Dopisi. Iz Ljutomera. (Miklošičeva svečanost.) Pri najlepšem vremeau vpričo ogrora- aega števila slov. ljudstva se je izvršila svečaaost na čast prvemu slavista, našemu rojaku Dr. Fraacu vitezti Miklošiču. Na krasno okiačaaem Ijutomerskem trgu je bil poatavljen velikansk oder, okoli kterega se je že od jraaega jutra mnogo ljudstva zbiralo. Okoli 10. nre 8e jih je veliko podalo aa Kamenšeak k Nemcu, kder je pri postavljeaem slavoloku bil sloveaea sprejem iz Ormoža došlih tujih goatov. Ob 11. je bila alovesaa sv. meša, ktero ao služili zlatomešaik Dr. Muršec z Gradca, pevci iz Ptuja in bližnjih krajev pa so na koru peli slovesao mešo zloženo od brata slavljeBČevega g. Janeza Miklošiča. Točao po sv. raeši so ae zbrali odlični gostje in poslaaci razaih družeb na prostornem odru drugi pa okoli odra po trgu. Najpred je Dr. G. Krek z Gradca zbraae pozdravil ia v kratkih pa krepkih besedah razložil pomea denešaje svečaaosti. Za njim je burao pozdravljen g. župnik Rajč v izvrstnem govoru razlagal življenje Dr. viteza Miklošiča vpletaje marsiktere poduke slov. ljudstvu, ki je govorniku neprenehoma z glasnimi ,,živijo" pritrjevalo. Naposled še je aastopil g. Jaaez Miklošič, brat slavljenčev, in se je v svojem in v imenu avojega brata srčao zahvalil za toliko počeščenje, kar je velik upliv naredilo na vse poslušalce. Med posameznimi govori so pevci prav dobro zapeli na program zaznamljene pesmi, aamreč v začetku ,,Molitev" od Jeakota, potem ,,Lepa aaša domovina" od Lichteneggerja, ,,Mili kraj" od Nedveda in ,,Štočutiš" od D. Jeakota. Po svečanosti je bil občni obed pri g. Vaupotiču, kder je bilo vse lepo pripravljeao in uad 100 gostov, ki so se k obcaemu obedu oglasili, dobro postrežeaih. Med obedom so se pod burnimi živijo prečitali telegrami od vaeh strani slovenskega sveta, med kterimi je najbolj vse zazveselil telegram iz Belegagrada, v kterem se je poleg pozdrava javilo, da je srbski kralj Milaa slavljeacu podelil red sv. Save I. vrste. Tudi izvrstae aapitaice so veliko navdušenje obudile. Naj omeBim med drugim aapitnico D. Kreka aa svitlega cesarja, D. Račkija iz Zagreba aa alavjaasko slogo in župnika Rajea na D. Muršeca itd. Da je v takih razmerah tudi večeraa veselica izvrstao se obaesla, ne more aihče dvomiti. Pri toliki množiai ljudstva, ki je bilo v nekterih trenutkih vse navdušeao, se veadar ai aajmanjši nered zgodil, kar najbolje kaže, da je naše ljudstvo vrlo, zavedno ia da v6 kaj dela. Bog daj, da bi ta svečaaost še bolj pomaožila narodao zavednost Ijudstva ia slavo Dr. viteza Miklošiča. Iz Loke blizo Zidanega mosta.( V o 1 i t v e.) Loški kmetje! približuje se važni trenutek za Vas, kterega morate dobro porabiti; približuje se ras volitve občiaskega predstojaika, (župana) svetovalcev ia odboraikov. Pazite dobro kot slovenski kmetje, vzbudite se vendar enkrat, iz dolgega spaaja in nikar si ne volite aemškutarja za župana, kakor je žali Bog do seda.j bilo; uikar ne mislite, da bi bil mož, ki prejema ,,Kmctskega prijatelja", ta celo popačeni ia alovenskim kmetom nasprotni list, ako ravno se jim prilizuje, in da bi bil oa, ki podpira in prejeraa celjski grdobni list, Slovencem sovražai ,,Deutache Waclit" kedaj na Vaši strani! Ako to mislite, se jako motite. Bodite toraj pazni ia volite za župana aarodnega in za slovensko reč vaetega moža, kteri Vas ae bode  ia po krčmah obiral sramotil, kakor je sedanji župaa nedavno klestil po svetovalcih in odbornikih, koji so pa veudar le hvale vredni narodni možje, temveč da bode po očetovsko za občino skrbel. Tako Vas tudi opommjam kot narodnjak. da si ne bodete za svetovalce in odboraike volili mož, ki je njili prijatelj ,,Lisjak". Saj imate narodaih in zato sposobnih mož. Toraj možje! Nevdajte se, zdramite se in ne dajte se poaemžkutariti, kar se ne zgodi, ako le malo pazite. Pred volitvijo se še vidimo! Narodajak. Mozirje. (Savinjski sokol.) — Preteklo je uže leto, odkar se je ustanovilo draštvo ,,Savinjski Sokol" se sedežem v Mozirji, katerega namen je, združovati siaove Slovenije pod svojo zaatavo, jih krepiti telesno a bolj še dovajati jih k pravi narodni za,vesti kot prvemu pogoju narodnega napredka. — V teku omenjenega časa se je društvo vežbalo tudi v telovadbi ia je napravilo vec izletov, kojih namea je bil, narod probnjati in vzlasti