ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
LETO VI
ŠTEV. 51

VESEL BOŽIČ
JASLICE - KOPIJA SLIKARJA JEBAČINA PO NEKDANJIH JASLCAH ZNAMENITEGA POR-TRETISTA M. LANGUSA V LJUBLJANSKI FRANČIŠKANSKI CERKVI. TE JASLICE SO SEDAJ LAST G. FINANC. NADSVETNIKA A. ZAJCA V LJUBLJANI. - FOTO »IL. SLOVENEC«.
402
s pogreba bivšega ministrskega predsednika Vel je Vukičeviča. Dne 27. p. m.
je zaradi srčne kapi nenadoma preminul znani srbski politik V. Vukičevič, star 59 let. Poslanec jeibil od 1. 1906., posebiw znan je pa postal, ko je 27. apr. 1927 prevzel raini.strsko predsedstvo. Iskreno se je prizadeval pritegniti' v vlado vodilne srbske, hrvaške rn slovenske stianke tu je v to svrho sklenil meseca juiUja s SLS tudi tako zvani »blejsiki paikt«. Žal se mu pa ur posrečilo pridobiti tudi Hrvatov in za ujegove vlade so se izvršili' meseca julija v narodni skupščini celo znani tragični dogodki, kar je vodilo potem do %7   ;  : ukinitve ustave in temu sledečih dogodkov.
Dr. Drago Maruiič, odvetnik v Ljubljani, med vojno sodelavec Jugoslov. odbora in po vojni eden izmed voditeljev bivše SKS, ki je bil dne 4. t. m. imenovan za novega ibana našo banovine.
Bivši hiinistri in t>o«ilanci nesejo Vukiče-vičevo krsto iz hiše žalosti v Belg^radu na pogrebni voz. Spredaj je videti večkratnega min. predsedn. Lj. Davidoviča (X).
Na desni: Pogled na veliko zborovanje Narodne odbrane, ki se je vršite prejšnji mesec v Skoplju in katerega so se udeležili delegati iz vse države.
Spodaj: Fatulan kan Pakrevan, prvi perzijski poslanik na našem dvoru, ki je izročil pred kratkimi našemu vladarju svoje aikreditive. Na desno od njega je L Novakovič, šef protokola v naišem zun. ministrstvu.
Spodaj: Noiva pravoslavna cerkev Aleksandra Nevskega, ki so joi pred kratkim doigradill. v Beiigradu in sloviesno blaigoisll<yviilL v navzočnosti sameiga kraljaj Prav do izadnjeiga je bilo naravnost značilno za Belgrad, da je bil skoraj brez cerkvat
S proslave t. decembra v Belgradu:
člaTO vlade i|a gairdni časitniiki zapuščajo saboirSko cerikev po sivečamli službi boižji.
Nai levi': S potovanja ministrov po vardarski banovini. Kakor vse druge poikrajine, so ikončno oibi-sikali miinlisitri s saimim vladnim predisodndikoim P. Živkoivičem: na čelu še Južno Srbijo. Slika nam kaže prihod v Kumanovo.
403
Spodaj: Lep slavolok, ki «o ga postavili v Št. Jiirju ol) Taboru ob prihodu svojega uovega župnika J. Pecnaka (služboval doslej v Sromljah pri Brežicah). Pod slavolokom je videti novega g. župnika, na njegovi desnici župana j. Golavška; na levici pa vnetega dm.štvenega dela!\'ca M. Jana.
NoVi zvon, ki so si ga nedavno nabavili pri Sv. Ožbaltu nad Škofjo Loko. Posvečen je svetemu Ožbaltu in Mariji, tehta 1500 kg, blagoslovil ga je pa sam kinezoškof dr. Roižnian. Na levi: Janko Novak, popularni' in priljubljeni igralec ljubljanskega  Ljudskega  odra,  ki  je slavil 23. p. m. dvajsetletnico^ odkar požrtvovalno ili neumorno deluje na tem odrvi. .Spodaj  na desni:   Qsemdesetletni Jožef Hle-bajna, p. d. Šivankar iz Rateč na Gorenjskem, pošten in globoko veren starček, ki vkljub svoji visoki starosti še krepko vleče žago in drugo u mizarsko orodje.
Gasilno društ>a v Nuzarjih \ Savinjski dolini ^ domačim g. Župnikom 5 o. Kerubi'nom Tuškoim v sredini. Čeprav obstoja društvo šele pet let, si ' je vendarle že postavilo svoj dom in nabavilo motorno brizgalno, voz
za moštvo in zastavo. Spodaj: Cerkveni pevski zbor v šmarjeti pri Rimskih toplicah, ki spada med naše najboljše podeželske zbore. Zanimivo je, da ga vodi že tretji pevovodja iz Ulagove rodbine. Prvi je bil Drago U., sedaj organisi v Slov. Bistrici, za njim Polde U., sedaj pri vojakih, danes mu pa načelu je
Avgust U. (v sredini).
