj del tega zapisan tudi v zapisniku, da mora R Madžarska priskrbeti proračunska sredstva, stalna sredstva za financiranje radia. Naj pripomnim, da Slovenija to (v primeru prekmurskih Madžarov) počne že skoraj 45 let v neprimerno večji količini sredstev.
Za leto 2001 je bil dosežen dogovor, da bo madžarska vlada proučila, kako iz proračuna, ki je seveda že sprejet, vendarle zagotoviti enkraten znesek, ki bo omogočal obstoj in delovanje Radia Monošter. Za naslednja leta pa naj bi se ta sredstva vključila v proračun Državne slovenske samouprave.«
Le upamo lahko, da na uresničitev priporočil komisije ne bo potrebno dolgo čakati, kajti v tem primeru se lahko zgodi, da bo Radio Monošter nehal oddajati.
Ne da bi se to zgodilo prav na 1. obletnico njegovega delovanja.
M. Sukič
2
Kaj bi Slovenec brez harmonike, petja, pleša
„Kaj bi Slovenec brez harmonike, kaj Slovenec bi brez petja, pleša, dolgčas je brez pesmi in pleša naj sé sliši našajjesem naj sé sliši prek meja naj zvedo, da tukaj vedno dobra voljaje doma."
ljudska pesem in ples je vrednota, ki ima trajno ceno in globok pomen za kulturo vsakega naroda, je odsev na-še duševnosti, je lepote, zavadi katereje Življenje lažje, pol-nejše in prijetnejše. Pesem in ples so Vesele oči, je kruh, je solza na licu, je nasmeh, je stiskrokejesrce, šega maš ”
S tejmi lejpimi, toplimi rečami nam je vcejlak do srce staupila gospa Suzana Balek, predsednica KUD Šalovci. S tejmi je od-prla Območno srečanje fol-klornih skupin v Šalovcih.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Murska Sobota, že dudji lejt organizira revije (művészeti sze-mle) za vse prekmurske pa porabske amaterske kulturne skupine. 6. majuša so leko pokazali svojo znanje goslardje, folklorne skupine pa ljudske pevke. Na veseldja glavnoga organizatora sé je telko skupin zglasilo, ka so ji na dva tala razdeliti, en tau sé je nota pokazo v Gradi, drügi tau pa v Šalovci, gde nas je KUD že tretjo leto prijazno sprejelo, goraprijelo. Bilau je vsevtjüper 12 skupin,
sreči nastop. Tau smo svedočili gledalci z velkim ploskom, selektor pa s pohvalnimi rečami, od steroga so mentorji skupin dobili dobre nasvete, tanače za eštj a baugše rezultate, delo. Med mentorji moram omej-niti gospau Marijo Rituperje-vo, glasbeno pedagoginjo, stera je mejla 5 skupin na reviji, med njimi dvej iz Porabja. Čestitamo!
Vsi, steri smo bili v Šalovci, smo zadobili takšno lejpo do-živetje, ka sé nam je düša za dojdji čas napunila z lepotov, z veseldjom. Zatau sé zahvalimo pa iskreno Čestitamo Vsejm na-stopajočim.
med njimi domanja, mošča-nska, bogojinska, gornjepe-trovska pa dvej romski folklorni skupini pa beznovske, soboške, števanovske, monoštrske ljudske pevke, Laci Korpič z ženskim kvartetom pa črne-lavski tamburaški kvartet. Že s toga sé leko vidi, ka za dneva smo leko preživeli. Vejndar so mi eštja lampa tü oprejte ostale, tak sam mogla gledati pa poslöjšali, nej ka bi kaj zamidila. Düša sé mi je vcejlak pomirila, sam gratala karažna, dobre vole, najbole pa ponosna (büszke) na kulturne vrejdnosti Slovencov pa na vse lidi, steri sé tröjdijo, naj sé ta vrejdnost, le-pota ohraniti
Nastopajoči so bili tak vözrik-tani, vözravnjani v svoji nošaj, ka bi je leko vöpostavili v iz-ložbe (kirakat). Tak plesala kak goslarge pa pevke so z dü-šom pa srcaum dali naprej svoje zanimive, z indašnji časov erbane naute, plese. Takšnoga reda mi furt tau na pamet pride, ka so naši starci, predniki
buma nej živeli Zaman. Kakoli, ka so meli težko, srmaško živlenje, so si döjn vzeli zavole časa, ka so ustvaurili svoje plese, pesmi, s sterimi si gnesden leko predstavila njivi svejt. Vse skupine so bile redno pri-pravlene, tröjdile so sé, naj sé njim najbaugše, najlepše po-
Ob tej priliki sé štja gnauk s spoštanjaum zahvalim v imeni Porabski kulturni skupin tak Skladi v Murskoj Soboti, kak KUD v Šalovci, ka smo leko bili taum, gde smo takšen čüdovite lejpi den leko preživeli.
K. Fodor
4. maja sé je Monoštru v Slovenskem kulturno-informativ-nem centru odprla razstava Endreja Göntérja iz Murske Sobote. Umetnik je študiral na pedagoški akademiji v Maribori], kjer je diplomiral na od-delku za likovni pouk pri prof. Lukdviku Pandurju in Maksu Kavčiču. Leta 1987 je bil spre-jet v Zvezo drüštev slovenskih likovnih umetnikov, od leta 1992 je član Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prle-kije.
Ob otvoritvi njegove razstave v Monoštru je navzoče pozdra-vil direktor Zavarovalnice Tri-glav, Območne enote v Murski Soboti, gospod Rudi Cipot.
PanonskÍ slikar, ENDRE GÖNTÉR
»Sodelovanju nase Zavaroval-nice s Porabjom traja že nekaj let in pomočpreko dom-torstev in sponzorov krepi
in oživlja znanstva med ljud-mi na obeh straneh meje. Mejaje želo zanimiva in dina-mična. Na Madžarskem živi-
jo Porabski Slovenci, v Sloveniji živijo Madžari. Ni naklju-čje, da sé v Monoštru Slovencem predstavlja umetnik, ki jepo narodnosaMadžar in živi na slovenskem. Spoštova-nje in razumevanje drugač-nosti omogoča boljše sodelo-vanje in dviga kvalitete našega življenja,* je dejal gospod Cipot.
Strokovno predstavitev umet-ništva Endreja Göntérja je opravil Franc Obal, ravnatelj Galerije v Murski Soboti.
»V najnovejših slikah, ki so nastale v zadnjih dveh letih, sé pravi na konca drugega tisočletja, torej v času, ko sé izteka tisoča obetnica ostala-
ve Madžarov v Panonski nižini, seponovno obudijo podobe slikarjevih občutij in predstav o tem časa, o dejanjih ob prehoda iz po-ganstva v kršanstvo ... O tem namgovorijo njegove stike z motivi prvotnih bi-vališč nomadov, nareje-nih iz upognjenih kolov, prepletenih z vejevejem, znotraj katerih sé čüti ma-gična moč njihovega šivanja, velikega Sama-na...*
Razstava Endreja Göntérja je na ogled do 23. maja.
