Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
25. ŠTETILKA.	JOLIET, ILLINOIS, 24. MAJNIKA 1912.	LETNIK XXI.
ZA ROOSEVELTA.
Prvotne volitve v Ohiu donesle g. Rooseveltu 32, predsedniku Taftu 10 delegatov.
NEW JERSEY PRIHODNJI TOREK
Oba kandidata za rep. preds. nominacijo v boju pred odločitvijo.
Newark, N. J., 22. maja. — Boj za delegate k deželni konvenciji se je premaknil danes v New Jersey. Guvernerja Wilsona domovinska država je zdaj središče političnega prizorišča, ko so prvotne volitve v Ohiu in raznih drugih državah izvršene.
V New Jersey bodo prvotne volitve prihodnji torek, in republikanci in demokrati nameravajo bojevati boj do zadnje ure.
Senator La Folette je otvoril svojo kampanjo nocoj z govori v Jersey City in West Hobokenu. Predsednik Taft in Theodore Roosevelt prideta v državo jutri ter bosta govorila v skoro vseh važnih mestih in mestecih v državi.
Demokratični položaj je nenavaden. Dasi je guverner Wilson edini kandidat za predsedniško nominacijo na demokratičnem tiketu, so se vendar njegovi nasprotniki v državi organizirali proti njemu in so sestavili popoln imenik delegatov, ki bodo na tiketu kot “uninstructed”, t. j. nepoučeni, za katerega predsedniškega kandidata se imajo potegniti.
New Jersey pošlje osemindvajset delegatov na deželno konvencijo.
Roosevelt zmagal v Ohiu.
Columbus, O., 22. maja. — Po nocojšnjih izkazih o izidih torkovih prvotnih volitev iz 4,500 od 5,192 pre-cinktov v državi, so Theodore Rooseveltovi delegati za deželno republikansko konvencijo zmagali včeraj z večino kacih 25,000 glasov.
Sedaj je videti komaj mogoče, da bi zadnji izkazi o volitvenih izidih iz-premenili število distriktnih delegatov v prid temu ali onemu za več nego enega ali dva.	]
Po najzanesljivejšem nocojšnjem izkazu ima Roosevelt 32 od 42 distriktnih delegatov v državi Ohio in Taft 10.
Kaj pravi Roosevelt.
Oyster Bay, N. Y., 22. maja.—“Izid v Ohiu je odločil bitko,” je rekel danes polkovnik Roosevelt.
Bivši predsednik je bil vesel nad poročili iz Ohia. Ko je prečital več sto brzojavk, dospelih zjutraj, je narekoval sledečo izjavo:
“Seveda sem zelo zadovoljen z ‘iz-podbudno sodbo’ v Ohiu.
“Izid v Ohiu je odločil bitko. Mislim, da bi bili zmagali brez Oh».
"Zmaga v Ohiu pomenja, da bo brezupen poskus, poraziti nas v Chicagu s tem, da se vzamejo sedeži našim delegatom, ki zastopajo ljudsko voljo v Washingtonu, Indiani, Ken-tuckyju in drugod; niti jim ne bo mogoče dobiti s tem, da dajo sedeže delegatom iz južnih držav, ki zastopajo samo sleparstvo.”
Taft nepresitašen.
Washington, D. C., 22. maja. — V danes objavljeni izjavi navaja predsednik Taft, da ima pokazati že 570 glasov za konvencijo v Chicagu, torej več nego dovolj, da doseže nominacijo. Če pojde navzlic temu na kampanjo v New Jersey, da se to zgodi samo, da še poveča svojo večino. G. Taft odpotuje jutri zjutraj ob 7. uri iz Washingtona v Philadelphijo, in bo imel svoj prvi govor zvečer v Cam-denu.
Predsednik je rekel nadalje: “Naši nasprotniki se sklicujejo na neko mojo izjavo, izrečeno v Clevelandu, da bo bitka v moji domači državi Ohio odločilna in tam vprašanje o nominaciji rešeno; to je res. Jaz bom imel vštev-ši šestere delegate ‘at large’, ki so popolnoma zagotovljeni, 17 delegatov iz Ohia, in s temi dosežem nedotakljivo večino v chicaški konvenciji. V resnici imam s temi delegati poleg onih, ki so bili izvoljeni zame izza moje iz jave v Clevelandu, 570 glasov od 1078, to se pravi 30 več nego jih treba za večino.”
Taftov voditelj kampanje McKinley izjavlja celo, da ima predsednik že 600 glasov.
Na koliko delegatov iz države New Jersey računa Taft, ni povedal. Vodi telj kampanje za Roosevelta pravi, da bo vseh 24 delegatov iz New Jersey za njegovega kandidata.
Uplenili $200,000.
New Orleans, La., 16. maja. — Po zadnjih poročilih so razbojniki, ki so oropali včeraj vlak “Queen & Crescent Express” pri Hattiesburgu, uplenili najmanj $200,000. Sedaj je brez dvoma dognano, da so ugrabili iz denarne skrinje, ki so jo razstrelili, nad 30 zavojev denarja v gotovini. Eden je vseboval več nego $50,000 in drugi ce lo $140,000.
New Orleans, La., 16. maja. — Voditelji železnice in ekspresne družbe so izdali povelje, naj se nikar nič ne štedi, kar utegne služiti v prijetje železniških roparjev. Te zasleduje sedaj jata psov vohunov iz dveh najbolj znanih detektivskih agentur v deželi.
Detektivi mislijo, da so zločin izvršili roparji iz navade, in da so isti člani družbe, ki že več mesecev na jugu “dela”.
“Jabolčni kralj” samomorec.
Chicago, 111., 20. maja. — Henry Spruck von Armenthal, znan kot “jabolčni kralj od Zapada”, je izvršil sa-moumor v svoji sobi v Palmerjevi hiši s tem, da se je ustrelil v sence. Njegova smrt je sledila burnemu prizoru z Mrs. Frances Rosenblatt, njegovo zaročenko, ki je baje nečakinja pokojnega milijonarja Nelson Morrisa. Spruck se je ustrelil v obupnosti, ker mu je Mrs. Rosenblatt pokazala vrata in rekla, da ga več ne mara. Spoznala sta se pred poldrugim letom v Califor-niji, ko je Spruckova žena umrla. Poročni dan je bil že določen in tudi poročno darilo v znesku $50,000 je vdovec že določil vdovi Rosenblatt, katera pa je zdaj odklonila ženina iz neznanega vzroka.
Draginja.
Schenectady, N. Y., 21. maja. — Mestna oblastva sedaj izvršujejo načrt za napravo mestne prodajalnice živeža, v kateri lahko vsi mestni zaposljenci kupujejo po znižanih cenah. Prodajal-nica se ima otvoriti dne 1. junija. Razim živeža se ima prodajati po zimi premog in poleti led.
Parnik “Iowa” zgorel.
Montreal, Kanada, 20. maja. — V Lake Ontario, 15 milj severno od mesta Oswego, N. Y., je zgorel snoči parnik “Iowa”. Kapitan P. Hymond z moštvom iz 12 glav se je rešil.
Poštni urad oropan.
St. Clairsville, O., 21. maja. — Vlomilci so vdrli v tukajšnji poštni urad, razstrelili denarno skrinjo z dinamitom in uropali $12,000 v poštnih nakaznicah in gotovini. Zbežali so v vozu, ki so ga ukradli iz sosedne konjušnice.
Pravda proti Darrowu.
Los Angeles, Cah, 22. maja. — Ko so bili izbrani dvanajsteri porotniki v pravdi proti znanemu odvetniku Dar-rovvu, obtoženemu podkupovanja v slučaju McNamara, sta se obe stranki dogovorili, izbrati še trinajstega kot nadomestnika za slučaj, da kateri izmed rednih zboli.
Drzna tatvina.
Helena, Mont., 21. maja. — Plačilo za 2. bataljon 14. pešpolka v Fort William Henry Harrisonu je bilo med sredo in današnjim dnem iz denarne o-mare stanorednikove ukradeno. Vsota znaša $7000.
Richeson usmrčen.
Boston, Mas., 21. maja. — Pastor Clarence V. T. Richeson je bil usmrčen z elektriko danes zaradi umora svoje zaročenke Avis Linnell iz Hyan-nisa, ki jo je zastrupil, da odstrani zapreko svoji ženitvi z bogato devojko Violet Edmands iz Brooklyna.
Mnogo milijonov škode.
Budimpešta, 19. maja. — Škoda, ki so jo napravili vrtinčasti viharji po Ogrskem, se da zdaj površno pregledati in jo cenijo na milijone. Posledice bodo občutiti še mnogo let. Tudi vinogradi so ponekod popolnoma uničeni. ________________________
Most se podrl.
Seattle, Wash., 19. maja. — Snoči se je podrl most, držeč z obrežja na parnik “Flyer”, in 60 ljudi je strmoglavilo v vodo. Divji prizori so se odigravali. Vendar sta storili smrt samo dve osebi. Črnec N. Jones je rešil več žensk.
SPET NA DELO.
Sedemtedenska zaustava dela v rud nikih trdega premoga končana.
NOVA POGODBA SPREJETA.
Skupna izguba vseh prizadetih znaša kacih $68,000,000.
Philadelphia, Pa., 21. maja. — Posestniki rudnikov trdega premoga in rudarji, ki so tu zborovali, so podpisali novo pogodbo, ki jo je odobrila konvencija v Wilkesbarru zadnji teden. Nobena izprememba se ni napravila.
Z delom spet prične 170,000 rudarjev bržko bodo rudniki pripravljeni.
Wilkesbarre, Pa., 20. maja. — Konvencija antracitnih rudarjev je odobrila pogodbo, ki jo je predlagal pododbor iz rudarjev in rudniških posestnikov. Vsled tega se rudarji vrnejo na delo prejkone že prihodnjo sredo po sedemtedenskem brezdelju.
Glasov je bilo 323 v prid odobritvi pogodbe in nasprotnih 64. Razglas izida glasovanja je bil sprejet s ploskanjem. Koj potem je bil sprejet predlog, da se rudarski pododbor pooblasti, podpisati pogodbo. Drug predlog, ki. je bil sprejet, se je tikal povratka rudarjev k delu.
Predsednik White od premogarske zveze in drugi uradniki so imeli končno posvetovanje z odborom rudniških posestnikov v Philadelphiji danes po-poludne. Na tem zborovanju se je imelo podpisati pogodbo, sprejeto po konvenciji, in formalno dokončati za-ustavo dela, ki je trajala sedem tednov.
Po vsem okolišu trdega premoga so bili delegati, ki. so se udeležili konvencije, pozdravljani po svojih krajevnih unijah, in odobravano je bilo njihovo prizadevanje v prid dokončanju brezdelne dobe.
Uradniki premogovih družb pa niso nič manj zadovoljni, in pripravili bodo rudnike za zopetno delo bržko mogoče. S kopanjem premoga se prične v sredo, ampak rudarjenje po večini rudnikov bo spet splošno šele koncem tega tedna ali začetkom prihodnjega.
Mnogi rudarski uradniki zelo hvalijo predsednika Whita in izjavljajo, da imajo popolno zaupanje vanj kot zanesljivega voditelja.
Ustavljeno je bilo delo pred sedmimi tedni, pa ker večina rudnikov ne prične spet z delom do prihodnjega tedna, bo doba brezdelnosti dejansko osem tednov. V tem času se cenijo izgube vsled zaustave takole: Izguba na mezdah rudniškim zaposljencem, $17,000,000; izguba premogovim družbam v čistih dobičkih, $10,800,000; izguba prodajavcem potrebščin za rudarjenje, $5,000,000; izguba železnicam za prevažanje premoga, $19,000,000; izguba na plačah brezdelnim uslužbencem na premogovih vlakih, $250,000; izguba raznim trgovcem, $16,000,000.
Dunaj, 17. maja. — Komisijo za pa namsko-pacifiško razstavo je sprejel cesar Franc Jožef danes v avdijenci.
Sijajne priprave za sprejem razstavne; komisije Združenih Držav z John Flays Hammondom na čelu so bile dovršene že včeraj. Največje zanimanje kažejo ameriški poslanik, mestna obla stva, kakor tudi vodilni trgovci in to varnarji.
Včeraj opoludne je bil za ameriške goste luncheon pri dr. Fabru, predsedniku avstrijske razstavne komisije; snoči je priredil ameriški poslanik Richard C. Kerens v poslaniški palači uraden sprejem, h kateremu je bilo povabljenih 500 oseb, najodličnejših dunajske družbe.
Danes zjutraj so se posvetovali člani trgovinske zbornice, vladni zastopniki in vodilni trgovci o avstrijski udeležbi na razstavi, nakar so sledili razni sprejemi.
V spremstvu poslanikovem.
Budimpešta, 18. maja. — V spremstvu ameriškega poslanika R. C. Ker-ensa je panamsko-pacifiška razstavna komisija nocoj dospela semkaj iz Dunaja v posebnem vagonu, ki ga je dala gospodom na razpolago avstrijska vlada. Člani komisije so bili tu pozdravljeni po deputaciji ogrskih uradnikov in odličnih'trgovcev.
Preden so Američani zapustili Dunaj, so bili po županu in mestnem odboru pogoščeni v mestni zbornici. Namestili župan dr. Porzer, kh je pred-južni gostiji predsedoval, je izrazil v v svojem govoru nado, da bo vlada omogočila posebno zastopstvo mesta Dunaja na razstavi. Tvrdka Skoda v Plznu, ena največjih jeklarnic v deželi, bo na razstavi zastopana.
Spet štrajk na Angleškem?
London, 22. maja. — Deželna konferenca premogarske zveze, ki se je več dni posvetovala o izvedbi nedavno uveljavljenega zakona o najmanjši (minimalni) mezdi, se je danes odgodila, ko je bil sprejet sklep, iz katerega je razvidno, da se hočejo premo-garji pripraviti na nov boj.
Sklep, ki je bil enoglasno sprejet, izraža oster protest premogarske zveze proti razsodbam, katere so izdala okrožna mezdna oblastva. Člani zveze izjavljajo, da je mezda, ki so jo ta določila, mnogo manjša nego pameten, za življenje potreben znesek, kar je popolnoma proti pričakovanju delavcev.
Izvrševalnemu odboru zvezinemu je naročeno, vlado poučiti o tej točki in zahtevati takojšnjo pomoč od nje. Ko se to zgodi, se ima nemudoma sklicati konferenca, v kateri se bo odgovor pretehtoval.
Divjanje z avtomobili.
Chicago, 111., 21. majá. — Divje dr dranje z avtomobili, ki je napravilo že toliko nesreč, je zahtevalo včeraj po-poludne spet več človeških žrtev.
Sedem ljudi je utonilo v South Chi-cagi v reki Calumet. Vozili so se v avtomobilu, ki je drdral s hitrostjo kacih 35 milj na uro in ob 92. cesti zavozil naravnost v reko, ko se je odprl most, da odpluje mimo neka ladja.
Doslej so znana imena samo treh ponesrečencev, namreč: Ana Mahoney, 19 let stara; Florence Mahoney, 21 let stara; John Buchanan, 30 let star, šofer.
Premogarska konvencija.
Wilkesbarre, Pa., 16. maja. — Z veliko gorečnostjo in najkrepkejšimi dokazi, ki so jim bili na razpolago, so govorili danes popoludne predsednik združenih rudarjev ameriških (United Mine Workers of America), John P. White, predsednik distrikta št. 1, John
T.	Dempsey, in predsednik distrikta št. 9, John Fahey, za sprejetje dogovorov, ki jih je sestavil pododbor z rudniškimi posestniki, da se začasni ustavitvi dela v rudnikih napravi konec.
