Celje, 25. aprila 1968 — Leto XXII — št. 16 — Cena 60 par (din) GLASILO SOriAIJSTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Vsem delovnim ljudem čestitamo k mednarodnemu delavskemu prazniku I maju ČP Delo - EE Celje FRANCE KIMOVEC: POD RDEČO ZASTAVO PRVOMAJSKE MISII S,veže prvomajsko jutro z rdečim cvetjem v gumb- nicah ni samo zgodovi- na, je predvsem večno snujoča bodočnost člo- veštva. Narava in človek ita se znašla pred novim, mnogo obe- tajočim naporom. Je rdeča zastava res samo simbol Vuntarjev, nekdaj kmečkih, nato de- lavsko-kmečkih in zdaj že celih naro- dov in celin v boju zoper nasilje, za- tiranje, rasno zapostavljanje, izkori- ščanje v vseh oblikah? Gotovo ni sa- mo to. Rdeča zastava je delovnim množi- cam tudi simbol ljubezni, enakoprav- nosti, bratstva, požrtvovalnosti, soci- alizma, komunizma, sveta, ki šele na- staja in o katerem imamo vsak svoje izkušnje in neskončne vizije o tem, kaj naj bi postal. Vse je odvisno od ljudi, če so preudarni poznavalci pri- godnih in družbenih zakonov. Prvi maj, praznik mednarodne so- lidarnosti, vsak po svoje občuti. Do- seženo nas navdaja s ponosom, nam utrjuje zavest o tem, da je mogoče 2 združenim delom spreminjati svet iji odnose v njem. Delovni človek ni samo neznana in neizobražena Množica, vse bolj postaja osveščena,\ v skupnost vezana osebnost, če ho- čemo po samoupravni poti obvladati čedalje bolj zahtevne probleme raz- vijajoče se socialistične družbe v mednarodnem in domačem obsegu, se mora vsak izmed nas zamisliti nad svojim delom in ravnanjem. Politi- ka ni privilegij, je le naša skupna dolžnost. Reforma nam je razkrila mnoge slabosti, iz katerih so zrasle različne ideje za njihovo obvladovanje. Neka- teri sodijo, da je težavam vzrok sa- moupravljanje, ki baje vnaša v so- dobne, strogo urejene tehnološke po- stopke prvine neurejenosti in samo- volje, a zato so drugi mišljenja, da je samoupravljanja še premalo, da delovni človek še vedno ne odloča in tudi ne more odločati kot dober go- spodar v socialistični družbi. To mi- sel so delavci mnogih kolektivov pod- prli s tem, da so večji del prigospo- darjenih sredstev namenili razširja- nju in modernizaciji proizvodnje. — Kmetje so glede svojega doprinosa v proizvodnem sodelovanju prav tako jasno izrazili svoje nazore o tem. Tudi o tem ni dvoma, da je ob so- dobnem razvoju znanosti treba še po- posebej socialistični družbi — več in vedno boljših šol, da sodobna medi- cinska znanost, če naj služi delovnim\ ljudem, potrebuje več sredstev. Spor- no je, ker teh sredstev ni dovolj, a dovolj jih ne bo moglo biti, če bo naša proizvodnja zaostajala za deže- lami, s katerimi se rado primerja ra- ven šolstva, zdravstva, znanosti, kul- ture in tako dalje. Samo dejstvo, da smo socialistična skupnost, še ne da- je dovolj sredstev, zlasti še, ker se- bičnosti še nismo izkoreninili. Zato je 1. maj tudi čas razmišlja- nja. Vsak izmed nas naj samokritič- no oceni svoj enoletni doprinos v skupno zakladnico, čeprav smo ve- liko naredili, si vsak glede na obseg svoje odgovornosti lahko očita, da marsičesa ni opravil, kot bi bilo tre- ba. Sebičnost ni gradivo samouprav- nega socializma, ki zahteva znanje, vzajemno spoznavanje družbene stra- ni raznih področij ter visoko in stal- no obnavljajočo raven kulturnih, moralnih in etičnih vrednot človeka. V zrelem kolektivu direktor ne more biti diktator, je le spoštovan dirigent orkestra, ki v podrobnostih pozna in spodbuja tvornost svojih sodelavcev. žene imajo glede na položaj v pro- izvodnji, v družini in družbi še po- sebej mnogo eksplozivne snovi za razmišljanje. V čem in v koliko je samoupravni socializem izpolnil nji- hova pričakovanja? Ali so storile do-' volj, da se na primer uredi varstvo otrok, bolnikov, starejših oseb in ta- ko dalje, če pričakujejo, da bodo za to našli prostore, sredstva in stro- kovno usposobljene moči poslanci, odborniki in direktorji raznih pod- jetij ter ustanov, se seveda predaja- jo lepim sanjam. Le politično prebu- jene ter kulturno in moralno-etično osveščene žene bodo kos problemom, ker. bodo javnost sproti obveščald o stanju stvari in o možnih rešitvah. Solidarnost in vztrajnost vseh, a zla- sti žena pri tem, bo šele ustvarila široko, vsestransko navezanost ljudi določenega področja. Mladina je bila vselej najprej pri- pravljena nekaj žrtvovati za dobrobit drugih. Kot sestavni del naprednega mednarodnega gibanja bo v svojih razmišljanjih in akcijah osveževala in oživljala ideale socializma, misli in delo najboljših sinov raznih narodov ter s ponosom nosila ter se borila pod rdečimi prvomajskimi zastavami za še boljši jutrišnji svet miru, vza- jemnega spoštovanja in solidarnosti vseh delovnih ljudi. Naj ne bo nikogar med nami, ki bi 1. maja ne čutil, da nam je drag kot človek z vsem, kar je v njem ne- ponovljivo, enkratno in vtkano v zgo- dovino človeštva! * tedenski mozaik Znani ameriški tednik »Ti- me« poroča, da je neki po- slovni magnat iz Memphisa (ZDA) naročil umor črnskega voditelja dr. Martina Luthra Kinga. List piše, da je ma gnat podkupil poklicnega rj- volveraša, da je za 5.000 do- larjev streljal na Kinga. Si- cer pa je znano, da je Ame- rika dežela, kjer so usluš- nosti najbolj razvite ... član kongresa ZDA Mendel Ri- vers je te dni prišel na dan z »originalnim« predlogom. Pravi, da je za pogajanja z DR Vietnamom, toda če se Vietnamci nočejo sprijazniti s takim načinom pogajanj kot to zahteva Washington, potem naj bi zadevo rešili zelo odločno — z atomskimi bombami, ki bi jih vrgli nad DR Vietnam. Norcev sicer nikjer ne manjka, nerodno in nevarno pa je, če zavzema- jo tak položaj kot Rivers, ki je predsednik kongresnega od- bora, ki se ukvarja s politiko ameriške armade ... Izrael- ska armada je pravkar kon- čala postavljanje prvega min- skega polja na jordansko-iz- raelski liniji prekinitve ognja. Svojevrsten prispevek k re- ševanju krize na Srednjem vzhodu... V Baden-Badenu v Zahodni Nemčiji so v so- boto slavnostno proslavili Hi- tlerjev rojstni dan. Neonaci- stična stranka je' povsem le- galno najela veliko dvorano v mestu in priredila v njej miting. Zanimivo je, da ob- lasti v mestu niso imele nič proti nacističnemu zborova- nju in obujanju spominov na Hitlerja na njegov rojstni dan, medtem ko nekaj mese- cev prej te iste dvorane ni- so hotele dati v najem so- cialističnim študentom, ki so želeli organizirati neko raz- pravo ... Vojaški oblastniki Grčije so z-hova dokazali svo- jo »skromnost«. Odrekli so se javnim proslavam ob ob- letnici prevzema oblasti in zrušenja zakonite vlade. To- da v tujini niso tako »skro- mni« ali pa pozabljivi. V šte- vilnih evropskih državah so bili tistega dne protestni mi- tingi in zborovanja, na kate- rih je velik del evropske jav- nosti obsojal diktatorski gr- ški režim... Občina - vir samoupravljanja Celotni skupščinski mehanizem republike in zve- ze je v bistvu naravno nadaljevanje njegovega vira v občini - V delu svetov pri občinskih skupščinah bo treba tudi marsikaj spremeniti v našem političnem življe- nju so trenuitno zelo v os- predju pogovori o raavoju političnega in skupščinskega sistema. To je obenem tudi priložnost, da se do kraja prouči, kakšen političen in skupščinski mehanizean po- trebujemo v občini, ki je bi- la v dosedanjih razpravah precej zanemarjena, kar je vsakefcor popolnoma napač- no, saj celotni skupščinski mehanizem pokrajine, repu- blike in zveze predstavlja v bistvu naravno nadaljevanje njegovega vira v komimi. Položaj občinske uprave Vsekakor je treba najprej odgovoriti na vprašanje, ka- kšen sestav občinske skup- ščine najbolj ustreza seda-, njim pogojem. Kajti v usta- vi piše, da je »občinska skupščina ne samo oblastni organ, ampak tudi del meha- nizma družbenega samoup- ravljanja«. RazipraA^e o vo- lilnem sistemu, zlasti o tem, ali je sploh treba obdržati neposredne volitve ali pa preiti na čisto delegatski si- stem, bodo nedvomno vpli- vale tudi na kons.tituiranje same občinske skupščine. Premalo je razloženo, ka- kšen je sedanji položaj iz- vršilnih organov oziroma ob- činske uprave, in če niso pri njih nemara i>otrebne spremembe, da bi se okre- pili samoupravni odnosi. Sveti so kot izvršilni organi uvedeni v naš občinski me- hanizem že leta 1&52. Do da- nes se v njihovem delu ni ničesar spremenilo, čeprav so se med tem centri odlo- čanja v občini zelo razširili. Izhajajoč iz tega, da so se pogoji znatno spremenili, so 2!vezna in republiške uprave doživele že pred nekaj leti korenito reformo. Položaj predsednika občinske skupščine Odnos občine in širših dru- žbeno-političnih skupnosti ni ustrezno rešen do kraja, ker ni mogoče vse rešitve tega občutljivega vprašanja iskati samo v razmejevanju fuflkcij in prenašanju poslov s fede- racije na republike, pokraji- ne in občine. Te odnose je treba gledati s širših druž- beno-političnih aapektov, iz- hajajoč iz tega, koliko ima delovni človek možnosti, da vpliva na širšo dejavnost, ne pa samo na tisto, ki se do- gaja v njegovi delovni orga- nizaciji. Precej je tudi razlogov za to, da je treba obravnavati tudi sedanji položaj predsed- nika občine. Predsednice se sedaj pojavlja v dvojni vlogi — kot šef občinsd- ročjih države vzbujajo upanje na skorajšnje »boljše dni«. Morda je največje opravi- čilo tega optimizma zasnova- no na tem, da tako v admini- straciji kot v sami proizvod- nji vse bolj zmaguje edino pravilno prepričanje, da je tudi število delovnih mest ne- posredno odvisno od narašča^ nja proizvodnje in produktiv- nosti dela. S. T. Padec cen na drobno Marca so cene na drobno v primerjavi s februarjem padle za 0,2 odst., glede na lansko povprečje pa so bile višje za 2,6 odst. Storitve so bile marca letos take kot februarja, blagovni indeks pa je padel na 99,8 in indeks cen industrijskih izdelkov na 99,5. Pocenile so se testeni- ne, maščoba in jajca, podra- žile pa vrtnine, jabolka in za malenkost presno meso. Črn kruh in mleko sta osta- la na februarski višini. Po- dražile so se tudi volnene tkanine, alkoholne pijače v trgovinah, pohištvo, aparati za gospodinjstvo in kmetij- sko orodje. JUGOSLAVIJA IN SVET Svet brez atomskega orožja Jugoslovanska vlada je ne- davno objav^ila poročilo gle- de načrta sporazuma o nešir- jenju jedrskega orožja, ki sta ga Sovjetska zveza in ZDA marca letos predložili gene- ralni skupščini OZN. Poročilo vlade SFRJ je deležno v sve- tu različnih tolmačenj, osnov- no vprašanje, ki ga postav- ljajo v tej zvezi pa je, ali ho Jugoslavija podpisala omenje-' ni sporazum o neširjenju je- drskega orožja aH ne. Jugoslavija je za podpis ta- kega sporazuma vsekakor za- interesirana. Vendar naša vla- da sodi, da sedanji načrt, ki sta ga predložili dve super- sili, ne zadovoljuje pričako- vanj večine nejedrskih dežel. Zato bi sedaj bilo treba ta načrt korigirati, da bi res lahko postal pomemben do- kument, ki bi odprl vrata za dokončno rešitev vprašanja atomske oborožitve. Nedvom- no je, da sedanji načrt spo- razuma ne ustreza tej bistve- ni zahtevi — ne pomeni za- četek ^procesa za uspe- šno in učinkovito rešitev pro- blema oboroževanja. Zato ju- goslovanska vlada tudi meni, da je izboljšanje sedanjega teksta sporazuma bistveno vprašanje, če hočemo, da bo sporazum za vse sprejemlj-^v. Brezatomska območja Glavna pripomba večine ne- jedrskih držav, tudi Jugosla- vije, je predvsem ta, da pred- lagani načrt ne vzpostavlja pričakovanega ravnotežja pra- vic in dolžnositi jedrskih in nejedrskih držav. To pa je zelo b!^stveno. Za kaj gre? De- žele brez jedrskega orožja so poklicane, da se s svojim podpisom odpovedo suvereni pravici za proizvx)dnjo jedr- skega orožja, v zameno pa dobijo samo zagotovilo jedr- skih držav (sil), da ne bodo drugim dajale jedrskega oro- žja. Očitno je razhajanje v obveznostih nejedrskih dežel in jedrskih sil. Države, ki imajo jedrsko orožje, v seda- njem trenutku niso dale do- volj jamstva, da bodo res za- čele z učinkovitim razorože- vanjem. Dežele brez atomskega oro- žja so zelo zainteresirane za ustvarjanje brezatomskih zon, v katerih ne bi smelo biti tu- jih baz z jedrskimi bombami. Jugoslavija je še posebno za- interesirana za takšno brez- atomsko zono na svojem ob- močju — v širši zoni Sredo- zemlja. Saj je znano, da je bilo Sredozemlje dolga deset- letja vznemirjajoče področje svetovne poVtike. Posledice tujih vmešavanj so občutne še danes in spopad na Bliž- njem vhodu je izraz prav ta- ke politike. Ni dvoma, da bi skoraj vse sredozemske države z vese- ljem sprejele idejo za ostvari- tev zone mini in mednarod- nega sodelovanja v tem delu sveta. To bi zelo pozitivno vplivalo tudi na širši svetovni prostor, saj področje Sredo- zemlja oklepajo obrežja treh celin: Evrope, Azije in Afrike. Neenake obveznosti Brezatomska zona je nov korak k uresničitvi sedanjega načrta sporazuma, saj se po- stavlja vprašnje likvidiranja tujih baz, kar zadeva korist ene od super sil, točneje po- vedano ZDA. V tem trenutku se nam zdi, da bi sporazum lahko odpru- vil sedanji neenakopravni po- ložaj glede obveznosti jedr- skih in nejedrskih držav. Prav tako bi se m.orala uve- ljaviti tudi jamstva, da je- drskega orožja tisti, ki ga imajo, ne bodo uporabili. Samo na ta način bi lahko dosegli zaželeni cilj — zače- tek splošne razorožitve, tako klasične, kot fin predvsem) jedrske. Zasedanje generalne skupščine OZN, ki bo konec aprila, kakor tudi konferenca nejedrskih držav, ki bo av- gusta v ženevi, bo morda da- lo določnejše odgovore na ta odločujoča vprašanja glede za- ustavitve atomskega oboro- ževanja. M. G. — Še vedno dvomim, profesor, če živijo tamle čez res inteligentna bitja! (Evening Staruiard) „Vodstva brez nog" v pripravah na sindikalni kongres razmišljamo o tem, kako naj bi delale sindikalne podružnice Junija bo kongres jugoslo- vanskih sindikatov. Morda bo prav, če priprave nanj izkori- stimo za to, da se nekoliko pogovorimo o naših sindikal- nih podružnicah. Razen v redkih izjemah ne- kako nismo zadovoljni z nji- mi. Tu in tam, če smo odkri- ti, celo vprašujemo: »Ali nam je sindikat sploh še potre- ben?« Potreben je seveda že, vprašanje pa je, kako naj de. la, zlasti tudi sindikalna pod- ružnica, v današnjih družbe- nih razmerah, ki so bistveno drugačne kot tiste, v katerih So delovali nekdanji, klasični sindikati. Zaradi ozimnice sindikata Seveda ne potrebujemo več. ker zdaj že imamo razvito trgovino in v njej -vse blago, ki ga želimo. Prireditve, iz- leti — to ja, te naj sindikal- ne podružnice tudi dandanes še prirejajo! Kaj pa množic, ni sindikalni sestanki? Zakaj pa ne, kadar gre za stvar, ki sindikalne člane resnično za- nima? Pogosto pa seveda lju- dje ne hodijo več radi na se- stanke. Stvar, ki je na dnev- nem redu, jih mora res zani- mati. Socialistična zveza se je zato vrgla na razvijanje sekcij, v katerih se zbirajo ljudje, ki jih pač tisti prob- lem interesira. Ali ne bi ka- zalo tudi v sindikalnih pK> družnicah bolj razmišljati o kakih novih, privlačnejših, so. dobnejših oblikah dela? Vendar ne gre za oblike. Sindikat si mora bolj izobli- kovati tudi svojo vsebino, svoj lastni »obraz«. Ni v re- du, če se sindikalna podružni- ca loteva istih problemov in na enak način kot delavski svet, ker bi bilo to nepotreb- no duphranje. Prav tako pa se ne more izdvajati iz samo. upravnega delovanja kot ne- kakšna opozicija. Prvenstvena naloga sindikalne podružnice je, da se bori proti vsemu, kar ovira čLane kolektiva, da bi lahko dejansko opravljali naloge in dobro gospodarili. Zato je sindikat dolžan pod- pirati vse tisto, kar vleče na- šo družbo naprej, hkrati pa premagovati, spreminjati za- starele poglede, se zavzemati za pravilno delitev po dejan- skem delu, se boriti proti sa- movolji, šikaniranju, zatira- nju sproščene izmenjave mnenj, pa tudi proti lumpen- proletarskim željam in proti tistim p>osameznikom, ki po- znajo podjetje samo takrat, kadar je treba kaj dobiti. Ta. ko razumemo zaščitno vlogo sindikata v samoupravni dru- žbi. Delavska solidarnost je ple. m^enita stvar, ki smo jo v sin- dikatih dolžni skrbno negova- ti, a hkrati iz,popolnjevati s sodobno vsebino. Tu in tam jo namreč narobe razumemo. Prav je, da smo solidarni s tovarišem, ki je zaradi bolez- ni ald drugih podobnih vzro- kov zabredel v težave in da mu pomagamo. Nujno je, da smo solidarni v boju proti kakršnim koli šikanam in drugim birokratskim poja- vom. V delovni organizaciji in občini pokažimo solidar- nost tudi na ta način, da se skupno lotimo urejanja otro- škega varstva, šolstva in dru- gih prepotrebnih dejavnosti. Izmaličili pa bi smisel delav. ske solidarnosti, če bi družno nastopali proti ukrepom, ki so, recimo, uperjeni proti ne- disciplini, izkoriščanju kolek- tiva, ali pa če bi se potegova- li za to, da naj podjetje oczsi. roma občina še naprej, za vsako ceno vzdiTžuje pri živo- tarjenju obrat, ki ni sposoben življenja. Velika hiba mnogih sindi- kalnih podružnic je ta, da de- lujejo samo »forumsko«, se pravi, da so njihova vodstva odtrgana od članstva. Takšno vodstvo se ne ukvarja z za. devami, ki žulijo delavce, za- to tudi nima za seboj član- stva, je torej »vodstvo brez rok in nog«. Seveda je potem na najboljši poti, da se sle- p>o vpreže v voljo in težnje skupine vodilnih ljudi, ki imajo sicer lahko tudi naj- boljše namene, a se kaj hitro utegnejo zbirokratizirati, če svojih idej, predlogov, teženj nenehno ne soočajo z int^re. si in mnenji kolektiva. Sindikalne F>odružnioe pa bodo lahko zaživele le, če se bodo v njihovo delo bolj vkltjučevali komunisti. Le-ti so zadnja leta začeli precej podcenjevati delo v sindikatu. Temu ustrezna je, žal, pogo- sto tudi kadrovska politika. Družbeno najbolj razgledane in ugledne lijudl v kolektivih izbiramo za predsednike de- lavskih svetov, upra^/ndii od- borov že redkeje, za sekre- tarje ZK, za sindikalne funk- cionarje se nam jih adi pa že skoraj škoda 1 Toda preobraz- ba ZK je prav v tem, da se komunisti pojavljajo s stališ-- či ZK ter se borijo zanje jav- no, med člani sindikata, SZDL, v drugih organizacijah in v delavskih svetih. To ni toliko p>omoč sindikatu in drugim organizacijam mar- več predvsem nujen po goj za to, da bi ZK bila lahko vodilna idejno-podi- tična sila naše sodobne, sa- moupravno organizirane druž- be. Res pa je seveda, da bo delo sindikabiih podružnic la-' hko toliko bolj uspešno, ko- likor bolj bo celoten sindikat, tja do njegovih centralnih or- ganov, bolj izoblikoval svojo vlogo, svoj koncept, ustrezno prilagojen razvitemu samou. pravljanju- To pa je seveda že drugo, širše vprašanje. MIRO zakrajsek; DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK- vsak četrtek 60.000 izvodwl 3 KAJ1E5 OTIGO,TO MŠO POSODO Dmi Zapiski ob 15-letnici Prešernove družbe na njenem občnem zboru Prešernova družba je poskrbela, da je v tem ča- su, v desetletju in pol, prišlo med ljudi res veliko dobrih knjig. Zato je za svoje člane natisnila: 15 koledarjev, 24 izvir- nih slovenskih del, 4 dela domačih klasikov, 3 pre- vode iz jugoslovanske in 18 iz svetovne književnosti ter 37 poljudnoznanstvenih knjig in priročnikov. Od leta 1957 izhaja pri Prešernovi družbi tudi zbirka LJUDSKA KNJIGA, leta 1953 pa je Prešernova družba postala tudi i2)da- jateljica revije OBZOR- NIK. Publikacija KNJIŽ- NA POLICA, ki je bralce obveščala o knjižnih no- vostih, je v hudi denarni stiski usahnila. Ostala je revija KNJIGA. Od ustanovitve je Pre- šernova družba izdala knjižna dela v okoli 6 mi- lijonov izvodov. Med ljudi z dobro in napredno knjigo o pomenu Pr^emove družbe je republiški se- kretar za kulturo in pro- snrebo Tomo Martelanc za- pisal: »Prveoistiveni namen te ustanove kot družbene or- ganizacije je, da posredu- je dobro knjigo najširše- mu krogiu občanov. Prešer- nova družba dosega ta namen z iadajanjem knjig in periodičnih publikacij. s prirejanjem predavanj in literarnih večerov, z organiziranjem razstav in podobnih prireditev. Se- kretariat je prepričan, da je v tem okviru še poseb- no pomembna naloga Pre- šernove družbe, da najde dobri in napredni knjigi pot med ljudi, ki jih red- no knjigotrško omrežje ne doseže in ne privabi.« Pismo republiške kon- ference Socialistične zve- ze Slovenije Prešernovi družbi pa med drugim ta- kole pravi: »In borci za socializem so se vedno zavedali po- mena, ki ga ima dobra knjiga zanje osebno ter za splošni družbeni in duhov- ni razvoj slovenskega na- roda, za znanje delovnega človeka in njegovo kultu- ro ter moralno podobo. Skrb za širjenje takšne knjige, za čimbolj še izpo- polnjevanje njene vzgojne in družbene funkcije, je bilo trajno vodilo za de- javnost naprednih siil. O tem na,s prepričajo šte- vilne akcije v naši kultur- ni preteklosti, med njimi tudi ustanovitev PREŠER- NOVE KNJJŽNICE v pr- vih časih po osvoboditvi, 'Knjižnice, ki je pozneje prerasla v široko organi- zirano Prešernovo druž- bo.« In dalje: »Knjižna zbir- ka Prešernove družbe pri- haja in bi morala še in še prihajati tja, kamor sicer sploh ne pride dobra knjiga, pa naj to velja za delovno organizacijo, za mesto ali podeželje, za delavca, kmete, inteligen- co ... Prešernova družba bo prevzemala pomemben delež v nadaljnjem širje- nju dobre knjige in vzgo- je bralca .. Socialistična zveza, ki se kar najodloč- neje zavzema za nadalj- nji splošni kulturni raz- voj naše družbe, moralno visoko ceni takšna priza- devanja in jih bo tudi sar ma tvorno podprla.« »Ko je bila pred 15 leti ustanovljena Pre- šernova družba, ni šlo le za novo založbo, marveč bolj za organizacijo, ki naj med ljudi razpošilja čimveč dobrih knjig,« je med dru- gim povedal Boris ZiherI, predsednik uprav- nega odbora Prešernove družbe na njenem občnem zboru 13. aprila v ljubljanskem klubu poslancev. Britev časa in davek reformi Za uspeh je dober na- men vsekakor premalo. Prešernova družba pa je to še celo izkusila na svo- ji koži. Gospodarska re- forma ji je vzela naročni- ke, od nje pa se je, žal, Vlado Lamut: BRALKA obrnilo (čeprav ne po- vsem) tudi zanimanje So- cialistične zveze — nje- ne ustanoviteljice. Naklade knjižnih zbirk, ki jih je izdala Prešerno- va družba, so se občutno zmanjšale: naklada zbirk za članstvo za polovico, naklada LJUDSKE KNJI- GE za tretjino. Vrste v Prešernovi druž- bi so se razredčile. V enem samem letu je druž- ba izgubila 166 poverjeni- kov, 7186 članov in 2377 naročnikov na LJUDSKO KNJIGO. Samo revija OBZORNIK je imela lani 75 naročnikov več kot leta 1966. Knjiga - tržno blago! »Kaj zdaj?« so se v skr- beh za dobro knjigo spra- ševali na občnem zboru delegati iz vseh slovenskih mest, književniki, družbe- no politični in drugi jav- ni delavci. Rešitev se jim med raz- pravo o nadaljnji rasti Prešernove družbe nitei- kor ni hotela pokazati; sa- mo tu in tam se je utrni- la iskra sprejemljivega predloga za izhod iz za- gate. Med drugim so bile iskre skrite tudi v takihle pripombah: »Dajmo patronat nad Prešernovo družbo Zvezi komunistov in Sooialistič- in zvezi!« »Kaj nismo izgubili sti- ka s poverjeniki? Predvsem moramo stike s poverjeni- ki utrditi, vmiU medseboj- na zaupanja... Zakaj ne bi šole prevzele poverje- niške naloge?« »Uspeh bo tedaj, če bo- mo imeli raziskano trži- šče. Tudi knjiga je, žal, tržno blago ...« »Zdi se, da LJUDSKA KNJIGA do zdaj res ni dala na svetlo najbolj za- nimivih, kvalitetnih in za naše ljudi pisanih knjig ..« »V knjigah, ki jih popu- larizira Prešernova druž- ba, naj bo popisan naš človek z vsemi problerni in veseljem do življenja," ki ga ima ...« 15:1 - pa ne za knjige, marveč za alkohol! Tudi toJe smo slišali: »Standard irna prednost pred knjigo ...« »... skratka, Prešernova družba je približno tam, kjer je začela ...« »... in ne nazadnje: go- tovo škoduje popularnosti knjigam Prešernove druž- be tudi zmešnjava na za- ložniškem trgu ...« Na dan pa je prišla še najhujša ugotovitev: DA PORABI POVPREČEN SLOVENEC VSAKO LE- TO ZA KNJIGE PET- NAJSTKRAT MANJ DE- NARJA KOT ZA ALKO- HOL! Za narod, ki se šteje med vodilne kulturne na- rode v jugoslovanski so- cialistični skupnosti, je to hudo nevšečna ugotovitev. In pred to kruto resnico se ne da zbežati. »Najhuje je, da morajo to resnico sprejeti tudi tisti, ki so svoje življenje in delo po- svetili knjigi, se pravi kulturi,« je med drugim ugotovil razgret udeleže- nec občnega zbora z mari- bo rskega območ j a. Potrč: »Biti revolu- cionar - biti izobra- žen!« Pa vendar je še upanje, da se stanje, v kakršnem se je znašla s svojim po- slanstvom Prešernova druž- ba, občutno popravi. Na občnem zboru so med drugim predlagali, naj bi slovenski pisatelji obiskali še več krajev in delovnih ljudi v podjetjih, naj bi za ljubitelje knjig vsaj v večjih krajih od- prli klube Prešernove družbe, sicer pa na šolah gojili tekmovanje za bral- ne značke. V isti sapi pa so se na občnem zboru vprašali, ali bo to za vrnitev Prešerno- ve družbe v najširši krog občanov zadostovalo! Pisatelj Ivan Potrč je opozoril na naslednje zelo pomembno spoznanje. »Bi- ti revolucionar,« je rekel, »je včasih pomenilo biti izobražen. Tudd danda- nes še velja, da je lah- ko izobražen samo tisti, komur je knjiga nepo- grešljiva prijateljica. Kdor je to spoznal, mu knjige, predvsem dobre knjige, ni treba vsdljevati. ker bi ga to ponižalo.« Slej ko prej je na obč- nem zboru Prešernove družbe zažarela tale o- srednja nit: kakor je nuj- no, da knjiga išče bralca, ni nič manj nujno, da bra- lec išče knjigo! Nemara bi bil to lahko tudi osrednji napotek Prešernovi druž- bi, da bi njene knjige po- stale prav zares — 1 j u d - S k. 6 IVAN ZORAN »Knjiga, gledana z zornega kota večtisočletnega razvoja človeštva, je najdragocenejša posoda, kar jih je iznašel človek. Zakaj posoda je namenjena ohranitvi in knjiga je tista, ki hrani in varuje najdragocenejše vrednote Hoveštva. Ne amfore, v katere so stari spravljali plodove svoje zemlje in delo svojih rok, ne sarkofagi, v katere so po- lagali svoje mrliče, nič ni tako trpežno kakor ta posoda duha, narejena iz krhke snovi, a zmožna neugnanega obnavljanja ... Knjiga ostaja neugnano živo in prepričljivo potrdilo naše spojenosti s tisočletji človeške kul- turne zgodovine. Magija črke nas osvaja vedno znova. S črko, z besedo ujemamo duha, z duhom ujemamo spoznanja, s spoznanji preoblikujemo sebe in življenje... Brez vas, knjige, bi bili v mnogih trenutkih našega življenja kakor ljudje brez ognja in brez sonca, prezebajoči v mrzlih sapah življenjskih nujnosti in usodnih naključij. Z vami si ustvar- jamo umetno sonce, da nas greje na poteh življe- nja ... Ljudje smo na tem planetu, ki mu ne pozna- mo enakega, razvili čudežno moč uma, spoznanja, dela. Kje bi bil ta veličastni uspeh, ki se utegne nadaljevati še v nedoglednost, če bi ne bilo knjig, ohranjevalk najlepšega in najdragocenejšega v vsem spreminjanju in minevanju, ki je zakon nar rave ... Tako hi moral govoriti človek svojim knjigam. Tako jim je govoril Cervantes, ko je dal zapisati na izvirno izdajo svojega »Don Quihota« rek: Post tenebras spero lucem — upam, da bo po teminah sinila luč; tako jih je gledal Puškin, ko se je umirajoč poslavljal od svojih knjig: Zbo- gom, prijateljice! Tako so jih gledali nešteti ljud- je vseh časov in narodov, tisti, ki so drug dru- gemu podajali plamenice človekove misli in le- pote ... Kadar koli stojimo ob knjigah, prisluhnimo zvesto njihovemu glasu, čujmo, kako nam ti dav- ni poetje in misleci molče govore skozi vekove, preko toliko razvalin, pogorišč in grobov: Hvala vam, knjige!« (Božidar Borko: HVALA VAM, KNJIGE!) POSTANI IN OSTANI ČLAN PREŠERNOVE DRUŽBE! 