M. S.
Porabje, 17. maja 2001
3
Papiri pripovejdajo
Ivanova kapejla in ves na Gorenjom Siniki
Inda svejta, v 18. stoletja so kapejlo na Gorenjom Siniki povekšali, cerkev so zgradiÚ. Tistoga ipa so najšli eden kamen, na šterom je bila napisana letnica 1377. S toga vejmo, ka je na Gorenjom Seniki že tistoga leta bila kapejla, posvečena Svetoma Ivani Krstiteli. V tom kapejli so bole samo mlajše krstila meše so nej držali. Tü so venak krstili mlajše z Dolenjoga Sinika tö, ka sta Gorenji pa Dolenji Sinik bila edna ves do 1387. Istoga leta je v stari papiraj zapisano ime Ivanove vesi (I vánfalva). Ta ves je venak bila tam, gde je gnes Melekino vreje (madž. János-hegy). Če dobra poslüšate guč tisti lidaj, šteri eške gnesnaden tam živijo, leko na pamet vzemete, ka malo ovak gučijo, kak tisti, šteri živijo v dolini, kauli cerkve. Na cerkvi zvüna so 17 56-oga letasončno uro (napóra) meli. Leta 1601 so žeprotestantskogapredikatora meli vvesi, lüstvo je tö moglo prejkstaniti v kalavinsko, sledik lüteransko vöro. Tau njim je zapovödo zemelski gospaud.
Na sveti den leta 1640so oprvim Prišli 7Srbi v ves. Šestdeset lüdi so taodgnali v robstvo. Nisterne so bujti tö. Pet starejši možakov so po pauti nazaj poslali z valasom, ka če za 15 dni nedo podložni Turkom, te cejlo ves zaničajo.
Na siničkom potoki je bil mlin na edno kolau že leta 1690. Gda so sé Kruci in Labanci (Nemci) bili, so na Gorenjom Siniki tö dosta kvara naredli. Požigali so nej, liki so taodgnali 47 mare. 1728-oga leta je živelo na Gorenjom Siniki 31 držin. Njive so bile puno kamenja in ilojce. Dež je té njive dostakrat tázépro, v leti pa so bile veuke siüče. Njive so mogle več kak deset lejt počivali, po tistom so je mogli dvakrat-trikrat gorzorati s štirimi marami. Gorice so tö bile na Gorenjom Siniki, liki trnok lagvo, slabo vino so meli. V gaušči so bili tistoga ipa samo bori, s toga so iže zidali pa s tem so.kürili4ö. -Šaula je bila 1.1756iz lesá, mejla je dvej iži, klejt, dvej štali, dvoriške in gračenek. Škonik je biu Ištvan Čuk, šteri je lepau spejvo, dobra znau mlajše včiti pa zvoniti. Zvoniu je zrankma, podnek, večer, k meši pa prauti toči. Če je stoj mrau, té je tö škonik spejvo. Pri meši ali cejli den in cejlo nauč pri mrtveci. L. 1875 bi 185 mlajšov moglo v šaulo ojti, pa je samo 76 ojdlo. Stara šaula sé je v 1920-i lejtaj vküpporünila, zatok so mogli 1. 1925 nauvo zozidati.
Marija Kozar
V četrtek, 10. maja, je bila na povabilo generalnegakonzula v Monoštru na obisku v Porabju Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Srečala sé je s predstavniki porabskih Slovencev - Zveze Slovencev na Madžarskem in Državne slovenske samouprave. Posebno pozornost je posvetiu možnostim sodelovanj a na gospodarskem področji Ogledala si je tudi Slovenski kultumo-informativni center in uredništvo slovenskega radia.
Pucončani v Budimpešti
Na konca apriliša je Slovensko drüštvo v Budimpešti goste mejlo iz Slovenije, iz vesi Puconci. Na gledališki den je bila pozvana skupina
Kulturno-turisüčnoga drüštva Puconci. Predsednica toga drüštva je Katarina Šte-fanec, skupino pa notri vči Viola Varga. Na tau paut je z igralci prišo župan občine, Ludvik Novak. Skupina nam je notri pokazala igro „Izlet po občini Puconci”, ^
Na te izlet so šli z avtobusom. Na avtobusi so sé ženske in moški pogovarjalo Gda je prišla ena ves, te so stanili, malo dola šli z busa pa notra pokazali, ka vse sé leko zgodi na vesi.
Kak na policiji vöspitavlajo grejšnike tak ka nikam ne pridejo. Če sé rodi eden mali, kak ma menje davlajo. Žlato pa znance sé vküp po-zovejo. Zaman ji je dosta, sé ne morejo zglijali. Naslejd-nje dobra bau lejpo slovensko menje. Na vesi sé pa leko v tej občini brž oženi. Pride pojep k enomi verti pa išče hčer, ka sta prej ona vküp hodila v šaulo v Lublani. Rada sé mata pa je prišo za njo. Samo vert, oče od dejkle, je malo glüpi. Vsigdar drügo odgovarja, kak trbej. No, naslednje donuk vöpride, Zakoj je tü pa sé ešče prvin leko oženi, kak je Sto. Ce pa že človek stanüje v kakši vekši zidini pa zgoraj takšnoga sauseda ma, ka ma ponauči z bakanči odi, te si leko küpi male kamaučline, nese gor pa naj s tistimi odi saused, ka ma je bar vöfteg-ne. Naj telko koristi ma člo-
vek od »lagvoga” sauseda. Pa kakšni so moški! Z dela nedejo brž domau. Malo v krčmau pa še kam, potejm, naj doma dober baude, ženi
Trezi küpo gvant. Küpo je pa kak mali dekličina, takšnoga. Gvüšno že samo za takšen mali gvant meo pejneze. Kak sé lejpi redijo moški! Čisto kak pri nas. Še drukerji za fotbal sé vküp sfadijo, če vöpride, ka so nej za isto moštvo (csapat). V tej občini šče demokratično taščo majo. Tau je tak, če žena pa mauž delata, doma delo vse na ženo čaka, mož pa rad
vzema v roke novine pa šte. No, taščo ma tö nej trbej, samo te, če na mesto njega trbej delati, te je tašča dobra pa demokratična.
Vsakši prizor (jelenet) je bijo dober. Dosti smo sé smejali. Tau pa je šče za nas fejst dobra bilau, ka smo skorok vse razmeti, ka je navekša bilau v Prekmurskom narečji. Tak ka je leko vsakšoma žau, Sto je nej prišo, ka bi nas malo več leko bilau. No, pa na konci šče tisti moški „kankan”, tau je nika bilau!
Kakšne vlase so si gor djali pa kak so plesali! No, noge bi malo leko više zdigali, dapa sploj je dobra bilau. Tak ka smo sé za en čas vö-nasmejali.
Čestitamo skupini iz Puco-nec, želimo naj tadale tak lepau delajo šče dugo-dugo. Radi smo bili, ka so nam živo slovensko materno rejč prinesli v Budimpešto, stero mi tü fejs pogrešamo. Tau drüštvo iz Puconec že duga lejta dela, samo ka sé je vsigdar ovak imenovalo. Kulturno turistično drüštvo je od leta 1997 pa jo Uspešno vodi Katica Stefanec. Poleg gledališke skupine še majo recitacijski krožek (szavalókör), ženski zbor, mešani zbor pa knjižni«). Dosti vse pripravlajo, tak tjüjarski tečaj, kulturne programe, organizirajo različna predavanja, postavijo mlaj, majo skupino mladi, rastave itd. Odijo na senje, gde notri pokažejo domače jedi.
Gostom iz Puconec smo ma-
lo pokazali tau völko mesto, te völki Varaš. Vnoči smo sé šetali pri Duni. V nedelo smo sé pa kaulak pelali po Varaši. Bili smo na trgu Herojev, v mestnom parki, pri zdravilnom kopališči Széchenyi, pri Tivolini pa živalskom vrti. Šetali smo sé kaulak parlament^ bili smo v baziliki Sv. Štefana pa na Gradi. Vüpam, da so sé naši gostje te kratek čas dobra počütili v Budimpešti.