Thomas J. Kennedy, predsednik o-stalih okrožij trdega premoga, je naznanil delegatom, da se popolnoma strinja z gospodi White, Dempsey in Fahey, in da je predlagana pogodba najugodnejša, ki jo je bilo mogoče doseči; vendar ni formalno predlagal, sprejeti isto. White, Dempsey, Fahey in Kennedy so bili četveri člani pododbora za delavsko stranko.
Med zadnjim delom popoldanske seje so govorili številni delegati o odstavku, ki se bavi s povišbo plač za 10 odstotkov. Delili so se približno v enaka dela kot zagovorniki in nasprotniki predloga.
Ves dan je prošel z govori in glasovalo še menda ne bo pred soboto. Vendar goje voditelji upanje, da se po njih dosežena pogodba končno sprejme, kajti vobče jim je bilo mišljenje danes naklonjeno.
“Titanic”.
Washington, D. C., 22. maja. — Senator William Alden Smith, predsednik preiskovalnega odbora v zadevi “Titanica”, je izporočil, da se odlao-rovo poročilo predloži senatu prihodnji torek.
“Titanic” je bil, kakor že povedano, največji morski kolos na svetu. Imel je svoje gledišče, športni prostor za tennis, kopališče, v katerem se je lahko plavalo, turško kopel, nočno kavarno z varitejem, sijajne dvorane in cela stanovanja, veliko promenado, igrišče za otroke, jedilno dvorano, v kateri je imelo prostora 600 oseb, posebno uredništvo in rotacijski stroj za ladjin list.
Povodenj pojema.
Washington, D. C., 21. maja. — Položaj v poplavljenih okrajih, ob reki Mississippi se je mnogo zboljšal, kakor poročajo brzojavke vojnemu de-partmentu. Vojaštvo se kmalu odpokliče iz prizadetih krajev. Najbolj poplavljeno je še ozemlje južno od mesta Greenville, Miss.
Za trializem.
V avstrijski delegaciji, ki se je se-šla dne 30. aprila, je Hrvaško-sloven-ski klub odločno nastopil za hrvaške pravice. Dr. Šušteršič je stavil na predsednika izborno sestavljeno vprašanje, kaj hoče predsednik storiti z ozirom na to, da je ogrska delegacija, s katero mora avstrijska sodelovati, nepostavna, ker ni v njej upravičenih zastopnikov Hrvatske. Hrvaški sabor je bil namreč razpuščen in dne 29. aprila je potekel zadnji rok za nove volitve; s tem .dnem so ugasnili tudi mandati hrvaških delegatov. To vprašanje je vzbudilo največjo pozornost in predsednik Dobernig je odgovoril, da je ta reč tako važna, da ne more takoj odgovoriti in si pridrži morebitni odgovor za eno prihodnjih sej. Za hrvaške pravice sta nastopila tudi po slanca hrvaško - slovenskega kluba Spinčič in Dalmatinec Čingrija. Pa tudi drugi odlični delegati so se izjavili proti mažarskemu nasilju na Hrvaškem in priporočali izpremembo ustave, da se odpravi dualizem in vpelje trializem oziroma federalizem, to je samouprava narodov. Imenujemo soc,-dem. delegata Nemca, kneza Sclnvar-zenberga, prof. Masaryka, ki so vsi zagovarjali trializem.
ALI BO KONEC VOJNI V TRIPOLISU?
Velevlasti nameravajo resno posredovati med Italijo in Turčijo, ker prišel čas.
VILJEM SE JE SPET ZALETEL.
Socialisti v nemškem državnem zboru ga hudo napadajo.
PROGRAM
blagoslovljenja sohe Matere Božje v slovenski cerkvi v Jolietu, 111.
Rim, 22: maja. — Italijanski časopisi bridko tožijo čez Turčijo v zvezi z vladnim razglasom, s katerim se vsi Italijani izganjajo iz dežele polume-seca.
“Messagero” imenuje postopanje “o-sveto barbarov” in pravi, da se odredba popolnoma pregrešuje- proti vsem mednarodnim pravicam. “Vita” pravi, da se Turki motijo, če mislijo, da jim je mogoče z žaljivo in sirovo odredbo Italijo zadržati. Dežela da je že odgovorila z vzetjem nadaljnjega turškega otoka in da bo tako nadaljevala.
Pariz, 22. maja. — Ruski poslanik Izvolskij, ki je predsedoval letnemu zborovanju tukajšnje ruske trgovinske zbornice, je rekel nocoj, da si Francija in Rusija v tesni zvezi z x\ngtijo in v polnem sporazumu z ostalimi velevla-stmi prizadevata, napraviti vojni med Italijo in Turčijo konec, ali vsaj preprečiti mednarodne zapletljaje. Izrazil je trdno prepričanje, da bodo prizadevanju velevlasti imela v kratkem uspeh.
"Temps” pravi, da je prišel čas za resno posredovanje.
Nemško-katoliška društva.
Freeport, 111., 20. maja. — Zveza nemško-katoliških društev države Illinois je otvorila tukaj danes svoje 26. letno zborovanje ob navzočnosti 225 delegatov.
Viljem se je spet zaletel.
Berlin, 17. maja. — Veliko pozornost vzbuja vest o neki izjavi cesarja Viljema nasproti politikom v Strass-burgu. Cesar je baje zažugal: če bo protinemško mišljenje v novoustanovljenem deželnem zboru prevladovalo, da bo ustavo preklical in Alzacijo-Lo-taringijo prispojil Prusiji.
V državnem zboru je prišlo radi te izjave do burnega prizora. Sociališki poslanec Scheidemann je rekel: “Cesar je zapretil, da se Alzacija-Lotarin-gija prispoji pruskemu kraljestvu. S to prispojitvijo se preti kakor z najstrožjo kaznijo, ki more kak narod doleteti, — s kaznijo, ki je enaka ječi in izgubi državljanskih pravic.”
Te besede so tako razkačile državnega kancelar j a, da j e.z mnogimi člani konservativne stranke zapustil zbornico.	_______________
Viljem in socialni demokrati. __
Berlin, 22. maja. — Zadnja seja državnega zbora pred odgoditvijo do dne 29. novembra se je vršila danes in je bila gotovo ena najviharnejših, kar jih je kdaj bilo v nemškem parlamentu.
Vodja socialnih demokratov Jurij Ledebour je spet omenjal govor cesarjev na nekem banketu v Strass-burgu, v katerem je vladar baje zažugal, da bo Alzacijo-Lotaringijo (s francoskim prebivalstvom po ogromni večini) izpremenil v prusko pokrajino, če ne preneha protinemško ‘rogoviljenje’.
Ledebour je opomnil k temu: “Narod, kakor angleški, bi v sličnem slučaju prestol raetreščil, ali vladarja, ki je napravil tako opazko, zaprl v samoten grad, kakor se je storilo s slaboumnim bavarskim kraljem in sultanom Abdul Hamidom.”
Strašno razburjen je državni kancelar, g. Bethmann-Holhveg, vstal in -dgovoril z izjavo, da bo narod, ki je cesarju vdan, take napade znal zavrniti.	____________________
Nemške priprave na vojno.
Berlin, 21. maja. — Državni zbor je sprejel danes v tretjem čitanju predlogo za armado in mornarico, ki znatno zvišuje nemško vojno moč na mokrem in suhem. Armada se pomnoži a 29,000 mož, in mornarica dobi novo orodovje bojnih ladij, za katero so določene tri bojne ladje in dve križar-.... Stroški znašajo za letos\ $24,250,-000, za drugo leto $31,750,000 in $28,-
500,000	vsako leto do leta 1920.
Predloga je bila šele dovoljena, ko je bil stavljen pogoj, da imajo te stroške nositi bogati sloji prebivavstva.
Po pariško.
Nauen, Nemčija, 21. maja. — Po zgledu razbojnikov, ki so nedavno ves Pariz strahovali, sta ravnala tu" dva zločinca. Ko sta bila snoči pri nekem vlomu zasledena, sta bežala do svojih koles, stoječih pred hišo. Na poti se jima je zoperstavil neki policist, ki sta ga kar ustrelila. Potem sta se hitro odpeljala, a zasledovalci so ranili enega razbojnikov. Njegov tovariš je potegnil potem svoj revolver in ga je ustrelil na mestu, da ne bi bil ujet in ne bi mogel izdati njune tajnosti. Ta moritev je pa vendar povzročila zamudo, da se je več policistov in meščanov približalo in je bil tudi on i ustreljen.
V nedeljo, dne 26. majnika 1912, zvečer ob polosmih bo v slovenski cerkvi jolietski slovesno blagoslovljena krasna soha Matere Božje, ki jo je podarila cerkvi v spomin svojih staršev gospa Ana Anton Nemanich, roj. Petru iz Chicago, soproga našega znanega veljaka.
Program cerkvene slovesnosti bo sledeči:
L “Veni Sante Spiritus”, uglasbil Hamma, poje mešani zbor.
2.	Slavnostni govor.
3.	“Sveta Marija”, uglasbil P. J. Pittla, poje moški kvartet.
4.	Blagoslovljenje sohe.
5.	“Regina Coeli”, uglasbil G. Wiegand, sopran-solo ob spremljevanju violine.
6.	“O salutaris Hostia”, uglasbil G. Wiegand, duet, sopran in tenor.
7.	“Tantum Ergo”, uglasbil F. C. Goeb za mešane glasove, pojejo: gdč.
B.	in M. Petru, ga. A. Nemanich in gg._ Josip Sitar, Josip Zalar, Charles Rački, Frank Završnik, Alojz Švigelj.
Organist: g. John Režek. Violina: g. A. Witt.
Razprtija na habsburškem dvoru.
Dunaj, 18. maja. — Senzacijo dneva tvori uradni razglas, da je nadvojvoda Franc Salvator, general konjištva in poveljnik konjiške četne divizije na Dunaju, upokojen. Nadvojvoda je o-ženjen z najmlajšo in najljubšo hčerjo cesarja Franca Jožefa, nadvojvodinjo Marijo Valerijo.
Od sicer dobro poučene strani se poroča, da je za izstop cesarjevega zeta iz njegovega vojaškega poveljni-štva dvoje vzrokov. Najprvo se je dolgotrajna razprtija z nadvojvodo-prestolonaslednikom Franc Ferdinandom, ki navadno zastopa cesarja tudi kot najvišjega vojnega poveljnika, nedavno poostrila. Prestolonaslednik je z vojaškimi čini nadvojvode Franca Salvatorja popolnoma nezadovoljen in se je tozadevno v zadnjem času vedno ostreje izražal. Potem pa je tekmovanje, ki je bilo že dolgo očividno med soprogama obeh nadvojvodov, pač igralo nemalo ulogo pri odpustu šele šestinštirideset let starega nadvojvode Franc Salvatorja. Ob prepirih zastran prednosti v dostojanstvu, ki se pri dvoru neprenehoma pojavljajo zavoljo zahtev morganatične soproge prestolonaslednikove, vojvodinje Zofije Hohenberg, ni izostala tudi ponovna zdražba z najmlajšo hčerjo cesarjevo. Odkrito vojaško manjvrednost Franca Salvatorja je treba, po mnenju mnogih, si ogledati in tolmačiti predvsem s te strani.
Velik požar.
Houston, Texas, 19. maja. — Ogromen požar je izbruhnil danes zarana ob 4. uri v prodajalnici pohištva tvrdke “Stowers Furniture Co.”, ki se nahaja v šestnadstropnem poslopju sredi mesta. Ogenj se je razširil na sosedna velika poslopja, tako da znaša škoda najmanj en milijon dolarjev.
Jolietske novice.
—	Artezijski studenec na zapadni strani kanala je izvrtan že nad 1,350 čevljev globoko in bo baje v desetih dneh dovrtan do polne globine 1,600 čevljev. Voda v njem se čimdalje bolj čisti. Petrolej, ki vesta o njem poročati G. N. in C. A., se je našel v tem studencu v velikanski količini treh kapljic. Tako je.
—. Vročina je pritisnila ta teden, kakor sredi poletja. Pa kaj vročina, ampak prah po cestah, ki ga veter in vozovi razpršujejo na vse strani, ta nam muči grla bolj nego vročina. Pa — never mind!
—	“Pri kebru” bo v nedeljo (binkošti) pristno plzensko.
Draga bolezen.
Zdravljenje bolezni je dražje od leta do leta. Staroslavna domača zdravila se morajo umikati dragim in dostikrat nezanesljivim pripravkom. Trdno verjamemo, da je čas blizu, ko se bode gledalo bolj na preprečanje nego zdravljenje bolezni. Prvo je precej cenejše. Eno najboljših starih domačih zdravil, izdelano popolnoma iz zelišč in naravnega vina, je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Cc ga boste uživali ob prvem znaku bolezni, je boste spoznali za najboljše od vračalno zdravilo. Prežene vam iz drobja vse, kar ne spada tja, kar je škodljivo, kar je strupovito, kar je navaden vzrok bolezni. Izleči vam vneta prebavila, pomnoži slast do jedi, olajša glavobol, razdražljivost, prehlade, zapeko. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 1333-1339 S. Ashland ave,, Chicago, 111.
na. Ta železnica pojde od Hibbinga čez Chisholm in Buhi in Virginia, čez Gilbert in Auroro. Zdaj pa sklenem moj dopis in pozdravljam vse rojake in rojakinje po Združenih Državah. Tebi, list, pa obilno naročnikov in plačnikov.	K. R.
Joliet, IH., 22. maja. — V nedeljo bomo obhajali binkoštni praznik, in prihodnji četrtek pa Spominski dan (Memorial day) s parado veteranov državljanske vojne, ki je bilmbaš pred petdesetimi leti v najhujšem razvoju.
__ "Krivoprisežnik”. Vrli pevci in
pevke slovenske župne cerkve sv. Jožefa v Jolietu so imeli zadnjo nedeljo svoj veliki dan. Popoludne in zvečer so nastopili na odru v Sternovi dvorani in pokazali zbranemu občinstvu, da so ne le mojstri v petju, temveč tudi nadarjeni za dramatično umetnost. Uprizorili so v korist novega velikega oltarja “Krivoprisežnik»”, narodno igro s petjem v treh dejanjih (sedmih slikah), in sicer z velikim uspehom, tako da je občinstvo pri obeh predstavah vztrajalo do konca. Vkljub mnogoštevilni udeležbi je vladal v prostrani dvorani med igro mir, ki je bil dči-ten dokaz zanimanja za razvoj igre in njenih dejanj. Tem glasneje pa se je izražala pohvala koncem najlepših slik, in pohvalo so zares zaslužili vsi igravci in igravke, kajti po vseh svojih ¿nočeh so se potrudili vsi, da je igra tako dobro uspela.
Sedaj pa k sporedu nedeljske prireditve!
Po primerni uverturi izbornega orkestra je stopil na oder pred zastor Rev. Jos. Pollak, ki je v izbranih besedah zahvalil slavno občinstvo za mnogoštevilno udeležbo, s katero je zopet pokazalo svoje dejansko zanimanje za narodne prireditve v korist cerkvi, in potem je povedal ob kratkem vsebino igre, katero smo našim bravcem že zadnjič navedli.
Potem se je dvignil zastor in v polu-krogu razvrščeni pevci in pevke pod vodstvom g. organista George Malovrha so zapeli znano Nedvedovo “Nazaj v planinski raj!'’ V zboru je bilo samo pet ženskih in sedem moških glasov, ampak ti glasovi so bili tako lepo ubrani, da je pesem učinkovala z vso silo svoje očarljive lepote, tako da si na krilih domišljije res kar letel nazaj v naše stare domovine planinski raj. Vsled gromkega ploskanja je potem pevski zbor dodal še Sattnerjev.o “Perice”, ki je tudi zelo ugajala.