4 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIKr vsak četrtek 60.000 izvodov! Miro Kugler: VRBE (1965) PROBNE IZ DELA ODDELKA ZA gPLOŠNE ZADEVE Novi testi u vozniške izpite pelovno področje oddelka ga splošne zadeve pri skup- gčini občine Celje je izredno liroko in pestro. V zadnjem obdobju je ta s:lužba posve- tila veliko pozornosti nekate- rim specifičnim vprašanjem prometa. Tako je bil pred ^atkim sestanek predstavni- ]jov komisij za izpite vozni- kov motornih vozil občin Ce- ]je. Trbovlje in Slovenj Gra- dec, ki so ga posvetili tol- mačenju novih testov za teo- jetični del izpita. Novi testi go namreč izpopolnjeni; spre- menjen pa je tudi način oce- njevanja teoretičnega dela vozniškega izpita. Iz testnih pol je namreč razvidno, da je pri novem sistemu ocenje- vanja teoretičnega dela voz- niškega izpita močan pouda- rek na pomembnejših vpraša- njih, kot so prometna pra- vila, pomembnejši- prometni znaki in podobno. Poleg te- ga je znatno poostren kriterij pri kandidatih za voznike mo- tornih vozfl višjih kategorij, zlasti pa še za voznike avto- busov in trolej'busov. PREPOLNI AVTOBUSI V zadnjem času se vse bolj pojavlja vprašanje, ali je prav, da vozijo po naših ce- stah tudi nabito polni avto- busi in če se zato na prosto- ru za stojišče nagnete toli- ko ljudi, da jih je težko pre- šteti in se potem vsa ta mno- žica nestrpnih in nejevoljnih potnikov nagiba zdaj na ei.o, zdaj na drugo stran. Očit- no je, da stanje ni takšno, da bi bilo v skladu z varno pa tudi udobno in kulturno vožnjo. Spričo tega se zdi, da bo prišlo do nekaterih ukrepov, ki bodo napravili ko- nec tem pojavom. Povsem ra- zumljivo pa je tudi to, da bodo avtobusna podjetja v istem hipu pK)stavila vpraša- nje novih cen za vozovnice. PREOBREMENJENOST VOZNIKOV Medtem ko imajo v neka- terih državah predpise, ki do- ločajo koliko časa lahko voz- nik sedi za krmilom in uprav- lja takšno ali drugačno vo- zilo, zlasti pa avtobus in to- vorni avto, naše izkušnje go- vorijo nekoliko drugače. Zna- ni so primeri, ko mnogi šo- ferji avtobusov in kamio- nov upravljajo vozilo po ure in ure, ne da bi imeli vmes počitek, kaj šele možnost za- menjave. Tako prihaja zara- di preutrujenosti voznikov na vožnji do mnogih težkih ne- sreč. Tudi te ugotovitve na- rekujejo ustrezne ukrepe. RADAR TUDI V CELJU Celjska prometna milica bo T kratkem dobila radar in ta- ko bo lažje in učinkovitejše kontrolirala hitrost posamez- nih vozil. Gre predvsem za kontrolo na odsekih, kjer je predpisana omejitev hitrosti pa te skoraj nihče ne upo- števa. Zlasti žalostno je dej-, stvo, da so v tem šli preda- leč tudi mnogi vozniki avto- busov in kamionov. Prepriča- ni smo, da bo radar opravil svoje in da bo mnoge voz- nike resno opozoril, da na cesti niso sami. Na PREODU ZA PEŠCE Zamislimo si, da so preho- di za pešce na cestah vedno dobro označeni (čeprav je to samo želja, praksa pa druga; in se vprašajmo, kako se na iijih obnašajo pešci in kako Vozniki motornih vozil. Na splošno bi lahko rekli, da voz- ^ki motornih vozil ne upo- števajo prednosti, ki jo imajo fta označenih prehodih peš- ci. Gre namreč za primere, kadar je pešec že na preho- du. Le redki so primeri, da Vozniki vozilo zaustavijo, red- so tudi tisti, ki zmanjša- jo hitrost, kadar se bližajo Označenemu prehodu. M. B02IČ K PROBLEMU NEZAPOSLENOSTI NA NAŠEM OBMOČJU Stvari niso takšne, kot so videti število nezaposlenih večje zaradi boljše evidence Kaj sploh pomeni beseda brezposeln pri nas? Dva primera, ki pričata, da ni tako hudo, samo, oprostite, ne spet posploševati Lani je na območju, ki ga s svojim delom pokriva celj- ski zavod za " zaposlovanje, bilo povprečno vse leto oko- li 1.700 nezaposlenih oseb, ki so bile kot nezaposlene evi- dentirane pri zavodu. Zavod sam je po raziskovalni me- todi ocenjeval, da je nezapo- slenost v resnici vsaj enkrat večja. Podatki v aprilu letos pa kažejo silovit skok — evidentiranih imajo namreč že 2.567 nezaposlenih. Zanimivo je med drugim to, da je letos v začetku le- ta nekaj več nezaposlenih strokovnjakov z vzšjimi ali visokimi šolami. Nekaj več tudi takih s srednjo strokov- no izobrazbo, neznanto sicer, a vendar se zmanjšuje števi- lo nekvalificirarlih brez zapo- slitve. Za primer vzemimo Celje, kjer je trenutno brez zapo- slitve: 0 En diplomirani inženir arhitekture, 0 en inženir agronomije, % en inženir gozdarstva 9 in en profesor biologije. Poleg teh je še nekaj dru- gih, kot dva diplomirana so- cialna delavca, en ekonomist in en pravnik. Na vsem ob- močju zavoda za zaposlova- nje je 16 ljudi z visoko ali višjo izobrazbo brez dela. Mnogo več, 105 po številu je takšnih, ki imajo srednje- šolsko izobrazba. Največ je nezaposlenih ekonomskih teh- nikov (39), maturantov gim- nazije (27), elektrotehnikov (10) itd. Med tistimi, ki imajo diplo- me o opravljeni poklicni šo- li je 383 nezaposlenih. Od te- ga je brez dela okoli 70 pro- dajalcev, 57 administratorjev, sledijo jim krojači, čevljarji itd. Ljudi brez poklica je brez dela 1850, in pa 222 invalidov. Zakaj so številke letos več- je kot lani. Nezaposlenih ni več, kot jih je bilo lani. šte- vilka je večja, ker se uresni- čuje in začenja delovati do- govor, da vse prošnje, ki jih dobijo delovne organizacije neposredno, dobi zavod v svojo evidenco. Tak dogovor je bil dosedaj sklenjen z de- lovnimi organizacijami v ob- čini Celje, Brežice in Sevni- ca, z drugimi bo dogovor skle- njen v bližnji prihodnosti. Problem nezaposlenosti je pri nas v bistvu nerešen. Ne moremo se strinjati s tisti- mi, ki pravijo, da 3 odstotki nezaposlenih od števila aktiv- nega prebivalstva ni noben hud problem. Kdor je neza- poslen in zares nima drugih virov ali pa mu kopni z mu- ko prihranjeno imetje, ta je ogrožen in zanj je problem več kot hud. Je pa po drugi strani tudi res, da ljudje niso priprav- ljeni vzeti vsaj začasno kakš- no delo, ki se ne sklada po- vsem z njihovo kvalifikacijo, z željami kje, ob katerem ča- su naj bi delali. Taki ljudje najbrž niso ogroženi, našli jih boste, kako povečujejo dohodek kakemu privatnemu obrtniku ali podjetniku, prid- no vlečejo podpore in čakajo na najugodnejšo priložnost. Enkrat bi bilo treba jasno opredeliti, kaj pomeni bese- da nezaposlen, ali vključuje tudi tiste, ki si delo sprebira- jo, ali pa samo one, ki jim de- lo pomeni življenjski obstoj? J. KRAŠOVEC Iz jeseniške železarne so sporočili v Celje, da nujno potrebujejo vsaj 20 krepkih fantov ali mlajših mož. Vse da je preskrblje. no v Jesenicah, od stano- vanja do prehrane. S teško muko jih je celjski zavod zbral devet, ki so bili pripravljeni iti v Jesenice ... ... Ko je bil z usluž- bencem zavoda pri perso- nalnem referentu, da bi se pogovorili, jih je osem naenkrat pobralo šila in kopita. Zakaj? Uslužbenka v »kantini«, kjer so čakali je poveda- la, šli so zato, ker so zvedeli, da v železarni ni- kjer ne smejo piti alko- holnih pijač, vključno pi- vo, da so na razpolago le brezalkoholne pijače??? Prišla je in se tiho pri- tožila direktorju zavoda, da ji uslužbenci ne dajo redne zaposlitve, šivilja je in ker ji je opešal vid, bi bila rada snažilka. Prostega delovnega me- sta snažilke ni. Ponudili so ji, da bi za- časno šla h kombinatu in opravljala lahka poljska dela, kot je privezovanje hmeljskih poganjkov na žice, delo, ki bi ji vrglo precej več kot dohodek snažilke. Ne, odklonila je??? Na Dolgem Polju (I) — ali po domače južno od Deč- kove ceste in desno od Kersnikove v smeri proti severu — je bilo te dni dokončano otroško igrišče pri dveh stol- pičih nasproti stadiona »Kladivar«. Igrišče je bilo večji del financirano iz prispevka za urejevanje mestnega zem- ljišča, ki so ga v tem okolišu plačali samo stanovalci teh dveh blokov. Vendar igrišče je bilo na istem kraju pred- videno že v ureditvenem načrtu soseske in pa stanovalci obeh novih stolpnic tudi menijo, da bi bilo nehumano, če bi igrišče ne bilo javno za vse otroke iz soseske. Res pa je, da bi bilo prav, če bi starši otroke primerno po- dučili, da je vstopnica na igrišče lepo obnašanje in čuvar nje naprav, zelenic in nasada. (Foto: J. Kr.) Nov veter v trgovini Prinesla ga bo Tehnomercatorjeva veleblagovnica Priprave na gradnjo vele- blagovnice trgovskega podjet- ja Tehnomercator v Celju so v polnem teku. Odločitev te- ga celjskega kolektiva za so- dobno maloprodajo po siste- mu veleblagovnic je vzbudila veliko zanimanje med potro- šniki in trgovskimi delavci. Nova veleblagovnica ob Gub- čevi ulici pomeni za Celje in potrošnike veliko pridobitev. To bo objekt, ki bo vzbujal pozornost ne samo zaradi ve- ličine, marveč tudi zaradi gradbene zasnove. Na pročel- ni strani proti Gubčevi ulici bo velika površina, pokrita z aluminijem in na njej velika črka T, kot zaščitni znak Tehnomercatorjevega kolekti- va. Zanimiv bo glavni vhod v veleblagovnico, ki se bo v ča- su, ko bo trgovina zaprta, spremenil v veliko izložbo. To bo pravzaprav gibljiva iz- ložba, ki jo bodo pripravili že prej in zatem zapeljali v glavni vhod. Prodajni prostori bodo v prvi fazi urejeni v štirih nad- stropjih oziroma v kleti in treh nadstropjih nad njo. V kleti bodo razstavili zlasti gospodinjske stroje, električ- ne naprave, steklo, porcelan, keramiko in podobno. V pri- tličju bodo prodajali izdelke domače obrti, pisma, revije, šolske potrebščine, bonbone, kavo, čokolado ... Tu bo tu- di cvetličarna. V prvem nad- stropju bo otroška soba. Za- to bodo mamice brez skrbi nakupovale v trgovini, kajti najmlajši bodo medtem v varstvu. V prvem nadstrop- ju bo med drugim tudi mod- ni oddelek, pa menjalnica x informativno službo. V novi veleblagovnici bo tudi hitra popravljalnica čevljev in dru- go. Poseben prostor so na- menili za bife, ki bo imel teraso ter bo odprt tudi te- daj, ko bo veleblagovnica za- prta. Tehnomercatorjeva vele- blagovnica bo imela lasten agregat, ki se bo vključil av- tomatično, če bo slučajen iz- pad električnega toka. Skrat- ka, gre za veliko trgovsko hišo, v kateri bo moči kupi- ti vse in ki bo prinesla nov veter v celjsko trgovino. M. B. Zaenkrat je ob Gubčevi ulici še parkirni prostor, toda že jeseni se bodo avtomobili umaknili novemu gradbišču. Tu bo zrasla prva T<^hnomercatorjeva veleblagovnica. (Foto: M. B.) NAŠ RAZGOVOR: Spodbuditi pestrost dela Pomenek z Magdo Kočar je vo o delu in nalogah krajevnih skupnosti Pri občinski konferenci SZDL v Celju je bila kot stalna oblika dela ustanovljena tudi sekcija za ko- munalno samoupravo, ki ji predseduje Magda Ko- čarjeva. Glede na to, da je večji del svojega dose- danjega dela posvetila krajevnim skupnostim, smo tovarišico Kočarjevo zaprosili za razgovor. Na vprašanje, kako je sek- cija zastavila svoje delo, je tov. Kočarjeva povedala, da je naloga sekcije poglobljeno in tekoče spremljanje razvo- ja in družbeno politične pro- blematike na področju ko- munalne smouprave, s tem pa tudi, da analizira delo od- bornikov in poslancev kot nosilcev samoupravnih funk- cij na področju komunalne- ga urejanja. Sekretariat sekcije je do- slej posvetil glavno pozornost problematiki krajevnih skup- nosti, zlasti pa financiranju lokalnih potreb. Poleg tega je sekcija spodbudila krajev- ne skupnosti k sestavi pro- gramov za akcijo »Leto kra- nih skupnosti«, ki traja maja 1967. do septembra 1968. leta. — Omenili ste financiranje krajevnih skupnosti. Kako ste se lotili tega vprašanja? — Sprejeli smo točkovni sistem za dodelitev sredstev iz občinskega proračuna za redno dejavnost skupnosti. Osnova za to sta bili: števi- lo prebivalcev in površina krajevne skupnosti, kot ko- rekcijska faktorja pa tudi oddaljenost sedeža krajevne skupnosti od sedeža občine in pa največja oddaljenost vasi od sedeža krajevne sku- pnosti. Tak način financira- nja so osvojili tudi predsed- niki svetov krajevnih skup- nosti, občinska uprava pa je dolžna, da dela, ki jih krajev- nim skupnostim nalaga s svojega področja, posebej fi- nancira. S sredstva, ki jih dobijo krajevne skupnosti za redno dejavnost je krita le administracija in osebni do- hodki zaposlenih, najemnina za poslovne prostore pa je priznana posebej v dejan- skem znesku. Poseben problem je bilo financiranje komunalne de- javnosti krajevnih skupnosti. Na posvetu s predsedniki kra- jevnih skpnosti smo se do- govorili, da bo šlo od sred- stev proračuna za vzdrževa- nje krajevnih cest 100.000 ND, za ureditev vodovodov 186.560 ND, za ostalo neko- munalno dejavnost 36.000 ND in za rezervo 20.340 ND. Po vsem tem bodo krajev- ne skupnosti dobile letos skupaj 3,5 odst. več sredstev kot lani, za komunalno de- javnost pa 11,39 odst. več kot v 1967. letu. Seveda pa to ni edini vir financiranja krajevnih skupnosti pa tudi višina odobrenih sredstev ni v skladu s programom del, potreb in želja, ki so jih na- kazale krajevne skupnosti. Spričo tega smo se dogovori- li, da programi del za letoš- nje leto ostanejo kot triletni programi krajevnih skupno- sti. Na ta način bodo odpad- le vsakoletne preveč živah- ne debate o financiranju kra- jevnih skupnosti. Zato bomo 1971. leta podoben program sestavili za naslednje obdob- Ije in pri tem upoštevali tu- di dela, ki se financirajo iz drugih virov in ne samo iz proračuna. — Kako ocenjujete delo krajevnih skupnosti? —- Razen nekaterih, ki so posegle tudi na področje otroškega varstva in socialnih služb, se večina krajevnih skupnosti v glavnem ukvarja s komunalnimi vprašanji. Se- veda bo treba pri vseh za- gotiviti celovitost in vso pe- strost delovnega programa, hkrati pa s sistemom financi- ranja spodbuditi občane, da sodelujejo pri urejanju skup- nih problemov. — In prihodnje delo sekci- je? — Predvsem področja sa- moupravljanja, to pa je delo voljenih organov-odbomikov in poslancev. Analizirali bo- mo povezavo volivci — od- borniki — skupščina in ob- ratno, zatem uspešnost zbo- rov volivcev in delovanje od- bornikov v tej samoupravni instituciji. M. Božič 25. APRILA 1968 CELJE TEDNIK 5 Posojilo ali samoprispevek? Samoprispevek je postal sinonim za reševanje proble- mov v šolstvu. Kmečki člo- vek bi dejal, da samoprispev- ki vznikajo kot gobe po dež- ju. Ni čudno, če se v zad- njem času vse pogosteje ču- jejo glasovi (posebej na zad- njih zborih volivcev), da se namerava tudi celjska obči- na poslužiti tega blagodejne- ga zdravila. Po letu 1960 je občina pri- stopila načrtnemu izgrajeva- nju šolskih poslopij, pred- vsem v osnovnem šolstvu. Z izgradnjo osnovne šole v Što- rah je bilo končano urejanje šolskih poslopij izven mesta. Ce izvzamemo kronično po- manjkanje telovadnih prosto rov, lahko rečemo, da je pro- blem šolskega prostora na tem območju zelo dobro re- šen. Saj niso redki primeri, ko posamezne šole delujejo le v eni sami izmeni. Torej stanje, ki bi si ga v mest- nih šolah še kako želeli. Po srednjeročnem planu ob- čine bi morale priti sedaj na vrsto osnovne šole v mestu. In tu izgleda, da se je letos zataknilo. Občanom Celja je že dovolj dobro znano sta- nje posebne osnovne šole — Zavoda »Ivanke Uranjekove«. zato ne gre znanega ponav- ljati, čeprav bi bila peta os- novna šola v Celju ravno ta- ko potrebna, je vendar pri padla prioriteta posebni os- novni šoli zaradi tega, ker bi z njeno izgradnjo pridobili nekaj prostorov v prvi osnov- ni šoli in tako pomaknili kri- tičnost prostorov v osnovnih šolah za nekaj časa naprej. Za obžalovati je, da se je zataknilo ravno pri posebni osnovni šoli. Poleg pomanjka- nja denarja, skušajo nekate- ri opravičevati odlaganje iz- gradnje tudi s tem. da so na- črti megalomanski in da za- htevajo okrog milijardo in pol starih dinarjev. V tej zve- zi je treba poudariti, da naj bi v Celju bila posebna šo- la, ki bi pokrivala celotne po- trebe nekdanjega celjskega okraja (za višje razrede). Za- to so idejni načrti tudi tako zasnovani. Vendar ne gre za to, da bi naenkrat realizira- li celoten načrt. Od vsega za- četka se je razumelo pod poj- mom nove posebne šole le izgradnja čistega šolskega poslopja predvsem učilnic in učnih delavnic za potrebe celjske občine. Nadaljnja iz- gradnja zavoda pa naj bi bi- la odvisna od prizadevanj še ostalih občin, v katerih bi bilo nesmotrno organizirati po. seb»-.o šolstvo na višji stop- nji. Torej ne gre za nobeno megalomanijo, ampak za ze- lo tehten in opravičljiv pred- log, ki je bil v celoti sprejet v srednjeročnem planu ob- čine. Za to šolo je torej občini zmanjkalo denarja in reši- tev naj bi bil samoprispevek. Verjetno ni potrebno po- sebej poudarjati, da je os- novna dolžnost občine, da za- gotovi normalno funkcionira- nje obveznega osemletnega šo- lanja. S tem ne mislim zani- kati dolžnosti občine na po- dročju ostalih družbenih de- javnosti. Osnovno šolo je tre- ba dati na pravo mesto zara- di temeljnosli in osnovnosti. Ce družba, še posebej kul- turna socialistična, ne more zagotoviti sredstva za nor- malno delovanje osnovnih šol, to gotovo pomeni, da se ne more sama reproducirati. V zadnjem času mnogo govori- mo o »racionalizaciji« viso- košolskega študija, kar pome- ni zmanjšanje širokih možno- sti doseganja visokošolskih kva ilikacij. To nadalje pomeni zmanjšanje možnosti za nada- ljnji duhovni razvoj predvsem kmečke in delavske mladine. Že dosedanje stanje na uni- verzi je v tem pogledu nev- zdržno, kaj šele bo. Ob tem smo zelo spretno pozabili na republiško analizo izpred dveh let o šolski mreži in kadrov- skih potrebah, v kateri je ugo- tovljeno, da bi s sedanjim obsegom in intenzivnostjo šol- stva lahko zadovoljili današ- nje kadrovske potrebe šele čez 30 let! Ce bo osnovno šolstvo in njegov razvoj odvisen od sa- moprispevka, potem kmalu ne bomo imeli več obveznega osemletnega šolanja. Ob tej priliki moram spom- niti na Marxovo shemo druž- bene reprodukcije. Pri delit- vi družbenega proizvoda se morajo najprej zagotoviti sredstva za splošne družbene potrebe (poenostavljeno) — mednje gotovo spada šolstvo — šele ostanek se deli v ob- liki osebnega dohodka nepo- srednim proizvajalcem. V tej luči se vprašanje samopri- spevka, še posebej za šolstvo pokaže v drugačni luči. Za najosnovnejše potrebe sodob- ne družbe torej morajo biti zagotovljena potrebna sred- stva, sicer je treba delitveno razmerje menjati. Ali je opravičljivo izgovar- jati se, da gospodarstva ne smemo več obremenjevati? Ob zgornji ugotovitvi po ka- drovskih potrebah, goto- vo ne! Sicer pa ne mislim, da je možna edino rešitev s povečano prispevno stopnjo. Možno je tudi, da nadaljnje delitve niso povsem v redu izpeljane. Drugo, kar se mi zdi še pomembnejše, pa je nepravi trenutek. Spomnim naj sa- mo na to, da si dejansko s samoprispevkom urejamo me- sto, da nas je letos ponovno presenetilo socialno zavarova- nje z izdatno izgubo in da v splošni gospodarski stagna- ciji, ki ima neposreden od- raz na življenjski standard občanov, ni politično spre- jemljivo pritiskati dodatno na potrošnikov žep. Z izgradnjo šolskega pro- stora pa bi morali nadaljeva- ti, sicer je nesmiselno govo- riti o otroškem varstvu, po- sebej o celodnevnem bivanju otrok v šoli. Za rešitev takega položaja/ se mi zdi še najbolj pošten takle odnos med občino in občani. OBČINA NAJ BI RAZ- PISALA JAVNO POSOJILO ZA IZGRADNJO ŠOL. S tem bi se izognili uporabi enake- ga merila za vse, ki je kri- vično pri dejanski neenako- sti. Skratka možna bi bila nujna diferenciacija, več bi vpisal tisti in tista delovna organizacija, ki več ima. Ob- čini seveda ni interesantna taka rešitev, ker je treba po- sojilo vrniti. Ce se OF ni ustrašila razpisati »poso- jilo svobode«, potem v seda- njem času ni tehtnejših ovir. Menim tudi, da se bo v doglednem času moral re- šiti problem materialnega po- ložaja občin, na kar kažejo uvodne razprave za spremem- bo Ustave. J. K. OPOZORILO Opozarjamo vse tiste hišne svete, hišne lastnike in gosp. organizacije, ki se nahajajo na področju novega okoliša za odvoz smeti, po sklepu občinske skupščine in so o tem bili z okrožnico tudi obve- ščeni, da nemudoma vrnejo izpolnjene prijavnice o površini stanovanjskih in poslovnih prostorov, pa tega še doslej niso storili. V KOLIKOR NAJKASNEJE DO 1. MAJA 1968 ne bodo prijavnic vrnili, bo podjetje po lastni oceni določilo pavšalni znesek oziroma površino. Hkrati ponovno opozarjamo, da je na določenem področju po odloku o videzu naselij in javni snagi v občini Celje odvoz smeti obvezen za vse naprej navedene potrošnike na tem področju in, da jih neprijavljanje površin oziroma oddajanje smeti ne bo razbremenilo plačila uslug, ki so bile pravilno in pravočasno ponujene. Od vseh teh občanov — zavezancev pričakujemo razumevanje, saj bi oviranje pri tem delu prineslo lahko po- sledice — eventualnih tožb in kazenskih sankcij glede neupoštevanja določb Odloka o videzu na- selij in javni snagi v občini Celje, ki predvideva obvezen odvoz smeti. Javne naprave Celje !$top! Za kolesiarje Predlog za izločitev kolesarjev, vpreg in traktorjev iz prometa na odseku ceste I. reda Arclin — Dobrteša vas , Varnost prometa na cesti L reda od Vranskega do Slovenskih Konjic je vedno bolj problematična zaradi hitrega naraščanja motornih vozil in gostega pro- meta pešcev, kolesarjev in vpreg. Prometnih nesreč je vedno več, zato je vpra- šanje, kako zagotoviti večjo varnost uporabnikov ceste. Počasnejši se morajo umakniti hitrim, zato je posebna strokovna komisija izdelala predlog, po ka- terem bi na določenem odseku ceste I. reda izločili iz prometa kolesarje, vpre- ge in tra-ktorje ter jih usmerili na obvozne ceste. Podatki, da v 24 urah mi- mo določenega mesta na Ma- riborski cesti vozi 7.832 kole- sarjev in da je bilo do 27. marca letos že 118 procmetnih nesreč, pri katerhh je izgubi- lo življenje pet ljudi, samo na tem mestnem odseku ce- ste I. reda, kažejo na nuj- nost predloga takšnega ukre- pa. Predlog, ki še ni sprejet in ga bodo že obravnavali, je kot ukrep za mnogo ob- čanov težak, vendar če bomo z njim rešili marsikatero človeško življenje, je nedvom- no potreben. OD ARCLINA DO CESTE V TRNOVLJE Na tem odseku bi za obe smeri bila obvozna pot cesta preko Trnovelj na Bežigraj- sko cesto in po Štefanovi uli- ci do podjetja Savinja. Obča- ni škofje vasi in Smarjete pa bodo lahko uporabljali tudi ceste, ki vežejo obe na- selji s cesto Arclin — Trnov- Ije — Celje. OD KRIŽIŠČA MARIBORSKE CESTE . Z VESELOVO ULICO DO LJUBLJANSKE CESTE Promet kolesarjev, vpreg in traktorjev bi s tega odse- ka preusmerili na Veselovo, Vrunčevo, Tkal&ko, Kersniko- vo, desno Jenkovo ali Obla- kovo, Ipavčevo, preko mostič- ka za Glazijo na Ljubljansko cesto. OD GLAZIJE DO MARIBORSKE CESTE Kolesarji bodo usmerjeni desno na odcep mimo Plinar- ne, nato po Malgajevi, Jurči- čevi, mimo Ojstrice, na šlan- drov trg, nato po Vodnikovi, Kocbekovi, Miklošičevi na Vrtno ulico in po Aškerčevi ulici na kolesarsko stezo ob Mariborski cesti. OD BUTELJEVEGA MOSTU PO LJUBLJANSKI CESTI Pri Butejevem mostu je ko- nec kolesarske steze, zato bi preusmerili promet na ce- sto preko Babnega, Zaloga, Arje vasi, po poljski poti na cesto mimo pokopališča v Žalcu, mimo starega Ferali- ta in trgovine Kukec na Can- karjevo preko Ložnice, Goto- vel j, Podloga in na cesto I. reda v Šempetru v Savinjski dolini. OD DOBERTEŠE VASI PROTI ŽALCU Kolesarji, vprege in trak- torji bi iz Doberteše vasi vo- zili desno za Aerom skozi Šempeter, Zgornje in Spod- nje Roje, Vrbje, mimo hme- ljarskega instituta po polj- ski poti skozi hmeljišče in preko Dobriše vasi v Petrov- ce. Od Petrove levo po p>olj- ski pKJti do Drešinje vasi in nato po vzporedni poti do Levca, od Levca naprej je ustreziia poljska pot mimo obrata Ingrada. CESTA NA POLULE Problematična je tudi ce- sta II. reda, ki vodi v Laško zaradi izredno ozkega cesti- šča od mostu preko Savinje do šole na Polulah. Kolesar- je bi s tega dela ceste pre- usmerili na pot ob Savinji. Tako predlaga odlok. Veči- noma so obvozne ceste in po- ti v redu, ponekod bodo po- trebna manjša in večja po- pravila, vendar vse samo z eno željo: zagotoviti varno vožnjo vsem uporabnikom naših cest. M. Seničar Za prometno vzgojo cicibanov v želji in naporih, da bi bila vožnja in hoja na naših cestah kar najbolj varna, bo oddelek za splošne zadeve pri skupščini občine Celje pripravil seminar za delavce oziroma delavke v otroških vzgojno varstvenih ustano- vah. Gre za težnjo, da bi se s prvimi navodili za varno hojo na cesti seznanili že najmlajši, torej cicibani v otroških vzgojno varstvenih ustanovah. Pobuda je vredna največje pozornosti, zato pričakuje- mo, da bo tudi v kolektivih vzgojno varstvenih ustanov naletela na polno razumeva- nje. V ta namen bo na vo- ljo tudi posebna brošura, po kateri bodo otroci radi sega- li, saj bo na njim razumljiv način govorila o cesti in ne- varnostih na njej. Kot vse kaže, se bodo ti seminarji začeli jeseni letos. ■M. B. Vli rudarji Gori nad premogom je pomlad, vijugava in raz- drapana cesta, ki jo je nekoč prekrival gladek as- falt, pa po strani stoječ kozolec in nova jezerca z žabami. Oglašajo se te drobne živalce, le da jih otroci v kilometer odda- ljenih stolpnicah in blokih ne slišijo. Tudi v taunu- su, ki se previdno posiba- va na razdrapani cesti proti Družmirju, ne sliši- jo petja z jezer nad pre- mogom, čisto na drugi strani, na robu premoga, drži nova cesta, sedaj še mrtva cesta, po kateri za- mišljeno podrsavajo poli- vinilasti podplati. Po tej cesti bi moralo že zdavnaj steči življenje. Pa ni steklo! Tone, Ivan, Stef in Sondi se še ne vo- zijo s šihta po tej cesti. »Da, veliko je bilo re- čenega, kako bo, da bo še več dela, da bo treba še krepkeje poprijeti vrtalni stroj in zavrtati globoko, še globlje v črnino. .. Ne rečem, saj smo poprije- li... Ni hudič, spraviti v enem dnevu na sonce 500, 600, 700 vagonov pre- moga, če so štempli po- kali in jih je teža nad njimi scefrala, smo vsaj vedeli, da delamo, da veli- ko delamo. Pozneje je za- čelo kriviti jeklene stojke in jih krivi tudi danes. O, lahko bi jih še več ukrivi- lo, če bi razširili fron- to... kot je bilo reče- no... Hudič, danes pa ne moreš s premogom nika- mor. Povsod ta umazan mazut... mazut... ma- zut.« štej je utihnil na svojem sedežu in se pre- pustil pozibavanju zdaj na levo, pa spet na desno po kotanjasti cesti nad premogom. »Saj se bo raz- klal, ta naš avtobus,« je nekdo zinil s sredine jav- nega prevoznega sredstva. V radiu so se porajale druga za drugo poskočne melodije za dobro jutro. Otroka sta s treskom za- loputnila vrata, ker se ji- ma je mudilo. Ob sobo- tah se pouk začne že ob sedmih. On in ona sta še ostala v postelji. Nista več spala; on je preveč vajen vstajati zgodaj, da bi lahko takorekoč čez noč zjutraj potegnil tja do devete. Te proste sobote! Po štirinajstih letih red- nega šihta mu ne gredo v račun, človek se sicer bolj spočije, toda ... Kar v pižami in bos je stopil na balkon in se zazrl v življenje pod seboj. Ni- kjer nikogar, kot da bi jih bilo sram ob sobotah priti na ceste. — Morda bo to celo nekoliko drža- lo, si je mislil Ivan. Sam tudi ne bi šel dopoldne ven. Naj bo mar ponosen, da dela štiri šihte v mese- cu manj, da je kar osem dni v mesecu doma pri ženi. Ivan ve in občuti, da za štiri šihte manj za- služi, ker ne smejo nako- pati preveč premoga. O, bili pa so časi, ko so sa- mi ministri pritiskali naj delajo tudi ob nedeljah in praznikih, da bo industri- ja lahko proizvajala, da bo več dohodka za vse, da bomo vsi hitreje napredo- vali. Sedaj pa Ivan gleda s svojega balkona na tuli- pane pod seboj. Kako bolj na gosto bi jih lahko po- sadili, če bi imeli več ših- tov, če bi manj postopa- li... Kaj 3 milijone ton, 5 7nilijonov ton lignita bi lahko v tem letu nakopa- li! Pa ne za štedilnike, za elektriko, za elektriko bi ga kopali. In to poceni elektriko, ker je tudi pre- mog poceni. »Zapri no balkonska vra- ta... Ivan, si slišal? Za- pri no vrata!« Počasi se je vrnil v sobo in se vse- del na rob ženine poste- lje. Potem sta dolgo govo- rila o svojih pobih; o Iz- toku in Borisu, ki se očitno nikoli ne bosta pe- hala pod zemljo za ta vsakdanji kruh. Previdno sta stopala čez suho travo ob jezeru, kjer je v tem letnem času tako čudovito mirno. Tu- rizem ob nasprotnem bre- gu se bo zučel šele čez kak mesec. Mir in dovolj časa za klepet, tačas pa ni vrag, da bo katera pri- jela. »Franc, daj no, vrži bolj ven.« Ubogal je na- svet svojega prijatelja, s katerim že osmo leto kop- Ijeta skupaj širokem odkopnem čelu. Tu sta se- daj sama Franc in Stef, v svojem svetu, v lepem sve- tu, kjer je najbolje ne govoriti o skrbeh in pri- hodnosti. Vsaka prihod- nost prinaša skrbi. Prav zares! Rdeče obarvan plovec je struja počasi zanašala proti vzhodu, kjer sta ne- koč tako rada prhutala bela laboda. Tudi laboda sta bila rada tostran je- zera, vstran od ljudi, od turizma. To slednje je svojski svet. Franc in Stef o tem svetu ne marata razmišljati, njima je to- stran jezera kar dovolj lepo; tako enkrat, dvakrat v tednu. F. Krivec OBIIAZI 6 TEDNIK- CELJE 25. APRILA 1968 Krvavi 1. maj 1886 je porodil praznik Leta, 1886 so delavci v Chi- cagu stavkali. Vodstvo prve internacionule je namreč v ti- stih časih bilo v emigraciji v ZDA, kajti programi so v Evropi po padcu pariške ko- mune tolikanj hudi, da so najprej sedež socialistične in- ternaeionale premestili v Ameriko, kjer je bila ta med- narodna organizacija tudi za- časno razpuščena. V ZDA so v strahu, da re- volucionarni val iz Evrope ne bi razširil po novem kon- tinentu, kjer se je v polnem zamahu razcvetal nov tip ka- pitalizma — monopolizem, so kapitalisti poslali nad stavku- joče policijo. 40.000 delavcev Chicaga je 1. maja demon- striralo svoje zahteve po 8 urnem delovniku. Policija je streljala, kri je pordečila či- kaške ceste, šest mrtvih, kdo ve koliko ranjenih, to je bila bilanca kapitalistične straho- vlade nad delavskim razre- redom, ki se je po vsem sve- tu zbujal k boju, k uporu. Leta 1889, tri leta po krva- vih dogodkih v Chicagu, so na prvem kongresu druge in- ternacionale sklenili, da se odtlej 1. maj praznuje kot praznik dela, praznik delav- skega razreda in mednarod- ne delavske solidarnosti. Od takrat pa do današnjih dni praznujejo delavci ta praz- nik, praznujejo ga skrivoma in v tajnosti, praznujejo ga ne- meneč se za teror, praznuje- jo ga javno in svobodno, to- da praznujejo ga vsako leto in vsepovsod . .. Praznovanje 1. maja na celjskem starem gradu leta 1929. Na posnetku so pri- padniki delavskega prosvetnega društva SVOBODA iz Celja, .društva, ki je bUo edina legalna oblika delavskega združevanja. Originalno fotografijo nam je za , objavo posodil muzej revolucije v Celju. PRAZNOVANJE 1. MAJA V CELJU V PRETEKLOSTI Konspirativni ukrepi okrajnega komisarja z nevsiljivimi vojaškimi vajami na prostoru današnje Glazije naj bi prepre- čili morebiten prihod delavcev iz žalske smeri. — Skupina šestih ljudi s po- veljnikom in trobentačem bo v pripravljenosti od 30. aprila popoldne do 2. ma- ja zjutraj- O teh in drugih ukrepih je 1890. leta poročal okrajni ko- misar Friedrich Tax tedanje- mu županu celjske občine dr. Josefu Neckermannu v obšir- nem pismu, ki ga hrani Zgo- dovinski arhiv in nam ga je z razumevanjem posredoval direktor Tone Kolšek. Tax med drugim pravi, da je »podvzel« vse varnost- ne ukrepe. Da bi preprečil prihod rudarjev iz Liboj in Zabukovce, bo (na prostoru današnje Glazije) vojaški od- delek priredil vaje, vendar tako, da ne bodo vzbudile ni- kakršnega suma v dejanski namen. Bataljon deželne bram.be naj bi zadržal de- lavce iz cinkarne v Gaber- jih in jim torej preprečil do- hod v mesto. Za ohranitev miru bosta poskrbeli tudi dve četi v obeh kasarnah, medtem ko bodo po mestu vso noč neopazno hodile tri patndje. V primeru, če bi bi- la potrebna vojaška interven- cija, mora župan za njo pro^ siti okrajno glavarstvo.. (Po nekem ukazu je namreč lah- ko vojska nudila, oboroženo pomoč le, kadar je šlo za rekvizicijo). Okrajni komisar je hkrati izrazil prepričanje, da »delavci sami ne bodo na- stopali, ker se je obrtna zve- za odločila, da jim prepove udeležbo na proslavi 1. maja, s tem, da jim zniža mezde ali jih odpusti z dela.« Kljub temu »je pričakovati, da bo- do vsaj pijančevali in lahko pride do kakšnih izgredov. Zato gostilne ne smejo biti odprte čez policijsko uro, prepovedan pa je tudi ples.« V formacije, ki morajo skr- beti za red, \ne smejo biti vključeni gasilci iz vrst de- lavcev. Skupini šestifi^ ljudi s poveljnikom in trobenta- čem, bodo, če bo to potreb- no, sporočili, da mora biti v pripravljenosti, šele 30. apri- la popoldne njena priprav- ljenost pa bo trajala do 2. maja zjutraj. Vsakršna pred- hodna obvestila o tem po sporočilu Taxa ne bi bila do- bra ker bi se lahko kaj iz- vedelo. Sicer pa ob koncu pravi, da je poskrbel tudi za okrepitev žandarmerijske po- sadke na 10 mož, od katerih bo ena skupina patruljirala v smeri proti štoram. Takšni so bili varnostni ukrepi za prvi praznik 1. ma- ja v Celju, tri leta po krvavih Mikuških dogodkih. Praznovanje leta 1897 Zgodovinski arhiv hrani prav tako pismo, ki ga je Ivan žaucer v imenu združe- ne delavske organizacije na- slovil »na slavni mestni urad v Celju«. V njem prosi, da bi urad dovolil praznovanje 1. maja s temle programom: l.l.majnik in njegov po- men — govor Filipa Ropasa v slovenščini in Benkeja v nemščini. 2. po zborovanju naj bi šla povorka po današnji Vodni- kovi in Stanetovi ulici. Trgu V. kongresa. Trgu svobode, Zidanškovi ulici, Tomšičevem trgu, Prešernovi ulici in od tod proti Teharjem in Sta- ram. Praznovanje so dovolili iz poročil pa je videti, da je mi- nilo v miru in brez vsakrš- nih incidentov. Prepoved leta 1902 Celjsko delavsko podporno- društvo je 1902. leta prosilo, da bi mu dovolili počastiti 1. maj s skupnim izletom na grad, vendar so oblasti izlet prepovedale. Ivan Gorišek in Jože Kmecl sta se pritožila in njuna pritožba je romala v Grac. Deželna vlada je od celjske mestne občine zahte- vala pojasnilo, ta pa je od- govor med drugim utemeljila s tem, da »ne more dovoliti takšnih skupnih množičnih manifestacij zaradi nacional- nih razlogov. Prebivalci Celja so vendar v pretežni večini Nemci, takšna stvar pa bi lahko zaostrila nacionalna nasprotja.« Demonstracije 1897, 1898. in 1899. leta ter dogodki z njimi v zvezi so namreč pokazali, da ne kaže dovoljevati kakšnih izzivanj. Leta 1913 Tega leta je predsedstvo deželne vlade v Oraču zahte- valo poročilo, kako je pote- kalo praznovanje 1. maja. Odgovor: ukrepi v zvezi s praznovanjem so vedno bolj strogi. Po prvi svetovni vojni Tajništvo okrožne strokov- ne komisije je 1924. leta poslalo mestnemu svetu ob- čine Celje dopis, v katerem pravi: »Glasom sklepa okrožne strokovne komisije v Celju kot pododbora Delavskega sa- veza Jugoslavije v Beogradu sporočamo, da bo delavstvo vseh panog industrije in obr- ti praznovalo svoj Praznik dela 1. maj Zato apeliramo na Vaše blagorodje, da ne dela zaposlenim nobenih zaprek pri proslavi tradicionalnega praznika delavstva vsega sve- ta Prvega Maja.