udom dajati priliko za združene zabave in vpeljavati doraslo mladino v pravo ntirodao mišljenje iu gibanje. — Društvo omislilo si je v teku tega časa tudi najpotrebnejša telovadna orodja, katera pa so mu prouzročila mnogo stroškov. — ,,Savinjski Sokol", uvidevši, da treba pri raznili slavnostih in izletih, ki se vsabo leto prirejajo, pred vsem tndi še društvene za stave, katera naj bi bila ponos društvu in brez katere se društvo niti popolno smatrati ne more, skleail je vsled občne želje, taisto si naročiti. — Zastava bode krasna; stala bode nad 300 fl. in se bode blagoslovila prihodnje leto v praznik svetaikov Petra ia Pavla dnŁ 29. jnnija z veliko slovesnostjo tu v Mozirji. — V to svrho počelo se je pri rodoljubih po Spod. Stajerskem nabirati prostovoljne darove, da ae pokrijejo v eliki stroški za zastavo in troški, ki bodo nastali s slavnoatjo nje blagoslovljenja. — Obraoamo se tedaj do blagih rodoljubov po !Spod. Stajerskem z najuludnejo proinjo, naj bi taisti izvolili mladerau društvu z obilimi darovi prihiteti na pomoc ter mu tako s tem pripomoči do že davnej zaželene drnštvene zastave, katera naj bode služila v čast društvu, brabrost vsacega posamezaega člana, v navdušenje naroda aašega ia v obrambo na- šim nasprotnikom pod narodnim gaslom: ,,Naprej zastava slave!" Iz Rač pri Mariboru. (V o 1 i t e v) novega občiasbega odbpra bo v kratkem naznanjena. Pozor tedaj! Cujemo, da se tu in tam silijo možaki v odbor, s kterimi, ako bi jih volitev zadela, ne bi mogli zadovoljni biti. Ne tujcev! Imamo pripravnili in dostojnih mož pod domačo strelio dovolj! Ne kričača (da ga vsi poznamo), ki pri vsaki slednji priliki slov. kmeta velikotrebušao ia širokomafasto ,,Verfluchter windischer Bauer, Gsindel, Pakasch iiberanand" in enako imeanje, Bng nas takih varuj! Šolskega uačelnika ne kaže voliti iz večih vzrokov in ima že svoj posel. Da bi ga le tudi v redu ia dobro izpeljaval. Takih tedaj, ki se posredno v odbor vriniti hočejo, ne voliti, kajti njihove razmere predobro poznamo ! Katerega pa tedaj ? Stari odbor, hvala mu, je dobro služil v prid občiui! Mnogo grcnkega mu je bilo požreti, mnogo zavoljo njegove trdno narodne podlage. Ne znamo bolje storiti, kakor staremu odboru zopet glase dati ali vsaj eiiakomisleče, poštene može voliti. Ni mi treba tukaj osobito imenovati jih , ker gotovo vem, da ae bo šlo krivo, če se zjedinirao! Zberimo se na dan volitve polnoštevilno in združimo glase. Župaaa bo novi odbor že tudi pravega zadel in najlepše stori, da g. Požegarju staro zaupanje zopet izkaže. Imenujte mi bolje pripravnega! Še nekaj! To leto bi se po prizadevanji šolskega odbora imela začeti staviti nova šola. Do sedaj , res je, smo njo morali porivati po tujih, nezdravih kotili, polnili miši ia podgau. Tudi je zadnji šolski hram nevaren, ker je pod preslab ia je raoral že podpret biti. Spoznamo koristnost šole, ako je v pravem duliu uredjena in aikdar se nismo zoperstavljali žrtvovalnosti v tej zadevi! Vendar pa tirjamo, da se odpravijo vse nedostojnosti, katere so se kazale na starej šoli, da zginejo in se odpravijo. Pa še nekaj! Po Dravskem polji se dolgo časa potika nek zakotui perutninski kupec in v svoje zaboje ubogih živalic v tej vročini naloži, prav za prav nabaše, da ena na drugej čepi in več dni v tej hudej legi prestati mora, Kupec si aikdar po daevu v mesto ne upa, ker se boji, da bi ga ne zaprli. Ne samo da se pametnemu eloveku to nečloveško ravnanje studi, še tako zanemarjeni mladini pohujševanje daje. Občinski predstojaiki iu vsaki naj obrae svojo pozornost na to, da se ta nedostojnost odpravi. Iz Kozja. (Grdi prusaki ali prajzovci.) Ako kdor o meji hrovaški ia kranjski potuje, bi vcndar tnisliti moral, da nahaja tukaj same narodne kraje. A motil bi se ako bi bil prišel večer pred ceaarjevim rojstnim dnevoai v našo liemčnrsko gnjezdo. Tukaj so petaki leteli godcem v žep, da je le zadonela prajzovska ,,Wacht am Rheia". Več kakor 30- krat so jo morali ta večer ponavljati na povelje necega debelotrebušnika. To še ni zadostovalo, drugo jutro so morali za en petak aekega grajščinskega doktarja za jutraaji pozdrav še uekterekrat zagosti nemško himao. Ako bi kdor drng na cesarjev rojstni dau ilal igrati prasko liirnno, ne bi bilo lepo, da je pa storil ceaarak uradaik, to je grda sramota.