Nato se je pričela igra “Krivoprisežnik”. Splošno nam je omeniti, da je bila igra res izvrstno naučena, tako da je bil sufler ali šepetavec odveč; kaj ta-cega se ne primeri vsak dan. Pa tudi igralo se je res dobro. Ne vemo, komu bi prisodili venec prvenstva, kajti med igralskim osobjem se je pojavilo več pravih talentov za dramatično u-nietnost, tako da je treba samo primerne šole in iz naših diletantov se razvijejo pravi umetniki za naše razmere. Najprej nam je tem potom izkazati čast dičnim gospicam igralkam, in med temi sta se najbolj odlikovali Elizabeta Sekola in Katarina Rogina. Če pomislimo, da so vse naše igralke rojene Američanke, se moramo uprav čuditi njihovi lepi slovenščini. Naše glediške predstave so pač najboljša višja šola slovenskega jezika za našo mladež, ki je odrasla šolskim letom. In zato so takele predstave vsega priporočila vredne, da ostane naša naselbina slovenska tudi v mlajšem zarodu.
Gdč. Elizabeta Sekola je predstavljala Veroniko in doigrala težko ulogo izborno. Vsi njeni nastopi so bili občudovanja vredni, igranje neprisiljeno, tako da se je morala gle-davcu prikupiti. Diven je bil njen samospev “Zapoj mi, ptičica” iz Parmovih “Rokovnjačev”, ki je bil vpleten v igro. — Gdč. Katarina Rogina kot Zidarka, krčmarica, je izvrstno •pogodila staro šaljivo “oštirko”. Njena mimika, njeno govorjenje in vse njeno igranje je bilo pristno od konca do kraja. — Gdč. Nežika Lavrič kot kajžarica Nosanka, ki je pripovedovala pravljico o krivoprisežniku, nam je že od neke prejšnje predstave znana po svoji krasni izgovarjavi. Tudi njeno igranje je res primerno in lepo. — Gdč. Marija Mihelič kot Marjana, ošabna' hči bogatega Krivo-prisežnika, je bila popolnoma na svojem mestu in prav dobra v svojem igranju. — Tudi gdč. Elizabeta Rogina kot Barba in gdč. Katarina L u k a n i č kot Reza sta zaslužili posebno pohvalo na tem mestu. Prikupljivi že po svoji zunanjosti, sta rešili svojo nalogo v igri tako dobro, da je bolje ne bi mogli.
Sedaj pa k moškim. Glavno in najtežjo ulogo je imel g. Jos. Ku h a r kot Krivoprisežnik. Predočevati obup, kes, hinavsko pobožnost, pekočo vest, blaznost ošabnega kmeta, je res težka naloga in kdor jo le količkaj povoljno reši, zasluži čast. G. Kuhar je rešil to nalogo prav povoljno, tupatam celo izborno. — Izvrsten je. bil tudi g. M a r t i n Rakar kot Fran, sin Kri-voprisežnikov. Vsi njegovi nastopi so kazali temeljito pripravo in nenavadno nadarjenost za igranje. — Tudi g. Ivan Malešič kot Kmetovec je bil originalen in pristen kmečki možakar, da gaje bilo veselje gledati in poslušati. — Nič manj hvalevreden ni bil g. Alojz Grčar kot Anton, Kmetov-čev sin, ki je kar imponiral v svoj gorenjski noši s krivci za klobukom.— Velikega hlapca pri Kmetovcu je igral g. Frank Završnik, ki smo ga že večkrat videli na odru, vedno z veseljem. Topot je samega sebe prekosil z izvrstnim znanjem uloge in klasičnim nastopom.—G. Josip Rogina
kot krošnjar Abram je bil po svojem kostumu pristen potomec Abrahamov. —In g. John Petrovčič? To vam je talent za vesele in žalostne uloge, da malo tacih! Kot Jurček je bil tako imeniten, da se mu je vse smejalo; in med pesmijo “Na planincah” je vriskal čisto po gorenjsko, da je kar odmeva lo. Kot Jakob je pa med pesmijo “Je pa davi slan’ca padla” tako naravno igral umirajočega propadlega mlade niča, da zasluži posebno pohvalo.
Pomagali so k uspehu igre: g. John Longflos, ki je igralno osobje zastonj maskiral; gg. Jos. Grili in Steve Ver-tin ml., ki sta skrbela za točno insceniranje na odru.
Udeležba je bila pri obeh predsta vah povoljna, čisti dobiček nam še ni znan, a je gotovo tudi povoljen
—	Umrla je v ponedeljek ga. Marija Jambrožič, rojena Žigon. V Amerike je prišla pred 28. leti, ter se je poro čila z g. Fr. Jambrožič v Minneapo-lisu, Minn., istega leta. Družina se j preselila v Joliet pred 23. leti. Tu zapušča soproga in šest odraslih otrok, N. p. v m.!
—	Poročena sta bila danes v naši cerkvi g. Martin Škrjanec in gdč. Mary Avsec. Svatovanje se vrši v domu nevestinih staršev, 205 Stone St. Ne vestin brat Josip je zaposlen v tiskar ni Ani. Sl. Novoporočencema želimo mnogo sreče
> i
Keewatin, Minn., 19. maja. — Slovensko žensko podporno društvo priredi ples in večerjo v Finski dvorani v nedeljo, dne 26. maja, na korist kato ¡iški cerkvi. Za dobro godbo je skrb Ijeno in vsakdo je vljudno vabljen k udeležbi.
—	Javni notar za Will Co. je postal g. Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J., in sicer z dnem 18. maja 1912, ko sta do tični dekret podpisala guverner De neen in državni tajnik Rose. Česti tamo!
—	Banket za svoje člane je priredilo mladeniško društvo sv. Janeza Krst. št. 143 K. S. K. J. zadnjo soboto zvečer v Jednotini dvorani.
—	G. Jos. Škufca iz Shebovgana, Wis., je obiskal koncem zadnjega tedna svoje jolietske prijatelje.
—Med poiotniki okrajnega sodišča za mesec junij je naš rojak g. Matt Grahek, znani mesarski mojster.
—	Farmarji sami (ne židovski pre-kupci!) so prvikrat prodajali svoje pridelke v ponedeljek ob reki na voglu Desplaines in Van Buren cest, kjer imajo letos svoje tržišče.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Donko Filip, Dubelah Marjana, Grzalja Josip, Klarič Imbro, Režek Frank, Vojvoda Feliks, Zdrav-ljevič Mike.
Buhi, Minn., 17. maja. — Elija Ba-neglav, rodom Srb, star 23 let, je bil povožen po železniškem vlaku danes dopoludne in odtrgani sta mu bili obe nogi v kolenu, tako da je tri ure pozneje umrl.
Baneglav je stal na tiru in ko se je približal vlak, se je umaknil na sosedni tir, ne da bi opazil, da se tudi po zadnjem bliža vlak od nasprotne strani. En vlak ga je zadel in vrgel preko tirov tako, da mu je drugi vlak popolnoma odtrgal obe nogi.
Ponesrečenca so pobrali in odpeljali v avtomobilu v buhlsko bolnišnico, kjer je čez nekaj ur umrl.
Njegovo truplo ostane v Coryjevem pogrebnem zavodu, dokler ne pride kako naročilo od njegovega očeta, Spase Baneglava, ki živi v Jolietu, 111., kjer je bil tudi pokojnik član srbskega društva sv. Jurija.
Little Falls, N. Y., 20. maja. — Cenjeni g. urednik! Zopet si usojam se oglasiti v priljubljenem nam listu Am. Slov.
Poročati imam namreč žalostno vest, da se je zopet oglasila bela žena smrt, in nam odvzela tukaj obče zna nega in priljubljenega rojaka Matevža Podboj-a, v starosti 60 let. Omenjeni je bolehal že dalj časa in nazadnje bolezni podlegel ter dne 14. tega me seča mirno v Gospodu zaspal. Pokojni je bil doma iz Dola pri Borovnici na Notranjskem. V Ameriki je bival nad 7 let in zapušča tu v Little Falls 3 hčere, v Sopris, Colo., pa 2 sina, kateri so vsi dobro' preskrbljeni. V življenju je bil zvest in marljiv delavec in skrben oče svojej družini. Pokopali smo ga na tukajšnjem katoliškem pokopališču. Bodi mu lahka zemljica tuja!... Zapustil si nas in ni te več med nami; zapustil si trpljenje, tugo te doline solzne. Mirno, brez skrbi in hruma spiš v grobu tam na mirodvo-ru, a nam ostal le up je, da vidimo zopet enkrat se nekje tam gor nad zvezdami! ...
Well, well, very well — maybe. Around, around, around she goes; whertj she stops nobody knows! Tako nekako sem vzkliknil, ko sem prečital dopis iz Forest City, Pa., v št. 23 “Am. Slovenca”. Oh, ti pobožna duša ti, kako lepo piše od meseca majnika, kateri je v resnici krasen in namenjen v čast naši božji Materi Mariji, da jo v sedanjem času še posebno častimo. No, in ravno tam nekoliko nižje je vse kaj druzega, kar se s prvim stavkom nikakor ne strinja. Tam stoji dobesedno: “Tako je vzbudil ta lepi mesec tudi v mojem srcu lepo in nepopisno veselje”. Veselje, toda za kaj? Za čast Marije gotovo ne, kajti tako kot je nekoliko nižje pisano, jaz mislim, da" gotovo ni Mariji na čast. Ni moj namen, podajati se s kom v polemiko ali zagovarjati dotično osebo, vendar iz dopisa se sodi zavist in hinavstvo jasno kot beli dan. Dotič-nika poznam le iz dobre strani, seveda srca ne vidim, in ako je kaj resnice, da je dotična oseba tak “hudodelec”, zakaj ga postavnim potom ne primete? Čemu to obrekovanje po časopisih? Ali se ne sramujete svojega imena spodaj podpisati? Gotovo, ker ga ni! Napadati po listih, to ni lepo, še manj pa Mariji v čast, akoravno vam je srce veselo. Tukaj je znano, vam je tudi, da se z nami sotrpini trudi in bori za obstanek življenja. In ako je tak nevrednež, kot ga imenujete, saj imamo tudi v Ameriki postavo, zakaj ga ne izročite postavi, da ga kaznuje, ako je kriv? Ne sodite, da ne bote sojeni! Naj zadostuje za enkrat, drugo pot prosim g. dopisnico malo več preudarnosti; ako ne, se bojim, da bode grmelo na obeh straneh.
Pozdrav vsem čitateljem tega lista!
Mlinarjev Francelj.
najvišjem prostoru poleg železniške postaje, v sredini Česnik-ove zemlji, ob cesti, poleg državne šole. Cerkev bo 32 čevljev široka in 60 čevljev dolga. G. John Rutar je prevzel pogodbo za sezidati temelj. Rutar uže kaj pridno kopa kamenje v Fosterjevem kamnolomu. Tukajšnji Slovenci nujno potrebujejo cerkve, ker je veliko število otrok, ki nimajo nobenega poduka v verskih zadevah. G. N. C. Foster iz Fairchild, Wis., nam je podaril 40 akrov rodovite zemlje za žrebanje v korist cerkveni blagajni. Cena srečki je 50 cent. Žal, da nismo dobili dovoljenja tiskati srečke v slovenskem jeziku. Prihodnjo jesen, če Bog da, bomo videli, kedo bo tako srečen, da bo 40 akrov zemlje vdobil za 50 cent. Zatorej dragi rojaki, ne pozabite kupiti eno srečko! V kratkem se bodo srečke prodajale po vseh slovenskih naselbinah. Živahno je življenje na farmah, kjer je v bližini cerkev. AH grozno pusto je življenje na farmah v kaki samoti med tujerodci. Tako pripovedujejo naši tukajšnji rojaki, ki so se sem naselili iz takih krajev. In to je resnica, ker smo tudi mi prvi. tukajšnji pijonirji to prestali.
Zadnji teden so začeli s parno žago žagati hlode. Slovenci so speljali zadnjo zimo 85 tisoč čevljev hlodov za žagati na Tomšičevo farmo. Po jako nizki ceni bodo imeli dosti lesa za poslopja graditi. Jožef Pekol iz Jolieta, 111., ima uže 3 akre zemlje zorane. On je tukaj malo več kot en mesec. Krave dajejo sedaj dober dobiček, ker ‘puter’ je 31 cent. funt. . Poljski pridelki se tukaj kaj dobro prodajo. Krompir je en dolar bušel; po dvesto bušljev ga pa zrase na enem akru.
V sosednem mestu Greenwood so
voziti se. Ena izmed njiju je že od-Jaleč sprevodniku dajala znamenja, da ustavi. In kara obstane. Naši znanki sta pa tako počasi stopali v voz, da je sprevodnik malo jezno vskliknil: "Step lively, please! Čudno, da imate dami tako počasne nožice!”
“Na, na!” odvrne hitro prva, “ko bi bil Vi z Vašimi mislimi tako hiter kakor jaz s svojimi nogami, bi bil že j davno predsednik Zjedinjenih držav.” "Tega niti ne pričakujem," odgovori | sprevodnik, “ker sem na Irskem rojen.”
Chisholm, Minn., 19. maja. — Rojak John Lamut, ki je dobil pred kratkim krčmarsko licenco v Chisholmu, se je preselil s svojo družino semkaj iz Eve-letha ta teden. Lamut je bil poprej policijski načelnik v Ely in potem v policijski službi v Evelethu.
Detroit, Midi., 17. maja. — Prosim, g. urednik A. S., da natisnete v list par vrstic, ker še nisem čital dopisa v A. S. iz tukajšnje slovenske naselbine Kar se dela tiče, je še precej dobro, in tudi plača ni preslaba. Navaden delavec ima najmanj $1.75 do $2.00 na 10 ur dela. izučen “molder” pa od $3.00 do $4.00 na dan. Slično dobro plačani so vsi izučeni rokodelci. Tovarne izdelujejo po večini avtomobile in peči, in se dobi dela, kakoršnega človek hoče. In tudi za dekleta je dosti de la. Tn jaz upam, da se bo tukajšnja slovenska naselbina pomnožila, in da bomo bolje napredovali nego dosedaj Slovenci smo premalo složni. Imamo sicer dve podporni društvi, in sicer: društvo Zveza Detroiških Slovencev, spadajoče k S. N. P. J., in društvo sv. Barbare, spadajoče v Forest City, Pa Vendar nam je potreba več sloge, da bo naš napredek večji in očividnejši. Zdaj na pozdravljam vse naročnike Am. Sl. in tebi list, pa želim dosti na ročnikov.	Anton Stefanič,
202 Cottrell ave.
Gilbert, Minn., 20. maja. — Predragi mi g. urednik Am. Slovenca, Vas prosim za par vrstic v naš priljubljeni list. Hočem naznaniti, da se bo v Gilbertu od 2. do 9. rožnika vršil sv misijon in sv. birma in k prvemu sv obhajilu pojdejo otroci. Z delom gre pa po navadi, in zdaj so začeli delati tudi električno železnico, tako da mora biti že meseca decembra dodela-
Springfield, 111., 21. maja. — Prosim Vas, da ne bi tega dopisa v Vaš veliki koš zavrgli, ker morda mislite, da je ta dopis prehitro došel iz ravno istega mesta, kakor oni v zadnji številki. Ne da bi nasprotoval dopisu od zadnjega tedna, pa se moram vendar oglasiti, kakor je bilo poročano v zadnji številki, zaradi slovenskih milih glasov. In to smo ravno dobro slišali navzoči pri majnikovi pobožnosti 19. maja ter lahko vsaki obžaluje, kateri ni bil ravno navzoč. Kako je mil in do srca segajoč glas slovenski! Prišel je do nas učeni in znani organist Jos. Rosman iz Waukegan, 111., ter je imel prvo pri liko pokazati svojo spretnost kot pevovodja. Mili so bili glasovi pri tej večernici, da so marsikateremu do srca segli. Navzoče so bile tri sestre gospoda Albina Moder ter g. Jos. Rosman. Upamo, da bi ostali med nami za vedno in pripomogli k uspehu in napredovanju.