« Kot kaže poročilo so praz- novanje ne samo dovolili, ampak so delavci verjetno prvikrat dotlej dobili za ta dan celo svoje mezde. DRAGO HRIBAR DELOVNIM LJUDEM CELJSKE OBČINE ŽELIJO OB PRAZNIKU DELA VSE NAJLEPŠE Občinski sindikalni svet Celje Skupščina občine Celje Občinska konferenca SZDL Celje Občinski komite ZKS Celje Občinski odbor ZZB NOV Celje Občinski komite ZMS Celje Cesta ni samo za avtomobile Predlog, da bi izločili iz prometa kole- sarje, vprege in traktorje na odseku ceste prvega reda Arclin — Drešinja vas je povzro- čil mnogo negodovanja med ljudmi, ki jim je kolo vsakodnevno prevozno sredstvo, trak- tor ali konjska vprega pa zaslužek. Razumlji- vo je, da je predlog odjeknil med ljudmi ne- gativno, vendar kaj o tem mislijo posamez- niki? Zato smo na cesti I. reda zaustavili pet kolesarjev in jih vprašali za njihovo mišlje- nje. / ALOJZ PRAH, upokojenec -— kolesar: Zakaj bi morali ravno kolesarji na stranske obvozne ceste, saj so prav tako ljudje, kot avtomobili- sti? Ce grem v mesto s ko- lesom ali peš, po pločniku ali po cesti, vedno se moram izogniti avtomobilom, ki za- sedajo prostor povsod. Ali de- lajo ceste samo za avtomo- biliste, kljub temu, da je pri nas še Izredno veliko kole- sarjev? Tudi za kolesarje bi morale bitljjfisjtel_. ___. ANDRO DUKARIC: zidar ^ kolesar: Zaradi varnosti v prometu je ukrep pravilen, čeprav se bo naša pot v služ- bo precej podaljšala. Sam se bom že navadil na nove po- ti, in mi ne bo težko nare- diti kilometer ali dva ve6, kot dosedaj, vendar pa bo to mnogo težje za starejše lju- di, ki se danes prav tako vo- zijo še s kolesi. Sicer pa je boljša daljša pot, kot pa, da je ne bi mogel opraviti! JELKA TRNOVŠEK. delav- ka — kolesarka: Mislim, da ukrep ni v redu. Sama zase lahko rečem takole: vsak dan se vozim s kolesom v službo. Peš ne morem zaradi noge. Vendar, povejte mi, ali so ceste samo za avtomobilista? Mnogo nas, žena se vozi na trg v Celje po cesti I. reda. Kako bo potem? Ali ne bi mogli urediti cest tudi za ko- lesarje in ne samo za tiste, ki se vozijo v avtomobilih? HERTA FRANC, metalor- ški tehnik — kolesarka: Kje se bomo pa potem vozili? To je oslarija! Kaj mislite, da s? kolesarju ne more muditi ravno tako kot avtomobilistu. In kljub temu se bomo morali voziti naokrog. Naj uredijo tudi steze ali ceste za kolesarje, katerih je V celjski občini še vedno v pre- cejšnjem številu. Verjemite, tudi kolesarju se zjutraj mu- di v službo ali po drugem opravku. MARTIN ANDREJAŠ, teh- nik — kolesar: Glede na to, da so udeležen ci v cestnem prometu enakopravni, je za- me to diskriminacija. Reši- tev glede varnosti v prometu je v kolesarskih stezah, ne pa v obvoznih cestah, če lah- ko gradimo hitre ceste, bi lahko imeli tudi kolesarske steze, žalostno je to, da bo- do s tem prizadeti zopet ti- sti z nižjim standardom, to- rej delavci v tovarnah. M. S. Kot vse kaže, se s kolesom vozijo danes predvsem ljudje z nizkim standardom, zato je ukrep oziroma predlog še toliko bolj pe- reč in boleč za mnoge- Težko je namreč ra- zumeti, da gre predvsem za varnost vseh upo- rabnikov ceste in ne za neko samovoljno de- janje, ki hoče dati prednost tistim, ki imajo avtomobile. Predlog zagotavlja varnost na cesti, manj nesreč in ožaloščenih družin. 25. APRILA 1968 CELJE TEDNIK 7 NA KRATKO ZA OSAMOSVOJITEV SKLADA v ponedeljek je bila v Ce- lju seja sveta za kulturo in znanost občinske skupščine, na kateri so razpravljali o finančnem načrtu sklada za letošnje leto, o prenosu knji- žničarske dejavnosti gabrske Svobode v MLK, o položa- ju kunemaitogiraf sikih podje- tjih v občini ter o tiskanju Orožnove Zgodovine Celja. Na dnevnem redu je bila prav tako ustanovitev delovne sku- pine, kd bi pripravila pred- log o osamosvojitvi sklada za kulturo. O PRAKTIČNEM POUKU V TRGOV- SKIH ŠOLAH Zveza skupnosti trgovskih šol in šolskih centrov Jugo- slavije je sklicala posvetova- nje, ki je bilo v ponedeljek v šolskem centru za blagov- ni promet v Celju. Razprav- ljali so o organizaciji in iz- vajanju praktičnega pouka v trgovskih šolah (šolah za pro- dajalce), ki nimajo lastnih šolskih delavnic oziroma pro- dajaln. KONCERT APZ TONE TOMŠIČ Celjska delavska iiniaverza bo priredila koncert akadem- skega pevskega zbora Tone Tomšič 8. maja ob 17. uri za šolsko mladino in ob 20.15 za odrasle. Koncert je bil si- cer predviden za 26. april, vendar so ga morali zaradi objektivnih razlogov preložiti. RAZSTAVA LEKSIKOGRAF- I SKEGA ZAVODA četrtega maja ob enajstih dopoldne bodo v avli nove študijske knjižnice odprli razstavo Jugoslovanskega lek- sikografskega zavoda, na ka- teri bodo prikazali vsa do- slej izdana dela. Celjski Iz- letnik namerava za to pri- ložnost organizirati posebne prevoze. PREDAVANJE B. PAHORJA Celjska delavska univerza je poleg drugih prireditev v ma- ju pripravila tudi predava- nje Božidarja Pahorja pod naslovom S Titom po Japon- ski iin ostalih neznanih deže- lah. Predavanje bo 17. maja y veliki dvorani Narodnega doma. Dramska revija V Vojniku Sodeluje šest skupin s celjskega območja V ponedeljek se je v Vojniku pričela že tradicional- na dramska revija, na kateri sodeluje šest igralskih skupin, od tega pet iz celjske in ena iz šmarske ob- čine. Revija, ki bo trajala do 27. tega meseca, ima predvsem namen prikazati dosežke amaterske gle- dališke dejavnosti, v glavnem tiste uprizoritve, ki so jih amaterji pripravili v zadnji sezoni. Letošnje gmotne težave so sicer že grozile, da revije ne bo, vendar sta prireditelja — občinska sveta zveze kultur- nih prosvetnih organizacij v Celju in Šmarju problem re- šila, s tem pa ohranila tudi kontinuiteto, ki je za tovrst- no amatersko dejavnost veli- kega pomena. V finančnih te- žavah je iskati vzrok, da je odziv iz zurmnjih občin ne- koliko slabši kot pred leti, sicer pa so posamezne dram- ske skupine tudi zaradi kri- tičnega odnosa do kvalitete svojih predstav od udeležbe odstopile. Medtem ko so na prejšnjih revijah prevladova- li predvsem domači dramski teksti, zdaj kaže, da se dram- ske družine vse bolj lotevajo del, ki jih uprizarjajo poklic- na gledališča. Od domačih avtorjev je na reviji letos za- stopan le Finžgar z Razvlino življenja, s katero je amater- sko gledališče v pojiedeljek otvorilo revijo. Prosvetno društvo Zibika se je predsta- vilo z dramo neznanega av- torja Erika, oprosti, med- tem ko je prosvetno društvo France Prešeren iz Vojnika včeraj uprizorilo Štefana Be- koffija veseloigro Neupravi- čena ura. Jutri se bo prosvet- no društvo iz Škofje vasi predstavilo z Budakovim Me- težem, v soboto pa prosvet- no društvo Zarja iz Trnovelj z verjetno najzahtevnejšo predstavo — „ Klabudnovim Krogom s kredo. Za letošnjo kot za prejš- nje revije je značilno in hkra- ti spodbudno, da jo prireja- jo v kraju, kjer je zanima- nje za predstave oziroma za delo dramskih družin izred- no, saj je dvorana vedno pol- no zasedena, poleg tega pa gre seveda pohvaliti tudi go- stitelje, domače prosvetno društvo, katerega člani so pokazali vsakokrat odlične organizacijske sposobnosti. Prizor iz četrtega dejanja Klabundovega Kroga s kredo — kitajske ljudske igre, ki jo bo v soboto za zaključek dramske revije v Vojniku uprizorilo prosvetno društvo Zarja iz Trbovelj v režiji in scenografiji Štefana žvižeja. — Na posnetku (s predstave v Trnovljah) od leve proti desnir'^V. Vidmar (čao), S. Subotičeva (Yi-pei), E. Vodeb (pesnik), A. Belak (cesar), A. Rate j (Heitang), T. Vrabl (sodnik Ča). — Kostume sta z rezumevanjem posodila SLG Celje in prosvetni servis iz Ljubljane. 3 ■v Črno bela umetnost Tince Stegovec Ob razstavi v Napotnikovi galeriji Akademska slikarka Tinca Stegovec iz Ljubljane je v zgornjih prostorih Napotniko- ve galerije razstavila 30 svo- jih grafik oziroma jedkanic. Predno bi skušal podati vsaj približno sliko o njenih de- lih, menim, da bi bilo prav slikarko najprej predstaviti. Ne zgolj zaradi formalnih ge- nerali j, pač pa zato, ker me- nim, da je Tinca Stegovec sli- karka ali bolje rečeno grafik tiste vrste, ki ji v Sloveniji in verjetno tudi v sosednjih republikah ni para. '■ / Tinca Stegovec, rojena v Planini pri Črnomlju je sli- karstvo študirala najprej pri prof. G. A. Kosu nato pa še specialko za grafiko pri prof. B. Jakcu, katerega vpliv se njenim prvencem tudi poz- na. Svoj prvotni slikarski iz- raz je skušala povzeti iz oko- lja socialno ogroženih, pred- vsem malih ljudi, ki jim živ- ljenje ni bilo naklonjeno. V tem nas nehote spominja na slikarko Kathe Kollwitz, ki je vse življenje posvetila bed- nim, preprostim in potlače- nim ljudem v borbi za nji- hov vsakdanji kruh. Tudi Tinca Stegovec daje svojim zgodnjim delom tisti noto malega človeka, ki se spričo' mestnih blokov poču-^ ti nekam osamljenega, boje- čega in zaskrbljenega. Šele v kasnejših delih. okrog 1960 je od manjših fi- guralnih kompozicij prišla k strožjim, racionalnejšim kon- strukcijam, ki človeka pri- tegnejo zaradi svoje čudovi- te, smotrno urejene kompozi- cije, na primer v delih : Pe- vec, Pred zapornicami. Pi- ranski dimniki, Tiri, Na prehodu, Beneška noč na Ljubljanici, Za plesiščem. Na obali itd. V drugi fazi svojega ust- varjanja se je Stegovčeva osvobodila teh strogo odmer- jenih spon, ki so jo vezale na njen čustveni, svet ter se posvetila zgolj tehnično pre- finjenim abstraktnini kom.po- zicijam. V svojih zadnjih delih: Sre- čanje, Prihajanje in odhaja- nje. Likovna igra. Lebdenje, Cesta, Svetlo in temno še ekd- sebno pa v grafikah Utri- nek I., H. in III. je Stegov- ševa pokazala izreden obču- tek za strogo linearno kom- pozicijo, kar daje nj'enim grafikam poseben čar. S to razstavo je Napotniko- va galerija svojemu likovno že dokaj zahtevnemu občin- stvu, predstavila in posredo- vala močno slikarsko oseb- nost Tince Stegovec, ki se je s svojimi deli povzpela v krog najvidnejših slovenskih grafikov. Kojc Viktor SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE četrtek, 25. aprila, ob 19. uri: — Jean Anouilh: EVRIDIKA. - Predpremiera. III. mladinski ve čemi abonma in izven. Petek, 26. aprila, ob 19.30: — Jean Anouilh: EVRIDIKA. — Premiera. Premierskj abonma in izven. Sobota. 27. aprila, ob 11. in 20. uri: Jean Anouilh: EVRIDIKA. — Gostovanje v Murski Soboti. Ob 19.30: Josef Topol: MAČKA NA TRAČNICAH. Gostovanje Drame SNG Maribor. Vezani abonma in izven. Pedprodaja vstopnic dan pred predstavo od 18.30 do 19.30 in na dan predstave dve uri pred začet- kom. Rezervacije vstopnic po telefonu 29-60. Petek, 3. maja, ob 15.30: — Jean Anouilh: EVRIDIKA. — I. mladinski abonma in izven. Sobota, 4. maja, ob 15.30: — Sofokles: KRALJ OIDIPUS. — 1. šolski abonma in izven. Ob 19.30: Jean Anouilh: EVRI- DIKA. Sobotni abonma in izven. Nedelja, 5. maja, ob 10. uri: — Sofokles: KRALJ OIDIPUS. — I. nedeljski mladinski abonma in izven. Torek, 7. maja, ob • 15.30: — Jean Anouilh: EVRIDIKA. — II. mladinski abonma in izven. Ob 19.30: Jean Anouilh: EVRI- DIKA. Torkov abonma in izven. Sreda, 8. maja, ob 17. uri: Jean Anouilh: EVRIDIKA. — Abonma za upokojence in izven. četrtek, 9. maja ob 19. uri: Ustinov: KOMAJ DO SREDNJIH VEJ. Predpremiera. III. mladin- ski abonma in izven. Petek, 10. maja, ob 19.30: — Ustinov: KOMAJ DO SREDNJIH VEJ. Premiera. — Presmierski abonma in izven. Koncert zbora France Prešeren že lanski jubilejni kon- cert mešanega pevskega zbo- ra France Prešeren je napo- vedal novo pomlad, letošnji koncert pod vodstvom E. Goršiča je pričakovanja po- trdil. Zbor je glasovno ubran, interpretacija umerjena. Izbor sporeda je v prvem delu ob- segal med drugim tudi Gal- lusa in Lassusa — obe kom- poziciji sta bili stilno in zvoč- no zaokroženi, dalje umetne pesmi Mendelssohna, čajkov- skega, Svešnikova in Ukmar- ja. Slednjega kompozicija In če sem samo vetru brat je zvenela prepričljivo. V dru- gem delu je bila na progra- mu narodna pesem, v kate- ri bi težko iskali višek. Mor- da je bil ta v priredbah Ker- njakove, Pahorjeve in Mirko- ve pesmi. E. Goršič je vodil svoje pevce koncentrirano, ti pa so mu disciplinirano sle- dili ves večer. Velik uspeh koncerta gre brez dvoma pri- pisati trdemu delu in študi- ju, ki ga je občinstvo v pol- no zasedeni dvorani nagraje- valo z dolgimi aplavzi. Zbor je moral pesmi ponavljati in dodajati nove. Nastop je za- ključila himnična Zdravljica. Pol^ Komornega moškega zbora tudi naši Prešernovci gojijo vrhunsko petje. A. S. S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Repertoar slovenskih gleda- lišč: 1967 — 1967. V Ljublja- ni 1967. S. 30160. Maretič M.: Finalna obra- da drva. Zagreb 1965. S. žiićaya. Marković P. J.: Strukturne promene na selu kao razul- tat ekonomskog razvitka. Pe- riod 1900--1960. Beograd 1963. S. 29984. Avtomobilske in druge dogodivščine Avgusta Kampeljca Kamp^jc je vozil kake tri ure j» je moral ves čas za- vijati levo. Ko se mu je ho- tel prikazal na desni, je mo- ral peljati daleč naprej, da bi se mu v velikem loku čimbolj približal. Sopotniki so postajali nestrpni, avto pa utrujen. —»Gospod,« je rekel me- Tianik Kampeljcu, »tale avto ni slab, kajti nekoč so delali dosti bolj trpežne avtomobi- le kakor dandanes, ampak stvar je v tem, da bi vam ga morali temeljito popraviti. Ta ima že več ko šeststo ti- soč kilometrov, to se mu vi- di, ampak kateri avto bi da- nes zdržal toliko? Pa še kar gre, kaj ne? Povem vam, da je tudi dosti bolj udoben in varen kot marsikak drug. Poglejte na primer tegale tu- le! Samo za oko! Rečem vam, da razen oblike nima nobe- nih prednosti pred temle, ki je veliko starejši. Toliko av- tomobilov, kot jih je danes, še ni bilo nikoli, ampak tudi ne tako slabih! Temule je na primer počil amortizer. Ali veste, kaj se to pravi, počil amortizer? Kdaj je prej kakšnemu avtomobilu počil amortizer? Več ko dvajset let sem mehanik in vam povem, da smo imeli^^ malo počenih amortizerjev. »Oprostite,« je rekel Kam- peljc, ki mu je bilo dovolj predavanja, »Bi mogoče ...« »Da,« je rekel mehanik. »Bodite brez skrbi. Popravili vam ga bomo, saj smo takih popravili že precej. Povem vam, da ni avtomobila, ki ga ne bi bili popravili. Ampak morali ga boste vsaj nekaj dni pustiti tu. Morda bomo našli kak rezervni del, če bo treba kaj zamenjati. Verjemi- te mi, da se boste vozili z njim še leta.« »Žal je nemogoče, da bi ga puščal tu,« je odvrnil Kam- pelje, »kajti že jutri odpotu- jem.« »Ja, do jutri vam ga pa ne bomo mogli popraviti.« »Bi hoteli pogledati samo smerokaz?« »vidim, ne dela, kaj ne? Ampak to ni tako enostavno! To je mehanizem, če se po- kvari, je veliko možnosti, kje iskati okvaro.« Pa ni bilo tako komplici- rano. Mehanik je namreč do- bro vedel, kje mora poiskati napako, sicer pa mu je Kam- peljc dal vedeti, da se tudi sam spozna na te reči, če- prav mu je nekatere tehnič- ne izraze razlagal bolj z ro- kami kakor z besedami. Ko je plačal tretjino svoje devizne kvote, je m zado- voljstvo obeh sedel v avto in se odpeljal. Mesec dni kasneje se je družina odpravila na dopust na morje. Kampeljc je vzel s sabo motorni čoln, ki ga je olimpija lepo vlekla. Na pot so se odpravili ponoči in zjutraj dosegli Reko. Vse do Cresa je šlo gladko, če ne upoštevamo rahlega zibanja na trajektu, čez katerega so nekajkrat prhnile drobne morske kapljice. Na cesti tik pred vrhom pa se je pripe- tila nevšečnost, ali kot je re- kel Kampeljc, smola. Motor- ni čoln se je namreč odpel, ker se je zlomil priključetc. Avtomolisti so meni nič te- bi nič vozili lepo mimo in še- le francoski državljan je s svojim pežojem rešil situ- acijo. Ponudil je Kampeljcu, da sede v prtljažnik in prime svoj čoln, češ da ga bo po- tegnil do Osorja. »Vi počakajte tu, dokler se ne vrnem,« je rekel Kampeljc ženi. »Sicer pa lahko tako naredimo tudi sami. Prtlja- go na zadnji sedež, jaz se- dem vanj in primem čoln, Marko pa naj vozi. Tako je!« Zahvalil se je Francozu za ljubeznivost, s tem da je od- kimal in mu z roko dal zna- menje, da njegove usluge ne potrebuje. Ker je bila pot še dolga, so se spodaj ob obali domenili, da rešijo drugi del proble- ma tako, da se bo Kampeljc pripeljal do cilja po morski poti, medtem ko m j ostanek družine nadaljuje pot z avto- mobilom. Bilo je že popoldne, ko je Kampeljc porinil v vodo svoj čoln. »Vozi počasi, Marko,« je re- kel, »saj se vam nikamor ne mudi.« Potem je pognal motor motornega čolna, toda ta ni hotel vžgali. Poskusil je dru- gič, zopet nič. Medtem je av- tomobil izginil za ovinkom. Kaj zdaj? si je rekel. Posku- simo še enkrat. Potegnil je vrvico in motor je vžgal. Ker se tod še ni nikoli vozil, ni- ti ni natanko vedel, koliko časa bo potreboval za svojo pot. Računal je, da bo do Velikega Križa vozil vsaj tri ure, kar pomeni, da ga bo dosegel še pred večerom; če bo seveda šlo vse po sreči, čoln je rezal gladino in se približeval obali na drugi strani, vzdolž katere jfi ho- tel Kampeljc voziti takole, za vsak primer, človek mora bi- ti vedno v bližini trdnih tal, še zlasti, če je pod njim glo- boka voda. Po njegovi oceni je moral biti še kakšnih de- set kilometrov od tistega Kri- ža, ko je v motorju votlo počilo. In takoj zatem še en- krat, nakar je sledilo več za- porednih pokov in je motor ugasnil. Kampeljc je hitro pogledal, kaj je in je z ža- lostjo ugotovil, da je v re- zervoarju najbrž premalo bencina. Hitro je prišel tu- di do zaključka, da mu ne preostane drugega, kakor da uporabi edino veslo, ki ga je imel in skuša priti čimprej do obale. Veslal je zdaj t desne Zdaj z leve rn čeprav je bila razdalja do cilja krat- ka, mu je vendar vzela precej časa, kajti vsak zaveslaj je čoln nekako obrnil v nasprot- no smer in je tako moral na- rediti vsaj dvakrat daljšo pot kot bi jo naredil z dve- ma vesloma. Ko je dosegel dobro, staro zemljo in poteg- nil prednji del čolna nanjo, se je že mračilo. KONEC PRIHODNJIČ 8 TEDNIK KULTURA 25. APRILA 1968 Komunisti o proračunu Pretekli teden so se konča- li sestanki aktivov Zveze ko- munistov po šolah žalske ob- čine, na katerih so komu- sti obravnavali problematiko proračuna, odnosno aktualne probleme financiranja šol- stva. Prisotni člani so na teh sestankih zelo objektivno ocenili stanje v občini na tem področju ter ponovno ugotovili, da je bilo s strani skupščine storjeno vse, da bi Šolstvo dobilo kar največ denarja. Kritike torej le niso bile ravno najbolj utemelje- ne. Med komunisti je bilo slišati prenekatero kritično pripombo na račun delitve med republiko in občino. Da so se v žalski občini glede domer sredstev za potrebe šolstva resnično potrudili, po- ve tudi podatek, da je obči- na Žalec po obsegu deleža Sredstev iz proračuna name- njenem za šolstvu (letos daje 52 odstotkov) kar na osmem mestu v Sloveniji. Ta poda- tek pa istočasno pove tudi to, da je obseg sredstev celot- nega proračuna sorazmerno majhen, ker je potrebno za šolstvo oddvajati tolikšen del proračunskih sredstev. ŽEBLJIČKA Med vhodnimi in nihalnimi vrati v poslopju, kjer ima sedež uprava skupščine občine Žalec, se na levi strani nad oglasno tablo blešči že nekoliko obledel napis: OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽALEC, URADNE OBJAVE. Nekaj mi pri tem napisu ni šlo v račun, pa sem ga zapisal v svoj notes... DELEGATI v četrtek je bila redna se- ja predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Žalcu. Na seji so razpravljali o za- ključnih pripravah na prvo- majska praznovanja. Posebno razpravo so posvetili člani predsedstva vprašanju, kdo bcKto delegati žalskih člaooi^ sindikata na letošnjem zvez- nem kongresu sindikata. Ka- kor je znano se za VI. kon- gres voli enega delegata na vsakih tri tisoč članov sindi- kalne organizacije. V sindi- kalnih podružnicah tečejo razprave o predkongresnem materialu, za katerega pa je treba reči, da prihaja soraz- merno zelo kasno. 2ALSKI PLANINCI Ni še dolgo tega, ko so na rednem letnem občnem zbo- ru podali obračun svojega de- la žalski planinci. Lani usta- novljeno društvo, je do- seglo v enem letu res lepe uspehe. V društvu je včlanje- nih 181 aktivnih planincev, ki so lansko leto pridno obisko- vali naš gorski svet. Organi- zirali so tudi 5 kolektivnih iz- letov, na katerih je sodelo- valo povprečno okoli 30 pla- nincev. Društvo si je za letoš- nje delo postavilo predvsem dve osrednji nalogi. Vključili se bodo v tekmovanja za pri- dobivanje novih članov ter si prizadevali razrešiti delova- nje tudi na ostale kraje, saj je v občini PD samo še v Zabukovici. \ova podružnica v okviru občinskega odbo- ra storitvenih dejavnosti pri Občinskem sindikalnem sve- tu v Žalcu, tečejo že dlje ča- sa intenzivne priprave za ustanovitev nove sindikalne podružnice. Ce bo šlo vse po predvidenem programu bodo imeli 12. maja ustanovni obč- ni zbor sindikalne podružni- ce tistih delavcev, ki so za- posleni v privatnem sektorju. Upoštevaje dejstvo, da so bi- li delavci doslej nepovezani, da niso imeli svoje sindikal- ne organizacije v okviru ka- tere bi lahko reševali svoje probleme, lahko predpostav- ljamo, da pomeni ustanovitev te podružnice, za delavce ve- liko pridobitev. Konkretni zaključki Predstavniki Kluba žalskih študentov so se nedavno tega sestali s predstavniki delov- nih organizacij njihove obči- ne. Na sestanku so se pogo- varjali o nekaterih aktualnih problemih na področju ka- drovanja, štipendiranja in študija študentov. Ob za- ključku so sprejeli konkret- ne sklepe, v katerih povdar- jajo pomembnost stalnih kontaktov med študenti in delovnimi organizacijami — štipenditorji. Preko sistema kreditiranja naj bi tudi v bo- doče omogočili študij najspo- sobnejšim. V zaključkih še posebej poudarjajo pomemb- nost objektivnega štipendira- nja, subjektivne kriterije za dodeljevanje štipendij pa je treba odpraviti. Delovnim organizacijam priporočajo, da o vseh razpisih za štipen- dije sprotno obveščajo Klub študentov žalske občine. Zdravstvo na tapeti Izvršni odbor občinske konference Socialistične zve- ze delovnih ljudi v Žalcu in predsedstvo občinskega sin- dikalnega sveta, sta se odlo- čila, da bosta obravnavala na skupni seji aktualno proble- matiko na področju zdrav- stva. S strani sindikalnega sveta bodo na tej tezi sode- lovali tudi člani plenuma, občinskih odborov strokov- nih sindikatov ter člani HTV komisije. Osrednja točka ob- ravnave bodo zvezne teze o predlogu sistema za zagotovi- tev osnovnega zdravstvenega varstva in zdravstvenega za- varovanja prebivalstva. Uvo- dno besedo na tem pomemb- nem sestanku bo imela MA- RIJA ŽAGAR, članica izvršil- nega odbora Republiške skupščine republiške skupno- sti socialnega zavarovanja. O ugotovitvah, oziroma pri- pombah ter sklepih tega se- stanka bomo še poročali. Taborniške uniforme Minuli teden so slovenski taborniki praznovali svoj praznik. Temu prazniku se je pridružil tudi velik praznik za tabornike žalskega tabor- niškega odreda, ki nosi ime »ZELENEGA ZLATA«. Pred- stavniki tega odreda so nam- reč odpotovali v Zagreb, kjer so za potrebe odreda kupili 20 taborniških uniform. Lep- šega darila žalski taborniki za svoj praznik verjetni niso mogli dobiti. Upamo, da jih bodo nove uniforme še bolj vzpodbudile pri njihovem de- lu in da bodo v bodoče še bolj aktivni kot so bili doslej. „OLJKA VABI!" Tov. KAREL PINTARIČ je že drugo leto gostilničar, če lahko tako zapišem, na Gori Oljki, Dom, ki je last go- stinskega podjetja v Braslov- čah je vzel v zakup. Povpra- šali smo ga, kaj ima v načrtu za letošnje leto. Takole nam je odgovoril: »Imeli bomo nekaj poseb- nih prireditev, ki smo jih or- ganizirali tudi že lani. V ma- ju bomo pripravili otvoritve- ni ples, poleti pa namerava- mo organizirati več piknikov, kjer bomo stregli vse na pro- stem, samo po sebi je umev- no, da bomo pekli tudi odoj- ka. Za jesen nameravamo or- ganizirali kostanjevo pojedi- no in puranovo večerjo. Za ljubitelje specialitete je to- rej preskrbljeno in upamo, da ne bodo udeleženci od- hajali z naše postojanke ra- zočarani —- nasprotno! Če že sprašujete o težavah, potem ste glavno verjetno že ugotovili, saj ste se pripelja- li z avtomobilom. Največja težava je cesta. Z gostilničar- jem JUGOM sva letos sama investirala v rekonstrukcijo, pomagala pa je komunala iz Žalca, ki je dala na razpo- lago traktorske usluge. Ko bo Oljka dobila solidno ce- sto bo postala prav gotovo osrednja izletniška točka, v tem delu naše doline.« STIX NA ZAGREB- ŠKEM VELESEJMU Na letošnjem spomladan- skem zagrebškem velesejmu razstavlja svoje izdelke tu- di velenjsko podjetje STIX Tokrat razstavljajo izpopol- njen tip montažnega kuhinj- skega pohištva prevlečenega z ultrapasom v beli, modri in sivi barvi. Udeležba Stixa na velesejmih jim vselej prinese uspeha, saj prodajajo svoje kuhinje v trgovski mreži po vsej Jugoslaviji. 25. APRILA 1968 ŽALEC TEDNIK S MASTODONTA NAJ BI RAZSTAVILI NA GRADU Najdba okostja mastodon- ta, predhodnika mamutov, v bližini Velenja je pred le- ti vzbudila v Sloveniji in tu- di izven posebno pozornost. Ta najdba je praktično malo- komu dostopna in si zato tu- risiični delavci v Velenju pri- zadevajo, da bi izkopanine velenjskega mastodonta, čim bo mogoče, razstavili v pro- storih velenjskega gradu. S to razstavo bi namreč Vele- nje v turističnem pomenu precej pridobilo. PODELITEV BRALNIH ZNAČK Minuli teden so v osnovni šoli v šmartnem ob Paki na svečan način podelili učen- cem Kajuhove bralne znač- ke, kar dokazuje, da se tu- di na tej šoli pisana beseda vedno bolj uveljavlja. Mla- di zmerom raje segajo p>o le- pi in zanimivi knjigi. SKUPNA AKCIJA V ŠOŠTANJU Tu se bosta v prihodnjih dneh sestala Krajevni odbor SZDL in odbor Krajevne siu- nosti, da bi na skupnem se- stanku spregovorila o neka- terih aktiialnih nalogah s p>o- dročja življenja v tem kraju. Gre za več neiirejenih zadev, ki zanimajo občane. Predloge za posamezne rešitve bodo poslali občinskemu odboru Socialistične zveze, nakar bo lO občinske konference SZDL posredoval predloge in zahte- ve za posamezne rešitve pri- stojnim službam v občini. Na ta način naj bi v območju Šoštanja posamezne zadeve uredili k&r se da efikasno in čim prej. V »CHROMMETALU« TUDI GRELNE BLAZINE Velenjsko kovinsko ix)djet- je »Chrommetal« je v svoj proizvodni program uvrstilo tudi grelne blazine za v po- stelje. Na zagrebškem trži- šču, kamor jih največ proda- jo, so ugotovUi izredno kako- vost in dostopno ceno le-teh. AKTUALNI POGOVORI MinuU četrtek so v Vele- nju in okolici televizijski gle- dalci z zanimanjem spremljali izredno aktualne pogovore predstavnikov rudnika in go- si>odarstvenikov o problemih v zvezi s premogom kot ener- getskem viru. Tako v Vele- nju kot v Trbovljah obstaja namreč v sedanji situaciji re- sen problem plasmana pre- moga. Zaradi tega je bil med rudarji, njihovimi družinami in znanci pogovor o tej temi pred televizijskimi kamerami zelo zanimiv. To je bil hkra- ti tudi prvi primer žive odda- je o taiko aktualni temi kot je premogovništvo in ener- getika na Slovenskem. P. K. PREMALO PLOČE- VINE ZA POTREBE »GORENJA« — V realizaciji letošnjega proizvodnega programa tovar- ne gospodinjske opreme »Go- renje« v Velenju utegnejo na- stati težave oz. celo zastoji v proizvodnji. Glavni razlog za to je v pomanjkanju dekapi- rane pločevine za štedilniHie in pralne stroje. Letos bi npr. potrebovali 15.000 ton take pločevine in to predvsem iz uvoza, ker pač jugoslovanske železarne ne razpolagajo z 2Sir dostnimi količinami. Blagov- ni kontingenti pa so zelo sko- pi in tako ima »Gorenje« za- gotovljenih z zahoda za zdaj samo 5000 ton dvakrat deka- pirane pločevine in z vzho- da v poznejših mesecih manj- še količine; torej vsega sku- paj 50 odst. letošnjih potreb. Dovolj dela za SZDL Iz razgovora s predsednikom občinske konference SZDL Velenje Milanom šterbanom Ko je izvršni odbor občinske konference SZDL Velenje pretresal problematiko občine, o kateri bi kazalo pokreniti tudi širšo razpravo oziroma dati oceno, je sodil, da glede na aktualnost in pomen, naj Socialistična zveza v občini razprav- lja o stanju in organizaciji zdravstva, o zdravstvenem zavarovanju in tretjič o izobraževanju. O teh vprašanjih bodo razpravljali tudi na bližnji seji občinske konference SZDL. Za omenjena tri družbena vprašanja je več raidogov, da o njih letos v velenjski ob- čini steče širša razprava v sekcijah SZ in v krajevnih organizacijah. Za prvi dve področji je več kot očitno, da sta vzbudili precej zani- manja pri ljudeh, da marsi- kaj ljudem v zvezi s stroški zdravstvenega varstva, v or- ganizaciji zdravstva, posebej pa še v zdravstvenem zavaro- vanju ni jasno. Ljudje imajo kot neposredni ustvarjalci sredstev tudi svoja mnenja k nastalemu položaju na tem področju, to tembolj sedaj, ko tudi na lastnih žepih ob- čutijo dodatna bremena na to zvrst družbene potrošnje. Širša razprava in formiranje stališč do slednjih vprašanj v okviru Socialistične zveze in drugih organizacij kani v določenem času prispevati k drugačnemu tretmanu. Pred- vsem pa utegnejo te razprar ve podpreti tudi prizadeva- nja obeh zborov Skupščine občine Velenje za sanacijo problemov na tem področju. Kar zadeva šolstvo, je ob sedanjih pogojih le-to materi- alno rešeno, zato pa naj bi na tem področju letos posve- tili več pozornosti idejnosti pouka, kvaliteti pouka in na- grajevanju, predvsem rela- MILAN ŠTERBAN cijam znotraj koleidivov, ter samoupravljanju v šolstvu. Da bi na šolah dosezali boljšo kvaliteto pouka naj bi v ko- lektivih stimulirali tiste, ki več prispevajo v teh naporih. Delo družbenih samouprav- nih organov v šolstvu je na območju velen,^ke občine zad- nje obdobje manj napredova- lo kot na drugih področjih. Ti organi bi se morali dosti bolj angažirati in se usposo- biti za doslednejše izvajanje politike v učno vzgojnih pro- cesih. Prav Socialistična zve- za bo morala tu pomagati k oživljanju poslanstva sa- moupravnih organov v šol- stvu, ki so se doslej vse pre- pogosto lotevali zgolj vpra- šanj materialnega značaja za šole. Zadeve s področja zdrav- stva, zavarovanja in izobra- ževanja, ki bodo osnovna do- mena delovnega programa So- cialistične zveze v velenjski občini v tem letu, bodo zara- di aktualnosti in specifike za- htevale tudi nekoliko širših ocen. V zdravstvu in zavaro- vanju so nekatere stvari, ki jih samostojno v občini ni moč povsem zadovoljivo ure- jevati. Na tem področju so potrebne nekatere širše, si- stemske rešitve. Občinska or- ganizacija SZDL bo na osno- vi javnih razprav v teh me- secih skušala zbrati mnenja in predloge na osnovi stvar- nih razmer ter jih bo posre- dovala višjim organom. F. KRIVEC Iz okolice Šoštanja. — (Foto: V. Kojc) Vpis tudi brez osemletke v rudarskem šolskem cen- tru v Velenju so že doslej iz- jemoma vpisovali v 1. raz- red poklicne šole za rudarje mlade fante, ki niso imeli končane osemletke. V to so jih namreč silile razmere. Med mladino je precej fan- tov z nedokončano osnovno šolo, ki se nimajo kam vklju- čiti, razen tega pa med tisti- mi z dokončano osnovno šo- lo ni zanimanja za rudarski poklic. Torej so v Velenju ravnali zelo življenjsko in omogočili zadosten vpis po tej poti. Vendar pri tem mo- ramo povedati še drugo. V šoli so hkrati omogočili mla- dim fantom, da absolvirajo program osemletke, kajti si- cer jim rudarski šolski cen- ter ne bi mogel po zakonu izstaviti spričevala o končani poklicni rudarski šoli. Od 120 mladih fantov, ki so se v poklicno rudarsko šolo vpi- sali lani, je imelo opravlje- no osemletko samo 27 gojen- cev. Toda že do I. polletja le- tos jih je 27 absolviralo 7. razred osnovne šole, nadalj- njih 24 pa osmega. Tudi letos bo RŠC vpisal v I. letnik 90 gojencev. Kan- didati za to poklicno šolo bodo morali imeti najmanj 6 razredov osnovne šole. Ra- zen tega bodo sprejeli v uk še 50 gojencev za poklic ko- vinarja in še 27 gojencev za elektrikarje. Med najaktivnejšimi Turistično društvo Velenje se zadnja leta sem lahko po- naša z izredno tvornostjo, saj je bilo na področju po- speševanja turističnih zadev v Velenju in še v nekoliko širši okolici storjenega izre- dno veliko. Posrečeno roko so imeli v Velenju tudi s pro- pagiranjem svojega turistič- nega območja. Oceno tega dela je podal tudi nedavni občni zbor Turističnega dru- štva, ki ga je več let sem uspešno vodil prizadeven upravni odbor s predsedni- kom Mitjam Lapom. Bilanca opravljenega dela je več kot zadovoljiva in za- to sodi velenjsko turistično društvo med redke tako ak- tivne turistične organizacije v Sloveniji. Propaganda, olep- šava kraja in skrb za števil- ne privlačne prireditve so tri zadeve, ki jih turistični de- lavci v Velenju obravnavajo kompleksno, zakaj vse troje pogojuje končni uspeh — večji dotok gostov v šaleško dolino. Na velenjskem območju so doslej razpolagali s približno 450 ležišči za turiste v druž- benih obratih in pri zasebni- kih. V tem letu se bo število postelj nekoliko zmanjšalo. ker so v Velenju ukinili dom počitniške zveze, ki pa tudi sicer ni bil namenjen za potencialne turiste. Lani je bilo v Velenju 12.193 gostov in skupno nekaj več kot 23 tisoč turističnih nočitev. V primerjavi za tri leta nazaj je bilo število gostov lani ne- koliko večje, število nočitev pa kar za 16 odstotkov manj- še, kar dokazuje, da ljudje manj dni prebivajo v določe- nem kraju. Tudi letos priča- kujejo v Velenju približno tolikšno število gostov. V letošnjem delovnem pro- gramu, ki ga je osvojil občni zbor, je na prvem mestu skrb za okrepitev propagan- dna dejavnosti; izdali bodo barvni prospekt Velenja v na- kladi 100.000 izvodov, s pro- pagandnim gradivom bodo sodelovali na sejmih in vele- sejmih ter razširili informa- tivno dejavnost za domače in tuje turiste. Nič manjše po- zornosti društva ne bodo de- ležne priprave za letošnje tra- dicionalne prireditve v Vele- nju, turistična vzgoja članov društva in občanov, vodni- ška služba, spomeniško var- stvo in nekateri komunalni problemi povezani s turistič- nim gospodarstvom. K. PODJETJE ZA Pn PROMET CEIJE PRAVILNO NASLAVLJANJE IN TOČ- NO PAKIRANJE POŠTNIH POŠILJK OMOGOČA HITRO DOSTAVO IN PRA- VILNO VROČITEV! OB PRAZNIKU DELA VAM ŽELIMO OBILO ZADOVOLJSTVA! KOLEKTIV PTT CELJE OBVESTILO O NOVIH CENAH ZA PTT STORITVE I. Nove cene za navadna pisma in dopisnice v notranjem prometu. Veljajo od 15. aprila 1968 Pisma din do 20 gr 0,50 do 50 gr 0,80 do 100 gr - 1,05 do 150 gr 1,30 do 200 gr i 1,55 do 250 gr 1,80 Dopisnice dopisnica 0,30 IL Nove cene za PTT storitve v mednarodnem prometu. Veljajo od 15. aprila 1968 Pisma din do 20 gr 1,25 za Češkoslovaško, Madžarsko, Vzhodno Nemčijo in ZSSR do 20 gr 0,50 za vsakih nadaljnjih 20 gr ali del te teže 0,70 Dopisnice din navadne 0,75 za Češkoslovaško, Madžarsko, Vzhodno Nemčijo in ZSSR z odgovorom 1,50 Tiskovine din do 50 gr 0,60 za vsakih nadaljnjih 50 gr ali del te teže ' 0,30 Točno frankiranje, točna dostava! 