Bogomil:   Dragi Marijini otroci!
MALO sein vam zadnjič odgrnil pogled v nebesa, vi bi pa racli poglcdali vanje še bolj natančno.
Pred mano stojite z vpraŠanjem: tCje pa jc v i r tiste nebeške sreče in lepote in vsega drugega dobrega, kar se najdc v nebesih? Ali so nebesa res tako iepa stavba, da jo človck mora vedno obcatUtvati, a\i so res kakor bajna dežela lndija-Koromandija, ki se kar cedi samih ciobrot in slaŠčicf'
Odgovor je kratek: Vit in začetek vse nebeŠke blaženosti jc   B o g.
Kratka Jbeeeda, a vendar: kdo jo more prav razumeti!
Prar zdajlc v začetku šolskega leta obravnavate pri krsčanskera nauku besedo o Bogu in njegovih last-nostih. Koliko Iepega slišite o svojem Ijubem Bogu f In vendar: ICdo ga je že videl!
Sveti J anez EvangeHst je povedal: >Boga še ni nihče videl.« Vidcli ga nismo, čcprav smo zanj usrvar-jeni. Videli ga nismo in vendar je Bog vir vse lepote, vir vse naše srcče, začetek rajske blaženosti. Če bi ne bilo v nebesih Bopa, nebesa nt> bi bila vcč ncbesa.
Vi bi r&di Že zdaj uživali božjo lepoto?
Dobro! 1'ovedal vam bom, kako je to delal sveti Anton PuŠČavnik. sKnjigo imara/ je dejal ta sveti mož. >knjigo, ki je vedno pred menoj odprta.* V tej knjigi je sveti Anton vsak dan gledal vsaj majhen odsev ne-vidne in ncustvarjenc Jepoie božje.
Gotovo stc radovedni. kje se dobi ta kujiga. Radi bi jo kupili. Ne bo treba daleč iti in ne bo vam treba Šteti zanjo dragega denarja. Kar posiuŠajmo Še dalje svetega Antona.
sPrvi list v iej kiijigi je zemlja z vsemi svojimi
cveticamj, drevesi, rastlinami, vsakovrstnimi živalrai —
zares velik list, bogato popisan z različnimi črkami in
znamenji, s svetliini  toČkami in črtami. Drugi Hst je
¦morje z vso svojo neizmerno velikostjo iri vzvišeuostjo.
Tretji list je ves zračni prostor s svojim mnogovrstnim
življenjem. Četrti list je pa nebo s svojinii zvezdami.«
Srečen človek, ki tako kakor sveti Anton povsod
išče in povsod najde odsev lepote božje. Saj nam tucli
sveto pismo povt*. tlu nain  nebo oznanja božjo slavo.
Kako nesrečni so pa tisti ljudje, v katerili ni spo-
znanja božjega, ki iz vidnih dobrot ne morejo spoznati
Njega,  temveč imajo ali  ogenj  ali  veter  ali  okrožje
zvczd   ali   veliko  vodo  ali   solnce  ali   luno   za   bogove.
Ako so te stvari imeli za bogove, ker jim je bila njih
lepota všeč, bi bili mogh spoznati, koliko lepsi je njih
Gospodovalec: zakaj Stvaraik lepote je vse to naredil.
Zadeli ste že, da ima sveti pisatelj tu v mislili 11'ste
nesrečne ljudi, ki  jim  navadno pravimo mulikovalci.
Slišite,  ljubi  otročiči,  koliku bolj nesrečni  so  pa
'   šele tisti ljudje, ki jih je danes dosti po vsem svetu,
,   tudi med nami, ki nocejo poznati nobenega Boga. Take
nesreče vas Bog za vedno obvaruj!
1          Mi bomo pa pri tej priloŽnosti  sklenili   moliti
I z a s e. da bi veduo zuali Boga iskati io najti. Že na B^emlji mora biti Bog naša sreca. Te srece nam pa ¦Bog ne bo dal brez inolitve.
K V svoje molitve borao pa uklcpali tudi nesrečne Bpogane in še bolj nesrečne brezbožnike. da bi tudi njim Krzšlo solnce spoznanja in da bi prej ko mogoče našli mi spoznali svojo srečo v Bogu.
V Da se to zgodi: Z ljubljcnim Sinom vas blagoslav-mjaj  mati  Marija!