Društvo sv. Rozalije štev. 140 od K. S. K. J. bode imelo tudi "ice cream supper ’ dne 19. junija v korist cerkve ter so vabljeni vsi Slovenci in Slovenke, da bi pripomogli, da bi se stvar dobro obnesla in da ne bi bili zasmehovani od nekaterih, kakor je navada.
Zaradi dela: delajo že večinoma vse majne do danes; akoravno nekatere še ne, pa je vendar upanje.
Pozdravljeni!	Poročevalec.
Na pravega je zadel.
Visoko spoštovanje Dominika Pas-quale do polkovnika Roosevelta mu je pomagalo, da je dobil pri sodniku v Brooklynu drugi državljanski papir.
"Kdo je predsednik Zedinjenih držav?” ga vpraša sodnik.
“Roosevelt.”
“Kdo je major v New Yorku?”
“Roosevelt.”
“Kaj je konstitucija?”
“Roosevelt.”
“Kdo bo p.rihodnji predsednik?"
“Roosevelt.”
“Tako brezmejno zaupanje v polkovnika murara nagraditi," se zasmeje sodnik in podpiše prosilcu papirje. Pasquale niti svojega naslova ne ve natančno, ve samo, da stanuje nekje v downtownu v bližini osme ceste.
Ne more pozabiti.
“Gospod kapitan, kolikrat ste že prepluli ocean?”
“121 krat.”
“O, tako natančno veste? Jako čudno, da niste že pozabili šteti.”
"Pozabiti ne morem. Na vsakem
potovanju namreč se najmanj en te-farmarji kupili velikanski žitni mlin od j pcc najde, kateri me z enakim vpraša-N. C. Foster iz Fairchild. Iz Romatke njem na pravo število spomni!' so začeli meriti novo železnico proti’
Willard. V Fairchild so pričeli z delom na novi železnici. To železnico gradi Mr. N. C. Foster na daljavo 40 milj. Več sto Hrvatov dela na omenjeni železnici. Naša okolica jako napreduje, ker je rodovita zemlja. V Greenwood zidajo še eno banko. In krompirjev trust gradi veliko poslopje za skupovati krompir. Libby McNeill in Libby iz Chicage postavita na Willard poslopje za skupovanje kumar.
Slovenci bodo vsadili čez 60 akrov«kumar, ker prinesejo lep dobiček.
Končno pozdravljam vse Slovence in Slovenke in jim želim obilo zdravja in sreče. Tebi,; Am. Sl., pa želim, da bi vsi stari naročniki naročnino takoj, ko jim poteče, ponovili brez opomina.
Z Bogom!	Ignac Česnik.
SPOMIN NA RUDNIK.*)
Globoko, v temni rov, so nas vozili, Skoz’ nizke strte drifte smo hodil’,
Na delo, v rudnik Pioneer, na Ely, Kjer dušljiv sivi dim se vedno vil.
Po kevnih—grozno-—pokale so strele, A v šutih so pa ropotali čunk';
.Tu i tam srečaval’ smo obraze vele;
V zakotju star je dremal pavdermunk.
S partnerjem, pa vedno, kakor brata. Vrtala složno v kevnu noč i dan,
Ne plašila se strele ne prepada; Popbare-sablje sva ’mela vragu v bran.
Prikazal včas’ se črni je Bradica,
In d'jala sva: “Ta t’je pa res hudič”; Kašljač i Mufak, kept'na, ko ježića, Pastirji grajski,—vsak imel je bič.
Usode dan, 27. vel’k’ga travna,
Ko pope dolbel sem za prvi strel,
Se stena zruš'la je prav iznenad’ma, Zasula vhod, da venkaj nisem smel.
Tovariš moj je viknil v nesreči; Obvestil sam sodelavce takoj,
Da partner mu zasut je v temni ječi; Oh, zlo veliko! — Res je bilo joj!
Bde ure—dolge—,kakor vel’ki teden, Stal sem nasproti smrtonosnih sil; Rešen sem bil, vsakdo pa radoveden, Zahvalil se rešilcem zdrav in čil.
Prišedši ven, na solnčece rumeno, Rotil sem rov—rudarstva tužni stan: "Res, delat’ moram, ne kopat kremenov”.
To bil je v kevnu za me zadnji dan.
Nobel.
Friderik Velikr je poslal enemu svojih stotnikov za njegovo hrabrost in točnost v službi red "pour le merite”. Takrat pa je bilo v navadi podariti onemu pagetu, ki je prinašal taka odlikovanja, 11 dukatov. Stotnik pa je bil revež in prinašalcu pravi:
"Vem, kaj sem Vam dolžan, a ker ravno sedaj nimam, Vas prosim, da nesete moj red Nj. Veličanstvu nazaj in da mu tudi poveste vzrok, zakaj ga odklanjam.”
Page je storil, kakor mu je bilo ukazano. Friderik ga pa takoj zopet vrne z zavitkom polnim cekinov in pismom in stotnik je bral:
“Pozabil sem bil, da Vam dolgujem še sto dukatov, pošljem Vam jih zdaj skupno z zasluženim redom.”
“Oh,” vzklikne presenečeni stotnik veselo, “to je pa kaj drugega. Evo Vam tu 21 mesto 11 dukatov in naznanite Veličanstvu mojo prevdano hvalo in recite mu tudi, da, če kralj svoje dolgove tako “nobel” plačuje, tudi jaz zaostati ne smem...!”
grencec
(Severa’s Stomach Bitters)
povrne dobro slast, popravi slab želodec, pomaga prebavi, olajša zabasana čreva.
Opominjamo vas, da poskusite steklenico danes. - - - Cena $1.00
Rev. Jaroslav Kučera, Academy, S. D. piše; Severov želodčni Grenčec ustvari dobro slast. Je izborno zdravilo za slab želodec.
Nadrgnite ga!
Za hitro olajšbo zoper .bolečine in rane, izvinjenja in izpahe, hromost in otrdelost, otekline in okorelost, bolečine v lirbtn, straneh in prsih,
revmatične bolečine in nev-ralgije, nadrgnite
Severovo
Gothardsko
Olje
Severa’s Gotliard Oil. 50c steklenica.
Severova Zdravila prodajajo vsi lekarniki povsod.
Zagotovite se, da zavitel nosi nadpis:
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
*) K desetletnici, 1902-12, zložil Josip Klepec, ex-rudokop na Ely, Minnesota.
Willard, Wis., 20. maja. — Cenjeni g. urednik! Prosim, da sprejmite v predale Am. Sl. dopis iz naše slovenske farmarske naselbine.
Slovenske družine se jako pogosto selijo sem. Prihodnjo jesen bode čez 100 slovenskih otrok za v šolo hoditi.
Dne 12. maja t. I. je bila cerkvena seja zaradi zidanja slovenske katoliške cerkve na Willard. Na tej seji so se pokazali slovenski farmarji iz Willard in Gormans, da se goji v njih srcih želja, da bi si z velikim veseljem radi zgradili svojo lastno cerkev. Po njih razgovorih se jih je opažalo, da jako želijo slišati vsak dan zvonove kot v stari domovini. Enoglasno je bilo sklenjeno na tej seji, da se takoj začne zidati cerkev. Cerkev bode stala na
ZVONČKI.
(Nabral J. K.)
—	O, nedolžni zvončki! Revolver-žournalista s “strelicami” ste umirili s svojim vonjem,
—	Pa oni "prvi ocvirek v postu” je imel res čudežno moč in “flavor”, ker je na en mah raztopil vse “snežinke” ki so jih sejali “eksperti” iz Minnesote be Mike Cigare in štorklja sta ga okusila.
—	Clevelandsko Ameriko čita 15,000 “Krainers”. Radoveden sem, kdo so ti Krainers? To mora biti posebne vrste rod. Besede Krainers ni v angl. besednjaku, pa naj je še tako debel.
—	Zanima me ta čifutska para, ki se je toliko zanimala za Rusijo. Revo! ver-žournalist nam vendar lahko pove s “strelicami”, če res zdaj lazijo čifuti po ruskih tleh bolj svobodno kot lani. Saj je menda ž njimi v ožji zvezi.
—	Tam v New Yorku imajo cirkus “naši šifkartaši” i “kranjske pijandu-re”. Sitno je, če hoče več kulijev eno kost glodati.
RAZNO.
Nabral Iv. Ad.
Edin zadržek.
Dve newyorški igralki sta šli nakupovat. Bližala se jima je kara in ker sta bili vajeni na udobnost, sta sklenili
A. Schoenstedt & C«.
Woodruff Bldg., Joliet, 111. Oba tel. 169.
Zavarujemo proti požaru.
Prodajemo zemljišča.
Prodajemo boude.
Oddajemo hiše v najem.
Prodajemo parobrodne liste.
Največja tvrdke te vrste v tej okolici.
Prej seje nahajala v Loughran Bldg., za se nahaja pa na 2. nadstropju
WOODRUFF BLDG.
Yoga! Chicago and Jefferson and Chicago St.
JOLIET.
fino pivo v steklenicah.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.
Both Telephones 26.
KNJIGARNA AMERIKANSKEGA SLOVENCA!
je izdala svoj nov imenik knjig svoje zaloge, ki ga vsakomur pošljemo zastonj, če priloži pismu 2c znamko za pošiljatev. Kdor želi, da se mu pošlje ta imenik knjig naj piše ponj na:
Amerikanski Slovenec, Joliet, 111.
LtfW W ta V'
KRANJSKO.
.wv^J
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 28. aprila 10 Hrvatov, 19 Črnogorcev in 17 Makedoncev; dne 2. maja 25 Hrvatov, 70 Makedoncev in 10 Ogrov.
—	Preprečena pot. Dne 5. maja sta se hotela odpeljati v Ameriko Anton Ivančič in Alojzij Mihačič, obadva rodom iz Čelja pri Postojni, ter se s tem izogniti vojaški dolžnosti. Na Ljubljanskem južnem kolodvoru jima je pa nakano preprečil službujoči nadstraž-nik NikolajVečerin ter ju aretoval. Imela sta pri sebi 966 kron denarja.
—	Boj proti hroščem, katerih je letos precej, se je pričel koncem aprila. Občinski odbor mokronoški je sklenil kupovati hrošče po 8 vin. liter; na ta oklic so prinesli otroci v treh dneh 2050 litrov hroščev. Zanimivo bi bilo, ko bi se po končani bitki iz cele Kranjske sestavilo število o pokončanih hroščih.
—	Za “Slovensko Stražo” bo finančno ministrstvo dovolilo efektno loterijo.
—	Štiristoletnica. Na dan 4. maja pred 400. leti je škof Krištof Ravbar vložil temeljni kamen za škofijski dvorec v Ljubljani.
—	Rdeč balon — znamenje opoldneva. Na ljubljanski realki bodo sedaj Ljubljančanom zaznamovali točno pariški čas na ta način, da bodo točno ob pol 12. uri dvignili rdeč balon na drog. Točno opoldne bo balon padel z droga.
—	Podržavljenje ljubljanske policije. Intervenciji mestnega župana dr. Tavčarja in deželnega glavarja dr. Šušteršiča posrečilo se je doseči pri centralni vladi znižanje letnega prispevka, katerega bo imela plačevati mestna občina za državno policijo na letnih
80,000	K. Državna policija se uvede menda z dnem 1. jan. 1913.
—	Restavrant na blejskem gradu. Neki Dunajčan bo imel na blejskem gradu restavrant in kavarno. Najemnine plača za dve dvorani in kuhinjo 2500 K. Če se mu bo izplačalo, je njegova stvar.
—	Evharistični kongres na Dunaju. V Ljubljani se je ustanovil priprav-ljavni odbor, ki bo oskrbel potrebno, da se bodo Kranjci v obilnem številu lahko udeležili evharističnega kongresa na Dunaju. V ta odbor so bili odbrani, kakor poroča “Slovenec”, nastopni gospodje in gospe: Dr. Ivan Šušteršič, deželni glavar, častni predsednik. Dr. Josip Gruden, stolni kanonik, predsednik. Dr. Franc Detela, c. kr. vladni svetnik in gimn. ravnatelj v p., I. predsednika namestnik. Dr. Viljem Schweitzer, advokat, II. predsednika namestnik. Janez Kalan, župnik, tajnik. Bogumil Remec, ravnatelj trg. šole. Dr. Franc Ušeničnik, prof. bogoslovja. Dr. Janez Ev. Zore, prof. bogoslovja. Josip Kosler. posestnik. Engelbert Jeločnik, uradnik. Andrej Zupanc, stolni vikar. — Kneginja Kristina Windischgraetz, častna predsednica. Eksc. baronica Karla Schwarz, predsednica. Grofica Ise Chorinsky, I. nam. predsednica. Bogomila Šusteršičeva, II. nam. predsednica. Eksc« Jeny Kusmanek, grofica Gabriela Auersperg, Franja Eberl, Jo-sipina Jeglič, Viljemina Josin, tajnica.
—	Promenadni koncert godbe 27. domobranskega gorskega polka. Dne 5. maja je priredila godba ljubljanskega 27. domobranskega gorskega polka, nad 50 mož močna, svoj prvi promenadni koncert v “Zvezdi . Proizvajanje je pokazalo, da je godba dobro izšolana. Koncerta se je udeležilo izredno mnogo občinstva, ki je z zanimanjem poslušalo godbo domačih fantov. Zanimivo je pri ti godbi to, da ljudje po poklicu niso muziki, marveč domači navadni fantje, ki se v svojem prezenčnem službovanju iz-vežbajo do take stopnje godbene izobrazbe. Pri infanteriji mora biti, kakor znano, vsak godbenik že preje teoretično in praktično izvežban, predno vstopi k vojaški godbi. Fantje pri gorskem polku pa nimajo, predno vstopijo v vojaški stan, visoke godbene predizobrazbe. marveč to dobe šele, ko jih pokliče očetnjavska dolžnost. Tudi niso plačani, kakor pri infanteriji, so navadni vojaki, oddeljeni h godbi. Zanimivo je posebno to, da morajo ti godbeniki napraviti vse iste štrapace, kakor ostali vojaki. Oboroženi so ravnotako s puškami, morajo iti s svojimi tovariši v boj; takrat spravijo svoja godala v telečnjakc, kopa vaja preneha, pa čeravno so zmu-čeni kakor drugi, napravijo svojim tovarišem z veselimi koračnicami lažjo pot. Sestava te godbe je taka, da že štirje godbeniki ene stotnije, ako se loči od polka, lahko samostojno igrajo. Pri alpinskih polkih ima vsak bataljon svojo godbo, v zimskem času in pri večjih vajah se te godbe združijo v eno godbo. Za Ljubljano bode to nekaj novega, in je mesto ponosno na svoje vrle alpince.
—	Pri občinskih volitvah v Spodnji šiški dne 5. maja so zmagali pristaši narodno-napredne stranke. Socialni de-
mokrati so nazadovali za 102 glasova, čeprav so jim pomagali Nemci. Pristaši S. L. S. se niso udeležili volitev.
—	Za župana občine Krško je bil soglasno izvoljen dr. Janko Hočevar.
—	V Št. Rupertu na Dolenjskem je zmagala pri občinskih volitvah na celi črti S. L. S.
—	Za častnega občana občine Toplice je imenoval občinski odbor topli-ški zaslužnega župana šmihelsko-sto-piške občine g. Zurca.
—	Imenovan je za župnijo Krašnja č. g. Frančišek Šparovec, župni upravitelj na Vrhpolju pri Moravčah; za župnijo Trboje pri Kranju č. g. Martin Štular, prefekt v škofovih zavodih. Prestavljen je č. g. riderik Rodič, kaplan v Slavini, za ekspozita v Matenjo vas.
—	Odlikovanje slovenskega skladatelja. Cesar je podelil upravitelju frančiškanske župnije v Ljubljani preč. g. p. Hugolinu Sattnerju vitežki križec Franc Jožefovega reda.