Irena Pavlič
Porabje, 17. maja 2001
4
Lagvo volau vsigdar doma njam
Referendum o noveli zakona o umetni oploditvi bo 17. junija
Državni zbor je z 31 glasovi proti dvema za 17. junij razpisal naknadni zakonodajni referendum o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki ga je zahtevalo 34 poslancev, predvsem zaradi domnevno sporne določbe, po kateri je umetna oploditev omogočena tudi samskim ženskam brez partnerja, ki bi sicer lahko zanosile po naravni poti. Gre za prvi tovrstni referendum v samostojni Sloveniji. Pred sprejetjem odloka je potekala polemična razprava, in sicer o vprašanjih, ali zakonska novela pomeni grožnjo družini in spreminja vrednote v družbi ali pa odpravlja dosedanjo diskriminacijo žensk, saj uvaja pravico do materinstva vsem ženskam, ne glede na to, ali so poročene ali samske.
Postopek za izvedbo referenduma vodi Republiška volilna komisija, stroške (približno 500 milijonov tolarjev) pa bo pokril državni proračun. Odločitev na referendumu bo sprejeta, če bo zanjo glasovala večina volivcev, ki so glasovali.
Pet rudarjev izgubilo življenje
Po desetih dneh iskanja je reševalnim ekipam Rudnika Trbovlje Hrastnik 4. maja uspelo najti vse ponesrečene rudarje. Zadnjega ponesrečenega rudarja je v jutranjih urah našla redna delovna ekipa rudarjev jame Ojstro.
Do vdora vode na delovišče je prišlo v torek, 24. aprila, ko je ob 4.40 na odkopno mesto vdrla Žitka masa. Desetim rudarjem nočne izmene, ki so bili ta čas na delovišču, se je uspelo pravočasno rešiti. Nato so začeli izvajati varnostne ukrepe, s katerimi bi zagotovili ustrezno zračenje. Ta najnujnejša dela je izvajalo šest rudarjev, ko pa so se umikali, je ob 8.15 na delovišče vdrlo 3600 kubičnih metrov redkejše mase.
Reševalcem, ki so nemudoma začeli z iskanjem pogrešanih, je kmalu uspelo najti enega rudarja, ki se zdravi v ljubljanskem Kliničnem centru. Preostalih pet rudarjev je izgubilo življenje.
Dostakrat pravijo, ka je z ženskami samo mantranja, če sé na pauti Srečamo z njimi, gda auto vozijo. Leko ka je dosta taši žensk, stere slabo vozijo, dapa dja edno poznam, stera baukše vozi kak največ moškov. Tau je Mariš Bokan iz Števanovec.
• Vsakši den vas Vidim, ka sé z autonom pelate. Gnauk krü pripelala, gnauk obed pa dostakrat še mlajše domou vozite. Gda ste sé vi navčili auto voziti, ka tak z zlakom vozite?
»Že sam nej tak mlada bila, gda sam sé z autonom navčila voziti, ka sam že sedem-tresti lejt stara bila. Dapa tau sé je mena že prvin tö vidlo. Sedemnajset lejt stara sam bila, gda so po vesi samo motorbiciklindja bili. Lošin Pišti je eden čepel emo, s tistim sam sé vozila. Dostakrat sé mi je benzin dojšo. Te sam domau letejla pa sam s klej ti patroli vzela, tistoga sam v motorbiciklin vlejala pa zato üšo. Že te so sé mi povidli autondje pa motordje. Zdaj dvajsti lejt, ka sam naredla izpit (vizs-ga). Dja sploj rada ravnam auto.
V tabori na künji sam delala pa tam smo dobili eden taši mali kombi, s sterim smo obed vövozili. Niške nej bijo, Sto bi ga ravno. Name so nagučavali, naj sedem za vo-lan pa naj peíam. Sprvuga mi je špajsno bilau, dapa Zdaj sé mi že bola vidi kak svoj auto. Vsakši den nutra dem v Varaš po obed, ka v
trej vesnicaj raztalane Vsakši drügi den krü vozim v Andovce pa je tak, ka eštje mlajše tü domau moram pelati.«
• Dostakrat vas gledam, ka vi delo tak brž tanapra-vile, ka sé vse praši. Dočas sé drügi človek gnauk obr-ne, dočas ga vi desetkrat okaružite. Kak vi tau delata, kak vi tau ladate?
»Dja nej samo z autonom, liki pejški tö naglo Odim. Dja sam vse batežna, če ne morem delati. Zdaj od januara
mau sam Zazrankoma notra üšla v Varaš po obed, te sam ga kaulak zvozila. Mlajše sam tü domau odpelala. V šauli sam obed vötalala pa sam še čistila tö. Dja sé te poznam dobra, če leko delam.«
• Dobro vas gledati, gda delate, človek volo dobi od vas. Vi ste vsigdar karažni, nikdar ste nej slabe vole? »Dja slabo volau vsigdar doma njam. Ka če vö nad lüstvo trbej titi, te ne morem lagvo volo meti. Dja sam že tü mejla vse kaj lagvoga, dapa dja tau nigdar ne pokažem vö, zato ka na tistim nišče ne more pomočti. Pa cejli den mi baukše dé, če nejmam lagve volé.
Dja sam sploj rada nad lüst-vom. V edno mesto, gda obed vozim, vsigdar tak pridem, ka je podne. Tisto že-nej sam prajla, naj posaudo vödeja, ka jo nemo dražila podne. Onami je pa tak prajla: Jaj, Mariš, tašo ne delaj, ka te nemo vedli, kase v vesi
godi.” Pa tak mislim, ka drügi me tü radi majo. Gda z autonom stanem, eštje ranč vö ne staupim, dja sé jim že smejem. Kakoli njim trbej, dja njim vse pripelali Zdaj gda je vrauče, Zdaj edno lado šöra (piva) vsigdar mam znautra v autoni. Nej davnik je v Otkauvci edan človek z
drvami delo, pa gda šör zagledno, včasin tau pravo: »Tebe je pa Baug prineso, ka eštje šör maš!”
Ka leko, dja vse tanapravim lidam pa z dobra volauv. Nigdar sé ne srdim. Dja rada mam nje, oni pa name, tau je tak lopau, nej?«
K. Holec
"Dobra smrt"
Stoj bi si leko mislo, ka sé mi je malo (ali pa ranč nej malo) zmejšalo. Zdaj gda sé prebližava lejpo sprtoletje, gda sé začne vse operati, živo biti, Zdaj ge od smrti pa eške gor na tau, od dobre smrti škem pisati.
Če smo sé narodili, mo mogli mrejti tü. Tau edno je gvüšno. Pa te nej vseeno, kakšo smrt strpi človek. Gvüšna sam, ka nega človeka, steri bi v svojom živlenji nigdar nej mislo na svoj konec, na smrt. Nistarni sé sploj dosta spravlati s tejm, nistarni pa nej. Gda je človek zdrav, veseli, leko gej, pije, dela, vreda ma svojo držinsko živlenje, tomi para nega. Ge si pa betežen, vse menja vüpanje maš, vse bole sé bojiš, sploj pa te, če te tvoji nemajo radi, če tak čütiš, ka si ti več ja nikomi nej potrejben. Zakoj mi je ranč ta tema prišla na pamet? Vzrok nej drugi, liki té, ka sam v nedelo na G. Seniki bila na potrdjavanji pa sam poslüšala predgo. Gospaud ešpereš so od gnešnjoga človeka gučali. Prej smo vse bole takši, steri smo zgübili vüpanje, steri več ne vörjemo, ka Božja vola nas leko gor drži, ka sé ne smejmo prejk dati. Ne smejmo misliti na tau, ka, če je nam tüj pa tam težko, si sami vzemamo živlenje, zgübimo vüpanje. Pa kak vsebole poslüšam tau predgo, vsebole mi na pameti odi nika takšo, ka prauto tauj predgi guči.