10 TEDNIK VELENJE 25. APRILA 1968 Kako premostiti mejo? v Matkovem kotu bi radi imeli vsaj maloobmejni prehod Hotenja Gornje Savinjskih j;uristićnih delavcev, da bi (jobili prehod čez mejo v Ma- tkovem kotu na Pavličevem sedlu, ostajajo še vedno sa- mo želje. Gornje Savinjska magistra- la ostaja z zaključkom v Lo- garski dolini le »cesta v žep« vse do takrat, dokler ne bo urejena gozdno gorska cesta preko Sv. duha in Oljševe oa Koroško in do otvoritve obmejnega prehoda na Pavli- čevem sedlu. Vprašanje tega prehoda se je močno pribli- žalo z ureditvijo gozdne ce- ste v Matkov kot in naprej proti Pavličevemu sedlu. To- da v zamejstvu nad željami turističnih delavcev na naši strani niso preveč navduše- ni. Sodeč vsaj po dosedanjem reševanju teh vprašanj. To je nekoliko razumljivo, saj bi avstrijska Koroška dobi- la nov ventil za izliv turi- stov na naše področje. Glede na to, da je tu še vprašanje Logarske doline, je ta skrb še tehtnejša. Kljub temu pa turistični delavci v Solčavi še niso vrg- li puške v koruzo. Menijo, da bi velik napredek pome- nila že otvoritev malo obmej- nega prehoda na Pavličevem sedlu. Ker na avstrijski stra- ni do prelaza ni ceste, bi za- mejce na naši strani vsaj ob nedeljah čakal avtobus, ki bi vozil iz Logarske na sed- lo in nazaj. Kakorkoli je ta predlog skromen in mogoče premalo utemeljen, kaže na nekaj: na začetek! Za takšen začetek pa bi bil res že velik uspeh maloobmejni prehod na Pavličevem sedlu. Vse drugo pa bi po predvideva- njih turističnih delavcev pri- šlo sčasoma samo po sebi. Toda tudi to je zaenkrat sa- mo želja, kajtd posluha je kot kaže, še vedno premalo, K sreči Gornje Savinjčani ne odnehajo hitro. js Žaga V Rogovilcu? Na zadnjem zboru voliv- cev so občani kritično spre- jeli neutemeljene obljube., ne- katerih, ki še vedno pogreva- jo ekonomsko neutemeljeno obljubo o gradnji nove žage v Rogovilcu. Kot je zaiano, je stara zgorela. Občani sicer žele, da bi na istem mestu postavili novo, modernejšo žago, vendar to ob visokopro- duktivni žagi v Nazarju ne bi imelo ekonomske osnove. Zato so menili, da bi naj na tem prostoru postavil žagar- ski obrat kakšen privatnik, in da bi tu omogočili razrez privatnega lesa. Predlagali so, da bi naj omogočili to STANKO OŠEPU. -ez V nekaj dneh bodo tudi v Lučah odprli novo sodobno prodajalno. Investitor je trgovsko podjetje Merkur. S tem bo tudi ta predel dobil trgovski lokal, ki bo za- gotovil in prihranil mnogo potovanj v druga središča. — (Foto: J. Sever) Otvoritev nove restavracije Letos mnogo obetajoče turistično leto tudi na našem področju B v GORNJE SAVINJSKI DOLINI SO OSTALE CENE GOSTINSKIH STORI- TEV ISTE KOT LANI — TOREJ NAJNIŽJE V SLOVENIJI. ■ KAŽE, DA BODO KONČNO TUDI RAZNA DRUŠTVA, PREDVSEM PA LOVCI IN RIBIČI, ZAČELA VPLETATI V TURISTIČNA HOTENJA TUDI SVOJO DEJAVNOST. ■ MED NAJVEČJE PRIDOBITVE V MOZIRSKI OBČINI SODI OTVORITEV NOVE RESTAVRACIJE, KI BO IMELA TUDI PRENOČIŠČA. O hotenjih gostinskih in turističnih delavcev v Gore- nje Savinjski dolini se občas- no mnogo govori. Žal te be- sede pogosto izzvene kot re- zultat trenutnega navdušenja, kajti doslej ravno v tem, za veliko večino zanimivih gostov neznanem turističnem ambi- jentu ni bilo moč zaslediti neke dalekosežno programira- ne politike. Veliko ljudi je še danes prepričano, da je dovolj ve- deti to, da se dobro blago samo hvali. Kako kratkovid- na politika je to, spoznava- jo zdaj končno že tudi lju- dje, ki so jo še včeraj zago- varjali. Hvala bogu, kajti ti- stih nekaj tabel ob cesti z gesli zahvaljevanja ne bodo reševiili turističnih želja. r V zadnjih desetih letih je bilo na mozirskem področ- ju narejeno in urejeno za tu- rizem toliko, kot je pomenil proboj ceste (pred sto leti) od Luč do Logarske doline. Na tem področju imamo ne- kaj objektov, ki reprezntira- jo turistične želje. K temu štejemo tudi pogoje, ki so jih na lastno pobudo in po lastnem okusu urejene kmeč- ke hiše, ki predstavljajo da- nes zopet metropolo kmečke- ga turizma. Tistega ambijen- ta, ki je vabljiv za en del in del želja nekega števila gostov. To pa priznajte, ni malo! Odločitev, da gostinci in drugi, ki se pečajo s turiz- mom, (ki so v bistvu nosil- ci) let ne bodo kljub nekate- rim odlokom in stvarnim po- gojem dvignili cen za turistič- ne in gostinske usluge, ra- zen pri ceni pijač, je toliko pomembnejše, ker kaže na dvoje: na smotrno politiko in na to, da se tudi v seda- njih pogojih da ob teh ce- nah živeti. Cesta proti Logarski dobi- va končno tisto ceno, ki je odločilna za nadaljni razvoj urizma na tem področju. Ce k temu prištejemo še nov lo- kal v Mozirju, ki bo odprt čez tri dni, lahko povemo, da smo pridobili še eden nov steber v kraju, ki bo ju- tri center za odločitev kam in kako. Seveda ob dejstvu, da bo Mozirska koča, oziro- ma Golte to, za kar jih grade. Ob seštevku vseh teh fak- torjev in ob dejstvu, da je odbor za propagando in usmerjanje turističnega do- gajanja končno začel z de- lom, to priča tudi smiselno urejen prospekt, ki bo izšel v nekaj dneh z naklado, ki bo reprezentirali; v svetu ta predel, lahko smelo trdimo, da se je turističnim hote- njem končno postavil fundi- ran temelj. To pa je mnogo ali največ, kar smo doslej naredili. Da to drži, nam ni treba imeti pred očmi šte- vilk, ki govore, da je bilo pred vojno turistično nihanje na isti ravni kot petnajst let po vojni! J. Sever V4 KRATKO PREVISOKA OBDAVČITEV V Solčavi in krajih te kra- jevne skupnosti občani meni- jo, da je 25 starih tisočakov previsoka obdavčitev za pro- vizorione žage privatnih po- sestnikov. To tembolj, ker te žage uporabljajo le občas- no in za razrez lastnega lesa. Upajo, da bo oddelek za fi- nance skupščine občine Mo- zirje prisluhnil njihovim pri- pombam. DOBILI TELEFON Občani Robanovega kota in Rogovilca so pred kratkim dobili telefonsko zvezo. Po- treben denar so zbrali obča- ni večidel sami. Tako so do- bili hitro zvezio z dolino, kajti doslej so morali v pri- merih nesreč ali bolezni v oddaljeno Solčavo. Telefon je v gostišču Rogovilec. ELEKTRIFIKACIJA ROBANOVEGA KOTA Občani Robanovega kota se trudijo, da bi omogočili električno razsvetljavo tudi na domačijah, ki so raztrše- ne po obronku te idilične do- line. Glede na dosedanje us- pehe pri podobnih akcijah lahko sodimo, da jim bo tu- di ta akcija uspela. TEŽAVE Z NAJEMNINO V Solčavi imajo člani pro- svetnega društva pKJieg dni-- gih težav še težavo s plače- vanjem najemnine za dvora- no. Kot je znano, imajo raz- na kulturno umetniška druš- tva le malo denarja potreb- nega za učinkovito delo. Sol- čavani zato menijo, da bi jim lahko širša skupnost pri tem pomagala vsaj s tem, da ne bi plačevali visoke najemni- ne za dvorano. PROTI UKINITVI — Prebivalci krajevne skupno- sti Solčava so ostro reagirali na predlog, da bi naj ukinili krajevni urad v Solčavi. Nji- hovo negodovanje je razum- ljivo saj bi po ukinitvi mo- rali izgubljati še več časa za urejevanje raznih drobnih vsakdanjih zadev. Pri tem jih moti najbolj to, da so ukini- tev predlagali mimo njih, , brez predhodnega p>osvetova- nja. —ez Lovske zffodbe, ki niso lovske'' V Solčavi so takšni lovci, da ti kar na smreko pokažejo, ti počiš in petelin pade ... Vragstgavedi zakaj smo ljudje toliko žleht, da ne re- čem nesramni, da oh pripo- vedovanju lovcev ali ribičev pogosto privzdigujemo obrvi, pa čeprav govorniki ne gesti- kulirajo z rokami. Vidite, to ni pošteno. Včasih, nekaj takih poznam, pa bi moral človek imeti v dlani leve iz- tegnjene roke sol, v desni, skriti za hrbtom pa palico... Toda vsak dober lovec vam bo prisegel na vseh 500 bo- gov, kolikor jih baje ljudje po svetu še malikujejo in ča- ste, da je bilo točno tako in niti za pedenj drugače. Kar pa streljanja tiče, ni- karte v oko, ker so potem pri nagačenju težave. Toda Solčavani so drugač- ni. To svojo trditev lahko podkrepim z dokazi. Popust- Ijivejši so. Solčavski lovci vam nikoli ne bodo zmigovali z rameni, če boste na primer trdili, da je njihovo lovišče veliko točno 3444 hektarov, ne pa tako, kot oni trdijo, da je za štiri hektare manjše. Zdaj pa dokaži! Poskušaj iz- meriti ono poč in to površi- no dodaj njihovemu lovišču pa čeprav bo prav na tisti poči stal kapitalni gams. Ne bi pa dal roko v ogenj za točnost njihovega lovišča, ker ne vem, če so upoštevali tu- df površino Potočke zijalke in škofa. Skratka, njihovo lovišče je med največjimi pri nas. V društvu je 41 lovcev in še pet, ki so častni ali neka- ko podobni člani. Vsi sku- paj pa se po marsičem razli- kujejo od ostalih lovcev. Ti- sti, ki jih pozna, to že ve. Če že ne zaradi drugega vsaj potem, da imajo v Solčavi sobo, kjer visi mnogo trofej. Tudi kapitalnih. V tej sobi ničesar ne manjka. V njej sta celo dva zaboja literskih steklenic vina, toda to samo je do nedelje, do občnega zbora. Ko vstopiš v sobo, ki je skorajda natlačena s trofeja- mi te najprej opozori nase koža kosmatinca. To je tiste- ga medveda, ki jih je dolgo natezal, dokler se ni v neki lepi mesečni noči v Javorju pod Raduho zaletel v kroglo Ludvika Podbrežnika. Potem divja mačka z Oljševe, mer- jasčeva glava, rogovi jelenja- di, gamsov in glava desetlet- nega muflona. Baje je bil nedružaben in prepirljivec, pa so ga počili. No razen te- ga jih imajo še štirinajst, pred desetimi leti pa sta pri- šla k njim prva dva. O čredi gamsov raje ne govorijo, kaj- ti teh je nekaj čez 300. Ravno danes pa jih je zno- va razburil kosmatinec. Po- klal je nekaj ovac, začeli so ga preganjati, pa jim je popi- hal v rezervat. Eno je goto- vo: danes so se že sprijaznili z izgubo lovišč, ki so zdaj rezervat pod kamniško upra- vo. Docela so se potolažili še- le takrat, ko so meje rezer- vata uspeli zrniniti na ob- ronke iznad Savinje. Niso se sprijaznili s tem, da bi meja tekla po koritu Savinje, kaj- ti kdo bi potem razsojeval, na kateri strani je obležala trofeja, če bi žival padla v vodo. To je bilo pametno in potrebno, kajti v nasprotnem primeru bi prišlo do sporov, kot je to zdaj med Lubenci in Lučani, čeprav meja ne teče po Savinji. .. Nato je tu mačka izpod Oljševe. Lep primerek s še lepšimi zobmi. Redkost, toda njenih sestra je še nekaj tam gori. Nato petelini in ruševci, rogovje gamsov in jelenov, ščetinarjeva glava, orli in druge roparice. Ne vem zakaj, toda tudi pri njih je z medvedi križ. Lani nekoč je eden izmed njih presenetil Vestra štiftar- ja v Matkovem jovševcu, ko je vodil gosta na petelina. Med prežo sta zagledala ko- smatinca, kako jima čez ra- stišče prihaja naproti. Vester ni im>el puške, gost pa samo šibre. K sreči sta malo višje pustila na preži Prodnikove- ga Gregorja. Po opozorilu ga je začel ta zasledovati, ven- dar zaman, šele pozneje je postal pozoren na vrečo pred pastirsko kočo, ki je bila do- kaj čudna. Toda po strelu jo je kosmatinec razburjeno odhlačal, verjetno zaradi uža- Ijenosti, jo je mahnil kar na avstrijsko stran. Za sabo je pustil samo dlako in nekaj krvi. Niso ga našli niti avstrijski lovci. Več sreče je imel Pavličev Karli šele čez dober mesec, ko ga je počil. Takrat so ugotovili, da je Gregor oplazil medveda pod vratom, vendar se mu je ra- na že zarasla. Tako je Vester ostal brez medveda in pete- lina, čeprav je bil baje samo enkrat brez puške. Ono, kako vodijo goste na petelina ste že slišali? To vam lahko zaupa Pušnik iz Maribora, ko ga je Podbrež- nik vodil na peteline po Olj- ševi. Ko ni bilo nikjer nič, je Podbrežnik dejal, da bi poskusila še na eni samotni smreki. Podbrežnik je Pušni- ku dejal naj meri v smreko, on pa, bo zapiskal. Ko je dru- gič zapiskal čuuuvvššš je za- slišal, kako je nekaj prifrfo- talo, nato je zagrmelo in pe- telin je — padel... Pa ostanimo pri medvedu, ki je odšel v rezervat. Baje bo, če že ni, krenil za njim tudi Herletov Joža. Mogoče pa se bosta vrnila oba. Neka- teri na tihem upajo, da vsak po svoji strani... J. SEVER PROBLEM Z VODO Zaradi dotrajanosti so po- goste okvare na vodovodu v Solčavi. Lani je primanjkova- lo vode tudi v trgu. To so si- cer s popravilom dveh okvar odpravili, vendar je še ved- no problem z vodo pri neka- terih gospodinjstvih. 25. APRILA 1968 MOZIRJE TEDNIK 11 \ 1 C-:: A Trn CENEJŠI POTNI LISTI Občinska skupščina Slov. Konjice je na svoji zadnji se- ji sprejela spremembo taks za potne liste in vizume. Ta- ko bo po novem treba plača- ti za nov potni list 50, za vi- zum pa 20 novih dinarjev. Pred podražitvijo — v prvem tromesečju leta 1967 — so v tej občini izdali 400 potnih dovoljenj, v enakem obdobju letošnjega leta pa 14. PO ENOLETNEM DELU Predsednik občinske skup- ščine Florjan Jančič je pred dnevi sprejel vse predsedni- ke svetov pri skupščini obči- ne. Bil je to tovariški razgo- vor po enoletnem delu in predsednik se je vsem zahva- lil za njihovo prizadevnost ter požrtvovalnost. NOVO KOPALIŠČE v Ločah gradijo prebivalci novo kopališče. Bazen, ki ga bo omogočila zajezitev poto- ka Žičnica, naj bi bil zgra- jen do konca meseca maja, odprli pa ga bodo za krajev- ni praznik. Nekaj sredstev za izgradnjo kopališča je da- la krajevna skupnost, obča- ni pa pomagajo tudi s pro- stovoljnim delom. DELO SKUPŠČINE Predvideno je, da bosta do poletja in skupščinskih po- čitnic še dve seji občinske skupščine. Med tem časom pa se bo sestal tudi zbor de- lovnih skupnosti, ki bo raz- pravljal o analizi zaključnih računov delovnih organizacij v preteklem letu. SREČANJE PARTIZANOV Trinajsti brigadi »Mirka Dračiča« je podelila domicil skupščina v Slovenskih Ko- njicah. Zato bo tu tudi pro- slava v počastitev 25. obletni- ce ustanovitve brigade. Sre- čanje partizanov in aktivistov bo 22. julija, priprave za to veliko prireditev pa že pote- kajo. ZAOKROŽEVANJE CEN Zaradi zakona o novih ban- kovcih in kovancih, ki dolo- ča, da je treba vzeti iz obto- ka kovance za en, dva in pet starih dinarjev, bo potrebno tudi na območju konjiške ob- čine zaokrožiti cene. Tako bo verjetno kilogram belega kruha stal po novem 2,05 no- vega dinarja, kilogram črne- ga pa 1,35. BREZ LASTNIKA Nekdanjo železniško posta- jo v Zrečah ima v najemu gozdno gospodarstvo, ki pla- čuje najemnino 2Tp Mari- bor. Ta delovna organizacija pa se izogiba plačilu komu- nalnega prispevka z izgovo- vorom, da je stavbo prevzela v upravljanje občinska skup- ščina. Kdo je torej lastnik stavbe? I MANJ KINO- I OBISKOVALCEV Lani se je za 7 odstotkov znižalo število kinoobiskoval- cev v kinu »Pohorje« v Slov. Konjicah. Kljub temu je pod- jetje ustvarilo za 7,3 odstot- ka višji celotni dohodek, to pa zaradi zvišanja cen kino- vstopnicam od povprečnega 1,00 na 1,23 novega dinarja. IZGUBE Medtem ko je imelo ob koncu leta 1966 izgubo samo obrtno podjetje »Pogled« Lo- če, kažejo zaključni računi preteklega leta izgubo v ko- vaški industriji Zreče — 270 tisoč novih dinarjev, v Tapet- ništvu Slov. Konjice — 19 tisoč in v Mizarstvu »Dravi- nja« Slovenske Konjice 16 ti- soč. SKU1»ŠČINA OBČINE O KOMUNALNIH PROBLEMIH Zdaj bo šlo liilreje Občinska skupščina v Slo- venskih Konjicah je na svo- ji zadnji seji razpravljala med drugim tudi o predlogu skle- pa o določitvi stanovanjsko- komunalnega podjeija Slov. Konjice za delovno organiza- cijo posebnega družbenega pomena. S tem naj bi ta de- lovna organizacija dobila v oskrbovanje vse komunalne naprave na območju krajev- ne skupnosti Slov. Konjice. Odborniki so ob tej priložno- sti veliko razpravljali o ko- munalnih problemih v obči- ni, prav tako pa tudi o delu stanovanjskega podjetja. Po- slušali so tudi mnenje pred- sednika krajevne skupnosti, ki je povedal, da je bil svet krajevne skupnosti. Sloven- ske Konjice sprva proti pre- nosu teh pravic na stanovanj- sko podjetje. Ljudje pravijo, da .so podobno organizacijo imeli že pred dvema letoma, pa ni pokazala dovolj velikih uspehov. Predvsem pa so mnenja, da stanovanjsko pod- jetje ne bi moglo biti izvaja- lec del pri rekonstrukciji ko- njiškega vodovoda, kar bo gotovo ena najpomembnejših investicij v letošnjem in pri- hodnjih letih. Po obrazložit- vi, ki jo je podal predsednik občinske skupščine Florjan Jančič, i>a so odborniki uvi- deli, da kaj takega sploh ni v načrtu. Stanovanjsko-komu- nalno podjetje bo s komu- nalnimi napravami samo upravljalo, pa še to pod ve- likim vplivom krajevnih čini- telje v — vsa zahtevnejša de- la pa bodo izvajale za to usposobljene delovne organi- zacije. Kljub temu odborniki niso dokončno potrdili skle- pa o prenosu vseh teh pravic na stanovanjsko-komunalno podjetje. Kaže, da bo skup- ščina o tem razpravljala še enkrat in sicer takrat, ko bo- do pripravljeni vsi normativ- ni akti ter delovni program nove delovne organizacije. Na tej seji skupščine so odborniki potrdili tudi odlok o samoprispevku, ki so ga občani sprejeli 31. marca, O poteku referenduma je pove- čal predsednik štaba, tovariš Florjan Jančič, ki je dejal, da so konji&ki občani uvideli kje je iziiod za reševanje pro- blemov šolstva. I. B. OBČNI ZBOR STRELSKE DRUŽINE VITANJE Ponovno prebujenje Na občnem zboru strelske družine »Pohorje« iz Vitanja je bila udeležba zelo slaba. Tudi ob pogledu dela v pre- teklem letu so ugotovili, da le-to ni bilo rvajbolj uspešno, čeprav je bila družina pred nekaj leti zelo prizadevna. Zmanjšalo se je tudi število članov, ki jih je zdaj 41. Ugo- tovili so, da so vzroki neak- tivnosti predvsem v tem, ker so posvečali premalo pozor- nosti mladini. Pred leti so imeli svojo sekcijo na šoli, kjer so sodelovali pionirji — strelci. Zaradi slabe povezave z družino pa je sekcija kma- lu prenehala z delom. Redno so imeli tudi nagradno tek- movanje za zlato puščico itd. Vse to je bilo za mlade lju- di zelo privlačno, ko pa je dejavnost pričela upadati, se je zmanjšalo tudi število čla- nov. Kljub nedelavnosti dru- žine v zadnjem letu pa lahko vseeno pohvalimo dolgolet- nega predsednika Dominika Šibanca. V zadnjem letu je ostal tako rekoč sam in opravljal delo predsednika, tajnika in gospodarja. Na občnem zboru so si za- stavili nekatere naloge — na primer — izvesti tekmovanje med posameznimi člani, po- vezati se z mladinskim'akti- vom v kraju in s šolo, od koder naj bi vzgojili največ novih strelcev. - Jager USPELA PREMIERA V VITANJU v nedeljo 7. aprila je pro- svetno društvo Vitanje uprizo- rilo v Vitanju komedijo »Ad acta«. Igro je režirala tovari- šica Kravaric Vera-Marošek. Vloge pa so bile razdeljene: Karlo — Fijavž Edi, Ana — Sevšek Danica, Perogriz — Hlastec Silvo. Cvetka — Mavc Marinka, Rudolf — Ma- rinčič Oto in Milan — Ja- ger Viktor. Komedijo so na- študirali v dveh mesecih. Za- radi sodobnejše tematike je bila bojazen, da to delo ne bo tako uspelo, kot v tem kraju uspejo kmečke igre. Nedelj- ska premiera pa je dokazala, da ljudje uživajo tudi ob tak- šnih predstaimh. Sekcije pri SZDL oživele Pred kratkim je občinska konferenca SZDL v Sloven- skih Konjicah formirala pet sekcij, ki so že začele z aktiv- nim delom. Skupno z občift-^ sim sindikalnim svetom je sekcija za zdravstvo pripra- vila v sredo, 17. aprila. razpravo o novem sistemu zdravstvenega zavarovanja. Razgovor je vodila Dolfka Boštjančič, članica Republi- škega''Sifeta>^S. Razprava o eh vprašanjih je pokazala, da občane problematika zdravstvenega zavarovanja ži- vo zanima, predvsem pa pre- dvideni novi zakon. Dogovori- li so se, da bodo o teh vpra- šanjih organiziral še več po- dobnih predavanj. Tudi sekcija za zimanja politična vprašanja je pripra- vila 23. aprila predavanje aktualnih zunanje političnih vprašanjih. Predaval je Dra go Simončič član sekcije i zunanje i>olitična vprašani pri republiški konferend SZDL. Med občani konjiške občine je vladalo tudi za to predavanje veliko zanimanje tembolj, ker gre za obravna- vo trenutno -zelo aktualnih' vprašanj iz mednarodnih od«' nosov. ZAKAJ SO VITANJČANI GLASOVALI PROTI SAMOPRISPEVKU? NEZAUPANJE ali prehitra odločitev? V Vitanju zadnje čase veli- ko govorijo o vzrokih, ki so povzročili, da se je večina ljudi tega območja odločila proti samoprispevku. Mnenja so seveda zelo različna. Pa smo tudi mi vprašali tri ob- čane, zakaj, menijo, da se je vitanjsko območje odloči- lo proti vsem pričakovanjem. Marija Rupnik, gostiJničar- ka, Vitanje: »Med ljudmi se je že pred referendumom ši- rila govorica, da bodo naj- prej uredili šole v ostalih krajih in šele nato v Vita- nju. Ce bi bili z deli začeli takoj, bi bil rezultat referen- duma čisto drugačen. Ljudje so imeli še vedno pred očmi primer z zadrugo, ki je pro- dajala vitanjsko zemljo, de- nar pa zbirala v Slov. Konji- cah. Pa tudi prispevna stop- nja za samoprispevek ni bi- la dobro določena. Najbolj so obremenili nas, obrtnike. Mi- slim, da bi odstotek ne smel biti za vse enak, temveč raz- ličen — odvisen od višine dohodka. Vlado Fric, učitelj, Vitanje: »Ljudje si niso bili na ja- snem, za kaj pravzaprav gre. Cas med zborom volivcev in referendumom je bil prekra- tek, pa tudi na voliščih bi bili morali z ljudmi več go- voriti. Kakor sem povzel iz razgovora ob tej priložnosti, bi kmetje bili rajši dali svoj prisF>evek enkrat in to v ma- terialu. Na volivce pa je ne- posredno vplival tudi primer prodaje zadružne zemlje Vitaniu.« Karlina Rošer, kmetica. Pa- ka: »Predvsem mislim, da je svoj delo spet ,dobro' opra- vilo nekaj hujskačev, ki so potegnili za sabo vse tiste, ki sami nič ne mislijo. Potem je treba povedati, da ljudje niso prav verjeli, če bodo res najprej popravljali vitanjsko šolo. širile so se govorice, da bo zadnja na vrsti. Tudi od- stotku niso povsem zaupali, saj so se bali, da se bo leta čez leta zvišal. Prej bi bili pripravljeni prispevati po- vsem prostovoljno, morda en- krat v letu, pa naj bo v ma- terialu,. ali pa-v denarju. Sli- šati je bilo tudi nekaj na ra- čun predrage propagande, to- da, ljudje, ki hočejo biti pro- ti, najdejo tudi tisto, kar ni resnično .. .« To so bila tri mnenja. Mor- da bi dobili tudi od drugih občanov podobne odgovore. Ljudje so namreč zagotavlja- li, da za šolo v Vitanju vedno radi prispevajo. To jim lah- ko verjamemo, saj so to že večkrat storili. Referendum pa je bil zanje povsem nova oblika odločanja o določenem problemu. Vemo pa, da se ljudje vsemu, kar je novo, običajno upirajo, ali pa tisto vsaj nezaupljivo ocenjujejo, posebno še, če dvomijo, da bo to, o čemer odločajo res koristilo njim, v našem pri«, meru njihovim otrokom<. Uspeh je torej odvisen od zau|>anja. Tega zaupanja p>a v Vitanju ni bilo, kajti — ta- ko pravijo ljudje — imeli so slabe izkušnje iz prejšnjih let. JAVI Na zares lepi makadamski cesti — če kdaj ne boste vedeli, kam z avtomobilon} na izlet, vam ne bo žal, če se boste odločili zanjo — ki pelje iz Rakovca proti Vitanju, so nam zaprli pot delavci gozdnega obrata Vitanje, ki so nakladali les iz tamkajšnjih gozdov. Med tem opravilom jih je ujel tudi naš objektiv. (Foto: T. Burnih) 12 TEDNIK j SLOVENSKE KONJICE 25. APRILA 1968 LANSKI USPEHI NISO POSEBEJ SPODBUDNI Ziiio do zrna, kamen Prvo bo potrebna večja gospodarnost, potem pa še marsikaj 0 gospodg.rskih uspehih nasploh in posamič v letu j9(j7 smo že dosti pisali in zato tokrat ne bi po- javljali dejstev, četudi je treba priznati, da je bila tokratna analiza gospodarjenja na seji skupščine zares podrobna in pregledna. Jz celotnega pregleda lah- povzamemo zaključno ^eno, da je občina sicer do- jegla napredek, saj dokazu- je" večjo proizvodnjo, več- j družbeni proizvod in na- rodni dohodek, nikakor pa ^ zadovoljiva ekonomičnost, jiazadovanje akumulacije za razširjeno reprodukcijo, manj- ja zaposlenost, upadanje tu- jističnega prometa in izvoza. Bolj zanimiva trenutno — 58j smo že skoraj sredi leta ^ je perspektiva, ki jo dovo- ljujejo lanski rezultati. Sku- paj s poročilom je skupščina sprejela tudi nekaj i>omemb- nih načel, ki bi jih morale upoštevati gospodarske orga- nizacije, če bi hoteli uresni- čiti predvidevanja letošnjih gospodarskih dosežkov. Ob doslednjem uveljavlja- nju teh načel in ob nekakš- nih tržnih pogojih bi pove- čali družbeni bruto proizvod za 5 odstotkov (273 milijo- nov dinarjev). Tako bi pove- čali družbeni proizvod in na- rodni dohodek za 4 odstotke; narodni dohodek bi bil pot-j lej 125 milijonov dinarjev ali 6800 dinarjev na prebivalca. V zapDSlovanju, ki je lani ves čas nazadovalo, tudi le- tos ni mogoče računati z na- raščanjem, prej z nazadova- njem, predvsem v rudarstvu in gradbeništvu, medtem ko se v negospodarskih dejavno- stih število zaposlenih verjet- no ne bo spremenilo. Zato- rej bo potrebno povečati produktivnost od 5 do 7 od- stotkov, če bodo hoteli ures- ničiti napovedani narodni do- hodek. Skladna z zahte%X) po večji produktiTOOSti dela je nuj- nost izobraževanja, kajti struktura delovne sile sploh ni zadovolji\'a. Možnosti iz- obraževanja so številne, de- loTOe organizacije pa naj bi izbrale najbolj ustrezne in učinkovite. Ob takem razvo- ju je mogoče pričakovati, da bo rast osebnih dohodkov letos še bolj uravnana s pro- duktivnostjo. V povprečju pričakujejo osebni dohodek okoli 870 dinarjev, to je za : štiri do pet odstotkov več kot lani. Posebno poglavje je tudi iz- voz, ki je bil lani slabši od izvoza v letu 1966. Četudi predvidevajo, da bo letos za tri do pet odstotkov večji od lanskega, še vednd ne bo za- dovoljiv, a kaj več je ob moč- ni mednarodni konkurenci težko pričakovati. O načrtih v posameznih dejavnostih gospodarstva to- krat ne bomo podrobneje pi- sali, ker nameravamo napove- di skupščinskega poročila pri- i mer jati z dejanskimi zdajš-J njimi uspehi v posameznih i delovnih kolektivih. H. SAVODNIK; RAZPISI IN IMENOVANJA Na predlog komisije za vo- litve in imenovanja je skup- ščina na seji razpisala delov- no mesto za načelnika oddel- ka inšpekcijskih služb. Z re- organizacijo občinske upra- ve je to delovno mesto pK)- stalo nujno, a zdajšnja za- sedba v teh službah dopušča možnost, da bo prevzel dolž- nost kateri izmed zdajšnjih uslužbencev. Skupščina je zatem razre- šila občinskega sodnika Milo- ša Blagotinška, ki je bil ime- novan za sodnika okrožnega sodišča v Celju. Za novega predstavnika v svetu kolekti- va za rehabilitacijo invali- dov v zdravilišču Laško so imenovali Rudija Pušnika in razrešili dosedanjega pred- stavnika Avgusta Pinterja. Imenovali so še strokovno komisijo za pregled zaključ- nega računa prejemkov in prispevkov občine Laško, ka- tere predsednik bo Marija Nerat. KONFERENCA ZK Jutri bo II. konferenca ZKS občine Laško razpravljala o idejno-političnih problemih družbenih dejavnosti v obči- ni. Posebne teze, ki so jih pripravili za to razpravo, na- čenjajo dosti živih primerov neskladnosti med potrebnimi in dejanskimi možnostmi v šolstvu, kulturi in telesni kul- turi. Teze so sicer v mnogem precej načelne, vendar vsebu- jejo spodbudne misli, kd bo- do nedvomno vplivale na pre- cej konkretno razpravo. To tri znalo premagati mrtvilo v ne- katerih dejavnostih. Iz Sedraža do nedavnega ni bilo mogoče z a\"tomobilom proti Klenovemu — Goricam, ker je bila pot med gospo- darskim poslopjem in opornim zidom pri cerkvi preozka. Vaščani so se sporazumeli s predstavnikom cerkve in raz- širili pot v cesto, za kar so morali meter in več premak- niti oporni zid v dolžini dobrih dvajset melrov. Zdaj je tod skozi že mogoče z avtomobilom, le prav visoki tovor- njaki še ne morejo, ker je napušč gospodarskega poslop- ja prenizek. Toda tudi tega namerava lastnik povišati in potem bo mogoč prevoz za vsa vozila, kar je ob priza- devni dejavnosti Sedražanov tudi nujno. Slednjič — kakor vidimo na .sliki — prihajajo sem tudi lujci. (Foto: H. Savodnik) Eden med »cehovskimi pari" Menda ni poklica, ki bi spravil tudi toliko parov pred matičarje, kot je častitljivi »šolmošterski« stan. Učiteljice in učitelji navadno začnejo svojo prvo službo, ko odraste- jo šolskim klopem, torej v cvetu mladosti. Navadno mladi učitelji tudi ne dobijo