—	Višji finančni svetnik v Ljubljani g. Anton Lenarčič je dobil red železne krone III. razreda.
—	Vojaška vest. G. Jos. Tomše pl. Savskidol, c. in kr. polkovnik in poveljnik višjega artilerijskega kurza na Dunaju, je postal generalmajor. Doma je na Ovsišah pri Podnartu in souče-nec ljubljanskega knezoškofa. Njegova soproga je Pavlinova-Franckova iz Podbrezja.
—	Avijatik VVidmer v Ljubljani. Znani avijatik Widmer namerava — v mesecu maju — prirediti nekoliko poletov v Ljubljani. V ta namen je prišel v Ljubljano in si ogledal Tivoli, kjer naj bi bil prostor za polete.
—	Nov avtomobil si je nabavil deželni poslanec baron dr. Karol Born. Ta poštni avtomobil prevaža vsak dan parkrat pošto iz Tržiča v baronovo graščino “Puterhof” v šentkaterinsko dolino. Tržiški magnatje imajo sedaj osem avtomobilov.
—	Zlato poroko sta obhajala dne 2. maja v Zagorju na Krasu Matija Fatur in njegova soproga Neža roj. Do-micelj. Slavljenec je bil v Zagorju 30 let župan in je nad 60 let že cerkveni ključar. Zlato poroko je blagoslovil njiju sin č. g. Jakob Fatur, kaplan v Sv. Križu pri Kostanjevici.
—	Godbeni ravnatelj g. Jožef Zoeh-rer, ki je skoro pol stoletja vodil ljubljansko “Philharmonische Gesell-schaft”, gre v pokoj.
—	“Revež z Dobrove”. Lani je u-mrl na Dobrovi pri Ljubljani mož, ki je živel v najrevnejših razmerah. Imel je sicer hišo, a ta je bila tako razdrapana, da je ležal dedec na peči — pod razpetim dežnikom. Posebno rad je hodil ta revež v Ljubljano beračit, a beračil je tudi po kmetih. Kaj čuda, da so ob njegovi smrti ostrmeli, kajti našli so pod njegovim ležiščem — o-sem stotakov v gotovini in hranilnič-nih knjižic za 14,000 K. Počasi se je tudi dognalo, koliko je imel sveta in zdaj so njegovo posestvo prodali za — 57,000 K. In ta človek je hodil beračit kot “revež z Dobrove”.
—	Smrtna kosa. V Tržiču je umrl dne 5. maja g. Rajko Pollak, c. kr. sodnik v pokoju. Zadel ga je mrtvoud. Bolehal je dalj časa za boleznijo diabetes. — V Idriji je umrla mati rajnega kaplana Josipa Strnad. — V Mostah pri Ljubljani je umrl čevljar Humski, navdušen sokol. — Na Voj-skem je umrl g. Anton Sedej, oče kaplana Sedeja; bil je 44 let Cerkvenik in organist. — V Ribnici je-umrl g. Kamilo Murgel, c. kr. davkar v p., star 62 let. — V Postojni je umrl višji davčni upravitelj Dominik Dereani; pokojnik je služboval 13 let v Postojni, bil je večletni občinski odbornik, član jamske komisije in vseh narodnih društev.
—	Pogreb Josipa Gorupa viteza Slavinskega. Dne 27. apr. pop. ob 5. uri so položili na Reki k večnemu počitku prah slovenskega mecena Josipa Gorupa viteza Slavinskega. Takšnega pogreba še pač ni videla Reka: na tisoče ljudstva z Reke in okolice, nebroj odličnjakov iz Slovenije, Hrvaške in Reke, brezštevilne deputacije, najrazličnejša zastopstva so došla, da izkažejo zadnjo čast najimovitejšemu možu na avstrijskem slovanskem jugu, ki je o-stal vkljub vsem zvezam s tujci zvest sin matere Slovenije, katero je radodarno podpiral z-dejanji. Do 50,000 ljudi se je udeležilo pogreba. Pokojnik ni zapustil oporoke. Zapuščina, ki znaša nad 40 milijonov kron, se razdeli med vdovo in 13 otrok. Tudi krstna imena teh, kakor Drenko, Milan, Vladimir, Bogumil, Aleksander, Vera, Milena, Zora itd., kažejo narodno mišljenje preblagega pokojnika. Slava njegovemu spominu!
—	V spomin pokojnega Josipa viteza Gorupa so darovali njegovi so-rodniki-dediči svoto 60,500 K v razne narodne in dobrodelne namene, in to za slovenska in hrvaška društva, kakor ja siromake na Reki.
—	Samoumor vojaka. Dne 29. aprila pop. ob 4. uri si je na podstrešju ljubljanske artiljerijske vojašnice s službe-
nim revolverjem končal življenje 20-letni korporal od nadomestnega kadra Fr. Šikovec. Nesrečnik je pustil pismo na svojega brata, uslužbenega pri trgovcu g. Babiču na Dolenjski cesti v Ljubljani, v katerem sporoča njemu in staršem poslednje pozdrave. Vzrok samoumora je strah pred kaznijo: radi tega, ker je v tretjič čez deveto brez dovoljenja izostal iz vojašnice, je bila vložena proti njemu kazenska ovadba na garnizijsko sodišče. Obup, ker bi vsled kazni ne dosegel po končanih vojaških letih službe pri finančni straži, za katero se je potezal, je pognal mladega moža v prostovoljno smrt.
—	Ubila se je na stopnicah v stanovanju 82 letna vdova Marija Kranjc, po domače Kržička v Cerknici v nedeljo, dne 5. maja zjutraj. Dobila je nevarno rano na desnih sencih in je kmalu nato umrla.
—	Povozil je vlak na kamniški železnici pri Jaršah dne 5. maja zvečer ob pol 10. uri 51 let staro Marijo Kvas, po domače Hodnikovo iz Spodnjih Jarš. Metala jo je božjast.
—	Samoumor mlade Ljubljančanke. Dne 2. maja so na Reki pokopali 24 letno Marijo Schmeltzer iz Ljubljane, ki še je nazivala učiteljico glasbe ter se je zastrupila pri nekem oddajalcu stanovanj v starem mestu. Čuje se, da se je otrovala vsled bede. Iz njene knjižice se vidi, da je v Benetkah služila za natakarico. Od doma je šla v svet vsled nesrečne ljubezni ter od tedaj starši niso vedeli, kje je hči. Zadnji čas je morala prestati toliko bede, da se je v obupu zastrupila. K pogrebu se je pripeljala njena mati iz Ljubljane.
—	Požar v Vel. Trnu pri Krškem. Dne 4. maja so zažgali otroci Veroniki Zalokar slamo pod hišno streho. Ker je bila huda vročina, pa nič vode, je pogorela Veroniki Zalokar hiša in hlev, njenemu sosedu pa kozolec, parna, pod in neka bajta; zgorelo je tudi precej krme. Oba pogorelca sta bila zavarovana, pa ne dovolj.
—	Ogenj v Doslovčah, občina Brez-nica. Dne 3. maja opoldne je pričelo goreti pri Petru Markun, pd. Kralju. Ogenj je opustošil trem gospodarjem poslopja. Škode je 16,000 K, zavarovalnina znaša 5400 K. Zažgali so o-troci.
—	Požar v Gameljnih. Dne 28. apr. ponoči je izbruhnil požar na skednju Ivane Koncilja v Srednjih Gameljnih in se takoj razširil na bližnja gospodarska poslopja, ki so bila lesena in s slamo krita. Škoda znaša do 4000 K, zavarovalnina pa 900 K.
—	Surovi sin. Franc Verhovc, 20 let stari zidar v Spodnji Hrušici, je dne 18. svečana t. h, okoli 9. ure zvečer prikolovratil domu in zahteval od očeta, da mu mora odpreti. Ker se je oče obotavljal, sunil je s kolom skozi okno, ki bi bil kmalu zadel očeta. Ko je stopil v sobo, je zamahnil po materi. Zagovarja se, da je bil vinjen. Stariši so se odpovedali pričevanju. Sedel bo zaradi razbitega okna in razbite svetilke tri mesece v težki ječi.
—	Pohujšljivo vedenje pred Najsvetejšim. Jožef in France Kurasch ter Martin Štangar, delavci na Jesenicah, oziroma na Javorniku, so celo noč pijančevali in to še drugo jutro nadaljevali. Okoli 9. ure dopoldne so srečali duhovnika z Najsvetejšim, ki je šel obhajat bolnika. Bilo je navzočih mnogo ljudi, ki so odhajali od svete maše. Vsi ti so spodobno pokleknili in moški se odkriti, le obdolženci, ki o prišli blizu duhovnika, so ostali pokriti ter se celo posmehovali, da se je navzoče ljudstvo nad njimi zgražalo. Obdolženci pravijo, da niso zapazili duhovnika, ker so ponočevali in bili zaspani. Sodišče se ni oziralo na ta prazni izgovor in je vsakega izmed njih obsodilo na en teden ostrega zapora.
—	Naseljevanje otrok po nemškem šulverajnu. Iz Mtireka: Dne 2. maja je došlo na naš kolodvor 14 nemških otrok iz Dunaja, katere misli šulferajn naseliti v Št. Petru pri Mureku.
—	Celje. V soglasju več spodnještajerskih obrtnih zadrug se je sklenilo, ustanoviti Zvezo južnoštajerskih obrtnih zadrug. Tozadevno so se razposlala na prizadete obrtne zadruge sedmih političnih okrajev pravila, da spoznajo predstojništva vrednost in delokrog take zveze. Kakor je bilo pričakovati, se je oglasil sedaj nekdo v “Tagespošti” in pravi v slepem sovraštvu, da je baje ta zveza — "panslavistično stremljenje”, ki bo nemškemu občinstvu škodovalo, ker se bo baje Štajerska zvezala s Kranjsko in slovensko obrtništvo naseljevalo.
—	“Kres” v Gradcu. Veselica, ki jo je priredilo delavsko društvo “Kres” dne 23. aprila v dvorani graške trgovske hiše, je bila za graške razmere nekaj posebnega; obenem pa tudi sijajen dokaz uspešnega dela, katero razvija to društvo med zapuščenimi graškimi Slovenci. Nastopil je izvrsten tamburaški zbor iz 12 izvežbanih sviračev, prof. Kovačič kot govornik, mešani pevski zbor in končno gledališki igravci z igro “Prvi april”.
—	Izseljevalni agent aretovan. Na graškem južnem kolodvoru so areto-vali izseljevalnega agenta Franca Kozaka, doma iz Rudolfovega na Dolenjskem. Nabiral je delavce za rudnike v Nemčiji.
—	Dva slovenska protestanta pristopila h katoličanom. Sv. Benedikt v Slovenskih goricah. Na god sv. Jurija je župnik Franc Zmazek krstil in sprejel v katoliško cerkev dva protestanta, 161etnega Franca in 141etnega Mihaela Merklina. Mladeniča sta ogrska Slovenca, ki sta se pred kratkim s svojimi stariši tukaj naselila. Mati je katoličanka, oče še protestant, pa bo tudi kmalu v katoliško cerkev prestopil. Ogrski Slovenci so dobro in verno ljudstvo, samo škoda, da so jih v srednjem veku od vere odtrgali ogrski grofi in seboj potegnili v luteranstvo.
—	Smrtna kosa. V Celju je umrla ga. Avgusta Kranjc, soproga hišnega posestnika Ivana Kranjca.—Na Vestfalskem je umrl zavedni mladenič Franc Grandošek. — V Polzeli je umrl za sušico posestnik Franc Terglav, brat deželnega poslanca A. Terglava.
—VZavodni pri Celju je umrl Radecki-jev veteran Matevž Grošičer v 86. letu svoje starosti; bil je pismonoša v Hrastniku kakih 50 let. — V Doliču je umrl trgovec in gostilničar Ludvik Jastrobnik, star 27 let, brat č. g. kaplana Jastrobnika; pobrala ga je pljučnica. — V Gornjemgradu so umrli v zadnjem času Prodnik. Knebl st., Ser-nakovica ml., Podrečnica st., Podbrež-nica st. in neki 61eten otrok. — V Rogatcu je umrl mornariški nadkomisar v p. g. Avguštin Sever, star 56 let. — V Slovenski Bistrici sta umrla hišni posestnik Liki, star 62 let, in mesar Korže, star 50 let. — V Hošnici pri Laporju je umrl prevžitkar Anton Pirš, star 86 let.
—	Vrat si je prerezal trgovec Karl Hermann iz Laškega trga pri svojem vinogradu v Konjicah. Vzrok samoumora ni znan.
—	V vodo je skočila in utonila pri gostilničarju Cajhnu na Teharjih pri Celju uslužbena dekla Gašperič.
—	Pijača jo je umorila. Zakonska Ana in Pavel Motošek v kozjanski o-kolici sta popivala v neki gostilni. Ko sta se vračala domov, je mož ženo, ki je hotela iti svojo pot, pustil samo. Drugo jutro pa so jo našli z ranami na glavi mrtvo v cestnem jarku.
—	Očeta umoril. Iz Kozjega: Med posestnikom Francetom Perc in njegovim sinom Antonom v Zagorju pri Kozjem je nastal prepir. V prepiru je sin zgrabil' kuhinjski nož in ž njim večkrat sunil očeta v prsi. Oče se je smrtno ranjen zgrudil na tla. Dan nato je pa za poškodbami umrl. Nečloveškega sina so orožniki odgnali v zapor v Kozje.
—	Mariborsko Dramatično društvo je gostovalo dne 12. majnika v Celovcu. Vprizorilo je krasno zgodovinsko sliko “V znamenju križa”. Pri predstavi je sodeloval orkester mariborskega “Glasbenega društva”.
—	Radi očitanja, da je s “črnimi” volil je tožil nadučitelj Hribernik v Lipi nemškega agitatorja Avgusta Hofferja v Lipi. Hoffer je bil obsojen na 100 K globe. Priziv mu ni nič pomagal.
—	Vojaški ubežniki. Od Velike noči pa do sedaj je pobegnilo v Beljaku iz topničarske vojašnice 7 topničarjev. Vzrok večinoma mržnja do vojaškega stanu. Tri ubežnike so prijeli, 4 pa do sedaj še niso našli.
—	Samoumor. V Prevaljah se je obesil L maja 721etni Filip Pušnik nasproti gostilne g. Kristana. Stari mož je bil udan žganjepitju in je bržkone izvršil samoumor v zmedenosti.
—	Vsled žalosti po možev,i smrti se je omračil duh soprogi umrlega koroškega socialnodemokraškega poslanca Rieseja.
—Duhovniška vest. Prestavljen je č. g. Anton Štritof, provizor v St. Juriju ob Žili, kot provizor v Gorje.
—	Austro-Americana. Prekomorska družba Austro-Americana je imela 29. aprila v Trstu svoj VIII. redni občni zbor. Promet Austro-Americane se je povzdignil preteklo poslovno leto na vseh njenih črtah. Zlasti se je povzdignilo število potnikov v kabinah. Preko Atlantskega oceana je družba v preteklem poslovnem letu prevozila
8,141,000	met. stotov blaga in 63,535 potnikov. Družba bo zvišala nominalni kapital od 18,000,000 K na 24,-000,000 K. Parnikov ima družba 38.
—	Prestolonaslednik Fran Ferdinand in istrski pastir. Ko je letošnjo zimo nadvojvoda Fran Ferdinand bival na Brionskih otokih, se je večkrat vozil na obisk v obmorsko okolico. Tako je nekega dne na svoji jahti dospel v mestece Vrsar v zahodni Istri; z njim je bil tudi 'nekako devetleten deček — vsekako sin. V luki ga je pozdravil vrsarski župan g. Depaš. Tik ob morju je pasel svoje ovce siromašen Čič iz vzhodne Istre. Med ovcami se je nahajalo snežnobelo jagnje, ki je takoj privabilo k sebi malega dečka. Začel je jagnje objemati in prositi nadvojvodo, da mu ga kupi. Nato je nadvojvoda pristopil k pastirju in ga nagovoril v hrvaškem jeziku, ali bi ga hotel prodati. Toda pastir odgovori: “Ne morem, gospod. Živali gojim zase.” — “Odkod ste?” — “Gori z Učke. Smo revni, a pošteni ljudje.” — “Ali pa veste, kdo sem jaz?”