Že dugo sé človeško (emberiség) s tejm spravla, ka prej če je slobaudno nakakomi - takšomi steroga ne morejo zavračiti -živlenje vkraj vzeti, njega v smrt pomočti, njegvo trplenje pre-kiniti. Tau zovejo za eutanazijo. Eutanazija je leko aktivna ali pasivna. Aktivna je te, če komi živlenje vzemajo (največkrat s pomočjo kakše inekcije) tak, ka of lejpo smrt - dobra smrt -„strpi”. Pasivna eutanazija je prej tau, gda človeka več tadala ne vračijo. Povejmo, če stoj samo z mašinami žive, mašine doj vzemajo z njega pa ta „zaspi”. Ali etak ali tak, takšo smrt si betežnik, človek sam more prositi. Dobro vejmo, ka je cirkev (egyház) prauto kaj takšomi. Sto je Vören, tisti tak pravi, ka je prej človeki Baug dau živlenje pa samo on ma ga leko vkraj vzema.
Nauvi cajti nauve šege prinesejo. Inda svejta je človek največkrat med svojimi, v držini »odišo”. Gnesden buma največkrat sé med tijinci „poslovij o” lüdje od toga svejta. Gnesden gestejo betegi - rak, AIDS - s strašno velkimi bolečinami. Vsakši sam od sebe zna, če ga kaj boli, ma je buma cejli svejt više. Pa smo te nej gučali od tisti, steri znajo, ka so na smrt betežni, znajo, ka je nišče njigvi nede opravlo, znajo, ka več nikomi ji nej trbej, znajo, ka so že »na pauti”, znajo, ka njim nistarni želejo smrt. Med etakšemi pogoji sé dostakrat vtrgna človeška Unija, potrpUvost pa žau, dosta lüdi si vzema živlenje. Etak je prej eutanazija itak bola človeška, Človek med človeškemi pogoji „zaspi”, sé rejši cejle nevole, pravijo eni.
Gestejo lüdje, steri tau branijo, steri so cejlak prauto. Pa so tau nej samo verniki, tau je nej samo cirkev. Doktorje tak pravijo, ka so oni na človeško živlenje prisegaU pa so tau dužni čuvati do slednjoga. Takši tü gestejo, steri so po več peldaj nut poka-zaU, ka prej so bili takši lüdje, stere so že „osaudili” na smrt za volo smrtnoga betega pa so sé za čüdo zavračili. Dosta pro pa kontra misli vküp vdari v tauj diskusiji. Sto ma istino, vsakši sé mora sam odlaučiti.
Nej tak dugo sé je ranč v Evropi, v Holandiji Zgodilo, ka so dopüstili »lejpo smrt”.
I. Barber
Porabje, 17. maja 2001
5
Klub penzionistov na Dolenjom Seniki
V vasnicaj živeti je po ednom tali lepau zatok, ka človek nikši mir čüti. Lüdje smo tü bola skrajek eden k drugoma. Porabske Vasnice so pa eške trno lejpe tö za volo lejpe pokrajine. Malo ravnice, malo bregauv pa dolin, njive, gaušče, dober luft pa mir.
Nika od takšega sva si pripovejdala z Erži Schreiner na Dolenjom Seniki. Nej dugo so na Dolenjom Seniki ustanovili klub za upokojenci steroga predsednica jeona.
-	Erži, tebe vse na kraje poznajo. Nej si z Dolenjoga Senika, depa nistarne lejte žetüživeš.
»Ge sam na Gorenjom Seniki bila rodjena, mati so mi z Gorenjoga Senika bili. Sploj mlada sam v Varaš prišla, nasa držina jev Varaša žive-" la. 32 lejt sam v židanoj fabriki delala kak tkalka. Ože-njena sam bila, mauž mi je pred nistarnimi lejtami mrau. 1989. leta sam sé spoznala z Gustijom Rackerom, od tistoga mau živem na D. Seniki pri njem.«
-	Dugo lejt si živela v Monoštri. Kak si sé vcuj vzela k vesi?Nej tijefalijo Varaš?
»Sprvogasploj. Ge sam sploj rada ojdla v gledališče, v ki-no, rada sam živela v Varaši. Lejpo stanovanje sam tam mejla. Depa na gnes sam že rada na Seniki. Tüj so me lüdje lepau sprejeli, z mojim živlenskim partnerom sé lepau razmejva.«
-	Nej dugo sam zvedla, ka sta v vesi ustanovili zapen-zioniste eden klub. Malo mi povej od kluba, steroga vodja si.
»V vesi je županja Elizabeta Bartók dala pobudo (kezde-
ményezte), da bi etakši klub ustanovili. Vküp je pozvala penzioniste in tisti, ki so Prišli - prvič več kak 20 lüdi -so na prvoj séj i name vöodebrali za vodjo. Nej sam najbole rada bila, bojala sam sé - pa sé eške gnes bojim -
vzeti tau funkcijo. Depa obečali so mi, da do mi vsi na pomoč, etak sam sé pa vzela za tau. Od tistega mau smo sé že Večkrat srečali, smo meli lepe dvečerke, smo si zgučavali, malo prigriznili pa spili kaj. Čütila sam vsak-mau pomoč od članov pa Vidim, da z veseljom pridejo na naša srečanja.«
* Praviš, ka so ti na pomoč nistarni. Znano je tau tü, da edna organizacija ne
more živeti brez pejnaz. Klubježe daubo kakšepejnaze, s sterimi si malo po-morete?
»Dobili smo od lokalne, od nemške pa slovenske samouprave pomoč. Pa beremo od članov članarine (tagdíj) tü. Za začetek dojde, istina, ka rejsan samo za začetek. Tau tü morem povedati, ka so člani na tau tü kreda, če je za naša srečanja kaj potrejbno dati - kakšo pecivo ali kaj drugo - pomorejo. Tak sé vidi, ka že mamo edno dobra „jedro”, steri so vsak-mau tam, kreda so pomagati.«
- 6. majuša sta meli edno prireditev. Tau je že nej samo srečanje, pripovejdanje bilau, že ste malo naprej staupilipa ste kulturni dvečerak organizirali.
»Tak smo mislili, ka moremo nika zvünrednoga tü naprajti. Čüla sam od tisti članov, steri so v slovenskom drüštvi tü člani, ka so na njigvom najslednjom srečanji iz Števanovec bili igralci, steri so nej dugo ustanovili dramsko skupino pa prej slovenski igrajo. Kakoli ka so naši člani Vaugri, Slovenje, Nemci - kakša je naša ves - tej starejši gučijo vse tri gezike. Etak sam pa ranč tebe zaprosili da mi pomoreš tau skupino k nam
pripelati, da bi tau njigvo igro mi tü leko vidli. Etak so na našo pozvanje Prišli iz Števanovec pa so nam zošpilali igro „Če je glava naura...”.
Zvün toga smo zaprosili do-lenjeseniške nemške pevke tü, naj nam malo pokažejo svoj program. One so tü prišle, so nam lejpi program vöodabrale pa naprej dale.