Naši slovenski lantjc-vojaki žele vsemi svojim znancem in »Slovenčevinu naročnikom vesele praznike iz Splita (11. pešpolk). Spredaj ležita Babošek iz Maribora in Koritnik iz Kamnika, zadaj pa stoje od leve na dasno: Sirec iz Makol, Kostanjevec h Ptujai, Koren iz Celja, Topolnik iz Rač, Straniič od Sv. Urbana, Lešnik iz Branšvega, Deliček iz Maribora, Ferk iz Ptuja in Trafela iz Podlehndka.
404
405
JASLICE V ŠENTPETERSKI CERKVI V
LJUBLiANI
Na levi: PRLEŠKA KMETICA PRI SVO-
JIH JASLICAH IN DREVESO0.
Na desni: PRI BOŽIčNEM DREVESCU.
Spodaj: SY.DRUZINA. BAKROREZ ZNA-
iMENITEG.WOLTSKEGA GRAFIK A BD-
ROWSKEGA KI JE DELOVAL SREDI
PRETEKLEGA STOLETJA   TUDI PRI
NAS IN BIL PRIJATELJ WOLFA TER
BRATOV ŠUBIČEV.  BAKROREZ   JE
LAST,SLIKARJA M. MALEšA.:
POGLED NA DANAŠNJI BETLEHEM. (Foto dr. Jehart) Na levi: PRED TRGOVINAMI Z IGRAČKAMI O BOŽIČNIH PRAZNIKIH
lASLICE. LASTNOROČNI IZDELEK G.
K. S KODELJEVEGA PRI LJUBLJANI.
Ne levi: BOŽIČNO DREVESCE NA AME-
RIŠKIH BRZOVLAKIH ZA TISTE POT-
NIKE,  KI  SE   MORAJO  VOZITI  NA
SVETI VEČER.
Na desni: ZADNJA BOŽIČNA DREVESCA
NA    LJUBLJANSKEM    KONGRESNEM
TRGU PRED SVETIM VEČEROM.
Spodaj: JASLICE POD BOŽIČNIM DRE-
VESCEM.
Na desni: VOšČILCI BOŽIČNIH PRAZNIKOV V OROŽNI-ŠKI PODČASTNIŠKI ŠOLI V KAMENICI (SREM) PRED JASLICAMI. SPREDAJ ANGELI, V SREDINI VRAG, ZADAJ DVA PASTIRJA V KOŽUHIH.
4oe
Zimski motivi
(Foto Cveto Švigelj.)
Lepa spita nad Dolino sedmerih jezer. Zgoraj na levi: Pred snežnim viharjem. Na levii: Zelnarica s sedla Hribarice. Sptxlaj: Motiv iz Kranjske gore. v ozadjn Razor.
špikava skupina z Vršiča v jutranjem solncu.
407
»Sova sinki glavana pravi.« V Nemčiji se vrše velikans:ki protestni shodi proti poljskemu terorju napram narodnim manjšinam na Poljskem in zahteva poi odstranitvi poljskega koridorja^ do morja je vedno glasnej.ša. Vse kaže, dai imamo računati v bližnji bo<ločiiosti z veliko poostritvijo nemško-poljskih odnošajev. Na; desni: Polkovnik Sla vek, novi ix)ljski mimstrski predsednik. Po nasilnih iti deloma krvavih volitvah, pri katerih je seveda dobila vlada veliko večino, je Pil-sudski odstopil iri na njegovo mesto je stopil najožji prijatelj Pilsudskega, polkovnik Slnvek.
Mati in brat naše kraljice. llomunsk.a kraljica-mati Marija zapušča v sipremstvu svojega sina, kralja Karla, zgodovinsko romunsko univerzo Cluj, kjer ji je bilo podeljeno odlikovanje častne doktorice. Na levi: Jesenski valovi na Oceanu. Kakor hribovje visoki valovi, ki jih povzročajo običajni jesenski viharji na Atlantskem oceanu in ki so večikrat nevarni celo najmodernejšim ladjam. Naša slika je bila posneta z nekega parnika na poti iz Amerike v Evropo.
Spodaj: Pogled na otvoritveno sejo novega avstr. parlamenta. Na skrajni desnici sede fašisti (hajmverovci), v sredi kršč. socialisti in Schobrov blok, na levici pa socialisti.
Spodaj:^ K napetim notranjepolitičnim raimcrom v Nemčiji. Fašistične razbijalne metode nemških nar. socialistov povzročajo stalno skrajno napetost v berlinskem parlaimentu, okrog katerega so tudi vedno zbrane močne policijske čete, da morejo pravočaisno preprečiti vsake izgrede. V parlameutij sfimem »o socialisti sedaj prisiljeni ohranjevati ono vlado, ki SO jo nedavno sami vrgli.
Nai desni: S proslave   100 letnice
poljske vstaje proti  Rusom,  ki
J« izibruihnila 13, dee. 1. 1830. v Vair-šaivi. Naša slika naan kaže poljske kadete t zigödö-vanskii uaiifoiprai poJjskJlli vsta'sev ie L 1830.