Pastir ga gleda in vidi lepo admiralsko uniformo. “Velik gospod morate biti. — “Ali ste že kdaj videli vašega cesarja?” — “E, kolikokrat sem videl presvetlo krono na štacijonu, ko je šla v Pulj! — “Vedite torej, jaz sem njegov naslednik.” Tedaj pa pastir popusti in izjavi, da dečku daruje jagnje. Nadvojvoda mu hoče dati nagrado, a pastir se brani: “Ne, ne, takemu gospodu ga darujem. Imam jih, hvala Bogu, dovolj.” Le po nujnem prigovarjanju nadvojvode in ko mu je tudi župan namignil, je Čič vzel iz nadvojvodovih rok 100 kron. Nato je dvignil jagnje v naročje in vsa družba se je podala k jahti — izmed vseh najbolj vesel devetletni sinček Frana Ferdinanda, ki je veselo skakal krog pastirja, ki je nesel jagnje.
Smrtna kosa. V Gorici je umrl č. g. Tomaž Rutar, kurat v pokoju, star 68 let. — Istotam je umrl g. Peter Birsa, trgovec s sadjem, bivši gostilničar.
—	Izjemno stanje na Hrvaškem. Budimpešta, 30. apr.: V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da bo izjemno stanje na Hrvaškem trajalo še par mesecev. Mažarska vlada zato noče takoj odpraviti komisarijata, ker misli, da bi s tem škodovala svojemu ugledu, ker bi bili Hrvatje v tem slučaju prepričani, da je bil absolutizem odpravljen vsled posredovanja Avstrije. Kaj takšnega pa Mažari ne morejo trpeti. Absolutizem na Hrvaškem bo še le takrat odpravljen, kadar bo časopisje na Dunaju, v Dalmaciji, Bosni, Istri, na Slovenskem, v Srbiji in Bolgarski prenehalo ‘tendencijozno’ pisati o razmerah na Hrvaškem in kadar se bo pozabilo, da je imel avstrijski ministrski predsednik grof Stuergkh za Mažare žaljiv in izzivajoč govor v parlamentu.
—	V Zagrebu je bila dne 1. maja v gledališču velika manifestacija, ko se je v spomin obletnice obglavljenja Zrinjskega in Frankopana predstavljala igra “Zadnji Zrinjski”. Ko je igra-vec izrekel besede: “Žalostno je na Hrvaškem!” je občinstvo vstalo s sedežev, zaklicalo: “Res je! Abcug Čuvaj!” in stoje zapelo narodno himno. Demonstracija se je ponovila pred zadnjim dejanjem.
—	Tekoči mesec je nameravala hrvaška opera napraviti turnejo v Split. Sarajevo, Belgrad in Sofijo. To turnejo je pa kraljevi komisar Čuvaj prepovedal ter s tem povzročil gledališču
50,000	K efektivne škode.
—	Prva hrvaška zmaga na Reki. Dne 28. aprila so se vršile volitve v reško okrajno bolniško blagajno, v kateri so dosedaj nemoteno vladali ita-lijanaši. Zmagala je vseskozi hrvaška lista.
N. W. Phone 809.
MIHAEL K0CHEVAR
slovenski gostilničar
Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111.
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba teL 891.	JOLIET. ILL
Louis Wise
“MEET ME FACE TO FACE”
gostilničar
200 Jackson St,	Joliet. IB
John Grahek
...G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kali* fornijsko vino, dobro žganje in trika najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway, JOLIET, ILL.
KADAR STE V MESTU
ste vabljeni, da se greste okrepčat s čaSo okusne pijače in jedil v salua
in restavracijo
L
BAR £ CAFE,»?
403 N. Chicago
vogal Cass Sts.
Postrežba izborna— prav po domače.
..JOLIET
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Ruby St. J OLIET, ILL
I Kadar se mudite na vogala 1 Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti r
| MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteešeni.
—
S Fino pivo, najboljša vina in smodke.
Wm. Metzger
Ü Ruby and Broadway JOLIBT
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuifHinniinmiiiiimmnfluiini
POZOR, ROJAKU
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najbolji« pmt* terjevo pivo, izvrstno žganje, doamlfl vino in prodajal diieče smodke.	^
Prodajam premog.	j
ANTON T. TERDICH, A*. \ 303 Ruby St
N. W. Phone 825	Joliet, lil
Anton Kirinčlč
Cor. Columbia in Chicago Sts.
JOLJET, ILH
Gostilničar
Točimo izvrstno pivo, katero izd»< luje slavnoznana Joliet Citizens Bre»
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PARQBRODNIH DRUŽB, »e priporoča rojakom v naklonjenost
Prijateljem in znancem naznanjam da sem kupil Manserjev salun, kjer ms lahko najdete vsak čas in se okrepčat« V zalogi imam najboljia vina in drag« pijače.
Pošilja denar v staro domovin«, M* tre točno in po dnevnem karan. Predaja fina vina, likerje in emidhei
ROJAKI DOBRODOŠLU 1M1 ». 95th St S» CMena* ML
Mestna, hranilnica, ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KRO!ty VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PM 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 4 \% brez vsakega odbitki
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOK* TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vsem tvojim premoženjem, vrednim do 50 M-ILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN* KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO H RA* NILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo | varne “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dofcA mo za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO 1
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Jtrrt, «a j večji in edini slovenski-fcttrtiiki list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Urednik.............Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899.
813 N. Scott St.	Joliet, 111.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVEKSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA,
Inkorp. I. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik.........Anton Nemanich
Tajnik.............William Grahek
Blagajnik..............John Grahek
Telefoni:	Chucago in N. W. 100.
Karočnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
ftepisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
M ipremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo TOLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
»npise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
« w
Cenik za oglase pošljemo na prošnja.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
•She first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The 'Official Organ of the
Q.	C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMER1CAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Slavenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unij ska tiskarna.
CtrAdes [?£S1 council, fe
	CERKVENI	KOI-EDAR.
26.	maja Nedelja	Prihod sv. Duha.
27.	“ Pondeljek Binkoštni pond.	
28.	“ Torek	German, škof.
29.	“ Sreda	Teodozo, papež.
30.	“ Četrtek	Felix.
31.	“ Petek	Angelja.
1.	junija Sobota	Juvenci, muč.
NAUK ZA.BINKOŠTNO NEDELJO.
Po vsej pravici obhaja sv. cerkev z največjo slovesnostjo današnji praznik, spomin na prihod šv. Duha. Današnji dan so apostoli začeli spolnjevati to, kar jim je vkazal Gospod rekoč: "Učite vse narode!” Glas učečih apostolov se je današnji dan v prvič razlegal po ulicah Jeruzalemskih in vsled tega nauka se je spreobrnilo na tisoče ljudi. Kar pa se je začelo prvo binkoštno nedeljo, to ni nikdar prenehalo; vsikdar in povsod je razsvitlje-vala sv. cerkev se svojimi nauki te-moto zmot in pregreh. Ako se cerkev in krščanstvo zaničuje, se godi to za to, ker ga, oziroma ker je, ne poznajo. Nevednost v verskih rečeh je glavni vzrok sovraštva in zaničevanja, katero mora pretrpeti cerkev. Sv. cerkev se zaman trudi s tem, da neprene-hano uči; zaman vabi upornike, naj preučujejo njeno zgodovino, njene ver ske in njene nravne resnice; na vse to se večinoma odgovarja — jaz sem v veri zadosti poučen, ni mi treba nič več vedeti, nič več znati. Na ta način se obsoja potem cerkev, ne da bi bila sploh dobro poznana. Poglejmo danes nekoliko to rano sedajnega časa in očita nam bo postala nespamet tega odgovora.
Človek, ki trdi, da je predobro poučen v veri, ki noče vsled tega nič več čuti o veri in njenih zapovedih, je prav za prav izredna prikazen. Možje, največji učenjaki, ki so posvetili celo svoje življenje verski izobrazbi, se niso drznili kaj podobnega trditi. Največji bogoslovci so morali ob sklepu svojega življenja pripoznati "in reči: jaz le malo, jaz skoraj nič ne vem. Nasprotno pa se baha komaj odrastla mladina, ki je pozabila celo katekizem, ali pa ga sploh nikdar znala ni: “jaz vem še preveč o veri.” Kaj pa vedo take vrste ljudje? Oni poznajo ogovore in psovke, katere so nabrali v veri nasprotnih spisih in časopisih, za obrambo teh ogovorov se pa niti ne zmenijo ne. Nikdar ne vzamejo v roko kakega versko obrambnega spisa in vendar se upajo trditi: jaz o veri zadosti vem.
Vprašaj, dragi bravec, take vrste ljudi, ki se imajo za silno učene, kaj so se učili glede sv. vere. Ali so prebrali sv. pismo in kako učeno razlago sv. pisma, ali so preštudirali veroslovje, obrambo sv. vere in nepristransko cerkveno zgodovino? Ali znajo vsaj
katekizem? Na vsa ta vprašanja bo odgovor: “ne”.
Naj večji veleumi so se vklonili krščanstvu in so pripoznali, da krščanstvo ni le vredno, da je poučujemo, marveč da zasluži tudi, da ga spoštujemo. Eden največjih pesnikov vsih časov slavni Dante je vedno z naj večjim spoštovanjem izgovarjal ime Kristus. Slavna zvezdoznanca Newton in Keppler sta se vedno odkrila, kadarkoli sta čula besedo: Bog. — Vernost je bila vsikdar tesno spojena s potrebami človeštva; vsi narodi so čutili v sebi potrebo molitve in bogočastja in uprav zmote, v katere je človeštvo glede bogočastja zabredlo, nam pričajo, da je človeštvo res čutilo njegovo potrebnost. Zgodovina vere je zgodovina človeštva in slednja zgodovina bi nam bila uganka, ko bi se ne ozirali tudi na zgodovino vere.
Krščanstvu premotrivanje njegovih resnic ni nevarno, tega se mu ni treba bati. Krščanstva največja sovražnica je verska nevednost. To resnico je glasno izustil že slavni Tertulijan pred rimskimi cesarji rekoč: “Le eno zahteva od vas naša vera in to eno je, da je ne obsojate, dokler je ne poznate.” Ako stoji kdo kot hudodelnik pred sodnikom, tedaj preiskujejo njegovo hudodelstvo, zaslišijo se priče in hudodelec sam. Le z vero sc dela dandanes drugače. Obsoja se vera kakor nekaj napačnega, kakor človeška izmišljotina; vse to se dela ne da bi se natančno preučile njene resnice. Pokaži mi učenjaka, ki je preučeval vero in jo je potem šele zatajil! Nasprotno pa vidimo na tisoče krivovercev, ki so se odpovedali svojim zmotam potem, ko so se natančno poučili o veri. Mnogoštevilni zgledi nam torej pričajo, da ima filozof Bacon prav, ki trdi, da prava veda in učenost vodita k veri.
“V veri sem zadosti poučen,” pa ni Ig izgovor nevercev, marveč tudi izgovor mlačnih kristjanov, ki vsled tega izgovora menijo, da jim ni treba poslušati pridig. — Ako je bila nevednost v verskih rečeh osodepolna vsikdar, je to zlasti dandanes, ko se sovražniki sv. cerkve tolikanj ‘trudijo trositi zmote med zlato pšenico Kristusovih naukov. Kako naj bi se mogli vstavljati kljub vsim psovkam, kljub vsemu zaničevanju, kljub vsim lažem, ki se trosijo zoper vero? Kako moremo živeti neomadeževano sredi tolike pokvarjenosti? Kako boš mogel ogovarjati na ogovore zoper dragoceni zaklad sv. vere, ako se vedno z novega ne poučuješ v veri! Res je sicer, ti ogovori so ničevni, a postavljeni so ti tako, da ti je treba vendar precej verske izobrazbe, ako hočeš spoznati njih ničevnost. In slednjič kaj pa je vzrok, da se tako zlahka prestopajo božje in cerkvene zapovedi? Ali ne nevednost v verskih rečeh? Vera gospoduje nad našim nagnenjem, ona zapoveduje volji naši in brzda po-željivost; ona je studenec pravice in podlaga sreče. Sv. vera je torej res pravi zaklad. Kako pa boš mogel zadosti ceniti ta zaklad, ako ga do celega ne poznaš?
Kaj mnogo je torej na tem, da smo dobro poučeni o sv. veri. Saj pravi Jezus Kristus sam: “To je večno življenje, da spoznajo tebe edino pravega Boga in katerega si Ti poslal Jezusa Kristusa.” Zato ker vodi sv. Duh naše duše k večnemu zveličanju, zato ga tudi imenujemo duha umnosti in vednosti. To dvoje darov nas pripelje do znanja v veri. Kljub temu, da so apostoli poslušali tri leta nauke Gospodove, so ostali vendar še sila nevedni, ker marsikaj niso razumeli in niso mogli razumeti. Današnji dan pa jih je na čudežen način razsvetlil sv. Duh, napolnil jih je se svojimi darovi tako, da jih je celi Jeruzalem čul oznanjevati “čuda božja”. Ta čudež je storil Bog na apostolih. Sicer pa Bog ne dela vedno čudežev, marveč pravico ima zahtevati od nas, da se potrudimo, poučiti se v verskih rečeh tako, kakor je našemu stanu in našim razmeram potrebno.
Trudimo se torej, da bomo poučeni v sv. veri. Zlasti krščanski stariši, vaša dolžnost je preskrbeti svojim o-trokom kolikor mogoče temeljitega pouka v sv. veri. Podpirajte dobro krščansko berilo, ki vas poučuje in potrdi v veri! Da bo pa to spoznanje še boljše, se zatecimo tudi mi z gorečo molitvijo k tretji božji ose;bi, da nas Sv. Duh razsvetli se žarki svojih milosti, da se svojim razsvetlenjem prežene temo našega razuma, da vgasne v naših srcih vse posvetne želje in da nas napolni s hrepenenjem po večnih neminljivih blagrih.
Pridi sv. Duh!
REV. JOS. POLLAK.
SIROVO MASLO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Sirovo ali presno maslo! Ena mnogih lepih reči t.ega sveta, ki jih vidimo tako redkokdaj, in ki nam, če jih srečno enkrat dobimo, ne ugajajo vedno, ker vedno ne odgovarjajo predstavi ali predočbi, katero imamo o njih. Da je sicer prav težka množina te tvarine tudi v tej deželi, to je razvidno iz poročila našega trgovinskega urada, na temelju cenitve z leta 1909. Po istem se je izdelalo v omenjenem letu na farmah in v tvornicah te dežele 1,620,-
766.000	funtov sirovega masla v vrednosti $405,000,000. Od teh prihaja na farme 996,001,000 funtov v vrednosti $225,544,000 in na tvornice 624,765,000 funtov za $179,510,000.
Pretežna množina sirovega masla,
446.352.000	funtov v vrednosti $112,-
201,000,	prihaja na severozapadne o-srednje države: Minnesoto, Iovvo, Mis-
souri, Severno Dakoto, Južno Dakoto, Nebrasko in Kansas. Potem slede s
424.102.000	funti v vrednosti $108,020,-000 severovzhodne osrednje države: Ohio, Indiana, Illinois, Michigan in Wisconsin. Ta dva dela dežele sta izdelala nad polovico skupne množine sirovega masla in spravila zato primerni delež na ceni. Pri tem pa treba omeniti, da je najprej imenovano o-zemlje pač dobavilo največ sirovega masla po višji ceni, a da je drugo o-zemlje doneslo večjo množino farmskega sirovega masla, namreč 230,-
931.000	funtov v vrednosti $53,055,000, v primeri z 202,801,000 funti v vrednosti $45,169,000 prvega ozemlja. To je pa izdelalo tvorniškega sirovega masla 243,552,000 funtov v vrednosti $67,-032,000, dočim je donesla severovzhodna sredina 169,171,000 funtov v vrednosti $54,965,000.