Dobro je bilau videti starejše sé smejati, sé radüvali. Gučali smo od pomoči. Morem povedati, ka je nam slovenska samouprava na pomoč bila s tejm, da so Števanovčare za svoje goste vzeli. Nemška samopurava pa s tejm, da je njigve pevke na oder postavila. Samo etak smo bili mogoči te lejpi dvečerak vküp prinesti.«
—Po-kulturnomr^programi ste sé pa naprej dobro meli. Sküjali ste dober gulaš pa je na Sto prišlo eške malo piti tü za dobro volau. Mislim, kaj takšega si Zdaj oprvin organizirala.
»Tak je. Tak mislim, ka küjati zatok navekša vsakši zna, depa za telko lüdi - Zdaj smo za kakšni 50 küjati - je že malo bole težko. Moj Gusti trno dobro zna kaj takšoga sküjati, depa zatok Zdaj ma je tü nej vseeno bilau, ka prej za telko lüdi nejma prakso. Dapa zatok sé je gulaš dobro pršiko, dober žma je emo, vsakši ga je povalo. Gusti pa Anuš Grebenar sta bila küjara. Tak čütim, da sé nam je pršikalo lejpi dvečerak organizirati. Če si človek malo premisti, starejši lüdje, steri smo Zdaj upokojenci, smo vrejdni kaj takšega. Cejlo našo živlenje je tak samo vsigdar sila bila.«
I. Barber
Porabje, 17. maja
Zasedanje kuratorija
26. aprila je zasedal kurato-rij Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem, ki je med drugim razdelil podpore za organiziranje otroških in manjšinskih kolonij. Srednja šola Bela III. je dobila za jezikovni trening svojih učencev 200 tisoč forintov, OŠ Istvana Szechen-yija v Monoštru za tabor za ohranjanje tradicij 124 tisoč forintov, Slovenska samouprava v Monoštru za poletni jezikovni tabor 200 tisoč forintov, Zveza Slovencev na Madžarskem za Poletno jezikovno šolo v Sloveniji 100 tisoč forintov, za mednarodno likovno kolonijo v Porabju 200 tisoč forintov, OŠ AranyJanos v Monoštru za tabor z naslovom „Za manjšine” 200 tisoč forintov.
Prireditve
•	H . maja se je območnega srečanja pevskih zborov v Murski Soboti udeležil tudi MePz Avgust Pavel z Gornjega Senika.
•	13.majasose lO.srečanja ljudskih pevcev in godcev v Mati Nedelji udeležile ljudske pevke iz Monoštra in Števanovcev ter harmonikar Laci Korpič z ženskim kvartetom.
•	16. maja je bilo v Monoštru v Slovenskem kultur-no-informativnem centru tekmovanje iz slovenščine za učence porabskih osnovnih šol.
•	19. maja bo Slovensko kulturno društvo Vesna iz Križa pri Trstu priredilo zborovsko srečanje „Pesem ne pozna meja”, na katerem sodelujejo zamejski zbori iz Avstrije, Madžarske in Italije ter trboveljski zbor iz Slovenije.
•	19.in20.majabodovMo-sonmagyarovaru prirediti nemške in slovenske dneve, na katerih bodo ob športnem in kulturnem programu odprti tudi fotorazstavo iz Porabja.
2001
Po d a r a j
Kak je lejpo tau, gda sé en mladi par tak odlauči, ka sé oženita. Depa pred tistim dosta dele ge, kak napriliko podaraj (po darove) ojdti. Od toga so gučali Grebenár Márto-nné, po domanjom Davi-cina Ana z Dolenjoga Senika.
-	Vi ste prva ipa na Gorenjom Seniki doma bili, kak je bilau te, gda ste vi podaraj ojdli?
»Ge sam 18 lejt stara bila, gda sam sé ženila. Mojoga očo žena, Drejnina Giza so me vodili. Mi smo sé varnau Septembra ženiti pa te je eške lejpi cajt biu, zato smo pa samo v soboto pa v na-delo leko ojdti, ka je vsakši vanej na njivaj delo. Tistoga ipa so nej tak fejs davati kak Zdaj. V dosta mejstaj tak bilau, ka so forint dati pa tisto so tö eške po filejraj mogli vküper pobrati. Taše mejste so tö bile, ka so djajce dati namesto penaz. Drejnina Giza so taša ženska biti, ka so vseposedik dobre vole biti, tak ka je fejs veselo bilau. V več mejstaj so nas dojposadili pa te tam smo mogli gesti pa piti. Pecivo so davati, küjano vino, patin-čen tej pa dosta vse dobroga. Tašo tö bilau, ka smo nikoga nej doma najšli, tisti so te potistom tadau. Tau gvüšno, ka za prvo pomauč smo dosta vküper pobrati.”
-	Vi ste tö vodili nakakoga podaraj? Ste bili baba, kak pravijo?
Ja, ge sam baba tö bila. Mojo sestro Irinko sam vodila. Una sé je Vzimi ženila pa te dva-tri dni smo ojdti, ka več časa bilau pa vsakši doma biu. Dosta penaz smo vküper pobrati, ka zato una mejla padaškinje pa ge sam tö mejla. Pa zato velka žlata tö bila pa vseposedik so nas
lapau podarili. Dobro po-mnim, ka gda sam baba bila v enoj mesti, sam sé dobro napila tö.”
-	Kak séje pa tisto Zgodilo?
»Dobro Znam, ka pri mo-joma možej sestri, pri Dorič-njekovoj Micki, kak baba sam že dobro stala. Tau naj-bola znajo Masarina Trejza, ka tam pri njim smo osle-dnjin biti pa tam že skor tak bilau, ka tadale sam več nej mogla. Tam sam te malo mogla počivali, dačas ka sam leko domau üšla. Žau, malo sam sé napila, depa venak nej zatok, ka sam dosta pila, liki venak zato, ka pri vsakšoj iži so drugo dati pa mi tisto škaudilo. Tam pri Ma-sarinoj Trejzi, gda sam počivali sam sé ge tak gvüšno čütila, kak 1958. leta, gda sam sé ge ženila. Te so Uni pri nas küjali pa pekli, tak ka sam znala, ka sam tam na dobroj mesti. Gda sam pri Trejzi k sebi prišla pa sva s sestrov šle domau gor po dolej, te sam pa tak letejla, ka sestra komaj za meuvüšla. Doma stariške so samo gledati, ka je Zdaj gé z meuv, ka sam ge prva domau prišla kak sestra. Te sam že šum v sebi mejla pa sé njim nej vidlo, ka prej tau kaši Špot gé. Depa ka naprej pride, naprej pride. Tau je tašo delo ge. Na drugi den sam pa tak batežna bila, ka sve več nej mogle tadale titi pa sva en den mogle vönjati. Drugo paut sam pa mojoga brata ženo, Eržiko vodila. Oprvin me je že šaula navčila, tak ka drugo paut sam več tak dosta nej pila, tak ka z Eržikov sve srečno zo-pojdle.”
-	Te, gda ste oprvin malo več pili, te leko povejmo, ka ste vi padantna baba bili, ka ste zato piti pa snajau ste zato töpovoditi! Kak gé
tašoga ipa, baba več more piti kak sneja?
»Zato te baba tak zapodi, ka vseposedik nika ponüjajo, v enoj mesti tau, v drügoj tisto. Sneja neške piti. V več mejstaj so eške dvere tö zaprli, ka dačas smo nej mogli tavö titi, ka smo nika nej piti. Te zatok baba snajau šanaliva, nakak pa piti more, te pa naslednje tak ge, kak baba pidjana ge. Depa tau največ gé, ka naj sneja trej-zna bau, babi sé ne šte.”