službe v šoli, ki je tik za doma- čim vogalom. Morajo kam proč, na deželo, kjer se marsi- katero poklicno tovarištvo spremeni v osebno prijateljstvo, od tu pa, če gre za žensko in moško osebo, ni daleč do ljubezni in poroke. Enega takih prikupnih mladih parov je fotografska kamera ujela pred šolo v Jurkloštru. Miro in Nada Požun sta na tej šoli od jeseni, ko se je šolsko leto začelo in to je tudi njuna prva služba. Očka drži v naročju sinčka Bojančka, kateremu je v naravi hudo všeč. Za službo v precej odmaknjenem kraju sta se odločila zaradi tega, ker sta bili prosti dve delovni mesti, ker bosta tu v miru lahko študirala izredno na višji pedagoški akademiji, pa tudi dohodek je na težjem delovnem mestu nekoliko bolj- ši. Eno k drugemu, vse to mlademu učiteljskemu paru več kot potrebno. J. Kr. ZA ASFALT NA CESTI RADEČE — SEVNICA ^Še tri milijone Za asfaltiranje ceste Rade- če—Sevnica zbirajo delovne organizacije že nekaj časa denar, = ki ga bo potrebno' vročiti v KB Celje za r^jetje kredita. Doslej so zbrali 22 milijonov SD, a potrebno bi bilo 25 milijonov. Skupščina je na seji o tem najetju posojila razpravljala in se odločila, da ga najame v prepričanju, da bodo za- mudne delovne organizacije še pravočasno prispevale de- nar, ki manjka. Odločili so se, da bodo najeli 500.000 ND posojila, kar bodo odplačeva- li z letnimi obroki po pet mi- lijonov, zadnji obrok pa bo- do odplačali z oročenimi 25 milijoni vred. Tako lahko kmalu pričaku- jemo zadnji del asfaltne po- vezave v smeri proti Zagrebu, četudi to ni celovita rešitev. Odborniki so namreč povpra- šali, kaj bo s cesto od Celja do Rimskih Toplic, ki je po zimi hudo opustošena. Zvede- li so, da bi bil cestni sklad SRS pripravljen dati 114 mi- lijonov dinarjev, če bi tudi občina prispevala 30 milijo- nov dinarjev. Toda načrti občine, da le- tos do občinskega praznika uredi ceste v mestu, ne do- pušča tega prispevka in tako bo verjetno ta cesta do na- daljnega ostala nekaj slabša, četudi so te dni vse večje luknje na cesti zakrpali. H. S. Turizem pod drobnogledom v občinskem gospodarskem potencialu nima turizem kdo- ve kako visokega deleža, a še ta je bil lani manjši kot v le- tu 1966. Na sezono so se si- cer lani dobro pripravili, a obis:^ je bil manjši. Četudi odštejem zmanjšanje v zdra- vilišču in govorimo samo o dejanskem turizmu, odkrije- mo zmanjšanje obiska (razen v Radečah) za kakšnih 8 pro- centov in zmanjšanje nočitev poprečno za 16 procentov. Torej manj gostov, ki so se zadržaii v občini še manj ča- sa. Ce odštejemo zdraviliški tu- rizem, kateremu sicer lahko očitamo prepočasno preusme- ritev na pridobivanju tujcev, lahko rečemo, da si v Laš- kem prizadevajo — in ta na- čela so potrdili vnovič tudi na nedavni seji skupščine obči- ne — da bi izoblikovali ustre- zno turistično mentaliteto prebivalstva, turističnih in go- stinskih delavcev ter ustrez- no uredili okolje. Vsa ta načela bi morali ob tolikokratnem ponavljanju že zdavnaj uveljaviti, če bi to resnično hoteli. A tokrat bi izrekli samo pomislek o ce- stah in turističnem razvedri- lu. V Laškem bodo sicer le- tos asfaltirali nekaj cestnih odsekov, a bistven bi bil do- voz v Laško in zatem števil- ne cestice v okolico, ki je konfiguralno idealna za izlete. Pa razvedrilo. Morda je na- pak, da skušajo vsa prizade- vanja strniti le okoli dveh ve- likih letnih prireditev, ki sta dragi in verjetno finančno ne- učinkoviti, namesto da bi f>o- skrbeli za varstvo drobnih in cenenih, toda mikavnih, pri- reditev v okolici. To je le mi- sel, morda kdaj drugič kaj več. H. SAVODNIK CENEJE V TUJINO Po odloku, ki ga je spreje- la skupščina bodo poslej tak- se za podaljševanje potnih listov znatno manjše, vendar enake kakor v sosednjih ob- činah. Za potovanje v deže- le, kjer ni potrebna viza, bo treba plačati 50 ND, za deže- le z vizami pa še 20 ND. Po podatkih je iz občine odšlo v tujino zares privatno letos komaj okoli 30 občanov. Obilo zadovoljstva Mi delovnim ljudem za praznik dela ELEKTRO CELJE NA NEDAVNI SEJI SKUPŠČINE JE BILA BOLJ SLABA UDELEŽBA Dr. Pečar izvoljen Odborniki so najprej voli- li novega poslanca za social- no-zdravstveni zbor SRS.Kan-, didiral je dr. Samo PečarJ' zdravnik iz Rimskih Toplic, ki so ga navzoči soglasno izvolili. Po razpravi o lanskih go- spodarskih uspehih in mož- nostih, ki jih ima občina le- tos, so razpravljali še o uspe- hih oziroma neuspehih turiz- ma, sprejeli odluka o premi- jah za kravje mleko in gojit- venih območjih črnega ribe- za ter zelenega bora, potrdi- li predloge komisije za imeno- vanja in še nekaj drugih skle- pov. Odborniki so terjali tudi odgovore na nekatera vpraša- nja, kar so deloma rešili sproti, deloma pa preložili pojasnila na prihodnjo sejo. NA KRATK« > »KDO NAJ PRODAJA SEMENA?« Pod tem naslovom smo 11. aprila objavili notico, ki nanjo odgovarja trgovsko podjetje ))MERX«: Trgovsko podjetje »]V1ERX« Celje prodaja v svojih poslo- valnicah le tisto blago, ki ga sme prodajati v skladu z registrirano dejavnostjo. Ta- ko je registrirana tudi de- javnost prodaje semenskega blaga in je nerazumljivo, za- kaj pisec članka »Kako naj prodaja semena?« poudarja, da lahko podjetje prodaja le blago, za katerega proda- jo je registrirano in dvom- ljivo izpoveduje, da »MERX« ,bojda ni registriran za pro- dajo semen'. V nadaljevanju dopisa je opozorilo, da je register go- spodarskih organizacij in obra- tov pri okrožnem gospodar- skem sodišču v Celju javna knjiga, v katero ima vpogled vsak občan in da bi se mo- ral pred objavo osebno pre- pričati o registraciji, ki je za- vedena na registrskem listu št. 2, zvezek IV, stran 6 na- vedenega registra. Priznam, da se o tem ni- sem prepričal, kajti zame osebno to ni bilo bistveno. Odgovor »MERXA« pa bo verjetno zadovoljil volivce v JurMoštru, Vrhu, Brezi (in morda še kje), ki so o fem razpravljali na zborih obča- nov hkrati z organizacijo pro- dajne mreže v občini Laško. HERBERT SAVODNIK SEDRAŠKA MALA ŠOLA Tudi v Sedražu so letos uve- dli malo šolo, ki jo obiskuje vseh 16 bodočih šolarjev. Za 70-urni program bodo starši prispevali p>o 3000 SD za šo- larja. Mladi šolarčki prihaja- jo redno in radi v šolo in vsi starši so bili takoj soglas- ni z uvedbo male šole. TUDI V JURKLO- ŠTRU ELEKTRIČNA SIRENA Gasilsko društvo v Jurklo- štru se je na nedavnem ob- čnem zboru odločilo, da za- čne zbirati denar za nakup električne sirene in voza za prevoz motorne brizgalne. Ob- čani so podprli prizadevnost gasilcev in doslej še ni nih- če odklonil prispevka. Tudi občinska gasilska zveza v La- škem je zagotovila, da bo pri- spevala toliko denarja, kolikor ga bodo zbrali v Jurkloštru. Ce bo vse f>o sreči, se bo si- rena oglasila za krajevni praz- nik 9. junija. (-ko) MORDA PA LE BO Vse kaže, da so se lotili ureditvenih del v okolici sa- mopostrežne trgovine »Merx« v središču mesta. Lesno opo- ro sosednje hiše bo zamenjal beton in če bodo zatem ure- dili tudi vse drugo, bo ime- lo Laško v sezoni kotiček, ki bo lahko všeč domačinom in letošnjim turistom. TURISTIČNO DRUŠTVO PRE- VZELO MUZEJ že na seji skupščine 29. marca so na lastno željo raz- rešili dolžnosti vodje muzej- ske zbirke dr. Arnolda Perna- ta. Na zdajšnji seji so pre- nesli skrb za muzejsko zbir- ko turističnemu društvu v Laškem. To odločitev ute- meljujejo s pomembnostjo, ki jo ima zbirka v turistični dejavnosti. O sofinanciranju — skladno s širšim namenom muzejske zbirke — bo obči- na sklenila posebno pogodbo s turističnim društvom, to pa bo moralo voditi muzej- sko zbirko po zakonu o mu- zejih. Neposredno skrb za urejanje zbirke naj bi prevze- la prosvetna delavka. APRILA 1968 LAŠKO -TEDNIK 13 NE NA KNEŽEVCU v TV-15 je .zapisano, da bo razstava, ki so jo ob ob- letnici smrti Borisa Kidriča pripravili v Celju v muzeju NOB, prestavljena v hišo v Kneževcu, kjer je Boris Ki- drič živel kot mladenič in po- zneje kot mlad revolucionar. To pa je neuresničljivo. Pr- vič, ker hiša še ni urejena, saj odbor za obnovo nima _dovolj denarja, drugič pa je Kneževec daleč in bi razsta- vo videlo le malo ljudi. Raz- stava naj bi bila v Rogaški Slatini, po možnosti v novi pivnici, kjer so stalne raz- stave. MAKEDONSKI UMETNIK V PIVNICI... v novi pivnici, grajeni v posebnem slogu, da se je je prijelo ime »Jurček« kot one- mu na gospodarskem razsta- višču v Ljubljani, razstavlja akademski slikar RADOSLAV ARSOVSKI. Razstava je bila odprta 13. aprila in umetni- kova dela bodo ostala tam razstavljena do 4. maja. KULTURNI DOM SO DODELILI ŠOLI v Kostrivnici imajo kultur- ni dom, ki pa je zelo pogo- sto menjal lastnike, oziro- ma skrbnike. Najbolj se zanj zavzemata kostrivniška šola in pa domače gasilsko društvo. Zadeva je naposled prišla pred občinsko skup- ščino, odborniki pa so dom dokončno dodelili šoli. Ob domu bodo sčasoma uredili tudi i>otrebna športna igri- šča, seveda bo treba poprej zemljo odkupiti. S tem da je prosvetni dom i>ostal last šo- le, Kostrivničani pričakujejo, da bo pogosteje obljuden, kot je bil doslej. \ L. Gasilci v Lesičnem SO zavihali rokave Odkar imajo v Lesičnem novo, sodobno šolo, je le-ta postala središče za vse prireditve, za sestan- ke in razna zborovanja. Ne da bi šolski kolektiv ne bil gostoljuben, toda eno drži: šola je šola in najbolje je, če ni »deklica za vse«. Zadevo so sklenili vsaj zasilno rešiti gasilci, ki že dolgo ugotavljajo, da je njihov gasilski dom pretesen. Prizidek, kjer naj bi kraljeval nesojeni gasilski avtomobil, je bil pač to kar je bil, garaža. Pred dnevi pa so lesički gasilci razdrli streho nad prizidkom. S podarjenim lesom so podaljšali ostre- šno konstrukcijo za pet metrov in v kratkem bo streha tudi že pokrita. Ko bodo spet zbrali kaj de- narja, bodo pod podaljškom najprej zabetonirali temelje, nanje pa bodo postavili zidove. Tako bodo sčasoma v Lesičnem pridobili majhno dvoranico, kjer ne bodo samo gasilske veselice, marveč tudi druge prireditve, ki jih ljudje v tem kraju radi obiščejo, če dvoranica ne bo ravno velika, nič zato, ljudi, ki se razumejo, gre veliko pod eno streho. —EC Premalo miličnikov Postaja LM v Šmarju pri Jelšah, s svojima enotama v Rogaški Slatini in Kozjem, je v preteklem letu reševala vrsto zapletenih problemov, istočasno pa se je borila z mnogimi težavami. Primanj- kuje jim miličnikov pred vsem pri Šmarju in Kozjem, kar je razumljivo vsaj za Šmarje, kjer jim manjka 5 družinskih stanovanj, da bi lahko izpopolnili delovna me- sta, V Kozjem pa imajo do- volj stanovanj na razpolago, vendar se miličniki na razpi- se ne javljajo. Poskusili so že z osebnimi vabili posamezni- kom in s štipendiranjem, ven- dar ni odziva. Kot vse kaže, bodo tudi letos reševali nalo- ge z nezadostnim številom mi- ličnikov. Služba LM je v lanskem letu ugotovila kaznivih dejanj in prometnih nesreč na področju občine, pri kate- rih je nastala materialna ško- da za 678.000 N dinarjev. Opažajo, da je bilo manj po^ škodb in smrtnih primerov v prometnih nesrečah kakor pa prejšnja leta in da so tudi kazniva dejanja v opadanju. V preteklem letu so reševali 420 primerov, od tega 133 tat- vin, 82 prometnih nesreč, 27 telesnih poškodb, 1 uboj itd. Ugotavljajo, da največ tatvin storijo Cigani, tepiharji in kla- teži. Ravno te pa je najteže izslediti, ker so zdaj tu zdaj tam posebej še, kadar prija- ve niso pravočasne. Kljub izredno koristnemu družbenemu delu pa milični- ki ne dobivajo dovolj sred- stev za modernizacijo svoje- ga dela in celo za benzin jim jih največkrat primanjkuje, zato pa zaslužijo vse prizna- nje, saj v neurejenih okoli- ščinah režujejo pomembn, naloge in pri tem jim Uos« krat ni mar prečutih prekorednega dela in cej, tveganja življenja. J. I KLEPET Z ANONIMNIM PISCEM j Stvari so takšne pa tudi drugačne...- Nadaljujem, morda pa tudi zaključujem klepet z anonimnim piscem, ki se doslej ni ponovno oglasil, da bi spodbijal ugotovitve, objavljene v predzadnji številki, ko je imela šmarska občuia svojo celo stran. Neznanec: % Kako to, da so sta- narine povsod enako po- večali, tako v starih kot v novih stanovanjih. Enako povečanje stana- rin za hajte, kjer so tla prhla in majava, okna režasta in vrata vegasta, kjer ni niti poštene ključavnice in kljuke na vratih, da jih odpira že prepih. Je tako povsod, ali samo pri nas? 9 Naj bi bilo v va- šem časniku stalno me- sto za cene. Zlasti za cene mesa. Pri mesu nas okrog prinašajo in nam prodajajo meso, ki po izgledu, morda tudi res, ne kaže, da hi živinče podleglo nožu ali elek- trični pištoli... % V Rogaški Slatini, malo iz središča pod Belvijem je bil predvoj- no učiteljski dom. Ko- mu danes pripada ne vem, vem pa to da nih- če prav ne skrbi zanj. Res so lani pokrili stav- bo, letos jfa zgradili večjo greznico ... % Zakaj, kava nima prave arome. Nekoč, ko smo jo kupovali in ku- hali je dišalo daleč na- okoli, zdaj pa nič. So- sed ne ve, da se pri so- sedu kuha kava in bi prišel »sltičajno« kaj vprašati... Novinar: • O teh rečeh bo mo- ralo dati pojasnilo sta- novanjsko podjetje, zato je tam in mora imeti vsako leto tudi občni zbor, kjer polaga ob- račun kako je gospoda- rilo s stavbami družbe- ne lastine. Če je povsod tako, nisem utegnil po- izvedovati, slišal pasem praviti, da morajo sta- narine rasti tako, da bodo ob določenem letu dosegle ekonomski ni- vo. • Cene raznih reči na trgu zadnje čase res ne objavljamo in sicer v vaše dobro. Neka bral- ka nam je odkrito po- vedala, da bi zato rada vedela za cene na celj- skem trgru, ker bi se ravnala po njih, kako naj prodaja svoje bla- go. Kar se mesa tiče — postanite vegetarianec. • Res je bil tam ne- koč učiteljski dom. Da- nes je lastnik stano- vanjsko podjetje in kot kaže, tudi sam sem ga videl, ga ne namerava- jo prepustiti projtada- nju, ker bi drugače ne popravili strehe, kar je seveda pametno, saj bi kaj malo pomagalo, če bi najprej obnovili fa- sado pod rešetasto stre- ho. Vrstni red skrbi, ki je ni po vašem, se mi zdi v redu. • Veste kaj? Imam dva predloga. Kupite si surovo nepraženo kavo in jo doma lepo pra- žite pred vsakim kuha- njem, da bo dišalo bolj kot vam je prav. Dru- go pa. Povprašajte ka- kega starega trgovca če ima morda še kaj predvojne kave? Kot kaže, v Rogaški Slatini nihče ne misli protestirati, da je zadnjič napisal, kako po- litične organizacije »spijo«, da je edina de- javnost pobiranje članarine. Res sem v za- dregi, če je to res, ali pa tega pisanja ano- nimca in mojega prerekanja z njim ne jem- ljejo resno? J. Kr. Važen politični dejavnik v občini Minuli petek so pri spome- niku žrtvam NOV v Šmarju visele zastave na pol druga. Med tem so bili v dvorani zbrani delegati organizacij združenja borcev NOV, voja- ških vojnih invalidov in re- zervnih oficirjev ter podofi- cirjev. Z enominutnim mol- kom so navzoči počastili spo- min f>etinštiridesetih članov, ki so v preteklem letu umrli, nekoliko za tem pa je delega- cija borcev odnesla k spome- niku venec. Predsedmk združenja AU- GUST ANDERLUH je v za- četku na kratko orisal delo te organizacije in pa bodoče naloge, poročilo o delu orga- nizacije in pa predlog pro- grama dela za v bodoče so delegati dobili razmnožine že na dom. Slovesen je bil trenutek, ko je predsednik občinske skupščine tovariš LOJZE LIPNIK izročil dvema zasluž- nima tovarišema odlikovanji za uspešno in požrtvovalno delo z rezervnimi oficirji in podoficirji; tovarišu FRAN- CU BUMFU in LEOPOLDU ČANDRU. Pisano poročilo predsed- nika in razprava, vse skupaj ustvarja izredno dobro sod- bo o delu združenja v obči- ni. Občina, ki skoraj vsa leži na področju partizanskega Kozjanskega, si seveda ne more privoščiti tolikšne pK)- moči bivšim borcem, kot marsikateri bogatejši kraji v Sloveniji. Na tem področju je tudd veliko problemov, ki bi jih brez pomoči republi- škega odbora težko reševali in ki še zdaleč vsi niso reše- ni. Toda kljub temu je orga- nizacija v celoti eden od poli- tičnih stebrov v občini, na katero se je mogoče vselej povsem podpreti, če gre za razne akcije, za katere ni nujno, da bi imele borčevski značaj. J. kr. Te dm v Rogaški Slatini ni takole, kot bi utegnil soditi po gornjem posnetku- Na dan, ko je aparat ujel rogaškega »jurčka« in nehotično terapijo, je I>ril mrzel veter pa gostje niso tvegali sprehodov. V zdravilišču Rogaška Slatina v tem času nahaja ze nad 300 gostov, večina je seveda iz zamejstva. Koliko s^O". stov ima zdravdisko gostinsko podjetje v svojih objektih ne vemo. — Kakšn* so obeti? Zatrjujejo, da bodo v sezoni kapacitete zasedene, ne samo v obeh po^' jetjih, marveč tudi zasebne sobe. To pa seveda ni malo, kar 1600 ležišč Najbolj« so razvite zveze in pogodbe z Avstrijo, odpira se tu Zahodna Nemčija, sicer tudi število domačih gostov polagoma spet narašča, nekaj več jih bo prihajal" z napotnico socialnega zavarovanja, vse več pa je tudi samoplačnikov. — Na posnet- ku: nova terapija in pa nova pivnica ali »jurček« v Rogaški Slatini (Foto: I. ' 14 TEDNIK- ŠMARJE 25. APRILA 196^ iENTJURSKO KOLIŠČE? Na levi, če se iz Celja po- ^te proti Šentjurju, vas opozori napisna tabla — .picnic«. Po poljski poti pridete v dolinico, ki je za- jrajena z jezom, za njim pa je ribnik, skoraj je- jtrce. Sredi ribnika je domiselni zasebnik postavil life na kole, kot nekdanji mostiščarji, le da na mno- pi previsoke. Do bifeja je mogoče priti samo s čol- 0om. Varnost povratka na breg je odvisna od »cehe« plačane za pijačo. — (Foto: J. Kr.) RAZGOVOR Z DRAGICO RAUTAR^EVO O kulturi in učiteljih v Šentjurju pri Celju nameravajo ustanoviti občin- sko zvezo kulturno prosvetnih orgažiizacij. Sredstva, kadri in program dela so trenutno najbolj pereča vprašanja, o katerih razmišljajo kulturni delavci v Šentjurju. Med njimi je tudi predmetna učiteljica DRAGICA RAUTERJEVA, ki se že dolgo vrsto let ukvarja z amaterskim kulturnim delom. Tov. Rauterjeva, kakšno je bilo delo amaterskih kultur- nih delavcev nekoč in danes v Šentjurju pri Celju?« »Sama sem že režirala 26 iger. Nekoč smo imeli festi- vale, pevske zbore, kulturno prosvetno življenje je bilo na višku. Bili pa smo sami in nikjer nismo dobili občutne podpore. Delovne obveznosti so se kopičile in kulturno de- lo je zamiralo, šentjurčani so se navadili na Celje, tele- vizijo in ne čutijo več takšne potrebe po amaterskem kul- turnem delu kot nekoč. Tisti, ki bi hoteli delati pa se po- čutijo osamljeni, saj ti tudi kolegi ne priskočijo na po- moč. Manjka nekdanjega ide- alizma, preveč je gonje za denarjem in hitrim zasluž- kom. Naše delo pa terja ve- liko časa in napora, prizna- nja pa nihče ne da.« »Torej šentjurčani ne po- trebujejo pogostih kulturnih prireditev?« »Nekateri, lahko bi rekla ,jara gospoda Šentjurja', ne obiskujejo kulturnih priredi- tev. Svoje potrebe zadovolju- jejo v Celju in Ljubljani. Lju- dje s podeželja pa potrebuje- jo te priredHve, ker nimajo možnosti, da bi odšli na gleda- liško predstavo v Celje. Ni pa neke strahovite potrebe za ljudi iz Šentjurja in bližnje okolice.« »Bo občinska zveza, ko jo boste ustanovili, poživila de- lo dosedanjih amaterskih skupin, ki delujejo nepoveza- no po vsej občini?« »Občinska zveza je za se- danje pogoje dela nedvomno potrebna, že sama povezava amaterskih skupin bo dala določene rezultate. Glavna te- žava bodo sredstva samo za normalno kritje stroškov, naj ne računamo na nagrade ali kaj podobnega. Potreben bo natančen program dela in te- meljita izbira kadrov pred- vsem med tistimi, ki bi radi delali.« »V Šentjurju in drugih na- seljih občine je mnogo mla- dih učiteljev. Prav tako mla- dih, kot ste bili vi in vaši sodelavci, ko ste pričeli s kulturnim delom na podeže- lju. Ali vam bodo ti mladi ljudje v pomoč in kaj lahko pričakiijete od njih?« »Od njih na žalost ne mo- remo pričakovati veliko po- moči. Lahko rečem, da izbor učiteljskega kadra v zadnjih letih ni bil najbolj posrečen. Mladi so danes usmerjeni na denar, na.zaslužek in nespa- metno bi bilo, če bi jim to zamerili, saj so mladi in po- trebujejo denar. Hkrati pa se vedno vprašajo, če danes pri nas nihče ničesar ne de- la zastonj, zakaj bi morali bi- ti učitelji tisti, ki bi to de- lali. Drugače pa današnji mla- di učitelji in učiteljice, seve- da s častnimi izjemami, niso takšni, kot smo bili mi nekoč, namreč s srcem predani uči- teljskemu poklicu. Ti ljudje vzgajajo otroke in vsi vemo kako je vzgoja pomembna za doraščajočega otroka, vendar ali ima ta vedno najboljšega učitelja? Učiteljski kader ni izbran, čeprav bi moral biti najbolj.« M. Seničar GIBANJE PREBIVALSTVA v zadnjih štirinajstih dneh v občini Šentjur pri Celju. POROČILI SO SE: Mirko Zelič iz Velikega Šir- ja pri Laškem in Amalija Gradič iz Kostrivnice, Niko- laj žlender iz Babne reke in Elizabeta Robič iz Loke pri Zu&mu, Anton Belak iz Do- brine in Angela Mraz s Pla- nince, Bernard škomik in Jožefa žerjav, oba iz Dobri- ne, Franc Vodeb iz Voduc in Štefanija Vc^a iz Gorice pri Slivnici, Emest Lavriha iz Loke pri žusmu in Jožefa Strašek iz Krivice. UMRLI SO: Marija Orač, 63, Proseniško. SEJA SKUPŠČINE V zadnjih dneh tega mese- ca bo redna seja obeh zbo- rov skupščine občine Šentjur pri Celju, na kateri bodo od- borniki razpravljali o vrsti odlokov in nekaterih zaključ- nih računih. 70 MILIJONOV SD Le redki so tisti, ki se ve- sele poti po okolici Šentjur- ja še posebej, če imajo nov avtomobil. Poti, oziroma ma- kadamske ceste so polne lu- kenj, skratka v nemogočem stanju. Letos bo občinska skupšči- na Šentjur dala 70 milijonov starih dinarjev za cesti skozi Šentjur in Ponikvo. Denar bodo fk)rabili za asfaltiranje in p>opolno rekonstrukcijo. Za Kozjansko cesto pa bo- do zbrali sredstva potom ce- nejših prevozov avtoprevozni- kov. Na ta način bodo zbrali pet do 6 milijonov starih di- narjev. VAŠKI VODOVOD Akcij občanov na šentjur- skem področju nikoli ne zmanjka. Občani vasi Podvi- ne pri Planini so pričeli gra- diti vaški vodovod in bodo zanj večinoma prispevali sa- mi tako v delu kot sredstvih. Občinska skup>ščina bo za vodovod prispevala približno 800.000 starih dinarjev. OBČINSKI PRAZNIK Tudi v Ponikvi je zelo ži- vahno, saj bo tu 18. avgusta centralno praznovanje občin- skega praznika. Že dalj časa je v navadi, da se praznova- nje seli iz enega v drugi več- ji kraj šentjurske občine. Med drugim tudi obnavlja- jo dvorano kulturnega doma, trgovsko podjetje Merx pa investira gradnjo nove trgov- ske hiše. če bodo oboje od- prli na občinski praznik, bo to vsekakor lepo darilo vsem občanom. BRALNE ZNAČKE Kot v drugih občinah, so tudi v Šentjurju pri Celju or- ganizirali tekmovanje za bral- ne značke. Proslavo ob po- delitvi značk bodo pripravili na dan mladosti, 25. maja. Na slovesnost so povabili tudi znanega slovenskega pisatelja Toneta Seliškarja, ki je šent- jurskim otrokom tudi že ob- ljubil, da se bo udeležil nji- hove proslave. Tekmovalcev je bilo na vseh osnovnih šolah približ- no 300, značko bo prejelo 200 do 250 otrok. Prebrali so skupno preko 5000 knjig. Letni obračun gasilcev Uspešno delo članov gasilskih društev V Šentjurju pri Celju Na rednem občnem zboru občinske gasilske zveze v Šentjurju, ki so ga imeli ga- silci pred dnevi, je predsed- nik zveze Martin Avšner v re- feratu ugotovil, da je bilo delo gasilcev v zadnjem ča- su uspešno, kljub nekaterim negativnim pojavom pred- vsem glede financiranja pro- stovoljnega gasilstva. Iz pič- lih proračimskih sredstev so lahko le delno opremili ga- silska društva, čeprav so ta zbrala precej sredstev doma s pomočjo občanov in delov- nih organizacij. Lani so končno dogradili gasilski dom na Planini pri Sevnici, ki je najlepši dom v šentjurski občini. Dvoje dru- štev je dobilo avtomatične Rosenbauer motorne brizgal- ne, organizirali pa so tudi ve- liko pionirsko gasilsko mani- festacijo. Tudi v oddaljenem naselju Kalobje so ustanovili gasilci svoje društvo, kar je gotovo nov uspeh občinske gasilske 2rveze. Tako deluje sedaj v občini Šentjur kar devet gasilskih društev. Gasilci se trenutno ukvar- jajo predvsem z kadrovskimi težavami, primanjkuje jim podčastniškega kadra, vzrok za fco pa je v nezadostnih sredstvih za usposabljanje ljudi. Dobro je delovala pre- ventivna služba, kateri gre zasluga, da je bilo lani v ob- čini samo šest požarov z mi- nimalno škodo, saj so gasilci vedno uspeli pravočasno ob- varovati premoženje. Na občnem zboru so kriti- zirali tudi PG Šentjur in industrijsko društvo LIP Šen- tjur, ker ti društvi ne bosta poslali svojih ekip na consko tekmovanje kljub zadovoljivi opremi. Za novega občinskega po- veljnika so na občnem zboru izvolili tov. Cmoka, za njego- vega namestnika pa tovariša Vrečka. J. Romih Atletika MITING DOMA IN V MURSKI SOBOTI Celjski atleti so v nedeljo startali na dveh prireditvati. Medtem ko je bilo njihovo zastopstvo na drugem repub- liškem mitingu v Murski So- boti skromnejše, jih je dosti več nastopilo doma. Na mi- tingu v Murski Soboti je mladi Svet zasedel drugo mesto v teku na 1000 metrov s časom 2:35.2, Vivod i>a je bil s skokom 190 cm tretji pri višini. Poleg tega je Ka- stelčeva osvojila tretje me- sto v metu diska z rezulta- tom 35.66 m. Na tekmovanju doma je najboljši rezultat dosegel žuntar v teku na 3000 me- trov. Sicer pa tudi izid 8:25.8 ne pove vsega, ker je tekel sam. Ostali boljši rezultati: Člani — Kocuvan 11.0 na 100 metrov, Felicijan 649 cm pri skoku v d aljino. Članice — Lubejeva 12.2 v teku na 100 m. Mladin'Ite — Maroltova 8.0 v teku na 60 m in 13.1 v teku na 100 metrov. -M. B. IKCIJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI PRETEKLEM TEDNU SO BILE SEJE SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI li pobudo občinske skup- it so bile v zatlnjih dneh t svetov krajevnih skup- il na območju občine Šen- tpri Celju, na katerih so i svetov razpravljali o iKS v letu 1967 in o pro- nu dela krajevnih skup- il v letu 1968 s posebnim kirkom na izvajanju kra- »fga samoprispevka, ki je' sprejet lani in se bo iz- il še v letu 1968. Organi Jiske uprave so koncem >19<)7 izdelali analizo o de- lta je vnih skupnostih, ka- ' je bila osnova za razpra- kjer so ugotavljali uspeš- »dela krajevne samoupra- ' preteklem letu in nalo- kfajevnih skupnosti v le- letu. Skupne ugoto- katere so sprejele in "lile krajevne skupnosti za ^ v letu 1967 so naslednje: ~ leto 1967 pomeni pre- •"ico za nadaljnje razvija- •irajevne smouprave in ^'fije udeležbe občanov v '^»nih akcijah za reševanje "■'fmov kraja, kjer živijo; ■ lani je bilo realizirane- ''^rog 80 odstotkov pred- '"f§;a krajevnega samopri- s tem, da znaša vre- Opravljenih del preko "'•'Jonov starih dinarjev; ^ I^rajevne skupnosti so '''ile veliko pozornost in ' tudi reševanju ostalih *'fmov na področju, za '^la so bile ustanovljene in postajajo tako podaljšana roka občinske uprave v pra- vem pomenu besede. Med najbolj delovnimi kra- jevnimi skupnostmi v letu 1967 so bile KS Planina, Po- nikva, Slivnica in Dramlje, dočim je v nekaterih ostalih krajevnih skupnostih opaziti nedelavnost oziroma delo ni zaživelo tako, kot so se ga ob sprejetju programa dela za leto 1967 zastavili. Ker okolica Šentjurja ni imela svoje krajevne skupnosti, je bila na pobudo občanov ustanovljena februarja letos krajevna skupnost Šentjur- okolica, tako, da sedaj deluje na območju občine Šentjur 11 krajevnih skupnosti. Na seji v Ponikvi so raz- pravljali predvsem o rekon- strukciji ceste III. reda sko- zi Ponikvo, ki bo v maju in juniju letos, o nadaljevanju gradnje ceste v Luterju, o popravilu ograje na pokopali- šču in o izvajanju krajevne- ga samoprispevka. Osnovni problem, ki so ga obravnavali na Planini je do- sledna izterjava krajevnega samoprispevka za lansko le to, nadaljnja ureditev pro- svetne dvorane, ureditev ce- ste Planina—Visoče in izgrad- nja vodovoda Podpeč—Pod- vine. V Dramljah so govorili o ureditvi ograje na pokopali- šču, ki bo obnovljena letos, o dograditvi ceste Dramlje — Pletovarje, ureditvi sanitarij v osnovni šoli, izboljševanju javne razsvetljave in popravi- lu občinskih cest ter o pro- gramu dela krajevne skupno- sti v tem letu. člani krajev- ne skupnosti so izrazili željo, da bi prihodnje leto bila cen- tralna proslava na dan ob- činskega praznika v Dram- ljah. Akumulacija Tratna je bila- osnovna točka seje v Slivni- ci, katere je prisostvoval tudi zastopnik Železarne Štore, ing. Slavko Plevnik, ki je ob- razložil program del pri aku- mulaciji in poudaril, da bo Železarna pravočasno uredila vprašanja s strani občanov, predvsem glede odkupa zem- ljišč. Osnovni problem, kate- rega bo potrebno čimprej urediti v Slivnici je kanali- zacija v stanovanjski soseski, zatem pa še dokončna iz- vedba elektrifikacije naselja Njivice in krajevnega samo- prispevka. Ker okolica Šentjurja ni imela svoje krajevne skup- nosti, je bila seja posvečena predvsem izvedbi krajevnega samoprispevka, govorili pa so še o programu dela, organiza- cijskih vprašanjih in popra- vilu mostov. Občinska siiupščina je v letošnjem proračunu nameni- nila za delo krajevnih skup- nosti 9 milijonov starih di- narjev. Na sejah ostalih krar jevnih skupnosti so prav ta- ko razpravljali predvsem o dosledni izvedbi krajevnega samoprispevka tako za lansko leto, kot letošnje, o gradnji vodovoda v Loki, o elektrifi- kaciji t naselju Hrastje, o gradnji ceste in vodovoda na Kalobju in ureditvi cestišča skozi naselje ^ntjur. Delo krajevnih skupnosti je bilo v preteklem letu zelo uspešno in upamo, da bo takšno tudi v tem letu. F. Senica ^KMOVANJE Na RESEVNI ^^Prila popoldne bo na pri Šentjurju tekmo- ^iniadinskih aktivov šen- ^ občine na kulturno področju, po kate- še družabni večer ^ci in mladinke so >ili glasbene točke, od- ^. iz raznih gledaliških ... ^ humoristične pri- ^OTNI LISTI [i po vseh občinah od- !^ 2a nižje cene potnim ,j' so se odločili tudi v Jju. Občani bodo lah- ^"ili potni list za 50 no- ^'.'