Ostali deli dežele se pridružujejo kakor sledi: srednjeatlantske države; jugovzhodne osrednje države; jugozapadne osrednje države; južnoatlant-ske; pacifiške države; Nova Anglija in države ob Skalnatem gorovju.
Prva država sirovega masla po množini in vrednosti je Wisconsin s 131,-
885.000	funti v vrednosti $36,628,(XX). Potem slede: Iowa, Minnesota, Pennsylvania, Michigan, Ohio, Illinois, New York, Texas, Indiana.
“POSKUŠNJA O NAOBRAŽENOSTI”.
“The National Liberal Immigration League” v New Yorku je naslovila na kongres odločen protest proti predlogi za poskušnjo o izobraženosti, sprejeti v senatu, po kateri mora biti priseljenec vešč v enem jeziku čitanju in pisanju, da se sme izkrcati. V dotični resoluciji je rečeno:
“Ta poskušnja o naobraženosti ne bo nikakor odgovarjala namenu. Nikakor ne bo mogla odvračati iz dežele ponarejevavcev denarja, sleparjev in metavcev bomb, pač pa bo odganjala preprostega, delavoljnega moža, ki ga je deželi tako zelo potreba.
“Omejitev priseljevanja, kakor je splošno nameravana, bo oškodovala industrijo v deželi. Težišče priseli-tvenega vprašanja je v razdelitvi priseljencev po celi deželi. Če hoče kongres izvršiti domoljubno delo, naj razširi oddelek priselitvene službe, v .katerem dobivajo priseljenci pojasnila in se napotujejo tja, kjer se jih najbolj potrebuje.
“V sedanjem času štejejo mnoštva, in mnoštva so, ki jih dežela potrebuje. Da se vsi moški belega plemena iz Evrope hitro zbirajo okrog prapora Združenih Držav, sta državljanska voj na in špansko-ameriška vojna zadostno dokazali. Zato je upati, da se bo kongres proti -vsaki odredbi, ki je naperjena na omejitev, uspešno upiral.”
Kakor znano, pripadajo omenjeni zvezi prav odlični možje, med drugimi tudi Andrew Carnegie in William S. Bennett.
LEDENE MORSKE GORE.
Dejstvo, da se je velikanska ladja “Titanic” razbila ob ledeni morski gori, je tako zanimivo, da hoče vsakdo zdaj poznati ledene tvorbe na morju. Večinoma so naša morja prosta ledu, deloma zato, ker leže v toplih krajih, in pa, ker slana morska voda ni posebno ugodna, da voda zmrzne. Zmrznjeno je pa morje ob severnem in južnem tečaju zemlje, v takozvanih polarskih deželah, nadalje v Berinškem in Ohoc-kiškem morju med Severno Ameriko in Azijo, v Azovskem morju, severno od evropske Rusije in v Vzhodnem morju severno od Stockholma-Oestela, kjer morska voda ni posebno slana. V polarskih morjih poznamo ledena polja, večni led in ledene gore. Ledene plasti sc pa večkrat odtrgajo in plavajo v razni velikosti po morju, ki je sicer prosto ledu. V Atlantskem oceanu plavajo odtrgani deli ledu severno in južno do 40 stopinj severne, odnosno južne širine. Na severni zemeljski polobli plavajo večkrat ledene gore pri New Foundlandu čez 40 stop. severne širine. Dne 30. aprila 1894 so opazili ledovje v Atlantskem oceanu celo pri 26 stopinj 31 minut južne širine. Velikost ledenih gora je zelo različna in se ledene gore v ledu prostem morju zmanjšujejo, ker se led topi. Medtem ko‘ merijo v polarskih morjih posamezne ledene gore več sto kvadratnih metrov in tudi kilometrov, obsegajo v ledu prostem morju le nekaj kvadratnih metrov. Take ledene gore gonijo v prosto morje morski tokovi in vetrovi. Veter tudi izpreminja obliko ledenih gora, ki so morski plovbi najnevarnejše. Ledene gore, ki so lažje kakor morje, voda dviga. Ledene gore so različno visoke. Ladje so v prostem morju že srečale do 100 metrov visoke ledene .gore. Iz morja štrli pa le osminka, oziroma devetinka vsega ledu, ki tvori ledeno goro. Take gore so mnogokrat podobne velikim otokom in navadno v južnih morjih, kjer je več ledenih gora, kakor v severnih, kjer so ledene gore navadno le 30 do 50 m visoke. Ledene gore vedno iz-preminjajo svojo obliko, ker vpliva na nje sneg, solnce, dež, veter in morski toki, ki navadno del, ki se vidi iz morja, znižajo. Take znižane ledene morske gore, ki pravzaprav niso več gore, tvorijo največjo nevarnost za ladje. — Sl.
PREBIVALSTVO EVROPSKIH DRŽAV.
Francoski statistik dr. Jacques Bertillon je pod naslovom “Recensement 1811—1911” napisal v pariškem “Jour-
nalu” članek, ki je v marsikaterem pogledu važen in značilen.
Početkom 19. stoletja je imela Evropa okoli 188 milijonov prebivalcev, a danes jih ima 420. Prebivalstvo se je torej več nego podvojilo. Veliki in mali narodi so se v tej dobi razvijali povsem neenako. Eni so znatno poskočili, drugi so ostali na isti stopinji, a tretji so celo padli.
Angleška je od 19 milijonov prebivalcev poskočila na 35, Škotska od 2 na 5, a Irska je padla od 6 na 4 milijone. Vzrok temu padanju prebival--stva je preveliko izseljevanje, a premalo število ženitev in porodov te "angleške pastorke.”
Nemčija, ki je na ozemlju, ki je za-vzemlje danes, imela pred sto leti 25 milijonov, ima zdaj 64 milijonov.
Avstro-ogrska monarhija, ki v onem času tudi ni štela več prebivalcev nego pa Nemčija, ima sedaj 51 milijonov.
Rusija se je 'potrojila. Od 38 milijonov (ne računajoč sem Poljske in Finske) šteje danes že 113 milijonov.
Italija je poskočila od 18 milijonov na sedaj 34 milijonov.
Španska se je pomnožila od 10 milijonov na 19 milijonov.
Portugalska je poskočila od 3 na 6 milijone.
Švedska se je dvignila od 2% na 5jj; Norveška ni imela niti 1 milijon, a danes ima 2J4 milijona; poskočila je Danska od 1 na 3 milijone; istotako tudi Finska. To so siromašne dežele in slabo obljudene, ker jim mraz ne da dovolj žita, pa so vendar le tako poskočile.	s
A Francoska? Ona se je edina od .27 milijonov dvignila na 39. V prvem polstoletju je poskočila do 35 milijonov, ali potem za komaj 4 milijone. To je veliko zlo ih najenostavnejši račun pokazuje, kaj bo iz te dežele za drugo stoletje, ko vsi sosedni narodi naglo rastejo.
Francoski statistik se posebno pritožuje glede na pomanjkljivo statistiko svoje domovine. Francozi na . primer danes ne vedo, koliko je Židov na Fran coskem, koliko kalvincev in drugih protestantov. Ne vedo, koliko ljudi na Francoskem govori dandanes proven-calski in bretonski, kajti oni ne zahtevajo od svojih prebivalcev pri'ljudskem štetju ne veroizpovedanja in- ne jezika, v katerem občijo.
Bertillon zaključuje svoj članek z vzdihom: Moramo reči, da mi zelo slabo poznamo svojo lastno domovino! glasu.
GLAVOBOL.
Veliko ljudi je, ki jih rada glava boli. To je mnogokrat prav mučno. Če se možganske opne preveč s krvjo napolnijo, pritiska kri na živce v možganih in to napravlja glavobol. Lahko so ti živci prizadeti tudi po refleksnih učinkih, prihajajočih iz drugih delov telesa. Včasih so pa živci razdraženi po tujih snoveh, takozvanih samostrupih, ki so v krvi. Vzrok glavobolu je lahko tudi ta, da se kri po človeku pravilno ne pretaka. Če si želodec pre-obložiš s pokvarjenimi jedmi, kar napravi slabo prebavanje, če bivaš v slabem zraku, ali se premalo giblješ, če imaš prenaporno duševno delo, rad pride glavobol. Ako tedaj hočeš, da te bo nehala glava boleti, si pravilno vravnaj življenje. Pred vsem skrbi za to, da se bo kri živahno pretekala po žilah in da bo koža dobro delovala. Večkrat se čvrsto drgni po vratu, tilniku in rokah, pa samo navzdol. Ako nimaš teka, je najboljše zdravilo post. Teka si ne vzbujaj z umetnimi sredstvi. Jej bolj sadje in zelenjavo, varuj se alkohola in mesa vživaj malo. Hodi mnogo na izprehod, tudi na hribe, telovadi, če ni drugače mogoče, pa v sobi, in išči svežega zraka, to ti stori dobro. Napačne niso mlačne polko-peli, preden greš spat, tudi ako si tuš, če je tudi mrzel, spuščaš včasih na tilnik, ali pa če se po parni kopeli z mrzlo vodo umiješ, ti bo koristilo. S strupi, kakor antipyrin ali migrenin, si le živce in organizem omotiš, se nekako zastrupljaš, glavobol je pa čez nekaj časa še hujši.
Prva očala je napravil del Spins leta 1285.
Brzojavno službo na Angleškem o-pravljajo po tretjini ženske.
Zadnji dve leti je imela Kanada škode po ognjih na lastnini čez $45,-000,000.
V Ameriki so cene živil za dobro tretjino višje kakor na Angleškem in za več kot polovico višje nego v Avstriji.
Nemški cesar posestnik v Afriki. Nemški cesar Viljem je kupil v nemški južnozahodni Afriki dve farmi za $19,200.
Društvo za katoliško vseučilišče v Solnogradu ima po računskem poročilu za leto 1911. že 3,959,369 kron premoženja.
Na Bolgarskem je vpeljana ruščina v vseh razredih na vseh srednjih šolah s tri- do štiriurnim poukom na teden. Tudi na Srbskem in Črnogorskem se poučuje ruščina.
Na Francoskem se krepijo katoliške organizacije, tako da organizacije tiskarjev, lesnih in železnih delavcev po številu članov že presegajo socijalno-demokraške organizacije.
Ruska ekspedicija na severni tečaj. Proračunski odbor dume je dovolil 50,
000 rubljev kot subvencijo na severni tečaj. Ekspedicijo priredi ruski častnik Sjedov.
Medkrovni potniki “Titanica” izpovedujejo, da so častniki zaklenili vrata na medkrovu, skozi katera edina bi se mogli potniki rešiti. Medkrovni potniki so nato vrata razbili.
Nad 40 otrok je skrivnostno izginilo tekom dveh mesecev v Debreczinu na Ogrskem. Policija poizveduje neumorno, pa doslej brez uspeha. Stariši ne puste več otrok v šolo, kljub temu pa izginjajo otroci še vedno.
Prijateljstvo zaveznice Italije nasproti Avstriji je v odseku ogrske delegacije razkrinkal princ L-udvik Win-dischgraetz. Dokazal je, da je imela Italija leta 1908., ko je šlo za priklo-pitev Bosne, vse pripravljeno, da bi lahko v desetih dneh postavila na avstrijsko mejo 400,000 vojakov.
Največji napis na svetu. Ravnateljstvo Stauserhornske železnice v Luzernu bo postavilo ogromen napis “Stauserhorn”, ki bo visok 60 metrov, a dolg kakih 700 metrov, tako da bo vidljiv celo iz Luzerna ter bo vabil izletnike na gorsko železnico. Ponoči bodo velike reklamne črke električno' razsvetljene.
Na Kitajskem se obeta pod novo vlado verska svoboda. Juanšikaj je sprejel v avdijenci pekinškega apostolskega vikarja Jarlina prav ljubeznivo. Živo se je zanimal za razmere katoličanov na Japonskem in obljubil je največjo versko svobodo, kakor tudi dostop katoličanom v državne in vojaške službe.
Naznanilo.
Tužnim srcem javljamo vsem našim znancem, prijateljem in sorodnikom, da nas je zavedno zapustila preljuba soproga in mati
MARIJA JAMBROŽIČ rojena Žigon iz Metlike na Kranjskem. Zaspala je v Gospodu v pondeljek dne
20.	majnika 1912.
Pokojnico priporočamo v molitev.
Joliet, 111., dne 23. majnika 1912.
Žalujoči:
Frank Jambrožič, soprog in otroci.
Prošnja.
Nižej podpisani, prosim vse one rojake kateri so bili pri meni na hrani v tistih slabih časih, kakor so bili 1893 in 1894. leta v Jolietu in Morris Coal Mine, tako ako ima kateri le količkaj srca, mi bode poslal gotovo na naslov ANTON SMREKAR,
7* P. O. Box 118, Stockett, Mont.
FARMA NA PRODAJ.
54 akrov zemlje, .12 akrov hoste, to drugo pa je orano. Veliko mladih sadnih dreves, starih po kakih 8 let, katera vse rodijo — jabolka, hruške, različne slive, breskve in črešnje. Dva studenca — prav dobra voda v kateri' nikoli ni še zmanjkalo vode; čez sredino farme pa teče potok. Na farmi je ena hiša s 6. sobami, en hlev za 12 glav živine in svinjaki. Če kdo izmed rojakov želi kupiti farmo, zdaj je čas, ker si lahko ogleda kako lepo vse raste na farmi, ki je dve milje od želez-nične proge in od “strit” kare; dve milje od mesta Dauphin in 6 milj od glavnega mesta Harrisburga, ki je glavno mesto Pennsylvanije. V Har-risburgu stanuje veliko Slavjanov, ter’ je 9 milj od mesta Steelton, v kojem stanuje nad tritisoč Slavjanov, z dvema slavjanskima kat. cerkvama. Cena farmi je tritisoč dolarjev. Za večje pojasnilo vprašajte in pišite na:
Amerikanski Slovenec, Joliet, 111.
Le malo okrepčila rabite, da se ohranite zdravi, ki uredi sestav in čisti kri.
Vprašajte drugista za NEEDHAM’S EXTRACT
Ima ga, ali ga pa dobi. Piši nam, da pošljemo knjigo kako so drugi rabili deteljo zoper razne krvne bolezni.
D. Needham’s Sons, Lakeside Building, Chicago, 111.
POZOR!
Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno. Boljše je, postrezite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Por’ter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar,
JOŽEF BOŽIČ,
101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj** in fimežev. Izvršujejo se vsa bar« varska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander Harass
Jt% Chi. Phone 376. IJ N. W. 927.
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA, Najpripravnejša in najcenejša paro.
brodna črta za Slovence in Hrvat*. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva
vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
KAISER FRANZ JOSEF I. “maiden voyage” iz New Yorka Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ok sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku.
Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. <S CO, General Agents
2	Washington St.,
New York.
Hl
se likaj!
“Branje je najboljša zabava in šola.”
VELIK CENIK
molitvenih, najbožnih, pod učnih in zabavnih
KNJIG
zastonj dobite, če pošljete 2c znamko za poštnino. Pišite ponj takoj na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
JOLIET, ILL.
wmmmmmmMmmtfmmmmmmmmmmmx

Kaj delaš z novci —
malimi svotami, ki jih prihraniš od plače?
AH jih devlješ v banke, kjer jih lahko zgubiš radi špekulacij banke in propada?