-	Tisto zato Sramota gé, če sé sneja napige?
„Če tak gledamo, Sramota je etak pa tak, ka baba zato tö ne smej tak pidjana biti, ka völeže. Depa tau itak nej tak grdau, liki če sé sneja na-kreše. Tü na Dolenjom Seniki samo eden den odijo, depa tašo sé je že tö Zgodilo, ka bejdvej sta sé fejs napile pa eden den so ranč nej zgotovile, ka na drugi den so tadale šle. Ge vsikdar tak pravim, ka samo tisti tak zopodi, šteri spige. Ka šteri nika ne vzeme, tisti gvüšno, ka sé ne napige.”
-	Pravli ste, ka so biti taše mesta, ka so eške dvere tö zaprli, če ste nej steli piti. Te so eške vaspoštrafali tö, ka ste več mogli piti zato, ka ste sé Sprvoga trausili, ka nete piti?
„Dje, če bi nej Sto, zato bi me tak nej mogli partrucati pa nanje vzeti. Če bi človek vcüj včen biu, bi nej tak fejs škaudilo, ka vseposedik drugo pige. Dobro ponim, ka na Janezovom brejgi pri mojoj žlati so nama tak kafej sküjala ka na mesto vode so palinko nutvladjali. No kaši kafej je te tisto biu, te sé pa ne more čüdivati, čé čleka zmejšajo. Te, gda pige, ne vzeme na pamet, samo gda trbej gorstaniti pa tadale titi, te je nevola.”
-Zato ste napamet vzeli, ka kafejje nej taši biu, kak če bi samo malo palinko nut-čopniti?
„Vejš! Vejpa tisti tak krepek biu kak čamer! No, depa gda človek pige, te zato tak ne vzeme na pamet, liki samo Potistem pride mauč. Nej Zaman sam. pri mojoj š& gorci že vse vkraj bila, tam me te prejk dobilo.”
• Vzimi venak baukše bilau podaraj ojdti, ka. te ste več cajta meli langati kak vzeti, nej?
Ja, ka v zimi zato vsakši doma ge pa prva ipa so eške pri meši gospaud vöoznanili pa te so že vseposedik čakati. Gvüšno ka je baukše.”
-	Te, gda ste vašo sestro vodili, je velki snejg biu?
»Tau je že davnek bilau, venak že štirideset lejt gé, ka sé moja sestra ženila, depa tau gvüšno, ka je velki snejg biu. Znam, ka gda smo od Doričnjekovoj doj šli, je samo ena tir bila, kak sve müve dvej leko šle, ena za drugov. Strašno velki snejg je biu, tam, če bi ger taspa-dno, bi nut v snejg zleto, pa bi več ranč nej mogo gorstaniti.”
-	Tašo nej bilau, ka bi pred pragom mekla dojzabili?
»Kaj pa nej! Dosta mejstaj smo maklau dobiti. Gda smo že cüj k dveram, šli smo že vidli, ka mekla je dojzabita bila. Tisto te trbölo gorvtrg-niti. O, ge sam gorvtrgnila pa sam dosta mejstaj tak prejk streje zakürila, kak ne vejm ka! Taše tö bilau, ka smo nej napamet vzeti, depa te gda smo tavö šli, te smo go gorvtrgnili. Moški ati podje, steri so go dojzabili, so tam nastrgavali, ka mo Zdaj delale z meklauv. Dosta mejstaj so samo tak nin cüj-postavili, pa so go nej dojza-biti. Tiste smo samo tak vkraj tičili, depa štere so doj-zabili, tiste so buma prejk streje latele. Taše tö bilau, ka bola visek ram biu pa mekla gor na streji ostala.”
-	Meklo baba more gor-vtrgniti ali pa sneja?
»Tak je gé, ka baba more gorvtrgniti, depa bejdvej morejo napamet vzeti.”
-Kapravijo, če sneja meklo prejkstaupi, kapomeni?
,Ja, če prej ger meklau prej-kstaupijo, te tisto tau zna-manüje, ka sneja fejs ma-njasta bau, ka sé ranč ne potüti doj.”
-	Sneja zato telko penaz vküper pobrala, ka si gvant leko dala zašiti pa si leko nauve črejvle küpila?
»Telko gvüšno, ka dobila. Tau je zato velka pomauč. Vaščani so tak pomagati mladim, ka so penaze pa djajce davati. Depa tau več ne ponim, ka te, gda sam sestro vodila pa so me malo zapogiti, če smo ger dobiti djajce ati nej. Lekar ka smo dobiti, depa lekar ka sam je ge po pauti strla!”
Monika Dravec
Porabje, 17. maja
2001
7
Miškecova šoula je nej bila velka, komaj za eden odelek mlajšov je bilou za vsakši od osem Úasov, petecov - tö so tisti, ki so oditi v peti klas - je pa bilou ranč štirid-vajsti. Pojbov je bilou ranč-gti za en nogometni čapat pa so biti tak dobri pri labdi, ka so ešče šestece včasi zbili. Vrti so pa biti tej mlajši tüdi ovak: ka šteč je trbelo za šoulo napravili, peteci so vsigdar meti volau. Pa so največ na igrišči (pálya) delati, gda je trbelo atletske poti napravili, pa staroga papera so vsigdar največ nabrati, ka ne gučimo ešče od krumčovi kebrov, štere so v tisti pede-seti lejtaj prejšnjoga veka ročno pobejrati po njivaj, ka kašega šprickanja ešče nej bilo kak gnesden. Tüdi gda je trbelo v gouščo iti sadit djaliče pa boré, so Miškec pa njegovi sošolci največ posadili...
Tak kakši keden' dni pred prvim majušom je leranca Micka svojim petecom prinesla veselo vejst: za prvi majuš do sé pelalíš cugom v Lublano, zatou ka so tak vrti biti cejlo leto. V Lublano! Pa šče s cugom! Pou sé ji je ranč nikdar s cugom šče nej pela-lo, gde pa te ešče tak daleč! Tistoga časa so ešče cuge vlačile lokomotive na paro. Z Goričkoga je vsakši den tadala v svejt mala črna gorič-ka »Mariška«, štera je komaj vlejkla tisti štiri ati pet vago-nov do Sobote, dale so pa te kakšo njeno vekšo sestro cuj zakapčiti. Gda so pa Miškec pa njegovi šli na izlet v Lublano, je pa mogla vlejčti ešče eden vagon več.
Miškec je cejlo noč pred prvim majušom nej mogo spati. Natej svetek je večerprlej vsigdar šou k ognji na brejg pri cintori - gde so sé deca lovili po kmici - Zdaj je pa šou tipou spat, ka bi vgojno rano na cug nej za-müdo. In prlej, liki ga f# mati zbidila pa njemi gvant prinesla, je že na no-
Z»Mariško« v Ljubljano
gaj biu, pa nika ga je nej trbelo trucati, naj sé muje, kak ovak. Ja pa nej je biu spakivani, pograbo je turbo z güžinov pa ranč nej poslüšo, ka more malo pejnez od tistoga drobiža, ka njemi ga je ata dau, šče nazaj prinesti. Gda je ešče Mariška pri stanjovskom tuneti füčkali je že na alomaši biu pa sta z Jančekom, šteri je biu tü že tam, že gledala, ka si vsakši za gesti pa za piti s seov nese.