^^rjev iz vizo za 20 no- ^'ftarjev, kar je usklaje- ^rugimi občinami celj- ^Sje. Kdo ima prav? Pismo z osnovne šole Planina pri Sevnici Dečki 7. razreda osnov- ne šole Planina pri Sevni- ci mislimo, da se nam je zgodila krivica, zato vas prosimo, da naše pismo objavite v vašem tedniku. V soboto, 6. aprila smo šli k pouku telesne vzgo- je. To je bila naša zadnja šolska ura tega dne, zato nam je tovariš, ki pou- čuje telesTio vzgojo dovo- lil, da smo vzeli s seboj šolske torbe. To smo iz- koristili še posebno tisti, ki smo potem odšli do- mov v isti smeri in se nam ni bilo potrebno vra- čati nazaj m šolo. Po končanem pouku telesne vzgoje smo odšli nekateri domov, drugi pa po tor- bice v šolo. Tisti, ki so se vrnili, so v šoli izvedeli, da bomo imeli v ponede- ljek namesto biologije in TSM pouk slovenščine in srbohrvaščine. Za uro sr- bohrvaščine bi se morali naučiti brati. Tako učen- ci, ki so odšli domov ni- smo vedeli za zamenjavo in v ponedeljek seveda ni- smo imeli s seboj učnih pripomočkov za ta dva predmeta. Vendar tovari- šica Jožica Kranjc, ki po- učuje srbohrvaščino tega ni upoštevala in nam je dala kazen. Naučiti smo se morali tri odstavke, ostalo pa bi morali pri- povedovati. Mi, ki v sobo- to nismo vedeli, da ima- mo v ponedeljek srbohr- vaščino, se tega kar smo dobili po kazni, do srede nismo naučili. Zato smo dobili VSI, ki nismo znali, slabe ocene. Prosimo, da nam odgo- vorite, ali smo bili pra- vično kaznovani? Dečki 7. razreda osnovne šole Planina pri Sevnici Pripis uredništva: Dragi učenci, vaše pi- smo je samo ena stran medalje, mi in bralci pa upamo, da bomo izvedeli še za drugo; zato, tovariši učitelji, oglasite se! ^HILA 1968 ŠENTJUR TEDNIK 15 NA KRATKO AMATERSKA RAZSTAVA Sindikalna podružnica zdrav- stvenih delavcev je ob podpo- ri občinskega sindikalnega sveta pred dnevi odprla sa- mostojno razstavo slikarskih del svojega člana — Miloša Vastiča. Razstavo so odprli v avli osnovne šole heroja Raj- ka na Logu. Miloš Vastič so- di med priznane slikarje — amaterja, ki že vrsto let ustvarja na likovnem področ- ju. Svojo izpoved je Miloš Vastič upodobil v številnih motivih in pokazal svojo iz- razno moč tudi v svetlobi barv. Na sedanji razstavi pri- kazuje kar 36 del, največ v olju. Razstava bo odprta do 27. aprila. Doslej si jo je ogledalo veliko število obča- nov in mladine. VOLITVE NOVIH DS Kot drugod v revirjih, tu- di v Hrastniku volijo nove člane organov samoupravlja- nja. Doslej so opravili to dolž- nost že skoraj v vseh delov- nih kolektivih. Posebno skr- bno so se na sedanje volitve novih članov DS pripravili v Steklarni, rudniku. Tovarni kemičnih izdelkov in drugod. Vendar so v Steklarni ugoto- vili dokaj pičlo udeležbo na zborih delovnih ljudi, torej na sestankih, kjer so govorili o dosedanjem delu organov sa- moupravljanja in kandidatih za izvolitev polovico novih članov osrednjega DS in sve- rov ekonomskih enot. V tej največji hrastniški delovni or- ganizaciji so izvolili skupno 43 novih članov organov sa- moupravljanja. Tokrat je kandidiralo precej mladih proizvajalcev, ki so jih člani kolektiva izvolili in jim za- upali odgovorne dolžnosti. STEKLARSKA MENZA V ŠTEVILKAH V obratu družbene prehra- ne hrastniške Steklarne so lani pripravili in izdali 469 zajtrkov, 25.000 kosil, 20.214 večeri j in nad 100.000 toplih malic, število izdanih rednih obrokov-zajtrkov, kosil in ve- čerij je bilo lani za 15 odst. manjše, kot leto prej. V ob- ratu menijo, da je do neko- liko zmanjšanega števila re- dnih obrokov prišlo zavoljo odhoda številnih abonentov na odsluženje kadrovskega roka. število prodanih toplih malic' pa se ni bistveno spre- menilo. Lani so nekoliko, vendarle ne bistveno podra- žili zajtrk, kosilo in večerje, cene pijač so ostale enake. MANJ ČLANOV POČITNIŠKE ZVEZE Zavoljo ukinitve regresov oziroma popustov na javnih prevoznih sredstvih, so imeh v hrastniškem društvu počit- niške zveze lani manjše šte- vilo članov, kot v prejšnjem odbobju. še leta 1966 je štela počitniška zveza v tej občini nad tri sto članov, medtem ko je lani to število zdrsni- lo na vsega skupaj 101 člana. Pričakujejo, da bodo slednjič, upoštevali želje in potrebe te potrebne organizacije in zno- va uvedli popuste za skupin- ska potovanja ne samo šolar- jev, marveč vseh skupin, to- rej tudi članov počitniške zve- ze. V Hrastniku so zaradi manjšega števila članstva ukinili vse družine počitni- ške zveze in ustanovili enot- no organizacijo počitniške zveze v občini z naslovom: družina počitniške zveze Hrastnik. Na nedavni skup- ščini so sprejeli program de- la in sklenili, v kolikor bodo spet imeli popuste na javnih prevoznih sredstevih organizi- rati več izletx)v v znane par- tizanske kraje in kopalne iz- lete v Opatijo. ZANIMIVA VEST IZ HRASTNIKA V načrtu gradnja kulturnih prostorov v Hrastniku naj bi pred dnevi začeli obnavljati kinematograf na Logu. Po predvidenih načrtih naj bi dvorana služila tudi za druge kulturne prireditve in nastope ter gostovanja. Medtem pa je predsed- stvo občinske skupščine sklicalo posebno posveto- vanje o družbeni izgradnji stanovanj na Logu in s tem v zvezi možnosti dograditve večjega poslopja, kjer bi v spodnjih prostorih uredili trgovine, zgo- raj pa dvorano za kulturne prireditve, z odrom in ustreznimi manjšimi prostori za klubske in druge nastope. Za ilustracijo naj omeni- mo, da so v Hrastniku že več kot pred petnajstimi leti za- čeli razmišljati o izgradnji novega hrama kulture. V ta namen so ustanovili poseben sklad za izgradnjo kulturnega- doma in imenovali gradbeni odbor. Sklada, niti gradbene- ga odbora še do danes niso ukinili, le da so že pred leti opustili zamisel o možnostih postavitve primernega kultur- nega doma. Zato pa je grad- beni odbor zlasti zadnja tri leta intenzivno delal in pre- učeval pogoje adaptacije dvo- rane kinmatografa na Logu in pridobitve nekaterih ustreznih prostorov za kul- turno dejavnost. Slednjič so imeli v rokah tudi načrte. Pred kratkim so okrog kine- matografa že začeli postavlja- ti ograjo. Vsa dela okrog re- konstrukcije bi morala biti zaključena do 2. julija — ob- činskega praznika Hrastnika. Denar za vsa ta dela je bil zagotovljen. Spričo tega je sedanji pre- dlog občinske skupščine za dograditev poslopja, kjer bi spodaj uredili samopostrežno trgovino, zgoraj pa novo dvorano za prikazovanje fil- mov in vse druge kulturne prireditve in pripadajočimi stranskimi prostori — izne- nadili tako gradbeni odbor, kot vse aktivne društvene de- lavce, člane PD »Svobo- da I«. Vodstvo občinske skup- ščine je namreč sklicalo tudi nekatere strokovnjake, arhi- tekte in druge, ki so po ogle- du sedanjih prostorov, b^lje rečeno sedanjega kinematogra- fa izrazili dvom v smotrnost preureditve te dvorane. Dru- gačno rešitev tega vprašanja pa narekujejo tudi urbanistič- ni vidiki. Na Logu bodo nam- reč v kratkem začeli graditi trinajstetažno stolpnico. Pred njo pa so arhitekti in urbani- sti predlagali manjše polopje za trgovske namene in v dru- gem nadstropju prostore za kulturne namene. Ob tem je zanimivo tudi to, da je ob- činska skupščina pripravljena najeti potrebno posojilo, de- nar sedanjega sklada za iz- gradnjo kulturnega doma pa bi služil kot polog za najet- je kredit. Kot rečeno je predlog vzbudil razne komen- tarje, stališča in sodbe. Vsi tisti kulturni delavci, ki so v začetku sedanje preureditve dvorane na Logu videli konč- no rešitev primernih prosto- rov za kulturno življenje tega predela Hrastnika, se boje, da gre za načrt, ki še lep čas ne bo izvedljiv. Pa čeprav občin- ska skupščina zagotavlja, da bi z deli začeli najkasneje maja, junija, drugi pa so se ogreli za to idejo, saj jim po- meni uresničitev njihovih skri- tih zamisli in idej. Zadnjo besedo bo imel gradbeni od- bor, pravzaprav občani. Le-te bodo o teh načrtih seznanili brž ko bodo arhitekti izraču- nali še nekatere druge po- stavke in opravili potrebne izmeritve. Slišali pa smo tu- di take komentarje: »PrelepK) se sliši, da bi bilo res!« Kaj- ti: če bi zares dogradili novo dvorano, z odrom in drugimi stranskimi prostori, bi Hra- stničani utegnili vabiti v go- ste tudi zahtevnejše gledališke in druge ansamble. —an Tole je Trinkarjev Adi iz steklarne Hrastnik v i nutku, ko ga je fotograf zadnjikrat ovekovečil njegovem delu. 40 let je Adi pihal in ustvaril ču vite oblike steklenih izdelkov. Težko se je pošlo od tega dela in svojih številnih sotovarišcv, od s jega pihalnega pribora, od okolja, ki mu je posvt tako dolgo število let. Bil je pravi pravcati stekl steklar stare šole, kot bi temu strokovno rekli n govi sovrstniki. Ni čudno, če so se s težkim srci poslovili od njega, seveda samo iz znanega del nega okolja. Drugače bo Adi tudi v pokoju še vei mer živel s steklarno, se zanimal za njen razvoj ljudi, ki ustvarjajo blago, ki ga poznajo ljudje vs celin. Tudi mi mu želi mo še vrsto let trdnega zdr ja in počitka. Z OBČNEGA ZBORA ZKPO V HRASTNIKU Pozornost mladini Na letni skupščini občin- ske zveze kulturnoprosvetnih organizacij so se zavzeli za uveljavljanje vseh tistih ob- lik kulturne tvornosti, ki bo- do v večji meri privabljali mlade občane. — Načrtna filmska vzgoja šolske in do- raščajoče mladine, pomemb- na naloga vseh kulturnih dru- štev. — Letos dramska revi- ja, revija otroških pevskih zborov in nekatere druge, osrednje kulturne manifesta- cije. Občni zbor je bil hkrati tudi poskus ovrednotiti ce- lotno dosedanjo kulturno- prosvetno aktivnost v občini. V zvezi s tem so v posamez- nih poročilih našteli vrsto prireditev, nastopov in drugih manifestacij, ki jih je tako ali drugače podprla tu- di občinska zveza kulturno- prosvetnih organizacij. Pri tem so zlasti ugodno ocenili dejavnost kluba, v katerem se je od minule jeseni doslej zvrstilo dvajset zanimivih ve- čerov, posvečenih različnim področjem kulturne tvorno- sti. Vprašanje širšega sodelo- vanja mladih ljudi, vključe- vanje mladine v posamezna društva ali društvene skupi- ne je bilo tako rekoč prisot- no v vsej razpravi. S tem se je tudi ta društvena organiza- cija uvrstila med vse tiste dejavnike v komuni, ki so se namenile posvečati aktivnej- šemu delu z mladino svojo stalno in vsestransko skrb. Podoba je, da utegnejo v tej revirski občini zagotovo realizirati vse prihodnje na- črte samo v primeru, če bo- do imeli večje število ka- drov, sposobnih organizator- jev in vodij posameznih dru- štvenih skupin in sekcij. Na letni skupščini so namreč od- krito ugotovili, da bi utegnili- imeti še bolj bogato kultur- no žetev, če jim ne bi pri- manjkovalo režiserjev, pevo- vodij, organizatorjev klubske- ga življenja, filmskih in dru- gih delavcev, čeprav se je predsedstvo občinske zveze ves čas prizadevalo za vzgojo novih, usposobljenih kadrov, ji to ni v celoti uspelo. Vzro- kov za to je sicer več, zani- mivo pa je, da ni .šlo za fi- nančne zadrege, za pomanjka- nje denarja za te namene, kot je to še venomer primer v nekaterih sosednjih komu- nah. Naj omenimo še to, da bo- do v Hrastniku v kratkem ustanovili dvoje novih vaških prosvetnih društev. Program dela, ki so ga osvojili na skupščini pa predvideva vrsto revij in drugih prireditev. — a Domicil štajerski VDV brigadi Hrastniški borci so na svo- ji letni skupščini ugodno oce- nili delo svoje organizacije v preteklem obdobju. Ob tem so opozorili na pomoč delov- nih kolektivov, ki so z razu- mevanjem podprli nekatere načrte občinske zveze zdru- ženj borcev NV. Tudi v bo- doče vsestranska skrb za ohranjevanje in utrjevanje tradicij NOB med šolsko in doraščajočo mladino. Več po- zornosti zdravstvenemu sta- nju borcev NOV. Delegati so v svoji sredini pozdravili svojega rojaka, pri- mari j a oziroma upravnika ljubljanske bolnišnice Petra Deržaja, ki je vsestransko pomagal hrastniški občinski zvezi združenj borcev NOV pri reševanju zdravstvenega udeležencev NOB iz te komu- ne. Z enako pozornostjo so borci pozdravili na svojem občnem zboru sekretarja re- virskega komiteja ZKS, Mar- jana Orožna, člana Glavnega odbora, Zveze združenj bor- cev NOV Slovenije, Slavka Kovačiča in predstavnike so- sednjih občinskih zvez ZZB NOV. V razpravi so ugotovi- li, da so uspeli vsem nekda- njim udeležencem NOB zago- toviti primerna stanovanja, urediti vsaj kolikor toliko za- dovoljivo priznavalnino in primerno obeležiti pomemb- nejše dogodke in kraje iz slavnih dni NOB. Pri tem so pokazali veliko razumevanje delovni kolektivi, kj so jjrc: vzeli urejanje in postavljanje spomenikov in spominskih plošč. Opozorili pa so na pe- reče probleme zdravstvenega stanja prenekaterih borcev. Okrog 60 odstotkov vseh bor- cev boleha za hujšimi obole- nji. Predlagali so, naj bi so- cialno zavarovanje še vna- prej dajalo potreben denar za preventivno in klimatsko zdravljenje borcev NOV. Udeleženci skupščine so ugodno ocenili dosedanja pri- zadevanja za utrjevanje tra- dicij NOB, zlasti med : sko in doraščajočo mladi Hkrati so ugotovili, da so časni izleti udeležencev v v znane partizanske krajf rom po Sloveniji ena iz' oblik aktivnosti občinske: ze ZZB NOV in jo kaže ol niti in pospeševati. Vsi I" so enodušno podprli prfd po katerem naj bi skup>i občine Hrastnik ob letošn,' občinskem prazniku po'i^ domicil štajerski VDV ' gadi. • _ Odslej tudi v Portorožu Pred kratkim je delavski svet Steklarne Hrastnik dal soglasje k nakupu nekega po- čitniškega doma v Portorožu. Na voljo bo 50 ležišč, z vse- mi stranskimi prostori. Prva izmena bo predvideno letova- la že junija. Hrastniški steklarji bodo potem takem letos utegnili izbirati kar med tremi po- čitniškimi kraji, kjer naj bi se odjkjčili od napornega de- la. Na voljo jim bo njihov dom v Bohinju, kjer že več let zapovrstjo najraje prebi- jejo del svojega dopust« tisti steklarji, ki imajo' mir in dober zrak. Bazen ga imajo možnosti let" tudi v počitniškem na-^« sindikalne skupnosti ka v Vrsarju, v Istri. ^ niška skupnost je kol« Steklarne pravkar seznan^ možnostmi in pogoji le\.<^ ga letovanja. Pri tenJ ustregli tako steklarjeni članom drugih delovnih lektivov, da namreč ^ plačajo oskrbo v Vrsar^ več obrokih. Končno pa " torej letos utegnili 1^'^ steklarji v Portorožu, da je delavski svet P^- ustregel željam sindik^J^ tovarniškega odbora i" , gih organizacij delovne \ nizacije. Dom v Portor^ kupili od nekega doleH'. podjetja. Kot smo zved^" v domu na razpolago ^ žišč, jedilnica, dnevni P'^ ri in lep vrt. SindikaUi|^^ varniški odbor je že ^'^'^ upravnika doma, ki t"" | poletjem skrbel za do^^^ čutje steklarjev v tem ' ^ kotičku slovenske oha^^'. čakujejo, da bo letos l^l znatno večje število del ljudi iz tega podjetja, z njihovimi družinami- ^ OBČINSKI ŠTAB ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN NEZGODAMI NAVODILO OBČANOM Štab za varstvo pred temi nezgodami je sklenil na pri- mere, na način in s primerni- mi sredstvi seznaniti s temi navodiU vsako p>osamezno družino v občini, skratka vse odrasle pa tudi mladino. Občinski štab je posebej priporočil občanom, naj v ce- loti upoštevajo omenjena na- vodila. Izkušnje pri nas in drugod so namreč pokazale, da s premišljenim ravna- njem, z organizirano pomoč- jo in pravočasnimi ukrepi pri nesrečah lahko občutno zmanjšamo ali celo prepre- čimo škodo in žrtve. Področ- je Hrastnika prištevajo v po- tresno cono 7. stopnje, kar je štab za varstvo pred temi in drugimi nezgodami pravza- prav še posebej zavezalo, da izda primerna navodila obča- nom za primer te in nekate- rih drugih nevarnosti, štab posebej opozarja občane naj pogledajo in razmislijo, kje so v stanovanjih ali njihovih hišah najbolj vama mesta, kamor bi se utegnili zateči ob morebitnih potresnih sun- kih. Prav tako naj bi občani dobro pogledali, kje imajo hišne električne varovalke, vo- dovodne ventile ali dovode plina ali olja. Vse te napra- ve je treba ob primeru ne- sreče čimprej izključiti oziro- ma zapreti. Štab prav tako meni, da bi morali imeti vsi občani, vse družine doku- mente, dragocenosti, denar in druge vrednostne papirje na osrednjem mestu, ki je hitro dosegljivo. K pripravljenosti sodi tudi najnujnejše znanje o nuđe- nju prve pomoči ranjencem. Poskrbeti bo treba, da si to znanje pridobi vsaj p>o en član družine. V Hrastniku so imeli v minulih mesecih šte- vilne tečaje civilne zaščite, ki se jih je udeležilo veliko šte- vilo ljudi iz podjetij in ob- čanov. Na tečajih so občane seznanili z najnujnejšimi ukrepi in jim posredovali uvodno znanje za primer ne- sreče in nuđenja prve pomo- či ponesrečenim ljudem. S tem pa v tej občini še niso končali prizadevanj, da bi z ukrepi, ki jih kaže podvzeti v primerih raznih nezgod, se- znanili kar največje število občanov. — n 16 TEDNIK hrastnik" 25. APRlhA 1' ZABELEŽENO Jiii^elšpil se ofcoi' L vrli" MK^olite, da se ogla- '0 na straneh vašega j^i^fca. K pisanju me , spodbudil prihod 0jaka v naše meste- , in vseh tistih na- (17, ki sodijo zraven. \lium ničesar zoper tfavo zabavo in raz- krilo naših otrok. '0obe: zdi se mi, da fi nas še premalo škr- bino za to plat življe- •a naše mladeži. Sem i zoper cenene zaba- (j zoper to, da posa- 'ezniki na lahek na- i služijo denar in ga lo izmamljajo iz že- Hf otrok. V živem icminu mi je ostal 4oben primer iz Urn- ega leta: Tudi tedaj je ustavil v Zagorju rtUjak, s streliščem, rečolovom in podob- jjrej kvazi zabavnimi ijekti. Ne morete si isliti, koliko denarja ( znosili otroci k ti- fmu srečolovu in mgim igram za de- ir! Dan za dnem, po- poldan za popoldne- tom, večer za večerom je je denar selili iz že- pv otrok pa tudi od- raslih v nenasitno žre- lo cirkusantov. Po Za- gorju je lep čas kro- žila resnična dogodiv- ščina, da so posamez- ni delavci zapravili kar celo plačo za tiste prismodarije. i Kaj mislite, tovariš urednik? Ali nismo še močno naivni; ali se vam ne zdi, da utegne jo vsi napori kultur mh društev in drugih, ti se ukvarjajo z mla moe biti^< bob..o9 sk'i no, ko pa dovolimo da nam takle »ringel ^ipU« na mah pokvari Ka naša prizadevanja m zdravo in resnično Mturno razvedrilo in mbavo mladega rodu. ve rečem, da je zaba fe in razvedrila za otroke dovolj, še pre nalo ga je. Sem pa Weprtčana, da ga tisto iivje vrtenje po zraku po srečolovi in razne iruge prismodarije ne ^0 povečalo in razširi- to. Lepo bo v Zagorju, bodo pospravili ti- »fe naprave. Pokadili ^omo za njimi, občini pfl predlagali, da naj ^ie drugikrat odreče iostoljubje takim ob- »zabave«. Sogla- kte? Zagorjanka OBETI ZA LETOŠNJO TURISTIČNO SEZONO V ZAGORJU OB SAVI DOSLEJ ŠE MALO STORJENEGA Osrednje turistično društvo v Zagorju ob Savi še niti ni imelo občnega zbora. — V planinskih domovih bi kazalo marsikaj popraviti, izboljšati, — Urejanju občinskih cest večjo skrb. — Turističnega prospekta Zasavja za zdaj ne bo, ker ni denarja. Vendar vse kaže, da bodo naposled le začeli rekonstru- irati cesto Podtrojanski kla- nec — Trojane, kar bo ne- dvomno odločilno vplivalo na poživitev turistične aktivnosti v ŽJagorju in sploh v Zasav- ju. Zaradi tega pa v nobe- nem primeru ne bi smeli zanemarjati urejanja naselij, izboljševanja preskrbe tako v trgovinah, kot v gostiščih. Do- slej so v Zagorju največkrat ugotavljali, da izrazito slaba cesta od Trojan do Izlak onemogoča razmah turistične- ga gospodarstva. Ko bo cesta obnovljena bo ta izgovor od- padel. To pa pomeni, da se bodo morala turistična dru- štva in zlasti vsi tisti, ki ima- jo kakršen koli opravek s turizmom nekoliko drugače obnašati. Zagorsko turistično društvo sploh še ni imelo občnega zbora. Mrtvilo tega društva po svoje vpliva tudi na druga sorodna društva. V obeh planinskih domo- vih, na Zasavski gori in na čemšeniški planini bo treba marsikaj izboljšati in urediti. Planinsko društvo ima sicer lep načrt obnove posameznih prostorov in zamenjave neka- terih dotrajanih naprav, nima pa na voljo potrebnega denar- ja. Na Izlakah sicer obetajo ureditev kopališča in sanita- rij ter očiščevalna dela, ven- dar to ne bo dovolj. Kopal- ni bazeni bodo terjali izdat- nejšo nego, kot doslej, vseka- kor pa ne bo odveč poskrbeti tudi za izboljšanje oziroma večjo kakovost gostinskih in ostalih storitev. Gostom bo treba nuditi dosti več, kot smo bili navajeni doslej, če ne bo svoj denar ta ali oni turist nesel drugam, kjer so že spoznali, da domačega go- sta ne gre zanemarjati. DPD »Svoboda« Izlake bo ob podpori delavskega doma v Zagorju v kratkem dobilo nov kinoprojektor. Potem bo- do vrteli filme vsak teden. Bržkone bo to lepa pridobi- tev tudi za turiste v Medij- skih toplicah. Na vsak način bo treba misliti še na druge oblike zabave in razvedrila. Kaj je s prireditvami na Val- vasorjevem, pa Gamberškem gradu? Pa s furmansko ro- manco v Kolovratu? Prejšnja leta so bili v tem času znani programi teh prireditev. Letos niti ne vemo, če sploh kdo misli nanje. Resda so te in nekatere druge množične tu- ri stično-kulturne prireditve zahtevale veliko dela, vztraj- nosti in prizadevanj in ne na- zadnje denarja. Konec koncev bi morala zdaj prevzeti po- budo v svoje roke gostinska podjetja oziroma tudi zaseb- ni gostinci pa trgovina in vsi drugi, ki imajo kakršne koli koristi od razvoja turizma. Nekoliko več bi kazalo stori- ti z obnovo najvažnejših občinskih cest. Turističnega prospekta žal zaradi pomanj- kanja denarja še ne bo Ta pomanjkljivost pa v nobenem primeru ne bi smela ovirati, kar je sicer moč napraviti brez velikih izdatkov. n NA KRATKO SESTANKI ZK Pred kratkim je bila v de- Javskem domu konferenca največje krajevne organizaci- je ZK zagorske občine. Ko- munisti so govorili o nekate- rih perečih vprašanjih v zve- zi z religijo in izvajanja spo- razuma med Rimsko-katoli- ško cerkvijo in SFRJ. Na konferenci so obravnavali tu- di dosedanje delo vodstva te organizacije in ukrepe, ki jih je sekretariat sprejel v zvezi z neaktivnostjo posameznih članov, neplačevanjem člana- rine in dosedanjo evidenco članstva ZK. Na sestanku so komunisti podrobno obravna- vali vsa ta vprašanja in spre- jeli nekatere konkretne skle- pe za uveljavljanje idejnopo- litične vloge ZK oziroma čla- nov ZK te organizacije. STALIŠČA O REELEKCIJI Na minuli razširjeni seji komisije za imenovanje ob- činske skupščine v Zagorju ob Savi so razpravljali o do- sedanjem izvajanju reelek- cije v zagorskih delovnih or- ganizacijah v gospodarstvu in družbenih službah. V zvezi s tem so na seji ugotavljali tudi nekatere pomanjkljivo- sti in slabosti, ki utegnejo razvodeneti načela reelakcije. Prav tako so menili, da gre- do ti procesi ponekod prepo- časi in brez večjega vpliva kolektivov. O vsem tem bo komisija za imenovanje izde- lala ustrezno anaUzo s stali- šči in predlogi ter jo posre- dovala na eno izmed prihod- njih sej občinske skupščine. PRIPRAVE NA SLIKARSKO KOLONIJO Svet slikarske kolonije je pred kratkim razposlal vabi- la slovenskim likovnikom, ki po mnenju tega organa in pravilih oziroma statuta te kolonije pridejo v poštev za udeležbo pri letošnjem delu slikarske kolonije na Izlakah. Ker je občinska skupščina za leto 1968 zagotovila nekoliko manj denarja za te namene, kot prejšnja leta, po vsej verjetnosti letos ne bo so- delovalo toliko število likovni- kov, kot lani. Kolonija bo predvideno začela delati 10. ali 12. julija, trajala pa bo najmanj deset dni. Nekateri slikarji so že priglasili svojo udeležbo. OBNOVA SPOMENIKA NOB V OREHOVICI Občinska zveza združenj borcev se bo letos zavzela za obnovo in ureditev nekaterih najpomembnejših spominskih obeležij NB na področju zagorske komime. Kot je vi- deti, bo najprej na vrsti eden izmed najbolj znanih spome- nikov v Orehovicd nad Izlaka- mi, kjer so gestapovci storili eno svojih največjih grozo- dejstev daleč naokrog. Za- žgali so domačijo s prebival- ci vred, med katerimi so bili tudi otroci. Z deli pri ure- janju spomenika bodo začeli že maja in ga zaščitili pred naravnimi in drugimi škodlji- vci, prav tako pa nameravajo smotrneje urediti okolico. OBNOVA CEST Zagorjani utegnejo te dni opazovati obnovo in krpanje glavne ceste od Izlak do sre- dišča Zagorja. Doslej so za- krpali luknje, ki jim je bo- trovala zima na Izlakah, de- la pa teko tudi na odseku ki- sovški šaht — Stope — To- plice — Zagorje. S tem ljub- ljansko cestno podjetje izpol- njuje svojo obljubo, da bo do letošnjega praznika dela uredilo vse ceste republiške- ga II. reda. Preusmeritev na zahod Nova tržišča za izdelke tovarne elektroporcelana Doslej je kolektiv tega pod- jetja v glavnem prodajal na Vzhod; Poljska je bila naj- večji odjemalec elektroporce- lana finalnih izdelkov in go- lega porcelana. Že predlani in lani so začeli v kolektivu navezovati tesnejše stike z Avstrijo in Turčijo. Letos in v bodoče bo odjemalec izla- škega elektroporcelena tudi Švedska. Za kolektiv tega podjetja je uveljavljanje v mednarod- ni delitvi dela tako rekoč imperativ. Z novimi proiz- vodnimi zmogljivostmni, ki jih bodo začeli polno izkoriščati šele prihodnje leto, bo po- men izvoza še bolj v ospred- ju. Vendar ne gre samo za ohranitev sedanjih kupcev na Vzhodu. Podjetje namreč ugotavlja, da ima večje per- spektive na Zahodu, v deže- lah s konvertibilnimi valuta- mi, pa četudi za zdaj tamkaj ne dosegajo tako ugodnih prodajnih cen, kot na Vzho- du. Zavoljo tega bo preusme- ritev zvezana z številnimi te- žavami, ki bo, med drugim, zahtevala nadaljnje povečeva- nje storilnosti dela ob sočas- nem zmanjševanju proizvod- nih izdatkov. Za letos znaša izvozni na- črt okrog 460 milijonov SD. V podjetju sicer ugotavljajo, da letošnjega načrta bržčas ne bodo dosegli, predvsem zaradi preusmerjanja na Za hod. V sosednji Avstriji so namreč šele marca in deloma tudi aprila podpisali ustrez- ne pogodbe izoroma pridoli nove odjemalce. Razlika je tudi v tem, da se ne povezu- jejo s kupci, marveč s to- varnami, ki proizvajajo elek- troporcelan, pa bodo del svojega asortimana opustile in ga uvažale iz Izlak. Zelo pomembna je tudi sklenjena pogodba z nekim kupcem v Švedski iz Malmoja, s katero so si zagotovili desetletno prodajo svojega blaga. Skrat- ka: v Tovarni elektroporce- lana na Izlakah pri Zagorju so začeli izkoriščati vse raz- položljive možnosti za to, da si zagotovijo ne samo za le- tos, marveč za daljše obdobje kontinuirano prodajo svojega blaga v te in upajo še v ne- katere druge zahodnoevrop- ske dežele. Resda za zdaj ni- majo najboljših jamstev za izpolnitev letošnjega izvozne- ga načrta, drži pa tudi spo- znanje, da kaže storiti vse, kar bo potrebno, da bi iz- polnili vsaj 90 odstotkov te- ga plana. — n PRAZNOVANJE MESECA MLADOSTI V ZAGORJU Prireditve in delovni razgovori Občinsko mladinsko vod;, stvo de to prpko izdelald bogat program, flazen mani- festacij, prireditev, predvideva program sprejemanje aktiv- nih mladih ljudi v vrste ZK, pomenke o nadaljnjem delu nekaterih specializiranih mla- dinskih organizacij oziroma društev in izlete v naravo. Sploh je letošnji program bolj v znamenju uveljavlja- nja mladih ljudi v družbeno- političnem življenju občine. Intencije prc^rama gredo v smer uveljavljanja mladih v organih samoupravljanja, v vodstvih nekaterih družbeno- političnih organizacij in dru- štev. Maja naj bi v Zagorju posebej spregovorili o mož- nostih nadaljnjega zaposlova- nja mladine, pa tudi šola- nja, štipendiranja in preučili pogoje v katerih žive bodisi proizvajalci in druga mladi- na. S tako zamišljenim pro- gramom se zagorska mladina uvršča med obča slovenska prizadevanja, po katerih' naj bi postal mesec mladosti pre- gled Mstvarjalnosli mladega rodu. Del programa nekaterih te- lesnovzgojnih in drugih pri- reditev bo zagorska mladina izvedla skupno s svojimi vr- stniki iz Trbovelj, Hrastnika, Litije, Žalca in Laškega. S tem bodo nedvomno ustvari- li večje možnosti za prihod- nje medsebojno sodelovanje. V Zagorju nameravajo letos še prav posebej sprejeti šta- feto mladosti, pa kurirčkovo pošto. Maja bodo na vseh šolah sprejeli v vrste ZM šte- vilne pionirje. Mentorjem, ki že vrsto let delajo z mladino pa bodo podelili priznanja. V okviru delovnih sestan- kov, predvidevajo razgovore o razširitvi taborniške organi- zacije v Zagorju in Ki- sovcu. Posebno pozornost naj bi posvetili tudi gradivu minule seje CK ZKS, ki je razpravljala o mladih v sa- moupravnem sistemu. Seveda se bodo v inaM zvrstile tu- di številne športne manifesta- cije, tekmovanja, kulturni na- stopi in zabave. Osrednja značilnost programa prazno- vanja meseca mladosti in po- udarek je na množičnosti. To pa smo v Zagorju že vrsto let pogrešali. — a Z OBČNEGA ZBORA ZZB NOV Družbena podpora je še potrebna Zelo številna udeležba je lep dokaz, da se borci zave- dajo važnosti poslanstva svo- je organizacije. Ta se v mi- nulih dveh letih ni prizade- vala izključno za urejanje niaterialnega položaja nekda- njih udeležencev NOV, mar- več je s svojo aktivnostjo znatno prispevala k razvoju družbenopolitičnega življenja v komuni. Nekateri udeleženci NOB sodelujejo v vseh organih de- lavskega in družbenega sa- moupravljanja, v družbenopo- litičnih organizacijah in dru- štvih ter vsepovsod tam, kjer lahko s svojimi izkušnjami prispevajo k razvoju komu- nalnega sistema. Vendar so v razpravi opozorili na poskuse omalovaževanja pripravlje- nosti nekaterih borcev aktiv- no sodelovati v javnem živ- ljenju. Vsakršne podobne po- skuse bo treba kar najdoloč- neje zatreti in javno kritizi- rati. Razprava je, med dru- gim, opozorila, da bodo bor- ci še potrebovali splošno družbeno podporo. Tako na priliko upokojeni borci še ni- majo ustreznih stanovanj. Prav tako upokojeni vojni oziroma vojaški invalidi. Pri- čakujejo, da bodo s predvi- deno gradnjo večjega stano- vanjskega bloka za potrebe zagorskih upokojencev, od- stranili te težave upokojenih udeležencev NB. Dosti več in bolj odločno bo kazalo storiti za izboljša- nje zdravstvenega stanja bor- cev. Podoba je, da je ta skrb v zadnjem obdobju povsem usahnila. Ugotovitve, da je bilo ob zadnjem pregledu le- ta 1965 od okrog 300 pregle- danih borcev zdravih samo 70 naravnost terjajo posebne ukrepe za izboljšanje njiho- vega zdravja. Na skupščini so še ugotovili, da je bilo v za- dnjih treh letih na klimat- skem zdravljenju okrog 55 borcev, kar je odločno pre- malo. Boljše rezultate so do- segli pri letovanju borcev. V tem obdobju je letovalo okrog 250 borcev. V razpravi so izrecno opozorili, da bo morala občinska zveza ZZB NOV več storiti za otroke po vojni umrlih udeležencev ONB ter za tiste borce in in- valide, ki ne žive v najbolj- ših materialnih prilikah. Za pomoč kmetom-borcem in vse tiste kmečke družine, ki so med NOV nesebično po- magale NOG pa so pred- lagali ustanovitev skupnega revriskega sklada. — a POD ČRTO: Sejmi slabega okusa ' tržnem prostoru v To- ^ je še posebno živahno *9a zadnjega in petnajste- I mesecu. Ob teh prilož- ^ pridejo v Zagorje šte- ' prodajalci raznega bla- ^'^Sro.