Politični ogled. Avstrijske dežele. Navdušenost avstrijskih Slavjanov za boreče se brate y rusko-turškem boju je res velikanska, zlasti na Českem, kder časniki pišejo večjidel o vojski, domače zadeve obravnavajo le površno. — Na Dunaju so škofi svoje zborovanje sklenoli; bili so tudi od cesarja sprejeti in na obed povabljeni. Kaj je bilo sklenjeno, to še ni znano. — V državnetn zboru so razpravljali o postavi proti oderuhom; za obravnavo nove ua-  godbe z Ogerako je se iivolil odsek 45 poslancev. — Vsi artilerijski regimenti imajo nove Uhacijeve  kanone, sedaj bodo začeli še velike kanone za trdnjave zlivati. — Minister Stremajer je okrajnim glararjem razposlal ukaz, da imajo natancno popisati vse učitelje, ali so pravi avstrijski domoljubi ali ne, ali občujejo z sovražniki usta^e, kako se obnašajo proti duhovnikom, kake knjige in novine berejo in če pri volitvah kaj agitirajo itd. Nadvojvoda elavni Albrebt je v Osek se odpeljal vojne ogledavat. Hotel je v nekej veliki gostilnici v Budapeštu prenočiti, toda magjarski Turki so v ravno isti gostilnici najeli biše za turške dijake, kateri ao prišli Magjarov obiskavat. Nadjvojvoda jo toraj na ladji ostal in se magjarsko-turškemu pobratenju izognil. Mag;jaii so iz golega sovraštva in strahu pred Slavjani neumnega turkoljubja tako pijani, da so jibove grofice, gospe in gospodičine tuiškemu imamu ali popu, ki je dijake vodil, roke poljubljale ali bolje — oblizavale. Vnanje države. V sosedni pruski Nemčiji razsaja sedaj še bujši denarski in gospodarski polom, kakor pii Das; mnogo Ijudi 8e izseluje na Francosko in v Ameriko; Nemčija tedaj ni srečna vkljub preganjanju sv. Cerkve, vkljub milijonom, katere je iz Francije dobila. Francozki minister Decazes in augleška kraljica sta razglasila, da se v turško-ruski boj ne bodeta vtikala; vsled tega je turkoljubom srce še bolj v hlaČe zlezilo, ker 80 sploh mislili, da bo Angleška z Avstrijo vred ala Turka branit. Na jihov ae večji strab je celd slišati, da bo Angleška pa tudi španija in Italija pri razdjanju turškega cesarstva skušala vsaka svoj kos kake dežele pogiabiti, Angleži bi naj- rajši zgrabili Egipt, Italijani pa Albanijo in Tunis. Angleako brodovje se je prestavilo v Karf bliza Albanije. Rusko-tnrški boj. Prva kri v tem boju je tekla v Aziji. Turki 80 tam okoli pomorskega mesta skriti za močnimi šancanii; uaslanjajo se na sila močno trdnjavo Karst; vea dežela Arnienija je goiata; turških vojakov je proti ru.ski meji nastavljenih 57.000; proti perzijski pa 26.000. V Erzeruuiu, glavnem mestu, etoji tudi kakib 20.000. Nad ta turška krdela začelo je 125.000 Rusov lotuastiti 26, aprila v 3 oddelkib ; prvi oddelek izsedsi iz ruskega ruesta Aleksandropolja najbolj naglo prodira naprej in je v prvem bipu trčil namepripravljene Turke in vjel 100 mož in 7 oficirjev; kubanski kozaki so pomandrali s svojimi konji cel škadron Turkov; drugi oddelek je mabnil iz Abalčika proti Ardehanu, ter zajel 200 Turkov in prodrl po precej krvavi bitki v niesto Muhaster ; tretji oddelek pa hiti proti Batumu, toda tukaj so se Turki 2 krat močno v bran postavili tako, da je padlo 800 Rusov, če je res, kar turški listi poročajo. Sedaj so Rusi celo blizu Karsa in ženejo Turke pred seboj v mesto, ki je silno utrjeno in zavarovano z več kakor 300 kanoni. Če se Rusi mesta polastijo, potem je vsa Armenija kmalu