No, gda je prišla tovarišica Micka, so že vsi biti tam, eni z atom pa z mamov, eni brez, vsi so pa meti okouli šinjekov tipou zvezane rde-čepionirske roubce. Tovar-šica njim je doj davala, kak morejo bougati pa po Varaši tipoü v vrsti oditi* po dva po dva, paziti na svoje stvari, na cugi pa ne smejo oken odperati pa morejo tipou sejdeti na svojom mesti pa kakšo lejpo pesem spopejvali...
Komaj so sé včakali, ka je Mariška potegnola z mesta, na tretjom alomaši so pa že pakivati güžino vö pa geli pa piti, ka je bilou veselje. De-beli Joška je vsem talau cukre, tovaršica je pa pravla, ka naj dosta kokte pa slatine ne pigejo, ka de njim lagvo. Po pouti so na velko šteti alo-maše, gde so sé voziti, sé čüdivati velkim bregom tam okouli Celja, cvititi, gda je cug v tunel pelo. Puno tipou oblečem lüdi z zastavami pa rdečimi korinami so vidli, gdekoli sé je cug Stavo. Pot do Lublane je tak friško mi-noula, ka sé njim ranč nej ščelodojscugaiti.
V Lublani so si najprle pogledali Tromostovje. Najmenje pet ji je pravlo, ka so rep od povodnoga moža vidli vLublanici, tistoga, steri je Urško vkradno, kak so sé v šouli včiti. Šli so v Tirali pa si tam pogledali muzej,
eden gospoud pa ji je pokej-po pred tankom, šteri je včiti stau, tak ka so sé leko cilou vlačiti po njem. V ribniki so prvič v živlejnji vidli bejle labode (hattyú), eden pa je vsakšemi pobejro krüj z roke. Tam so prvič v živlejnji naleteti na lučke (jégkrém) - tö je biu mlejčni sladoled (fagyi) - štere so nikdar šče nej vidli pa nej probali. Šteri so meti pejneze, ka so že nej prle zapraviti, so küpüvali lučke sebi pa drügim, vsakši je meu po tri v rokaj pa lizo, ka sé je vse kadilo. Slado-ledar je pa mogo po nouve koula lučk iti...
Vse bi bilou dobro, če te Miškec nej bi nika vido, ka je vse vküper na glavou postaviti). V kouti parka, pri igrišči, je stauringišpül. Gda je Miškec pokazo na njega, so vsi go-rički mlajši kak žibki na vodou, navalili na ringišpül, tak ka tovaršica Micka ranč nej mogla dö kraja pogléd-noti, ka vse je sousidovoj de-čici küpilav Lublani. No, ringišpül je meu zadosta stou-cov za vse i tak so sé deca s punimi blekami fagyina naklali na nje. Muzika, malo pozdravo te pa ringišpül okouli! Lidge, šteri so sé špancerati pouleg, so postanili, gda so vidli veselo deco na njem, njim zaploskati -ednouk so pa samo vsi kraj leteli. Ka je bilou?
Tovaršica Micka je glij pri-bejžala k ringišpüti, gda sé je té redno zagno. Ódprla je lampa, ka bi skričala deci, naj dönok pazijo, ka šteri doj ne spadne - te je pa dobila porcijo mlejčnoga, malo zelenkastoga pa kisiloga sladoleda v obraz... Boug zna, šteri njeni vučenik je tou nesnajgo vövrgo. Letej-la je kpipipase friško mujla, tisti čas je pa mašin že tüdi enjau, deca so sé pa eden za ovin doj skotali pa si lampe brisati. Samo debelomijoš-ki je nika nej bilou. Šou si je po nouvo lučko, ka njemi je edno vöter na ringišpüti od-
neso...
Kak so deca Prišli nazaj na cug pa domou, nišče nej preveč znau, na cugi so vse do Goričkoga tipou na meri biti, ka je tovaršica leko cilou malo drejmala.
Na konci so pravli, ka je bilou trnok tipou v Lublano iti s cugom. Samo Miškec je nej od tistoga mau več ni edne
V	aprilu se nam je ponudila priložnost, da lahko gremo v gledališče v Budimpešto. Pogovarjali sva se s prijateljico m se odločili, da greva in si ogledava gledališko predstavo.
V	soboto popoldne smo krenili izpred restavracije Tro-mejnik. Vreme je bilo lepo, samo veter je malo pihal. Vsak se je svečano oblekel. Potovali smo z avtobusom. Večinoma so bili starejši, mla-. di gimnazij ci smobili le štirje. S prijateljicami smo sedele zadaj v avtobusu. Pot je bila dolga, malo me je bolela glava. Vso pot smo se pogovarjale, jedle, pele, vmes tudi spale. Ob pol sedmih smo bili že v Budimpešti. Mesto je bilo zelo lepo, že večkrat sem bila tam, zelo rada imam Budimpešto, ker je velika in v njej je mnogo lepih zgradb. Parkirali smo nedaleč od gledališča. Do gledališča smo šli peš. Med potjo smo si ogledali izložbe in zgradbe. Prispeli smo k gledališču Katona Jo-zsef. Bilo je lepo. Ogledali smo si dramo z naslovom Čakajoč Godoja. Igralci so bili zelo dobri. Drama je bila zelo zanimiva, za mene je bila sicer malo abstraktna, kljub temu mi je bila všeč. Ob enajstih smo se odpravili domov. Bila je že tema, mesto je bilo zelo lepo, ker je bilo vse osvetljeno. Na poti domov smo spali na avtobusu. Ob pol treh ponoči sem prišla domov.
Imela sem lep popoldan in večer. Če bom imela še takš-no možnost, gotovo da bom šla, ker sem se zelo dobro počutila.
Anita Vajda Gimnazija Monošter
lučke po-tizo. Mogouče, pravi Zdaj, ka je že stari, bou pomali prilika: nouvo goričko štreko so napravili, pa de moderen gözöš vozo ta doj. Samo na ringišpül pa nikak več nede šou, tou pa nej!
Slovensko gledališče Drama Ljubljana je letos nastopilo na Madžarskem, v Budimpešti. Tudi me, dijakinje Gimnazije Mihalya V6rosmartyja, smo dobile možnost, da smo si lahko ogledale predstavo z naslovom Čakajoč Godoja.
Končno je napočil dan, ko smo se odpravili v Budimpešto. Potovali smo s posebnim avtobusom, pot je trajala štiri ure. Pot smo prekinili samo enkrat, malo smo počivali, odrasli so pili kavo, mi smo pa jedli sladoled. Ko smo prispeli v Budimpešto, smo takoj šli v gledališče. Predstava je bila v gledališču Jožef Katona. Bili smo zelo veseli, ker še nikdar nismo bili v takem velikem gledališču. Avtor drame je Samuel Beckett Zgodba je bila za nas precej težka. Igralci so pa bili zelo dobri.
Zvečer ob enajstih smo se odpravili proti domu. Pogled iz avtobusa je bil čudovit. Videli smo budimski grad. Po poti smo skoraj ves čas spali, upokojencem pa pot ni bila dolgočasna, peli so slovenske pesmi.
V nedeljo zjutraj ob treh smo bili v Monoštru. Mislim, da se lako v imenu dijakinj zahvalim, da smo dobili to možnost.
RekaHimok
Gimnazija Monošter
Milan Zrinski
Bili smo v Budimpešti v gledališču
Porabje, 17. maja 2001
Den materne rejči) v Somboteli
Veseli začetek, žalosten konec
Slovensko drüštvo v Somboteli med svojimi programi vsakšo leto posvatí Den mater - Den materne rejči tö. Petoga maja so sé s té svoje navade tö nej spozabiti.