šnega okusa. Nema- prižene sla po lahkem '^^u in naivnost nakupo- že vrsto let je tako ^^e se ne zgane, nihče ^otestira, nihče se ne 'f^. Zato gredo v denar * ^ogci, kipci in živopi- sličice idiličnega žvlje- Umaknjenega v ono- ^^^0 in tostranstvo. Po- f*e«e, da je kaj. Nič za fje treba denar trdo za- ^ se pehati zanj celo ^0 pod zemljo ... Ne, ^^odajalcem nič mar. J,.7e kšeft, mar ne? Vrle '>^nke so sicer znane kot varčne ženske in gospo- spodinje, toda kaj, ko lišp tako bode v oči, da bi bil sko- raj smrtni greh iti mimo in ne seči po kakem nad vse lepim izdelkom. Kar je res, je res: prodajati pa znajo. Naši trgovci bi se tem kramerjem mirne duše zapisali v kak seminar ali tečaj. Uspeh je že vnaprej zajamčen. Po se- minarjih bi prodajali, kot še nikoli, in ker so plačani po prometu, bi se nemara nemu- doma uvrstili med najbolj plačane ljudi v Zagorju ob Savi. Kdo bo storil konec tej, milo povedano, izrazito ne- znosni trgovini? Ali kot jim pravijo v Zagorju, sejmom slabega okusa? čemu dovo- ljevati kupčije, ko je enkrat za vselej znano, kdo izgub- lja in kdo dobiva? Kič je kič. To bi bilo treba enkrat pove- dati vsem tistim, ki lahko- verno nasedajo vsem proda- jalcem, ki bi se že zdav- naj izognili Zagorju, če ne bi tu našli naivne nakupovalke, med katerimi je žal, tudi pre- cej otrok, skratka šolske in celo izven šolske mladine. Predlagamo, da si izposodi- mo iz Ljubljane razstavo ki- ča in lišpa, pogrošne plaže, ki je, kot je znano, obšla že precej slovenskih mest in de- lavskih središč. Nič za to če bomo morali odšteti nekaj denarja. Bomo vsaj lahko po- kazali občanom, za kaj za- pravljajo nekateri naivneži denar. N. M. ^RILA 1968 ZAGORJE OB SAVI TEDNIK 17 OBČINSKA MLADIN. SKA KONFERENCA Prejšnjo sredo je bila v Trbovljah občinska mladin- ska konferenca, na kateri so obravnavali dejavnost komite- ja, dogovorili so se o nalo- gah mladine v zvezi z referen- dumom za zbiranje sredstev za investicije v osnovno šol- stvo ter obravnavali proble- matiko kulturno prosvetnega življenja in zabavnega življe- nja mladih Trboveljčanov. Na konferenci so izvolili za delegate na bližnjem kongre- su Zveze mladine Sloveni- je Slavka Bastiča, strojnega tehnika, zaposlenega v stroj- ni tovarni, Hildo Dolanc, di- jakinjo gimnazije ter Bože- no Verdel, učenko z osnovne šole Tončke Cečeve. KONCERT Harmonikarski orkester glasbene šole Trbovlje je pri- pravil pod vodstvom Tineta Jelena zadnji petek v gleda- giški dvorani delavskega do- ma v Trbovljah uspel nastop. DEJAVNOST KOMISIJ Med drugo in četrto sejo re- virske konference Zveze ko- munistov so se komisije re- virske konference ZK sestale šestnajstkrat; najdelavnejše so bile komisije za idejno politične probleme na področ- ju gospodarstva, za razvoj komunalne in krajevne samo- uprave, ki je izvedla tudi an- keto o samoupravi občanov, ter komisija za delo Zveze komunistov med mladino. Ko- misije so izdelale programe dela ter obravnavale nekate- ra najbolj pereča vprašanja; Pomanjkljivost v dosedanjem delu komisij je bila pred- vsem v tem, ker kot organi revirske konference Zveze ko- munistov niso nasopale v jav- nosti s samostojnimi stališči. PRIZNANJE Večletnemu predsedniku ob- činskega komiteja Zveze mla- dine Trbovlje, Juriju Kova- ču, so na zadnji občinski mla- dinski konferenci izrekli po- sebno priznanje za opravlje- no delo. UREJANJE CEST Osrednja trboveljska pro- metna žila, cesta od Sušnika do Zgornjih Trbovelj, je bi- la na tistih mestih, kjer je bila tlakovana s kockami, močno poškodovana. Ker je bila varnost prometa že moč- no ogrožena, so začeli poprav- ljati poškodovano cestišče. De la bodo že v kratkem konča- na. NOVI ČLANI SAMOUPRAVNIH ORGANOV V torek, 16. aprila, so voli- li v največji delovni organi- zaciji v revirjih, v Zasavskih premogovnikih, nove člane sa- moupravnih organov. Izvolili so nove člane skupščine kolek- tiva, najvišjega samoupravne- ga organa Zasavskih premo- govnikov, delavskih svetov enot ter svetov delovnih enot skupnih služb. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE Za torek, 23. aprila, je bila sklicana seja obeh zborov ob- činske skupščine Trbovlje. Predlog dnevnega reda je pred- videval potrditev programa koriščenja sredstev prispevka za uporabo mestnega zemlji- šča za letošnje leto, sprejem odloka o minimalnih tehnič- nih normativih za vzdrževa- nje stanovanjskih hiš, stano- vanj in poslovnih prostorov •v družbeni lastnini ter o načinu delitve sredstev za in- vesticijska in tekoča vzdrže- vanja ter upravljanje. IZVOZ PREMOGA v prvih treh mesecih letos so uspeli Zasaivski premogov- niki izvoziti premog tudi v inozemstvo. V Avstrijo so iz- vozili nad 2.150 ton zdr oba, v Italijo pa 20 ton kockovca. PRVOMAJSKO SLAVJE V SREDIŠČU ZASAVSKIH RUDARSKIH REVIRJEV Slavje ob delovnih zmagah Tudi letos bodo v središču zasavskih rudarskih revirjev, v Trbovljah, kar naj- bolj slovesno proslavili mednarodni delavski praznik — prvi maj. Letošnje slavje bo povezano s pregledovanjem uspehov, doseženih v zvezi z nadaljnjim gospodarskim in družbenim razvojem. Smo namreč že v tretjem letu, odkar smo uveljavili načela gospodarske in druž- bene reforme, s katero želi- mo, med drugim, doseči tudi nadaljnjo utrditev samoupra- Ijanja na vseh ravneh, to pa bo predstavljalo solidno os- novo za nadaljnjo preosnovo našega gospodarskega, samo- upravnega in družbeno poli- tičnega sistema. Delovni ljudje Trbovelj bo-' do 1. maj, mednarodni delav- ski praznik, proslavili tokrat z vrsto pomembnih delovnih uspehov. V termoelektrarni bodo že v kratkem začeli s poskusnim obratovanjem no- vega agregata, gostinsko pod- jetje Rudar dograjuje na tr- gu Revolucije nov hotel, v Iskrini tovarni polprevodni- kov bodo začeli z linijsko pro- izvodnjo visokonapetostnih diod, ki jih bodo na začetku izdelovali okrog 10.000 kosov na teden, vso proizvodnjo pa bodo v glavnem izvozili v Ve- liko Britanijo. V mehaniki, cementarni, v Zasavskih pre- mogovnikih in še v nekaterih drugih delovnih organizacijah povečujejo proizvodnjo, vse večja pa je tudi blagovna iz- menjava trboveljskega gos- podarstva z inozemstvom. Po- zabiti tudi ne gre, da bo le- tos dograjen nov prizidek k splošni bolnici, pa tudi, da so Trboveljčani v nedeljo, 21. aprila, odločali o petletnem združevanju sredstev, da bi odpravili probleme v osnov- nem šolstvu. V dneh pred prvim majem se bodo zvrstile v Trbovljah tudi številne kulturne in športne prireditve. Prvomaj- sko slavje so začeli že zad- njo soboto, ko je bila v Tr- bovljah revija up>okojenskih kulturno prosvetnih skupin, na kateri so nastopili pevci društev upokojencev iz Za- savja in Laškega, zraven njih pa še upokojenski tambura- ški zbor iz Trbovelj. 25. apri- la, to je danes, bo v Trbov- ljah zasavska medobčinska revija narodno zabavnih an- samblov, 27. aprila bo popol- dan nastop otroških in mla- dinskih pevskih zborov iz Tr- bovelj, zvečer pa osrednja proslava ob dnevu ustanovit- ve Osvobodihie fronte sloven- skega naroda in ob 1. maju — prazniku dela. Na večer pred praznikom bo pripravi- la delavska godba promenad- ni koncert, pred tem pa bo- do obiskali pevski zbori trbo- veljske delovne kolektive. Na večer pred praznikom bodo po vseh vrhovih okrog Trbovelj zagoreli kresovi, prav tako pa tudi v starih rudarskih kolonijah, na sa- me praznične dni pa bodo Trboveljčani, kot je že v na- vadi, pohiteli na okoliške vr- hove. Vrhe, Cebine, Parti- zanski vrh, Podmeja, Mrzli- ca, Kal in Kum bodo dobili številne obiskovalce, ki bodo v vedrem razpoloženju preži- veli prvomajske praznike. Ti- sti pa, ki imajo osebne avto- mobile, imajo v načrtu izle- te širom po domovini, pa tu- di v zamejstvo. (nk) Šole, tečaji, seminarji Dejavnost trbovelhke^ lavske univerze je še ^ zadnjih let izredno raz^ hana. Vsako leto prtpf'^ vijo vrsto šol, serninu, jev, tečajev, predavanj i- drugih ohlik is&feraletj' nja. Opaziti pa je. da je dalje manjša de javnost področju družbeno po/ifjj nega in ekonomskega j, obraževanja. ker ni so,, manja, najmanj ga ka^ delovne organizacije. ; razne družbeno poUUćn> šole, seminarje in tečaj, je bilo vključeno le 3;i slušateljev v lanskem i tu, v razne oblike sp^ nega strokovnega žsobri zevanja pa je bilo vklji čeno skoraj šestkrat ue; slušateljev. Razgibano j, bilo tudi poljudno zrm. stveno izobraževanje, ss je bilo na 350 raznih prt davanjih skoraj 9000 sk šateljev. Lani je delavska univa za Trbovlje ustvarila sh raj 330.000 novih din reat zacije; od temeljne izohn sevalne skupnosti je pre jela dotacijo 30.000 novii. din za financiranje tisti ohlik dejavnosti, za kaU re je težko najti plačnik: slušatelji so sami vplača. 125.000 novih din šolnin- prispevki delovnih orgat zacij za šolanje članov h lektivov pa so znaši^ 145.000 novih din itd. O?: žiti je torej mogoče, morajo občani ruimenja: čedalje več denarja, če s želijo pridobiti ustrezni izobrazbo. . Jn kakšna je dejaim>: trboveljslce delavske verze v tem šolskem leti Pouk redno poteka v dvd oddelkih večerne osemlf- ke, v 5 oddelkih tehničn srednje šole ter v 1 oi delku ekonomske srednji šole. vendar računajo, i naj bi v prihodnje tvi večerno šolanje na t<^ dveh šolah, ki sta v V hovljah, prevzeli matic' šoli. V Trbovljah deki pri delavski univerzi t^' večerna zdravstvena šoli ki vzgaja kader za delo' ambulantah, nadalje P slovodska trgovska šola delovodski šoli kovins' ske in elektrostroke, oc delek višje šole za org«"' 2acj;o dela iz Kranja t'^ V teku pa so tudi int^' zivni tečaji tujih jezike^- in sicer nemščine, afW^ dalje tečaji za varstvo f delu, razni gospodinjsi^' in drugi tečaji ter podo^ no. ■S- SE BO KMALU URESNIČILA UPRAVIČENA ZAHTEVA MLADIH TRBOVELJČANOV? Mladinski klub v delavskem domu v delovnem programu, sprejetem na začetku tega le- ta, je mladina Trbovelj med drugim tudi zapisala, da ho letos skušala ponovno oživeti kulturno prosvetno dejav- nost mladih, ki je v zad- njem času močno nazadovala. Zavzeli so se pri tem za organizacijo raznih oblik de- la, tako za pripravo literar- nih večerov, za razgovore s predstavniki slovenskega kul- turnega in javnega življenja, za razvijanje filmske dejav- nosti, za vključitev kar naj- večjega števila mladih v ob- stoječa kulturno prosvetna društva itd. Po štirih mesecih ugotav- ljajo v Trbovljah, da so še vedno pravzaprav šele na za- četku poti. Uspeli so organi- zirati le redne plese. Občin- sko mladinsko vodstvo'si je skupaj s komisijami prizade- valo, da hi uredilo mladinski klub v delavskem domu, ven- dar uspeha še ni. O potrebi po ureditvi ustreznih klub- skih prostorov za mladino v delavskem domu razpravlja- jo že več let, saj za zdaj mla- dina praktično nima prosto- ra, kjer bi se lahko zbirala. Klube, bolje rečeno klubske prostore, imajo sicer nekate- ra društva, vendar ho bolj zaprtega tipa, vključujejo pa le majhen del mladine. Občinski komite Zveze mladine Slovenije v Trbov- ljah je že pripravil podrob- nejše načrte za ureditev mla- dinskega kluba v delavskem domu. S tem bi predvsem tudi dosegli, da hi vrata de- lavskega doma v Trbovljah odprli vsej mladini. Pričako- vati je mogoče, da ho mladi- na rada zahajala v klub v delavskem domu, saj hi v njem pripravit razgovore z vidnimi družbeno politični- mi in kulturnimi delavci, s predstavniki delovnih organi- zacij, organizirali bi razstave in druge prireditve, seveda pa v klubu ne hi manjkal te- levizijski sprejemnik, revije, časopisi, družabne igre in drugo. Predstavniki mladih so se na zadnji občinski mladin- ski konferenci odločno zavze- liz a to, da je treba naposled le odpreti vrata trboveljskega delavskega doma -na široko tudi mladini. Mladini naj bi torej bilo omogočeno urediti klub. S to zahtevo, ki je stara že več let, bo občinski komi- te Zreze mladine Slovenije seznanil tu^i odbornike ob- činske skupščine Trbovlje. Mladi pričakujejo, da jim bo z razumevanjem vseh v Tr- bovljah končno uspelo poži- viti KULTURNO ZABAVNO ŽIVLJENJE MLADINE, pred, vsem pa urediti v delavsikem domu tudi klub. (š) SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE TRBOVLJE Nova kategorizacija Zadnji petek so se v Tr- bovljah spet zbrali odborni- ki na seji obeh zborov tam- kajšnje občinske skupščine. Dnevni red sicer ni bil ob- širen, obravnavana pa so ven- darle bila številna zanimiva vprašanja. Poročilo o proračunski po- trošnji so sprejeli odborniki na znanje brez razprave. Ugo- tovili so lahko, da se je zbra- lo v občinskem proračunu v razdobju januar — ma- rec nekaj nad 33 odst. za le- tos predvidenih dohodkov; največji izpad je pri prispev- kih, pa tudi taks so zbrali precej manj, kot je bilo pred- videno. Vendar pa ta izpad ni zaskrbljujoč, ker računajo, da bodo že v naslednjih me- secih proračunski dohodki na predvideni ravni. Takse za potne liste cenejše Brez razprav in soglas- no je bil sprejet nov odlok o upravnih taksah, s kate- rimi se ,je določila nova ta- rifa upravne talcse za izdajo ali podaljšanje veljavnosti pot- ne listine za potovanje v tu- jino, in sicer na 50 novih din, za vizum na potni list in za novo dovoljenje za več potovanj pa na 20 novih din. Sveta za družbeni plan in finance ter svet za občo upravo in proračun sta pred- lagala novo tarifo upravnih taks za potne liste predvsem zaradi tega, ker se je števi- lo potovanj močno zmanjša- lo. V prvih treh mesecih la- ni so izdali 675 potnih listov oz, jih podaljšali za turistič- na potovanja, letos pa samo 66. Odborniki trboveljske ob- činske skupščine so na seji brez pripomb potrdili zaključ- ni račun prispevkov in dav- kov občanov za leto 1967. Elektrolivarski industriji ELIT Trbovlje pa so izdali poroštveno izjavo za najetje posojila v vismi 120.000 no- vih din, ki jih bodo porabi- li za povečanje proizvodnje. Odborniki so menili, da naj bi na eni od prihodnjih sej obravnavali poročilo o sana- ciji elektrolivarske industrije ELIT. Obveljal predlog sveta Najbolj razgibana je bila razprava na zadnji seji ob- činske skiu>ščine Trbovlje, ko je bilo govora o predlogu za kategorizacijo cest IV. reda na področju občine Trbov- lje. Odborniki so imeli v raz- pravi več predlogov, pred- vsem so želeli, da bi bile ce- ste uvrščene više, se pravi, da bi jih bolje vzdrževali. Vendar občinska skupščina predloge odbornikov ni spre- jela, torej je obveljal pred- log sveta za urbanizem, grad- beništvo, stanovanjske in ko- munalne zadeve. Menili pa so, da je treba na vseh ce- stah zaostriti prometni režim, posebej še določiti najvišjo dovoljeno obremenitev cest, tisti pa, ki cesto prekomerno obremenjujejo oziroma poško- dujejo, pa naj bi za to pri- spevali tudi potreben denan- (nk) Prva številka glasila „Srečno" Pred dnevi je izšla prva številka glasila Zasavski pre- mogovnikov »Srečno«, ki bo izhajalo v nakladi 3.000 izvo- dov, in sicer sprva vsake dva meseca. V prvi številki so sestavki o proizvodnem programu za leto 1968, izvlečki iz poslov- nih poročil v letu 1967, o plasmaju premoga na tržišču, o možnostih prehoda na skraj- šani delovni teden, plačeva- nju izrednega prispevka za zdravstveno zavarovanje, o le- tošnjem vpiisu v rudarski šolski center, objavljena je informacija o obveznem pri- spevku k stroškom nekate- rih zdravstvenih storitev, o ustanovitvi in nalogah orga- nizacije Zveze komunistov v Zasavskih premogovnikih, o dejavnosti sindikatov, proble- matiki na obratu Dol, o le- tovanju in službi varstva pri delu itd. (š) JE STANOVANJSKA GRADNJA V TRBOVLJAH TUDI DEJANSKO DRAGA? Drago komunalno urejanja v Trbovljah so doslej na leto zgradili v povprečju okrog 70 novih stanovanj v družbenem sektorju, seveda pa so potrebe precej večje. Nekateri menijo, da dra- ga stanovanjska izgradnja tu- di vpliva na to, da je zgra j eno nekaj manj stanovanj, kot bi jih bilo lahko. Vendar pa trditvam, da je stanovanjska izgradnja v Tr- bovljah draga, skorajda ni mogoče pritrditi. Lokacij za gradnjo stanovanj v družbe- nem sektorju že močno manjka; edinole na Lenino- vem trgu ne bi bila potreb- na rušenja drugih objektov, vendar bi bilo treba predhod- no opraviti obsežna in draga komunalna dela. Po zazidavi Leninovega trga pa bo treba prenesti gradnjo stanovanj v družbenem sektorju na dru- ga področja, se pravi tja, kjer bodo potrebna večja ru- šenja, kar vse bo občutno zvi- šalo ceno kvadratnega metra stanovanjske površine. Naselje Kešetovo, na primer, je dograjeno, letos pa so gradnjo stanovanj v družbe- nem sektorju prenesli v Tr- bovljah na trg Revolucije, saj želijo v naslednjih nekaj letih povsem dograditi novo mestno središče. Vendar pa je bila gradnja že na Keše- tovem, podobno pa bo tudi na trgu Revolucije, dokaj draga, predvsem zaradi ob- sežnih komunalnih del, pose- bnih temeljenj itd., tako da velja kvadratni meter stano- vanjske površine tudi do 1.600 novih din, sama grad- bena in obrtniška dela pa pri tem okrog 1.300 novih din. Stroški komunalnega ureja- nja so nekoliko višji kot prejšnja leta tudi zavoljo te- ga, ker v Trbovljah zdaj končno vendarle želijo posa- mezna naselja, ki so dogra- jena, tudi vsaj delno 1^''' nalno urediti. ^ In še na nekaj ne gre ;^ zabiti v Trbovljah pri o^^, navi cene stanovanjske _^ gradnje. Na industrU-^ gradnjo za zdaj še ni i^-^ če misliti, saj je trans^ s prefabriciranimi ^^f^A dokaj zahteven, pa tudi ba le-teh bi bila majhnj j se tovrstna gradnja ne '"^ plačala. Tako gradijo v^.j, bovljah stanovanja v df;' nem sektorju še zvae^} , klasičen način, kar pa J^^'^ drugi strani za vzdrž^^ .ji in trajnost objektov boljše. Ig TEDNIK- TRBOVLJE 25. APRILA pober pogled in mirna roka... PRAVO — PEŠEC! j^ot smo zapisali v prejšnji šte- ,illu Celjskega tednika, je Franc I šfc iz Celja sodeloval na držav- en, šahovskem prvenstvu železni- ^fjfv v Sarajevu. Tekmovanje je ]jalo kot izbirno za sestavo ju- p^lovanske reprezentance, ki bo Liija meseca nastopila na šahov- ju olimpiadi železničarjev v Ri- p v Sovjetski zvezi. Celjan Pešec se je na sarajev- jjfni turnirju odlično držal in u s sedmimi točkami osvojil čast- j, drugo mesto. Tako se je uvr- jjjl v ekipo izbrancev kot ediiii jlovenski šahist. Vsekakor gre za izreden in do- ^ jnajvečji Peščev uspeh ob ša- hovnici. Zato tudi naše čestitke z ifljo. da bi se tudi na turnirju t sovjetski zvezi kar najbolje držal. S. P. ŠPORT IN ŠAH V ŽALSKI OBČINI Na novem rokometnem igrišču , Preboldu, ki so ga zgradili ujenci tamošnje osnovne šole s prostovoljnim delom, je bilo ob- ii^o pr\-enstvo šolskih športnih društev v rokometu. Tekmovanje je začel ra\Tiatelj osnovne šole v Preboldu, Stojan Vrhovec, ki se je učencem zahvalil za delo, ki 50 ga vložili v nov objekt. Na tekmovanju je , bilo šest eidp, ki so se zvrstile takole: Ža- lec, Gnže, Prebold, Šempeter, Polzela in Braslovče. Izreden uspeh so dosegli tudi u občinskem šahovskem tekmo- vanju. Medtem ko je na tekmo- »anju sindikalnih moštev zma- jala vrsta šahistov tekstilne to- varne Prebold, pred keramično 'Mustrijo iz Liboj ter člani SIP bt Šempetra, je na občinskem prvenstvu pionirjev sodelovalo na Tudi tekmovanje v Laškem je imelo zanimiv razplet. Tokrat se je moral lanski zmagovalec zado- voljiti s četrtim mestom, med- tem ko je prvega zasedel mlad in nadarjen strelec iz Radeč, To- ne Kožar. Kljub visoki normi je na občinskem tekmovanju za zlato puščico nastopilo tudi nekaj žensk. Na prva mesta so se uvrstili: 1. Tone Kožar (Radeče), 2. Sta- ne Brečko (Rečica), 3. Franc Žveplan (Jurklošter), 4. Franc Gračner (Jurklošter), 5. Franc Pfajfer (Rečica) itd. -vi NOGOMET Tekmovanje v celjski nogomet- ni podzveza postaja čedalje bolj zanimivo. Vse kaže, da se je vTiel srdit boj aa vrh jakostne lestvice; številke pa kažejo, da vanj posega več moštev in ne samo C^luloaar ter Osamkarica, ki si delita prvo in drugo mesto z enakim številom točk. Tu so namreč še Papimičar iz Radeč, pa Ljubenci in drugi. Četrto kolo spomladanskega dela tekmovanja je dalo nasled- nje rezultate: Laško — Ljubno 0:8, Boč — Osankarica 1:2, Rogatec — Šentjur 5:4, Brežice — Voj- nik 2:1, Papimičar (Radeče) — Polzela 1;0 in štore — Senovo 2:1. -an SINDIKALNI NOGOMET Tekmovanje v obeh nogometnih ligih celjskega sindikalnega pr- venstva je v polnem teku. Vse tekme so na igriščih pri Skalni kleti oziroma pri Olimpu v Ga- berju, in sicer tako, da igrajo ob ponedeI,tkih moštva prve lige, ob četrtkih pa ekipe, ki so uvr- ščene v drugi ligi. -tg Odlična ocena za uspešno delo Zapis z rednega občnega zbora občinske strelske organizacije Redni občni zbor občinske- ga strelskega odbora Celje moramo uvrstiti med izred- ne delovne razgovore ne sa- mo zaradi pomembnosti strel- ske organizacije pri nas, mar- več prav tako zaradi uspe- hov, ki so jih dosegli. To ve- lja tako za tekmovalne rezul- tate, četudi se je število strel- skih družin v celjski občini zmanjšalo, kot zlasti še za reševanje drugih problemov, kot so strelišče, strelski dom in podobno. Ko je o vsem tem na občnem zboru govo- ril predsednik občinske strel- ske organizacije v Celju, Er- nest Piki, je na prvem me- stu opozoril na dejstvo, da so stari dolgovi v glavnem poravnani in da so rešene tudi druge zadeve okoli stre- lišča in doma Na gričku. To je bila naloga, ki so jo člani občinskega strelskega odbo- ra reševali na sikoraj vseh tri- desetih sejah v minulem ob- dobju. Zdaj je Na gričku ure- jeno ne samo strelišče, mar- več tudi strelski dom, v ka- terem je dobil stanovanje tu- di novi upravnik, tov. Jeram. Z ureditvijo teh del so zašči- tili objekt pred propadanjem in uničevanjem, hkrati pa po zaslugi novega upravnika za- varovali celotno področje strelišča. Organizacijska vprašanja celjskega strelskega športa temeljijo na aktivnosti strel- skih družin. Občinski strel- ski odbor ima sicer registri- ranih petnajst družin, toda iz delovne bilance je očitno, da je delavnih samo devet in to Branko Ivanuš, Tempo, Ko- vinar-štore. Miličnik, Avto- Celje, Iv. Lola Ribar, Ingrad, Daki in strelska družina Bra- tov Dobrotinškov v Vojniku. Povsem nerazumljivo in ne- opravičljivo pa je dejstvo, da je v ostalih šestih druži- nah 2jamrla dejavnost in to v družinah v delovnih orga- nizacijah, kjer so vendar dru- gačni pogoji za delo kot na terenu. Mednje sodijo dru- žine v Cinkaml, Metki ELEK- TRU, Tapetništvu, Gradisu ter Apneniku-Pečovniku. Nav- zlic temu občinski strelski odbor še vedno upa in želi. da bi delo v teh družinah po- novno zaživelo. V vseh družinah je bilo do- slej registriranih 718 članov in to 477 moških, 96 žensk, 121 mladincev in 24 pionir- jev. Kaže, da je na zmanjša- nje števila delavnih družin in članov v njih vplivala tudi slaba propagandna dejavnost. Kot na tem področju (pove- čanje števila članov in ponov- na oživitev dela v nekaterih družinah), se precejšnje na- loge kažejo tudi pri vzgoji strokovnih kadrov. S števi- lom sodnikov in trenerjev ne morejo biti zadovoljni; zara- di pomanjkanja strokovnja- kov peša tudi p>omoč strel- ske organizacije šolski mladi- ni. Izredno pester, zanimiv in kvaliteten pa je bil tekmo- valni program, dasiravno celj- ski strelci zaradi pomanjka- nja sredstev niso sodelovali na vseh prvenstvenih tekmo- vanjih. Seznam strelcev in strelk, ki so se močno uvelja- vili v zadnjem obdobju, je dolg in obsega več kot dvaj- set imen. Med njimi so tudi mnogi slovenski in državni reprezentanti. Občni zbor se je končal v dobri oceni opravljenega de- la in prihodnjih nalog. Pred- sednik tehnične komisije se je v svojem poročilu med drugim zahvalil tudi predsed- niku Ernestu Piklu in dolgo- letnemu delavcu v strelski or- ganizaciji, Ivanu Putniku, ki sta ob pomoči in razumeva- nju ostalih činiteljev, kot ob- činske skupščine ter občin- ske zveze za telesno kulturo, uspela rešiti več izredno tež- kih materialnih vprašanj. M. Božič ŽRTVE 1 PROMETA . TRČENJE MOPEDISTOV Proti Celju se je iz Sloven- skih Konjic peljal mopedist ANTON GAJGER z 28-letno ženo, oba iz Ljubljane. V Be- lem potoku je vozil po sre- dini ceste, ko mu je pripe- ljal nasproti prav tako po sre- dini ceste mopedist FELIKS ČEŠNAR. Pri trčenju je do- bila Anica Gajger tako hude poškodbe, da je podlegla na kraju nesreče. Oba mopedi- sta so odpeljali proti celjski bolnišnici, vendar je češnar med prevozom pobegnil. SMRT MOTORISTA Voznik motornega kolesa FLORJAN NAVODNIK se je peljal iz Nazarja proti Mo- zirju, ko je na blagem levem ovinku iz neznanega vzroka zapeljal s ceste. Vozil je po bankini, nato pa se je pre- vrnil v betonski odvodni ja- rek, kjer je obležal nezave- sten. Nesreča se je zgodila do- poldne, motorist pa je v ve- černih urah v celjski bolniš- nici podlegel zaradi hudih poškodb. PEŠCI NA DESNI STRANI BOŽ« PRAJMAN se je pe- ljal z osebnim avtomobilom proti Rogaški Slatini in v Tekačevem zaradi srečavanja s tovornjakom zasenčil luči. Pri tem je zadel pešca FRAN- CA PIŠEKA, ki je šel v sku- pini treh oseb po desni stra- ni ceste v isti smeri kot avto- mobil. Pišek je bil krajši čas v nezavesti. S STRANSKE CESTE Proti Vranskemu se je pe- ljal z osebnim avtomobilom B02IDAR BOREC, ko je v Latkovi vasi pripeljala na ce- sto s stranske poljske steze kolesarka Frančiška POTOČ- NIK in neprevidno zapeljala pred avtomobil. Kljub zavi- ranju je vozilo Potočnikovo zadelo, da je dobila pretres možganov. HITRO V OVINEK Motorist FRANC ZAMER- NIK s sopotnikom VIKTOR- JEM URLEBOM se je peljal proti Mozirju. Zaradi preveli- ke hitrosti v ovinku je zape- ljal na levi rob gozdne ceste v Brezju pri šmihelu in se po 15 metrih vožnje prevrnil. Voznik je obležal nezavesten, sopotnik pa si je zlomil levo nogo pod kolenom. NEPREDNOSTNA ULICA Iz centra mesta je po Ipav- čevi ulici vozil z osebnim av- tomobilom MIHAEL, VIDMA- JER, iz neprednostne Obla- kove ulice pa je privozila v križišče kolesarka AMALIJA ESIH in se zaletela v desni bok avtomobila. Esihova si je poškodovala hrbtenico. V OPORNI ZID Voznik motornega kolesa ANTON ULAGA je vozil iz Laškega proti Rimskim topli- cam in se zaradi neprimer- ne hitrosti na ravnem delu ceste na desni strani zaletel v oporni zid. Dobil je težje poškodbe. KONZORCIJ PODJETIJ INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA IN GRADBENE OPERATIVE ZASAVJE Preiti od razprav k dejanjem Integracijski procesi oziroma poslovno tehnično sodelovanje med, delovnimi organizacijami v zasavskih rudarskih revirjih se še zmeraj prepočasi uveljav- ljajo. Z novim letom sta se združila rudnika rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik in Zagorje v enotno delovno organizacijo »Zasavski premogovniki«, že nekaj časa pa zdaj pričakujemo, da bi bila podpisana pogodba o poslovno tehničnem sodelovanju podjetij industrije gradbenega materiala in gradbene operative, hkrati pa tudi ustanovitev posebnega konzorcija, ki naj bi zagotovil skupno financiranje programskih študij, predstavljal pa bi tudi osnovo oziroma začetek integracijskih procesov delovnih kolektivov te gospodarske panoge. Kot je predvideno naj bi osem delovnih organizacij iz fevirjev, in to cementarna rrbovlje, industrija gradbene- ga materiala Zagorje, Zasav- ski premogo\miki, termoelek- farna Trbovlje, gradbena pod- kia Trbovlje, Zagorje ob Sa- in Hrastnik ter investicij- sku biroji Trbovlje podpisali pogodbo o poslovno tehnič- ^tn sodelovanju ter o usta- •»vitvi konzorcija podjetij in- dustrije gradbenega materia- la in gradbene operative Za- savja. Naloga konzorcija bi bila sodelovati in sofinanci- rati kompleksni program raz- voja industrije gradbenega materiala in gradbenih ele- mentov v Zasavju ter sodelo- vati pri izdelavi in sofinanci- ranju študije integracijskih oblik gradbene operative in industrije gradbenega materi- ala, in sicer z namenom, da bi ob kar najbolj preučeni ana- lizi tržišča in obstoječih i>o- gojev enotno vodili politiko investiranja in investicijskih sredstev, združevali sredstva ter poiskali oblike skupne- ga komercialnega nastopanja oziroma najustreznejše inte- gracijske oblike poslovanja. Organizacija izdelave oziro- ma izdelava kompleksnega razvojnega programa indu- strije gradbenega materiala in gradbenih eilementov ter gradbene operative kakor tu- di izdelavo študij tržišča, in- vesticijskih programov in pro- jektov bi, kot je predvideno, naročali člani konzorcija pri investicijskih birojih Trbov- lje, ki naj bi celotno delo opravili do konca leta 1968, vsak član konzorcija pa ima tudi pravico, da za izdelavo investicijskih programov an- gažira lastne strokovnjake ozi- roma druge raziskovalne in projektivne organizacije. člani konzorcija bi na skupnih sejah razpravljali o poteku del pri izdelavi pro- gramov razvoja in študij raz- vojnega programa podjetij, včlanjenih v konzorcij, o in- vesticijskih odločitvah, o pred- laganih integracijskih odločit- vah v skupnih komercialnih akcijah, o združevanju dinar- skih in deviznih sredstev za skupne posle v interesu kom- pleksnega razvoja poslovanja konzorcija ali za izgradnjo posameznih objektov itd. Investicijski biroji Trbovlje pa so doslej že iskali tehno- loške rešitve za program mon- tažnih gradbenih elementov na osnovi siporeksa, ytonga oziroma predelav elektro fil- trskega pepela, po naročilu investicijskih birojev Trbov- lje pa izdeluje Metalurški in- stitut iz Ljubljane predlog investicijskega programa za zgraditev novih kapacitet aktivnega apna in posebej še dolomitne opeke za potrebe slovenske metalurgije. (N) Visok jubilej delavske godbe v Trbovljah '••.fse svoje odlike so ^^boveljčani pokazali v Slo- ^'^^ki rapsodiji številka 2 ^ f Gotovčevem Simfonič- ^"i kolu.« To so zapisali f beni kritiki julija 1958, ^ Je delavska godba iz Tr- v Ohridu tretjič zapo- osvojila prvo nagrado na [j^^^j reviji pifialnih orke- /0« Jugoslavije. In takrat I skladatelj Blaž Arnič po '^^certu vzkliknil: »Pa fant- jij^^a; to je zvok, saj to je ^ionični zvok. Primojduš, r bom napisal skladbo za godbo.« ^'^'^^avska godba iz Trbovelj iij l^^ed nedavnim z jubilej- koncertom v gledališki ^^^>^i Delavskega doma ( ^^ila še eno svetlo stran (j^'^ojž bogati zgodovini — 'Obletnico. Malo je pri nas i^^^erskih glasbenih ' an- ^°lov, ki se lahko ponaša- jo s tako častljivim jubile- jem in še posebej s kvaliteto, ki jih leta in leta uvršča med najboljše v državi. Ven- dar je bila pot do vrha str- ma, povezana s tisoči ur vaj, vztrajnostjo, trdim resnično trdim delom. Samo tako in nič drugače so si trboveljski godbeniki lahko trikrat pribo- rili prvo mesto na zveznih in sedemkrat na republiških revijah ter poželi še vrsto drugih priznanj in uspehov. Prvi zvoki godbe na pihala v Trbovljah so zazveneli že v letu 1891, ko je godbenik Hermanove smrti prevzela vodstvo godbe brata Oto in Emest Puncar. Godba je ži- votarila zgolj z igranjem na vajah in tu pa tam tudi na- stopala na javnih prireditvah do leta »903. To pa je šele pravi mejnik ustanovitve se- danje Delavske godbe. Prve vaje je imela godba v kmeč- ki hiši pri Gagel, nato je dobila prostore v Božičevi hi- ši, v kleti rudarskega konzu- ma in nato v novozgrajeni stavbi starega Delavskega doma. V godbo so se vključevali napredni delavci in rudarji z velikim veseljem, voljo, pa tudi talentom za igranje. Z zelo rednim delom je rudar- ska godba pričela po prvi svetovni vojni, ko je igrala pod pokroviteljstvom druge rudarske skupine. Prirejala je letne koncerte, nastopala na prosvetnih večerih delav- sko prosvetnega društva Svo- boda, igrala budnice, sodelo- vala na zletih Svobod v Mari- boru, Celju in Ljubljani. V času krize leta 1935 je šti- rinajst dni igrala na Ljub- ljanskem velesejmu in od ta- krat datirajo tudi prvi posnetki za radio. Pod vodstvom mladega, obetajoče- ga kapelnika Toneta Hudari- na, je godba še hitreje na- predovala. Ko je prišla vojna vihra, so trboveljski godbeni- ki začeli odhajati, v partiza- ne, tako da je ostalo leta 1944 pri godbi le še 18 članov, na- kar so tudi ti skupno odšli, seveda z instrumenti, v parti- zane. Iz bivše delavske, so- kolske in železničarske god- be se je formirala na osvobo- jenem ozemlju gornje Savinj- ske doline, godba štaba IV. operativne cone, ki je nasto- pala na partizanskih mitin- gih, proslavah in prireditvah. Pred ofenzivo je bila razfor- mirana, Nemci pa so zapleni- li instrumente. Trdoživa, kot je lahko le godba, sestavljena iz rudarjev in delavcev, je delavska god- ba takoj po osvoboditvi spet začela z delom in vse do zdaj dosegla številne zavidljive uspehe. Leta 1962 so godbe- niki dobili nov godbeni dom. Brez prizadevnih trbovelj- skih godbenikov ne bi bilo uspehov. Toda hkrati s tem je potrebno omeniti tudi vsaj dvoje dirigentskih imen: TO- NE HUDARIN in MIHA GUNZEK. Z godbo sta dose- gla svojstven zvok in tolikš- no tehniko, da so ji prizna- ni strokovnjaki povsod, kjer- koli je nastopala, prisodili primat in najvišji kvalitetni razred. Tone Hudarin je 35 let vodil svoje fante od težav k uspehom. Zato je upravni odbor Prešernovega sklada leta 1958 podelil Prešernovo nagrado Tonetu Hudarinu za dirigentsko in glasbeno vzgojno delo pri Delavski godbi Trbovlje. (vr) APRILA 1968 TRBOVLJE — ŠPORT — KRONIKA TEDNIK 19 MALI OGLASI Vsaka beseda v malem oglasu stane 0,50 Ndin (za naročnike) in 0,60 Ndin (za vse druge). Ob posre- dovanju naslova v upravi lista zaračunamo še do- datnih 1,00 Ndin; za ogla- se pod šifro pa po 2,00 Ndin. Male oglase sprejema- mo načelno v upravi lista vsak teden do 10. ure » soboto Izjemoma spreje- mamo naročila za male oglase iz oddaljenih kra- jev, bolnišnic, zavodov in podobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denarja. C. TEDNIK. OGLASNI ODDELEK IN SPREJEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK Celje. Gregor ćičeva 5, pritličje desno; telefon 31-05. PRODAM NOVO prikolico za moped prodam za 45.000 SD. Jože Zupan, Primož 22 Šentjur pri Celju. SKORAJ novo kompletno a- paraturo za foto temnico in fotoaparat ZORKI 4 pro- dam za 160.000 SD. Jože Zupane, Primož 22 Šentjur pri Celju. OTROŠKI uvoženi voziček proda Danijel Hrovat, Ce- lje Dečkova c. 25 a. DOBRO ohranjen divan, oma- ro za obleke prodam. Te- harje 22. MOTORNO kolo NSU MAXI prodam ugodno. Naslov v upravi lista. HIŠO, grajeno do prve ploš-' če, v Rimskih Toplicah pro- dam. Naslov v upravi lista. PARCELO 2365 m^ v Zagradu cesta proti Osenci, prodam. Vprašati pri Jakobu Javor- niku, Zagrad 22. NSU Primo prodam ali za- menjam za moped. Anton Kukovič, Zg. trg Šentjur pri Celju. NOVO filmsko kamero s te- leobjektivom ZON in pro- jektorjem LUI 2 prodam za 900 ND. Naslov v upravi lista. POSESTVO z gospodarskim I>oslopjem 7 ha zemlje, brez oObveznosti, prodam. Cena 1,000.000 SD. Lojze Ocvirk, Planina pri Sevnici. SPALNICO s trodelno omaro in komodo, dobro ohranje- no prodam. Ogled od 27. aprila dalje popoldne od 16 do 19 ure. Kuntarič Ce- lje, Kersnikova 18. PARCELO za vikend ob Sa- vinji prodam. Vprašati v PolzeU 164. BIFE — novo urejen, ob glavni cesti Celje—Ljublja- na prodam. Naslov v upra- vi lista. PRALNI stroj RONDO pro- dam po ugodni ceni. Kiš, Celje, Partizanska 8/a. AVTOMATSKI šivalni stroj »ZIGA-ZAG« prodam. Na- slov v upravi Usta. FIAT 600 prodam. Naslov v upravi lista. NOVO nedograjeno hišo (pod streho) in stroj za izdelo- vanje zidne cementne ope- ke prodam. Naslovov upra- vi lista. SREDNJE veliko posestvo, poslopje v dobrem stanju, 15 minut od avtobusne po- staje prodam zaradi staro- sti po zelo nizki ceni. Ana Pavčnik, Lipni dol 7, Bro- dice pri Rimskih Toplicah, informacije dobite lahko v trafiki nasproti avtobusne postaje v Celju. DOBRO ohranjeno kuhinjsko kredenco prodam. Ivan Plut, Laško 128. DOBRO ohranjeno kuhinjsko pohištvo in rusko kolo pro- dam zelo poceni. Mrkobra- da. Mariborska c. 68. 