4oa
Športni vestnik
Na desni: 01d-boy moštvo SK Ilirije, ki
je gostovalo letos skoro po vseih slovenskih krajih, kjer se nahajajo nogometni klubi. S svojim simpatičnim nastopom so impravili povsod lepo in uspešno propagando za to pailiogo sporta. V moštvu je več znanih mednarodnih igralcev, kakor: Pleš (1), Pevalek (2), Držaj (3), Beltram (4), Betetto (5) i. dr.
Spodaj: Juniorsko moštvo Sfe Ilirija, ki si je letos priborilo mladinski pokal.
V spodnjem desnem kotu: Lepa obraniba vratarja Mihelčlča, ki je danes najboljši goallman v državi.
Oton Oman, član SK »Iliiiiiije,« ki je nedavno odigral svojo 300 tekmo za belo-zelene barve. Oman je najstarejši slovenski nogometaš - napadalec, dobro znan tudi po vsej ostali državi.
A.Derental:
Singapurska krasotica
Povest
Z odločno kretnjo je dejala: »Ne! usoda je že zapečatena! Obsojena sem na smrt! Potrebujejo me kot svoje orodje, kot sredstvo, s katerim se polastijo prestola. A potem bom zapisana smrti. Ugonobijo me, ker me ne bodo več potrebovali, in jim bom potem samo na poti.«
Harum Čandana je umolknila, a takoj zopet pričela govoriti. »Ko sem prvič srečala Vas, ste se mi zdeli popolnoma drugačen človek. Nič niste bili podobni vsem onim, ki me obdajajo. Saj mi je vedno težko pri srcu, ko sem med temi ljudmi. Ž njimi se ne morem smejati in biti vesela. A jaz sem vedrega značaja in bi si rada poiskala dobre družbe. Zato sem mislila, da se bom včasih lahko z Vami sestajala seveda na skrivaj, ker me zasledujejo na vsakem koraku! Vi ste mi bili všeč — zelo... Bala sem se samo da bodo vse zvedeli! A pomislite: nenadoma mi je 1'ekel Charlie: ,A še vedno se obotavlja,' je dejal. ,Še vedno si domišlja, da je gentleman in se zato ne more odločiti. Ti ga moraš pripraviti do tega, da se zaljubi vate. Če se to zgodi, potem bo storil vse, karkoli bomo od njega zahtevali.' O, če bi Vi le vedeli, kako grozovito neusmiljeni so vsi ti ljudje in kako strašnih stvari so zmožni! Zame je bil to prav hud udarec! Le pomislite: hotela sem Vam ugajati sama, iz lastnega nagiba, a nepričakovano se je izkazalo, da bi bila to obenem voda na njih mlin! Sami so si tega želeli! Zato sem se hudo prestrašila, ko ste prišli včeraj k meni.« — Nenadoma je umolknila. . ,    ,
»Česa ste se prestrašili?« je vprašal Rahmanov.
»Bala sem se, da mi boste govorili slične sitvari, kakor zadnjič, ko sva se videla tukaj na vrtu! Hudo bi mi bilo, če bi mi Vi pravili, da me imate radi, in bi se ta hudobni Charlie tega veselil. A bili ste prav čudne volje. Izgledalo je, da ste jezni name! Bila sem tega vesela — zaradi Char-lija, veste! — a obenem mi je bilo hudo!«
»Kako pa je vedel Kiersten — to se pravi, Charlie, — da sem bil pri Vas na obisku?«
»O, saj je sedel v isti sobi! Ali se spominjate, da so bile stene pregmjene z zastori? A v resnici je soba večja, kakor ste Vi to videli. Zastori visijo od stropa do tal in skrivajo en kot. Tam je zdel Charlie in vse slišal, samo videti ni mogel ničesar. Zato sem Vam tudi napisala, da morate kmalu oditi!«
Rahmanov jo je prijel za roko. »Sediva na klop! Saj sva itak čisto premočena.«
Harum Čandana je pokorno sedla poleg Rahmanova. »Hvala Bogu, da imamo nevihto in dež! V tem nalivu ne pride nihče sem. Zdaj sva sama. A ko poneha dež, se bova morala ločiti! Obljubite mi, da si še danes poiščete novo stanovanje, in sicer tako, da ne bo nihče vedel, kam se preselite. Nocoj nikakor ne smete prenočiti v dosedanji sobi!« Proseče je pogledala Rahmanova.
»Obljubim Vam vse, k.a.\ hočete, a samo pod pogojem, da skupaj z menoj greste odtod nazaj v mesto. Skril Vas bom pri zanesljivih znancih. Potem pa odidete s prvim pamikom z menoj v Evropo. Zadnjič ste me vprašali po moji domovini. Takrat sem Vam rekel, da je preveč oddaljena; zdaj pa sem zvedel, da je mnogo bliže, kakor sem mislil ta.krat. Tudi jaz hočem biti bliže domovine ! Toda Vi ste v nevarnosti... in Vas tu nikakor ne smem ostaviti same!«
'BalcrotialC  JugoalOV.   ÉtsUame v Cfublfanl  — Poaatts posamexnlfi siac dovol/en le aZprtvolfenfcm ureaniitvv