Sombotelčani izPorabjasosi najprva Pogledniti razstavo risb Marija Kozar, štera je govorila tö o svoji malaríji, sploj o tistaj, na	Steraj so
matere tö gor in	so nikak
povezane z našim
maternim gezikom tö. Med drügim je tau pra- vila: „Gnes svetimo mate- re, materno rejč Od ilu-stracij in pesmi, štere tü vidite, je skor v vsakšoj guč o ženski,	v	ništerni
pa	o materi	tö.	Najsta-
rejša je srednjeveška pesem - Edna ptica prile-tejla. Vpesmi je Blajžena Divica Marija pod križom stala,jako tužno žalostna. Rovačka rejč „ tužno ” po-meni, ka Žalostno. Tistoga ipa smo Slovenci in Hr-vatke eške gnako gučali, šteri sé zovépanonski šlo-vanski jezik. Marija je v pesmi nutpokazana kak mati. Lanjsko leto sem sé ženo, spejva pojep. Žena, deteta mati, je mrla, gdaje dejte rodila. Te sépa čüda zgodila, dejte je Marija nadojiía, Jezoš ga je zibo sam. V pesmi o mačijije dekličini tö mamica mrla, mačija gé ne dá gesti, piti. Dejteceje z iglicov kopalo grob, ka bi prišlo do ma-mice. Dvanajst deklin sé je kaupat šlau, ali ladja sé je spreobrne. Matere sé djaučejo za zatoplenimi čerámi. Vpesmi Sem biu na vesi pri svojoj lübici, mati pa či, pafant vküper držijo. Fantškédo mamce priti, naj ga očeti ne zataužijo. Pravo sem ti dostakrat, ne oženi sé - ti si sé oženila, sipremočno
žalostna, jaz pa ledičen veseu. S tem sé potolaži pojep, šteroga je lübica tanjali,.
V drügom tali kulturnoga programa je gorstaupio Dušan Mukič, šteri je na kitaro igro slovenske pesmi. Kak je pravo, njema sé žalostne pesmi bole vidijo kak Vesele. Un prej istino dá velkomi ruskomi pisa-teti Tolstoji, ka so vse srečne držine gnako srečne, od vsej nesrečni familij pa Vsakša more nut zo-poditi svojo tmjavo paut, Vsakša je ovak tragične Po Dušani je Vsakša žalostna pesem tö malo ovak žalostna, zato so ma po vauti. Vej nej ka bi na materni den sombotelske matere preveč žalostne gratale, Vsakša druga melodija je zato Vesela ati hejcna bila.
Janoš Čardi je zrecitiro eno moderno slovensko pesem o mataraj, po pra-
vica o svoji materi, pa kak je pravo, „moja mati je super”. V super cajtaj, su-per reči! Nej baja, glavno, ka sé s supermodernami rečami tö leko pokaže najvekša lübezen na svejti: lübezen do rodne matere.
Na konci so podje in moški vsakši ženski-materi en lejpi radeči klinčec dati za Spomin na materni den. Možej Šiničine Margite iz Tormásligeta smo dva ktin-čeca dati, aj domau naséjo: eno za ženo, šteri so nej mogli priti, ka so na prauški biti, drügo pa za Mákos Isp vánné ati Tinikinoga Mi-(Ana, šteri so pa eške bole nej mogli priti, ka so fejst--fejst batežni biti.
Ne vejm, če so eške dobiti za-dnji Spomin od sombotelskoga drüštva ati nej, depa Baug jim daj več sreče na drügom svejti, kak so meti na etom. Stra-šno dosta so mogli tarpeti, prva kak so mrli. Pa kak so sé veselili svojim osam vnükom in vnükicam, sploj dvej malan, leto pa pau staram devojkan, štere bi nji tö fejst potrebüvale, ka so sé prej skor slejpe narodne...
Dje, Žitek je nej parvičen, in moremo vörvati, ka drüge mogaučnosti nemamo, ka je Baug parvičen in ka un rejsan zna, ka dela.
Tinikinoga Micina, stari so biti samo 63 lejt, zavolo betega so samo kratek cajt biti članica Slovenskoga drüštva, so pokapali 10. majuša na cintori v Tormásligeti.
Naj počivajo vu meri, in naj nedo čamerni, če je naša rauža na materni den ger -kesnau prišla. Prišla pa je iz srca, tau uni tam vrkaj že vendrak tak tö morejo znati.
Francek Mukič
Vabilo
Zveza Slovencev na Madžarskem ter Lokalna in slovenska samouprava v Andovcih vas vljudno vabita na prireditve
PORABSKEGA DNEVA,
ki bo v soboto, 26. maja v Andovcih.
Program:
11.00	Slovenska maša na prostem Sodeluje pevski zbor Avgust Pavel 13.30 Srečanje folklornih skupin
Sodelujejo: FS Gornji Senik, Sakalovci, Moščanci, OŠ Gornji Senik in folklorna skupina Anice Čemejeve iz Makol.
16.00	Vaške igre
Sodelujejo ekipe iz Andovcev, Števanovcev, Verice, Dolencev in Budincev.
20.00	Veselica
Mejni prehod Andovci-Budinci-Dolenci bo odprt od 10. do 20. ure.
Sveta birma
Pá je bila pri nas birma, kak mi pravimo, férmanje. Težko smo čakati, da naša deca, vnuki, pravnuki pridejo k sveti birmi.
Te den je na Gorenjom Seniki vsigdar velki svetek bio. Gospaud püšpek so Prišli in tüdi množica dühovnikov. Tisti možje, ki so za red biti postavleni, so čakati na cesti pa na törmi, ka jim bodo glas dati, gda morejo z vsejmi zvonovi zvoniti, gda sé bo pripelo posebni auto z gospaudom püš-pekom.
Firmanci so je lepo pozdravili z domačim župnikom vret. Gda so sé preoblekti v farofi, so birmanci in dühovnik gospauda püšpeka sprevodili v cerkev, gde so jim zaspejvali: »Isten hozta hív nyájá-hoz«.
Gnes sé s tem ne moremo povalili. Žalostno, da de naša deca samo na stiki leko gledala, kakšen je püšpek. Ka bi med nas Prišli, mi te sreče nemamo. Ne vem, ka gda in gde smo zagrešiti, ka smo zapü-ščena Evina deca gratali. Vem pa tö, ka je naša deca nika nej kriva. Njim bi bilo lepše, če bi od samega püšpeka leko gorvzeli svestvo potrdjenjé, sv. firmo.
Ka sé mene tiče, so Veliki prepošt, Imre Tibola tö lejpi firmanski obred (szertartás), predgo in sveto mešo meli, dapa oni so samo poslanec pa
nej püšpek. Firmance so g. župnik Bence lepo pripravili.
Ne vem, Zakoj sé ne da tak organizerati kak na primer v sosedni Sloveniji, v Lendavi, kama rada volé idejo naš püšpek g. Konkoly, ki birmajo madžarske mlajše, mariborski püšpek pa slovenske. Žalostno je, ka kakšokoli vabilo imamo do našoga püšpeka, vsigdar sé lepo vözgučijo, da ne morejo pridti k nam. Ati smo mi nej verniki sombotelske püšpekije? Vse tö nas tišči pri srci. Vera Gašpar
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič
Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gardonyi G. ul. 1', I' p p. 77,
tel.: 94/380-767 e-rnail:
. porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062.
Tisk:
SOLIDARNOST 
. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.