v ruski oblasti. Turško brodovje je bombe poganjalo v ruska pomorska mesta Poti in Sv. Juri, pa ni posebno akode zadjalo, ker se zavolj ruskib kanonov bližeje k bregu ne tipa. Sicer pa turški Biodarji niso prevee prebrisane glave, ker so se tako ziuotili na zemljevidu, da so Jastno turako cuesto Hefketil postreljali misleči, da je ruRko. V Evropi še Rusi in Turki niso trcili drug na drugega; Tnrki se ne upajo črez Donavo, Rnsi pa še niso vai do nje prišli. Močno jih ovira velika povodenj, ki je nastala v južnem Ru8kem in v Rumunskem; železuico med Jašeni in rusko mejo so silni valovi pretrgali; sedaj je zopet popravljena. Vkljub temu se pa ruska vojna primeroma strašno naglo pomika naprej; general Skoboljev je v 14 urah blizu 20 milj daleč prihajal z 1300 kozaki in se polastit železniškega mosta črez Seret pri Galacu. Nekoliko ur pozneje so prisopihali od Donave 3 turški monitorji, da bi važni most podrli, so pa jo takoj jezni pobrisali, ko so Ruse zagledali. Sedaj je večjidel že vsa ruska vojna v Rumuniji, kakib 300.000 mož z 628 kanoni; vojaki morajo večjidel peš ali jež marširati, kanoni, streljivo itd. se pa po železnici prevaža. Zasedli so že mesta Galac, Brajlo, Reni, IzaSko, Izmail in Kilijo in misli se, da bodo tukaj skušali črez Donavo mahuiti v Dobrndžo, da vzamejo turško železnico od Donave do Kustenža na Črnem morju in gotem dalej Ioma8tijo v Bolgarijo proti Silistriji, Suinli in Varni. Ali ruska vojna je že sedaj tako srečno postavljena, da ae nihče ne more vedeti, kde bodo prav za prav z glavno silo v Turčijo vdrli. Kajti oddelki ruske vojne so že Gžurdževo zasedli nasproti Ruičuku in Kalafat nasproti Vidinu in sicer po železnici, katero Tarki pogrešajo in tedaj ne morejo tako hitro povsod priredjeni biti. Zato že precej zmedeno simotamo cepeČejo. Pri Vidinu so imeli 100.000 mož zbranih, ali zapazivši, da se veliko Rusov zbira pii Galacu, so jib začeli po Donavi spravljati v Dobrudžo, deloma celo nad RašČuk in Varno in po Crnem morju; toda Rusi utegnejo te pustiti in po železnici v Kalafat in ondi črez Donavo nad Vidiii in dalej v Sofijo za Balkanom mabniti; tedaj bi morali Turki sami Balkan zapustiti in iti branit Adrijanopelna in Carigrada. Vreme je sedaj ugodniše postalo. Rumunski knez je z ruskim carom sklenil pogodbo, po katerej prepnšča celo deželo, vse železnice in ceste itd. v porabo Rusom; tudi oroža svoje vojake in ladije; Turki so mu že vzeli 3 na Donavi. Srbski knez Milan je telegrafično pozval generala črnajeva v Belgrad, ob enem je poslal 3 brigade, da zabranijo Turkom zasesti Kladovo, kakor storiti žugajo. Črnogorski knez je iz Cetinja šel k južni vojoi in je rekel, da bodo sedaj Crnogorci menje prilike imeli Turke napadati na bojuem polju, ker se v trdnjave skrivljejo. Turaka vojna je namreč letos tam za polovico slabeja od lani. Grških proatovoljcev je 2 bataljona vdrlo v Tesalijo; Hercegovinci so pri Nevesinju ubili 28 Turkov. V Bosniji je 14 čet, vsaka šteje 400— 600 vatašev. Ruski car je ukazal novib 460,000 mož pod orožje pozvati. Ravno sedaj smo izvedeli, da so Rusi v Aziji iz Erivana prodrli v veliko mesto Bajazid; turškib 1700 vojakov je pobegnilo ua planine proti Erzerurau; Rusi so zasedli me8to in g>ad in zapleuili veliko streljiva. Turaki admiral Hobart-paša je bil od Ru8ov skoro vjet na Donavi, komaj je odtekel v Crno morje.