70 kg jedilnega krompirja »sa- vinjčana — cvetnika« pro- dam po zelo ugodni ceni. Kari Rebov, Celje, Ipavče- va ul. 16. DOBRO ohranjeno spalnico, štedilnik na trdo gorivo, kamin plošče prodam. O- gled popoldne. Smodil, Tkalska 3/C. PARCELO za gradnjo viken- da na sončni legi ob gozdu z lepim razgledom na Sa- vinjsko dolino prodam. Do- stop z avtomobilom. Na- slov v upravi lista. ŠESTOKENSKI kozolec in dve gradbeni parceli pro- dam. Pojasnila popoldne OSET, Hrušovec 22 — Šent- jur pri Celju. POHIŠTVO, spalnico in dru- go prodam ugodno. Infor- macije in ogled v dopol- danskem času od 9. do 12. ure razen ob ponedeljkih. Mahor-Ofentaušek, Celje, Ljubljanska c. 21/1 nad. ZAZIDLJIVO parcelo v cen- tru' Celja prodam. Ponud- be pod »NAJLEPŠA LEGA«. FIAT 600, letnik 1959, prevo- ženih 81.000 km nekaram- boliran, dobro ohranjen u- godno prodam. Celje šol- ska poliklinika. POSESTVO Iha 38 arov. 10 minut od železniške posta- je, primerno za obrtnika prodam. Jagodic, Zadrže 17, Šmarje pri Jelšah. LESENO prenosno vekend hi- šico s štirimi kavči in osta- lo opremo prodam za 5.500 ND. Naslov v upravi lista. LESENO drvarnico in zidno opeko prodam. Celje, Ma- riborska C. 139. KMEČKO hišo s sadovnja- kom v Sav. dolini prodam. Naraks, Žalec, Savinjska cesta 32. GLOBOK otroški voziček z blazino — siv, prodam za 400 ND. Lidija Žohar, Te- harje pri Celju — naselje Ingrad. OTROŠKI voziček za dvoj- čka prodam ugodno. Na- slov v upravi lista. IZVRSTEN SADJEVEC VAM NUDI V VSEH KOLIČI- NAH VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO KAPELA - p. RADENCI KUPIM MAJHNO hišico ali zidanico, primerno za vikend, do 30 km okrog Celja kupim. Na- slov v upravi lista. ZAPOSLITEV ZAPOSLITEV išče dober šo- fer C — E kategorije. Na- slov v upravi lista. ŠTIRIČLANSKA družina išče gospodinjsko pomočnico. STANOVANJE STAREJŠA zakonca brez o- trok iščeta večjo sobo v Savinjski dolini. Pomoč v gospodinjstvu. Naslov v u- pravi lista. MLAJšiV zakonca nujno išče- ta prazno sobo, proti na- gradi 1000 ND. Naslov v upravi lista. UPOKOJENKA — intelektual- ka srednjih let išče praz- no, ali opremljeno sobo v Celju. Naslov v upravi li- sta. MLAD — samski zdravnik iš- če sobo v Celju za dobo 4 mesecev. Pismene ponud- be pod »1. MAJ«. MLAJŠA samska uslužbenka išče sobo v središču mesta. Naslov v upravi lista. PODNAJEMNIKA sprejmem takoj. Mariborska c. 61/1. OPREMLJENO sobo oddam enemu ali dvema solidnima moškima osebama. Naslov v upravi lista. STANOVANJE v centru me- sta Celja, sestoječe iz: sobe, dnevne sobe, niše, zame- njam za garsoniero na po- dročju Dolgega polja. Na- slov v upravi Usta. RAZNO NAJDITELJA ženske ročne ure izgubljene v soboto 13. aprila zvečer v Celju v Can- karjevi uUci ali pred mon- tažnimi bloki v Trubarjevi ulici, prosim, da jo odda proti nagradi v naročnin- skem oddelku TEDNIKA — Gregorčičeva ulica 5. POŠTENEGA najditelja poro- čnega prstana, izgubljene- ga v Celju 18. aprila, s posvetilom »GAŠPER — 7. 3. 1964« prosim, da ga odda proti nagradi na na- slov: Bernard, Celje, Mal- gajeva 8. KOŠNJO oddam v najem tu- di za več let. Informacije pri Neži Velenšek, Lokro- vec 1. OTROKA sprejmem v var- stvo. Hermina Volf, Celje, Breg 2. VRT dam v najem ali pro- dam. Naslov v upravi lista. UPOKOJENKO za vodenje gospodinjstva in varstvo o- trok sprejmem. Antonija Kovač, Kovinarska 16/11. nadstropje. INSTRUIRAM slovenščino in matematiko za vse razrede osemletke. Naslov v upravi lista. GARAŽO oddam. Naslov v upravi lista. NUJNO potrebujem 7000 ND posojila. Obresti po dogo- voru. Pismene ponudbe na upravo lista pod »GARAN- CIJA - OBRTNIK«. CENJENE stranke obveščam, da sem steklarsko delavni- co preselil na Mariborsko cesto 50, nasproti vojaš- nice in se še nadalje pri- poročam. STEKLARSTVO RUDI LAJLER GRADITELJI HIŠ —POZOR! Izdelujem aluminijaste kar- nise, okvire za rolete, raz- ne ograje in opravljam vsa stavbena ključavničar- ska dela. — Priporoča se: Miloš Klinar, Celje, Vrun- čeva 14. — Tel. 30-51. VINOGRADNIŠKO GOSPO- DARSTVO KAPELA — RA- DENCI išče v Celju in oko- lici interesente za vinske točilnice. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta ADOLFA SALEZINA se iskreno zahvaljujemo vsem iz Dobriše vasi, ki ste nam stali ob strani, s nami sočustvovali in vsem darovalcem vencev. Posebno se zahvaljujemo dr. Veri Potoč- nik, bratu Ediju z ženo Fančiko, sestri Hildi, Milki Pajkovi, Rado Kovaču, Keramični industriji li- boje, ZBNOB, godbi, pevskemu zboru iz Petrovč, Delavski univer- zi. Matični knjižnici, č. č. du- hovščini iz Žalca. VSEM ŠE EN- KRAT PRAV LEPA HVALA. Žalujoča šena z otroki. CESTNO PODJETJE v Celju razglaša na podlagi določil temeljnega zakona o javnih cestah, Ura-dni list SFRJ 21-65 in 7-67 ter 12. in 41. člena zakona o javnih cestah, Uradni list LRS 39-62, da bo v tekočem letu moder« niziralo cesto Ill-lOlO na odseku Šentjur Črnolica (to je od km 48,791 — km 50,790 — v dolžini 1999 m). Modernizacija bo izvedena pretežno po obstoječi cesti z večjo razširitvijo ostre kri« vine na začetku Nove vasi. Predvideva se asfaltna utrditev vozišča ši- rine 5,00 m, z utrjenimi voznimi bankinami 2x0,50 m, skupna širina planuma cestišča bo znašala 6,00 m. Ureditev odvodnjavanja se predvideva s poglobitvijo in ureditvijo odprtih vzdolžnili jarkov, preureditev in obnova obstoječih cev« nih propustov in propustov ob priključitvi do- voznih poti na cesto III. reda. Z modernizacijo ceste III. reda bodo pri« zadete tele naprave in objekti, ki potekajo znotraj varstvenega pasu ali v samem cestnem telesu: 1. Mednarodni telefonski kabel Maribor — Celje — Zagreb, večinoma na cesti ob desni strani vozišča in pod njim (smer Šentjur — črnolica). 2. Vodovodne naprave javnega in zasebnega značaja. 3. Vrtne in druge ograje posestnikov ob ce- sti vključno podporni in oporni zidovi. 4. Pristopni pHldjučki zasebnih, poljskih, gospodarskih in javnih poti. 5. Odtočni in pritočni kanali za meteorne, gospodinjske in fekalne odplake na obcestne odvodne naprave. 6. Sadno, gozdno in drugo drevje ali grmi- čevje. 7. Elektro in PTT naprave prostozračnih tokovodnikov. Zato opozarja vse investitorje naprav v cestnem telesu gori navedenega sektorja da vskladijo svoje naprave z opisano mo- dernizacijo in se zato vabijo, da takoj pristo- pijo k tem delom. Projekt in druga dokumentacija za navedena dela je na razpolago pri cestnem podjetju v Celju, Jurčičeva 1. Cestno podjetje v Celjui Vsem borcem XII. SNOUB! Obveščamo vse nekdanje borce XII. SNOUB, da bo proslava 25. obletnice ustanovitve brigade 8. sep- tembra 1968 v Novem mestu. Želja Odbora borcev XII. SNOUB je, da se te proslave udeležimo v čim večjem številu. Zaradi izpopolnitve evidence, prosimo vse borce XII. brigade da pismeno sporoče svoje rojstne podatke z točnim naslovom sedanjega bivališča. V tem sporočilu navedite tudi, če se nameravate udeležiti te proslave. Zaprošene podatke sporočite na naslov: Odbor borcev XII. SNOU Brigade pri Zvezi zdru- ženj borcev NOV Novo mesto. Odbor borcev XII. SNOUB Novo mesto POLJE »OMEGA« 2. Prav ničesar razburljivega ni bilo v komandantovih navodilih. Naloga, ki sta jo opravila že neštetokrat: otji- čajni patruljni polet po našem sončnem sistemu. Ladja ju je že čakala na prostranem kozmodromu. Ble- ščala se je v .jutranjem soncu. Mehanik jo je pravkar zapustil, vse na njej je bilo v najlepšem redu! Naša ve- soljca sta vedrih obrazov koračila po belem pesku pešpoti. Borov gozdiček ob poti je bil ta dan začudo poln pojočih ptic. Z:i hip so ptice utihnile, ko so zarjoveli raketni mo- torji ladje. Kovinsko vesoljsko vozilo je v ostrem loku prerezalo jutranje nebo. Štirje beli trakovi izpušnih pli- nov so se daleč za ladjo razkrajali v sinjini. Minilo je nekaj kratkih trenutkov in kozmodrom, mesto ter pokrajina so ostali globoko pod ladjo, zabrisani v jutranji meglici. Ladja pa je bila le še drobcen listek staniola, pripet v temnomodro neskončnost. Četudi je ka- zalec brzinometra drhtel na vrtoglavi številki 20.000 ni v ladji ničesar izdajalo te hitrosti. V temnih oknih lad.]e so negibno lebdela kristalna ozvezdja. Večna slika v oknih vesoljskih ladij, izgubljenih na samotnih poteh duU"'^ prostranstev. Pritisk starta je davno popustil. Jean je vstal t "''j zinjenega sedeža, zazehal in se pretegnil, nato pa j potopil v nemo govorico inštrumentov. Peter si je opravka pri televizorju. Na zaslonu je bil obraz njf.^" zaročenke ___ V takem vzdušju so minevale ure. ,4, Nato se je ladja iznenada silovito stresla, s>S"* hičke so ugasnile... 20 TEDNIK . 03LASI 25. APRILA p. ČEHOV: ZAKAJ JE UMRL CEHVJAKOV ^ je zelo lep večer, ko je j t-ako lepi sodnijski urad- I* j^aii Dmitrič Cervjakov ^ J v 'fotelju v drugi vrsti '^M^i kukalo gledal Cor- ' Ajgke zvonove. Gledal je 'se počutil na vrhuncu sre- ' Tedaj pa nenadoma... V l,vedkah večkrat najdemo f^j^enadoma«. In pisatelji prav, saj je življenje ^ polno presenečenj! To- • tianadoma mu je obraz Lrmiil se na pol za- ^ dih zastal... odmaknil [^alo z oči, se sklonil in ' j.jilc! Kihnil je, kot vidite, ^je ni prepovedano ni- ^ in nikjer. Kihajo mu- «^in šef policije, včasih ce- I tajni svetniki. Vsi kihajo. jfvjakovu še malo ni po- ^0 nerodno, obrisal se je jf^em in kot dobro vzgo- človek pogledal okrog da ni s svojim kiha- jo po naključju koga vzne- ^il? Ampak sedaj je pri- ^ v resno zadrego, kajti vi- jl je, da si starček, ki je 0 pred njim v prvi vrsti, pljno briše z rokavico ple- , in vrat, zraven pa nekaj pgida. V starčku je červja- ^ spoznal višjega uradnika fižalova, ki je služboval v linistrstvu za promet in imel ^ civilnega generala, rfiobrizgal sem ga!« je po- islil cervjakov. »Sicer ni lOj predstojnik, je tudi drug- 1 v službi, vendar je pre- sneto nerodno. Moram se opravičiti.« Cervjakov je pokašljal, se nagnil z gornjim delom trupa naprej in šepnil generalu na uho: »Oprostite, vaša prezviše- nost, kihnil sem v vas, am- pak ne nalašč ...« »Je že dobro, je že do- bro. ..« »Za božjo voljo vas rotim, oprostite! Res nisem nalašč, verjemite mi.« »Oh, sedite lepo nazaj, lepo prosim. In pustite me, da bom poslušal.« cervjakov se je zmedel, se bedasto nasmehnil in uprl oči na oder. Gledal je, toda užival ni več. Mučil ga je ne- mir. Med odmorom je stopil k Brižalovu, šel poleg njega, se nekako ojunačil in zabrun- dal: »Pobrizgal sem vas, vaša prezvišenost... Oprostite ... Bog mi — je priča — nisem nalašč!« »Dajte no mir! Saj sem že pozabil, vi pa spet začenja- te!« je rekel general in spod- nja ustna se mu je zatresla, tako je bdi nestrpen. ,Hm — pozabil, pravi, iz oči pa se mu zloba kar bli- ska,' si je rekel cervjakov in sumljivo poškilil na genera- la. ,Sploh noče govoriti. Mo- ram mu razložiti, da res ni- sem hotel... da je to pač na- ravni zakon, sicer bo še mi- slil, da sem mu hotel pljuniti na plešo. Zdaj še ne misli, kasneje pa bo ...' cervjakov je prišel domov in povedal ženi, kako je bil neroden. Zdelo se mu je, da žena nekam preveč lahkomi- selno jemlje ta pripetljaj. Si- cer se je najprej ustrašila, ko pa je zvedela, da Brižalov »ni naš«, se je pomirila. »Vendar pa le pojdi in se mu opraviči,« je rekla možu. »Drugače bo še mislil, da se ne znaš olikano Vesti v dru- žbi.« »Saj prav v tem grmu tiči zajec! Opravičeval sem se mu, lepo... on pa je nekam čudno odgovarjal... nobene pametne besede ni bleknil. Sicer res ni bilo časa za po- menek...« Zjutraj je Cervjakov oble- kel novo uniformo, se ostri- gel in šel k Brižalovu, da se mu opraviči... Prišedši v ge- neralovo sprejemnico, je za- gledal polno prosilcev, med njimi pa tudi generala, ki je že sprejemal prošnje. Ko je nekaj ljudi zaslišal, je obrnil pogled v Cervjakova. »Sinoči v ,Arkadiji', če se vaša privrženost še spo- minja,« je ssačel Cervjakov, »sem kihnil... in vas nehote pobrizgal... Opros ...« »Dajte no mir, za božjo vo- ljo! Kaj vam hodi na misel? Kaj pa vi želite?« je general že vprašal naslednjega prosil- ca. ,Noče govoriti z mano!' je pomislil Cervjakov in preble- del. .Toreg se jezi... Ampak stvar vendar ne more pri tem ostati... Raaložil mu bom...' Ko je general odslovil zad- njega prosilca in šel v svojo pisarno, je Cervjakov stopil za njim in zamrmral: »Vaša prevzvišenost! Ce na- dlegujem vašo prevzivišenost, delam to zavoljo tega... lah- ko bi rekel, iz čistega občut- ka krivde in kesanja! ... Ni bilo nalašč, izvolite sami spre- videti, prosim!« General je jezno spačil obraz in zamahnil z roko. »Saj se mi kratko in malo posmehujete, milosti j ivi go- spod!« je rekel in izginil sko- zi vrata. ,Kakšno posmehovanje ne- ki?' je pomisli Cervjakov. »še trohice posmehovanja ni v tem! General, pa ne razume! Ce je tako, prav, se pa sploh ne bom več opravičeval take- mu nadutežu! Vrag naj ga pooitra! Pismo mu bom na- pisal, ampak sam ne stopim več k njemu. Bog mi je pri- ča, da ne stopim!' Tako je premišljeval Cer- vjakov, domov grede. Mislil je in mislil, toda kaj bi pi- sal, se nd in ni mogel domi- slita. Zato je drugo jutro spet šel h generalu, da mu pojas- ni vso stvar. »že včeraj sem prišel vzne- mirjat vašo prevzvišenost,« je zajecljal, ko ga je general vprašujoče pogledal. »Ne za- to, da bi se posmehoval, ka- kor ste izvolili reči. Ne, opra- vičil sem se, ker sem kihnil in vas pobrizgal... Se malo se nisem hotel posmehovati. Kako pa bi se smel posme- hovati? Ce bi se drug dru- gemu posmehovali, potem, prosim vas, ne bi imeli prav nobenega spoštovanja do osebnosti, prav nobenega ...« »Ven!« je nenadoma zatulil general. Drhtel je in postal od jeze rdeč ko kuhan rak. »Kaj ste rekli?« je šepetaje vprašal Cervjakov in kar va- se zlezel od groze.« »Ven!« je ponovil general in zacepetal. Cervjakovu se je nekaj utrgalo v drobovju. Nič ni videl, nič slišal, ritensko se je lunaknil do vrat, potem pa se je opotekel na ulico ... Kako je prišel domov, sam nd vedel. Kar v luiiformi se je ulegel na divan in — iwnrl. Prev. S. ŠALI MILOVAN ILIĆ: človek ima dve roki in zavoljo tega je venomer nezadovoljen: kadar ko- mu kaj daruje, bi rad imel ie eno roko, kadar pa ko- mu kaj jemlje, si želi, da bi mu zrasli še dve. Ce poznamo aplavz, se imamo zahvaliti rokam. In čimbolj je aplavz gla- san, tem slabše se sliši resnica. Po neki teoriji so roke iznašli igralci, da _ bi jim imeli gledalci s čim plo- skati. In tako imamo zavoljo rok tudi rokave. Po krat- kih rokavih je zlahka mo- goče prepoznati konfekci- jo. Neki moj znanec gesti- kulira, medtem ko govori, samo z levo roko: z des- no se drži za fotelj. Najvažnejši deli roke so: prsti, komolec in ra- ma. ROKE Prste so iznašU zlatarji, da bi povečali prodajo pr- stanov. Prste zaradQ po- gostega jemanja odtisov potrebujejo predvsem ne- pismeni in kriminalci. V bontonu piše. da je nekulturno, če se s ko- molci naslanjamo na ka- varniško mizico. Nikjer pa ne piše, ali velja to tudi za tiste, ki so jim komolci v življenju edina opora. Ramena niso kaj prida pomembna. Moški, ki ima grda in ozka ramena, jih lahko razširi, če ima de- belo denarnico. Komolec za komolcem — fotelj! In tako, vidite, je vse v človeških rokah. Celo člo- vek, ki ga davijo ... Prevedla: Alenka Bole-Vrabčeva ljudska modrost ^e pokrivaj ognja s sla- ». Kjer gospodar v vsak i pogleda, tam ni treba ijšega reda. k prodajaj kože, dokler tdved v brlogu tiči. Kjer ena gos pije, tam ^ druge pijo. kupuj mačka v vreči. Ijer je človek, tam je irt. w ni nora, a ta je nor, gre gor. ijer je kaj zadeti, tam U'eč namer ja. prevzemi se v dobri I«, niti se ne ponižaj v treči. Oobro mu je kot ribi v Mi. ■jer je sreča, tam je «i nesreča. ^hro orodje delo skraj- Mro storiti, pa ne m zvoniti. ___. RACIONALIZATORSKI PREDLOo GEORGE B. SHAW: O brezdelnih bogatinih Naj vas pri tem poglavju nikar ne moti dejstvo, da 'Judje z velikimi dohodki, ki jih niso sami zaslužili, nika- "^or ne lenarijo in ne postopajo kar tja v dan. živahnejši njimi se celo preveč ženo, tako da morajo kdaj pa j^^j v zdravilišče, da si opomorejo. Tisti, ki skušajo živ- ^^nje spremeniti v ene same dolge počitnice, spoznajo, da ^morajo odpočiti tudi od tega. Lenarjenje je tako nadna- ^^0 in dolgočasno, da je svet brezdelnih bogatinov, ka- mu pravijo, svet nenehne delavnosti, ki od sile utruja, starih knjižnih policah boste morda našli pozabljene 5?J^ge iz devetnajstega stoletja, v kateri se kakšna vikto- ^Janska modna dama otepa očitkov lenobe s tem, da opi- dnevni red v svojem gospodinjstvu in na obiskih v r^Monu. Jaz bi šel dosti rajši prodajat vezalke za čevlje, ^sor da bi mi bilo usojeno tako živeti. Na deželi je šport potanko organiziran, da ima vsak mesec v letu svoje osebnosti, v ta namen potrebne ribe in ptiče goje tako j^fbno, da je za ubijanje vedno kaj na razpolago. Nevar- ^sti in atletska dejanja, o katerih se revežem v mestih Ji ne sanja, so v podeželskih dvorcih, kjer zlomljen vrat ^inaj velja za nesrečo, čisto vsakdanja reč. Ce ni športov, v pa igre: smučanje, sankanje, poio, tenis, drsanje na petnem ledu in še kaj. Vse to zahteva precej več telesne- j napora, kakor bi ga bila voljna žrtvovati ta in ona Jj^a ženska. Mlada dama bo po takem napornem dnevu y^ večerjo in spanjem preplesala daljšo pot, kakor jo ,wavi poštar. Resnično edini ljudje, ki so prav nesramno ^o otroci tistih, ki so pravkar obogateli, otroci »novo- pečenih bogatinov«. Ker ti nesrečniki niso ne atletsko izurjeni ne družabno disciplinirani kakor stari bogatini, pri katerih je tako imenovano »lepe življenje« izbrušena umetnost, ki zahteva strogega učenja, ne vedo, kaj bi sami s seboj ix>čeli. Zato je njihovo brezglavo pohajkovanje in poziranje čokoladnih krem, cigaret, koktejlov in slabše vrste romanov in ilustriranih revij ob prevažanju iz enega velikega hotela v drugega v dragih avtomobilih zares po- milovanja vredno, že naslednji rod zapravi premoženje ali pa gre v šolo k tistemu razredu, kateremu zdaj lahko pri- pada, ter si pridobi njegove spretnosti, njegovo disciplino in navade. Poleg špartanskega načina življenja, ki so ga iznašli zato, da zaposluje ljudi, ki jim ni treba delati in ki je pravzaprav ostanek stare plemenske ureditve, ko so bojev- niki lovili in se bojevali, žene pa gospodinjile, je še javno delovanje, s katerim se mora ukvarjati vladajoči razred, če naj obdrži v svojih rokah vso politično oblast, ker je to delo zastonj sko ali pa tako slabo plačano, da ga ne more sprejeti nihče, kdor se z delom preživlja, nadalje, ker so za višja mesta v državni službi potrebni izpiti, ki jih ne more opraviti nihče, kdor nima za seboj zelo dra- ge izobrazbe, ostaja to delo v rokah bogatinov. (Konec prihodnjič) DOLENJSKI UST * TEDNIK *VESTm{ vsak četrtek 60.000 izvodovi 21 22 PRVOMAJSKE ČESTITKE 25. APRILA i!l TELEVIZIJJSKI SPORED ^j,UA, 28. APRILA ..j^netijska oddaja v madžar ■'^ (Beograd) . pobro nedeljo voščimo s ^ vandrovčki in triom Delčnjai (Ljubljana) uiicinetijska oddaja (Beograd: I- viokedajeva matineja: Ces • nribe in doline — madžarsk: film — (Ljubljana) »Nedeljsko popoldne -plaz — film iz serije Gors skrivnosti (Ljubljana) jCavboj — filmska burlesk« • (Ljubljana) dnevnik (Beograd) *2lati zadetelf - quiz - ^ (Zagreb) w, športni pregled (JRT) ijTV dnevnik (Beograd) s šahovski komentar velemoj' • stra čiriča (Beograd) O^-EDELJEK, 29. APRILA ^XV v šoli (Zagreb) ^Ruščina (Zagreb) !jn()snovne splošne izobraabe — (Beograd) J Angleščina (Beograd) ij5 Kulturna panorama v ma- ' (ižarščini (Pohorje, Plešivec) (Beograd) j5 poročila (Zagreb) fo .Mali svet — oddaja za otro le (do 17.30) (Zagreb) JO Kuharski nasveti — Topi! sendviči (Ljubljana) 50 Reportaža — Skopje (Za- sreb) X Skrita kamera (Ljubljana) ^ TV dnevnik (Ljubljana) ijSMed glasbeniki v Mariboru — oddaja iz cikla Kulturne diagonale (Ljubljana) 35 Festival Klovnov (Ljubljana) l25 Zadnja poročila (Ljubljana) jiEK. 30. APRILA (O TV v šoli (Zagreb) 30 .Angleščina (Zagreb) M Osnovne splošne izobrazbe - (Beograd) 10 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) j(i Bazen — rekreacijski objekt i Ljubljana) jO Filmi za otroke (Ljubljana) .05 V središču pozornosti — ak- tualna oddaja (Ljubljana) 5 Vija vaja (Ljubljana) 00 TV dnevnik (Ljubljana) 11 Cik cak (Ljubljana) (O Tovariši — italijansld celo- večerni film (Ljubljana) »(Ddhod Titove štafete iz Djer- ^ — reportaža (Beograd) IC Poročila (Beograd) m, 1. MAJA. B Pozdrav 1. maju — prenos iz brigadirskega tabora v No- vem Beogradu (Beograd) 6 Prvomajska vojaška parada t Moskvi — prenos — (Beograd) t Napoved sporeda in poročila (Beograd) 9.00 Otroška prireditev v Ohridu (Skopje) 10.00 Mokedajeva matineja: Poto vanje kapitana Ck)ooka — (Ljubljana) 10.50 Film za otroke (Ljubljana) 11.00 Danes posneto — Sarajevo — (Beograd ali Zagreb) 11.10 Mladina poje pomladi — Sa- rajevo (Zagreb ali Beograd) 11.40 Danes posneto (Skopje) 11.50 Koncert pihalnega orkestra doma JLA (Beograd) 12.30 Pesmi in plesi iz Vojvodine (Beograd) 12.45 Danes posneto (Beograd) 12.55 Ne črno, ne belo — oddaja za otroke (Beograd) 13.40 Danes na Rožniku — repor- taža (Ljubljana) 13.50 Giuseppe v Varšavi — polj- ska filmska komedija (Za- greb) 15.20 Danes posneto (Zagreb) 15.30 Prvomajsko srečanje — za- bavno glasbena oddaja — (Zagreb) 16.15 Boks (Beograd) 18.15 Danes posneto — Titograd — (Beograd) 18.25 Koncert KUD Branko Kr- smanović (Beograd) 19.15 Oživele sence — baletni reci- tal (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Ivan Potrč: Krefli — TV drama (Ljubljana) 22.00 Montreux: Festival TV za- bavno glasbenih oddaj za »Zlato vrtnico« — prenos — (EVR) 22.35 Zabava vas Mija Aleksič — (Beograd) 23.15 Belfegor — serijski film — (Ljubljana) 24.00 Zadnja poročila (Ljubljana) ČETRTEK, 2. MAJA 10.00 Napoved sporeda in poročila (Ljubljana) 10.10 Promenadni koncert Pihal- na godba (Ljubljana) 10.40 Delavska pesem — poezija — (Beograd) 11.10 Maribor — delavsko mesto — reportaža (Ljubljana) 11.40 Tik tak: P. Voranc: Prvi maj (Ljubljana) 11.55 Prvorazredna zmeda — mla- dinska oddaja (Beograd) 12.25 Majski šopek — šiptarske narodne pesmi (do 13.00) — (Beograd) 16.25 Napoved sporeda (Beograd) 16.30 Športni veterani — reporta- ža (Beograd) 17.00 Košarkarsko srečanje repre- zentanc (Beograd) 18.30 Jubilejni horuk — reportaža (Ljubljana) 19.00 Gordan Mihič: Samci — hu- moreska (Beograd) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.35 Nei>ozabni .spomini — Lenin- grad (Beograd) 21.15 Beseda bo tekla o baletu — baletna lepljenka — (Ljub- ljana) 21.45 Maribor — delavsko mesto — reportaža (Ljubljana) 22.15 Marjan Kozina: Bela krajina — Simfonični scherzo (Ljub- ljana) 22.30 T v dnevnik (Beograd) PETEK, 3. MAJA 9.40 TV v šoli (Zagreb) 14.30 Tenis Jugoslavija : Nova Ze- landija — prenos (Zagreb) 17.50 Deček iz džungle — serijski film (Ljubljana) 18.20 Mladinski koncert (Beograd) 19.05 Človek, znanost in proizvod- nja (Ljubljana) 19.35 Televizija med nami — re- portaža (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.35 Okus po medu — angleški celovečerni film (Ljubljana) 22.15 Zadnja poročila (Ljubljana) Tekmovanje srednjih glasbe- nih šol (Zagreb) SOBOTA, 4. MAJA 9.40 TV v šoli (Zagreb) 15.00 Tenis Jugoslavija : Nova Ze- landija — prenos (Zagreb) 17.50 TV kažipot (Ljubljana) 18.20 Moliere: Godmjavs, — zdrav, nik po sili — mladinska TV igra (Ljubljana) 19.20 S kamero po svetu: Afrika (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.35 Mimo spite — humoristična oddaja (Beograd) 21.35 Videofon — zabavno glasbe- na oddaja (Zagreb) 21.50 Serijski film (Ljubljana) RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00 18.00, 19.30, in 22.00. Pisan glas- beni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 26. APRILA: 8.08 Glas- bena matineja pri Chopinu. 9.25 Pesmi Albina Weingerla. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turir, stični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Ri- har: DrđSilna krmljenje in nado- mestki cvetnega prahu. 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci če- stitajo in pozdavljajo. 15.20 Turi- stični napotki. 15.45 Kulturni glo- bus. 16.00 Vsak dan za vaS. 17.05 Človek in zdravje. 19.00 Lahko nič, otroci! 19.15 Minute s pevko Jožico Svete. 31. 15 Oddaja o mor- ju in pomorščakih. SOBOTA, 27. APRILA: 8.08 Glas- bena matineja. 9.25 Dvajset minut z našimi ansambli. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme- tijski nasveti — inž. Albin Stritar: Ekološki pogoji in rodovitnost travniških tal. 12.40 Popevke iz studia 14. 3.30 Priporočajo vam . . 15.45 Naš podlistek — M. Kram- berger: Konec zgodbe —- II. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beat! 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Spoznavajmo isvet in domovino. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.10 Oddaja za naše izse- ljence. NEDELJA, 28. APRILA. 6.00 do 8.0O Dobro jutro! 8.05 Radijska igra — Aleksander Marodič: »Ja- strebov sin«. 9.05 Naši pbslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Še pomnite, tovariši ... a) Vida Lasič: S »Kričačem«, b) Jože Jeler- čiči-Vojko: Vsak dan drugod. 11.00 do 11.20 Poročila —- Turistični na- potki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.15 Pojo znameniti operni pevci. 14.30—14.45 Humoreska tega ted- na. 15.05 Z domačimi vlžami in ansambli. 16.50 Glasbeni intermez- zo. 17.05 Nedeljsko športno popol- dne. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.15 Serenadni večer. PONEDELJEK, 28. APRILA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Iz jugoslo- vanskih studiov. 10.15 Pri vas do- ma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme- tijski nasveti — dr. Franc Skušek: Glistavost telet. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci če- sitajo in pozdravljajo. 15.20 Glas- beni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 18.35 Mla- dniska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.00 Minute s pevcem Tedom Stipko. 20.00 Sim- fonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. 22.10 Radi ste jih poslušali. TOREK, 30.-APRILA: 8.C8 Z na- šimi solisti v slovanskih operah. 9.25 Nastopajo harmonikarji ia Šentvida. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Korošec: Ugodna zre- lost trave za pašo, silažo in seno. 12.40 Igrajo pihalni orkestri. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Pet mi- nut za novo pesmico. 15.20 Glas- beni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas. 18.45 Družba in čas — dr. Jože Goričar: Odmevi o samoupravlja- nju v svetu. 19.C0 Lahko noč. otro- ci! 20.00 Na predvečer 1. maja. 22.10 Plesna glasba. SREDA, 1. MAJA: 8.05 Veseli tobogan. 9.40 Vesele pesmi o maju in pomladi. 10.20 »Prebujanje polj . . .«. 11.00 Poročila — Turi- stični napotki za tuje goste. 12.10 Čestitke za praznik. 13.15 Uspele popevke jugoslovanskih skladate- ljev. 16.00 Mladina sebi in vam. 17.05 Glasba — šport — glasba. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Go- dala v ritmu. 20.00 Nikoli niso na- stopali na opernem odru. 21.00 Iz vitenamske lirike: » Pohod vol- kov«. 22.10 Plesna glasba. ČETRTEK, 2. MAJA: 8.05 Radij- ska igra za otroke. 10.20 Revija ju- goslovanskih pevcev zabavne glas- be. 11.00 Poročila — Turistični na- potki za tuje goste. 12.10 Čestitke za praznik. 13.15 Domače viže in napevi. 14.30 Ljubezenske humore- ske. 15.05 Kaj pojo danes in kaj so peli včasih. 16.00 Praznični po- poldanski koncert. 17.05 Ples ob petih. 18.00 Pol ure v svetu oper. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Zve- neče kaskade. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 ©Jasbeni * nokturno. 22.10 Plesna glasba. Ko boste izbirali motorno črpalko, se zanesljivo prepričajte, če ste res izbrali TOMOSOVO MOTORNO ČRPALKO MP-300/20 Tovarna Tomos vam ob nakupu motorne črpalke MP-300/20 daje izredne ugodnosti: VRHUNSKO KAKOVOST DVELETNO JAMSTVO KAKOVOSTNE STORITVE 240 SERVISNIH DELAVNIC POPOLN SORTIMENT REZERVNIH DELOV Zahtevajte podrobnejša pojasnila v katerikoli trgovini, kjer pro- dajajo Tomosove izdelke! DOLENJSKktIST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek BO.OOa izvodov! 23 TEDNIKOVA PLOŠČA Začnimo tokrat naj- prej z objavo tistih dobitnikov, ki bodo v tem tednu poslušali TEDNIKOVO PLOŠ CO. Naša nova naroč- nica MARIJA ILG si je izbrala melodijo >;Zvončkova ljubezen«, ki ji jo bomo v radiu Celje zavrteli v petek, 26. aprila 1968. Tovari- šica JOŽEFA DROBEŽ nam je sporočila svojo željo, in sicer je pro- sila, da ji zavrtimo ploščo, na kateri je posneta pesem »Mami- ci« — tov. Drobeževa, poslušajte ra^io Celje v soboto, 27. aprila. Novi dobitniki pre- teldega tedna so na- slednji novi naročniki: ANTON REPENŠEK, Gornji grad 152 — no- vo , naselje in ANA PRESKAR, Teharska 30, Celje. Obema do- bitnikoma čestitamo, hkrati pa ju prosimo, da čimprej odgovorita na naše pismo. Isto- časno prosimo vse do- bitnike TEDNIKOVE PLOŠČE, ki še niso sporočili svoje želje, ;