Zakaj ne kupiš od mene dober kos rodne zemlje tik moje farme v Michiganu, koje cena dnevno raste in se gotovo podvoji v petih letih ?
Ali nisi še sit delati za druge i to za malo plačo? Tu imaš lahko svoj dom, kamor se imaš zateči, in pridelaš lahko vsega zase, pa ti še ostane mnogo za prodajo — za gotov groš.
Cena $12.00 do $14.00 aker — na lahke obroke.
Piši še danes za nadaljna pojasnila na:
JOS. KLUZAK, Room 2, Kaleva, Michigan.
********************** **********MWMMMMmmjFMJIM
'**m***»*mmm»*»r
******
K. S. K.
******
******
JEDNOTA
******
Bell Phone 1048.
Orgaaiaovana ▼ Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...............................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I. podpredsednik:...........Frank Bojc, R. F. D. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
II. podpredsednik:..........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111.
Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:.......................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: ..............Rev. Josip Tomšič, Box 517, Forest City, Pa.
Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:.........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa.
George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, general delivery, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR:
Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 137—46th St., Pittsburg, Pa.
Peter Štaudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR:
Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 5704 Bonna Ave. N. E., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST 'NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 18262 Josip Mušič, roj 1895, za v. za $1000, 1. razred, spr. 15. maja 1912.	Dr. .št. 116 članov.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 18263 Fr. Kobar, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 18264 Josip Al. Besal, roj 1895, zav. za $500, 1. razred, spr. 5. njaja 1912.	Dr. št. 110 članov.
K društvu sv. Jan. Krst. 20. Iromvood. Mich., 18265 Ivan Salinger, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred, spr. 19. maja 1912.	Pr. št. 39 članov.
K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 18266, zav. za $1000, 1. razred; 18267 Alojzij Bokal, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred, spr. 5. maja 1912.	. Dr. št. 179 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 18268 Ivan Laknar, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 14. maja 1912.	Dr. št. 45 članov.
K društvu Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 18269 Vid Matešič, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 18270 Anton Hodnik, roj 1888, zav. za $500, 2. razred; 18271 Ivan Kavčič, roj 1888, zav. za $500, 2. razred; 18272 Josip Bobič, roj 1884, zav. za $500, 3. razred, spr. 12. maja 1912. Dr. št. -222 čl.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, IH.. 18273 Pavel Tratar, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 18274 Tomaž Kranjec, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 19. maja 1912.	Dr. št. 191 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 18275 Valentin Hiti, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 12. maja 1912.	Dr. št. 209 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio. 18276 Ivan Rogel, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 12. maja 1912.	Dr. št. 168 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 18277 Fr. Cugmcister, roj 1881, zav. za $500, 4. razred, spr. 7. maja 1912.	Dr. št. 71 članov.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 18278 Ivan Čelesnik, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. 12. maja 1912.	Dr. št. 79 članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, II}., 18279 Martin Runovc, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 18280 Franc Ahec, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 18281 Alojzij Runovc, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 12. maja 1912.
Dr. št. 87 članov.
K društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 18282 Jakob Korošec, roj 1887, zav. za $500, 3. razred; 18283 Franc Zbačnik, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 12. maja 1912.	Dr. št. 94 članov.
K društvu Marije Zdr. Bol. 94, Cumberland, Wyo., 18284 Ivan Kugaronig, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 18285 Josip Lukca, roj 1884, zav. za $1000, 3-. razred; 18286 Julian Karpovicz, roj 1882, zav. za $1000, 4. razred; 18287 Josip Borovsky, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred, spr. 12. maja 1912.
Dr. št. 57 članov.
K društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 18288 Ivan Plahtar, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 5. maja 1912.	Dr. št. 64 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 18289 Josip Tomažin, roj 1884, zav. za $500, 3. razred, spr. 9. maja 1912.	Dr. št. 43 članov.
K društvu sv. Družine 109, ‘Aliquippa, Pa., 18290 Fr. Petrič, roj 1894, zav. za $500,' 1. razred; 18291 Jakob Lovretin, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 18292 Josip Traven, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, 18293 Mihael Trkov, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred; 18294 Alojzij Budiščak, roj 1873, zav. za $1000, 5. razred, spr. 15. maja 1912.	Dr.' št. 17 članov.
K društvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 18295 Josip Lukežič, roj 1887, zav. za $500, 2. razred, spr. 19. maja 1912.	Dr. št. 48 članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn., 18296 Ivan Peternel, roj 1873, zav. za $1000, 5. razred, spr. 29. apr. 1912.	Dr. št. 25 članov.
K društvu sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa., 18297 Pavel Cumbaj, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 12. maja 1912.	Dr. št. 17 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., k društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 15249 Josip Papič, 13. maja 1912. I. dr. št. 91 članov. II. dr. št. 115 član.
Od društva sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., k društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., Í7854 Alojzij Vidmar, 14. maja 1912. I. dr. št. 44 članov.
II. dr. št. 262 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., k društvu sv. Družine 136, Willard, Wis., 10766 Ivan Slavnik, 5. maja 1912. I. dr. št. 191 čl. II. dr. št. 23 čl.
Od društva Marije 'Pomagaj 79, Waukegan, 111., k društvu sv. Družine 136, Willard, Wis., 14002 Franc Čelesnik, 5. maja 1912. I. dr. št. 79 članov.
II. dr. št. 24 članov.
Od društva sv. Martina 126, Mineral, Kans., k društvu sv. Alojzija 83, Flem« ing, Kans., 13304 Ivan Jakše, 13. maja 1912.	I. dr. št. 27 članov.
II. dr. št. 93 članov.
Od društva sv. Jan. Nepomuk 141, Linton, Ind., k društvu sv. Martina 126, Mineral, Kans., 13305 Franc Kokel, 19. maja 1912. I. dr. št. 11 članov.
II. dr. št. 28 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 5506 Jurij Storgelj, 15. maja 1912.	Dr. št. 53 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 10258 Peter Rupe, 13. maja 1912.
Dr. št. 75 članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 9549 Mihael Ženko, 9. maja 1912.
Dr. .št. 84 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 16180 Ignac Koncilija, 20. maja 1912.
Dr. št. 108 članov.
Od društva sv. Jan. Krst. 20, Iromvood, Mich., 17106 Leopold Brus, 20. maja 1912.	Dr.	št.	39 članov.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 13632 Mihael Starasinich, 4. maja 1912.	Dr. št. 212 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 15840 Fortunat Cvar, 6. maja 1912.	Dr.	št.	101 člana.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 16641 Mijo Fabek, 13. maja 1912.
Dr. št. 77 članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 16996 Anton Staniša, 16236 Ivan Somrak, 4459 Ivan Blažič, 15990 Tomaž Škrbec, 16262 Aleš Ban, 16266 Jos. Konavšek, 15991 Ivan Turk, 20. maja 1912. Dr. št. 126 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 12623 Simon Grampovčan, 13. maja 1912.	Dr.	št.	190 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 15448 Filip Starc, 22. maja 1912.
Dr. št. 129 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 11964 Ivan Jamnik, 15714 Mihael Movrin, 14. maja 1912.	-	Dr. št. 208 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 8830 Ivan Jamnik, 14. maja 1912.
Dr. št. 47 članov.
Od društva sy. Barbare 68, Irwin, Pa., 12764 Mihael Korbar, 10540 Alojzij Pajar, 20. maja 1912.	Dr! št. 73 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 71, Crabtree, Pa., 17664 Stanislav Petrik, 6. maja 1912-	Dr. št. 29 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, III, 10308 Ignac Škof, 15. maja 1912.	Dr. št. 78 članov.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 7806 Josip Drolc, 17326 Ivan Jager, 13. maja 1912.	Dr. št. 91 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 17335 Franc Abe, 1. maja 1912.
Dr. št. 156 članov.
Od društva Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 16179 Alojzij Koncilija, 20. maja 1912.	Dr. št. 44 članov.
Od društva sv. Jan. Nepomuk 141, Linton, Ind., 17376 Peter Keržan,- 17378 Anton Keržan, 17380 Anton Cerar, 13. maja 1912. Dr. št. 8 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Janeza Krst. 20, Iromvood, Mich., 4095 Lovrenc Verbos, 20. maja 1912.	Dr. št. 38 članov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 15169 Ivan Okorn, 15724 Matija Jerman, 15627 Ivan Zrinovšič, 13. maja 1912.	Dr. št. 70 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 8296 Alojz Belaj, 13. maja 1912.
Dr. št. 74 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 5280 Marija Štih, roj 1870, zav. za $500, 6. razred, spr. 5. maja 1912.	Dr. št. 30 članic.
K društvu Vit. sv. Florijana 44. So..Chicago, 111., 5281 Frančiška Klemenc, roj
1883,	zav. za $100, 3. razred, spr. 16. maja 1912.	Dr. št. 50 članic.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 5282 Ivana Blatnik, roj 1880,
zav. za $1000, 4. razred, spr. 12. maja 1912.	Dr. st. 32 članic.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 52S3 Polona Petrič, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 12. maja 1912. Dr. št. 45 članic.
K .društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 5284 Rozalija Mohorič, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, 5285 Marija Kučič, roj 1876; zav. za $10,00, 5. razred, spr. 19. maja 1912.	Dr. št. 119 članic.
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans.,'5286 Kristina Čelik, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 13. maja 1912.	Dr. št. 23 članic.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 5287 Rozalija Beg, roj 1895, zav. za $500, 1. razred, spr. 12. maja 1912.	Dr. št. 22 članic.
K društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 5288 Katarina Iverže, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred, spr. 12. maja 1912. Dr. št. 11 članic.
K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kan ., 52S9 Barbara Cukar, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 5290 Neža Lipovac, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 5291 Ljuba Klemenčič, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 5292 Rozalija Perošek, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 5293 Roza Štefanac, roj
1884,	zav. za $1000, 3. razred; 5294 Roza Lugar, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; 5295 Barbara Rajer, roj 1882, zav. za $1000, 4. razred; 5296 Roza Draškovič, roj 1893, zav. za $1000, 5. razred, spr. 12. maja 1912.
Dr. št. 77 članic.
K društvu Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111., 5297 Katarina Colarič, roj 1882, zav. za $1000, 4. razred, spr. 12. maja 1912.	Dr. št 18 članic.
K društvu sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 5298 Ana Viček, roj 1868, zav. za $1000, 6. razred, spr.. 19. maja 1912.	Dr. št. 54 članic.
K društvu Marije sv. Rož. Venca 131, Aurora, Minn., 5299 Ivana Steblaj, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred, spr. 6. maja	1912.	Dr.	št.	15 članic.
K	društvu sv. Ane 134, Indianapolis, Ind., 5300	Jožef	Barborič,	roj	1885, zav.
za $500, 3. razred, spr. 8. maja 1912.	Dr.	št.	32 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jan. Krstnika 13, Biwabik, Minn., k društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 665 Ana Kovač, 20. maja 1912.
I. dr. št. 21 članic. II. dr. št. 14 članic.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., k društvu sv. Družine 136, Willard, Wis., 3813 Jerica Čelesnik, 5. maja 1912. I. dr. št. 35 članic.
II. dr. št. 11 članic.
Od društva sv. Ane 105, New York, N. Y., k društvu sv. Ant. Pad. 72, Fly, Minn., 2748 Antonija Zupan, 12. maja 1912. I. dr. št. S3 članic.
II. dr. št. 26 članic.
Od društva sv. Martina 126, Mineral, Kans.. k društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 4507 Ana Jakše, 13. maja 1912.	I. dr. št. 10 članic.
II. dr. št. 22 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 2728 Verftnika Storgelj, 15. maja 1912.	Dr. št. 22 članic.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 5086 Marija Ženko, 9. maja 1912.
Dr. št. 23 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 4713 Franca Konavšek, 20. maja 1912.	Dr. št. 27 članic.
Od društva sv. Jan. Krst. 60, Wenona, 111., 3257 Franca Jamnik, 14. maja 1912.
Dr. št. 9 članic.
Od društva sv. Ant. Pad. 71, Crabtree, Pa., 1876 Marija Stritar, 6. maja 1912.
Dr. št. 6 članic.
Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 3014 Marija Trinko, 20. maja 1912.	Dr. št. 117 članic.
Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 4353 Veronika Pajnič, 20. maja 1913.	Dr. št. 69 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 1601 Ana Colarič, 11. maja 1912.
Dr. št. 75 članic.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 4170 Ana Stervašnik, 8. maja 1912.
Dr. št. 16 članic.
ZNIŽALI ZAVAROVALNINO S $1000 NA $500.
Pri društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 1230 Josip Broder, 6279 Josip Žagar, znižala zav. 22. maja 1912.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
Joliet, 111., 18. maja. — (Iz urada društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J.) Naznanja se vsem članom zgoraj omenjenega društva, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, to je dne 2. junija, ker je veliko važnih reči na dnevnem redu, kakor tudi da se bodejo na tej seji izbrali možje, kateri bodejo delovali na pik-niku. Ker je obilo dela in stroškov, zato naj se tudi člani podvizajo, da kolikor mogoče pripomorejo, da se bode vse v redu delalo.
Nadalje se naznanja, da je bilo sklenjeno na navadni mesečni seji dne 5. maja, da vsaki član je dolžan vzeti eno vstopnico in to najsi bode član živeč v Jolietu ali izven Jolieta.
Vstopnica ali tiket za člane ali nečlane je en dolar ($1). Pivo in okusen prigrizek zastonj. Da bode vsega v obilju, jamči odbor.
Ker je tudi prvi slovenski pik-nik letos v Jolietu, zato se nadejamo, da ga občinstvo v obilju počasti. Vabljeni so tudi vsi ostali Slovenci, Hrvati, Slovaki, Srbi in Poljaki, ter Slovani sploh. Vstopnice ali tiketi se dobijo pri slovenskih trgovcih, ter na vratih pri parku. V obilen poset vas uljudno vabimo. Čisti dobiček je namenjen za podporo bolnih članov.
Nadalje se uljudno vabijo k obilnemu pristopu v društvo vsi katoliški mladeniči in možje, kateri so že prestopili 16. leto svoje starosti in kateri še niso prekoračili 45. leta. Kajti društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. plačuje bolniško podporo prvo leto po $20.00 na mesec in drugo leto po $10.00 na mesec, tako da član dobiva dve leti bolniško podporo. Izvzet je le prvi teden. V kolikor mi je znano, ne pla-
tudi pravila to zahtevajo. To je moj zadnji opomin. To pa zaradi tega, ker potem odpošljem skupno vse listke na duhovnega vodjo K. S. K. J.
Naznanjam tudi vse sobratom' našega društva, da je bilo na zadnji mesečni seji sklenjeno, da se udeležimo slavnosti, katero priredi novo društvo “Od boja do zmage” št. 22 S. D. P. Zveze, spadajoče v Conemaugh, Pa., ki razvije svojo krasno zastavo, to je dne 30. maja v Mr. Mat. Kompa dvorani. In ste prošeni, da se v polnem številu udeležite te slavnosti. To bi bilo tudi jako grdo: najstarejše društvo v tej naselbini in skoro največje pa da bi jih prišlo samo en par! To bi bilo jako sumljivo. Pridite vsi, saj tisti dan bo jako lep čas, da se pokažemo res kot brate in hčere majke Slave, da smo vsi za enega, eden pa za vse. Roko v roke, to je najlepša prijateljska ljubezen.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
Matevž Urbanija, tajnik A. S. P.
Leadville, Colo., 15. maja. — Darove, ki so se nabrali za Franka Pla-nošek, odpošiljam na “Amerikanski Slovenec”. Ti milodari so se nabrali 14. maja pri društveni seji sv. Jožefa št. 56. K. S. K. J. Sledeči so darovali: Po 50c, Jakob Kenda, Frank Zajc; po 25c, Frank Stibernik, John Pozel-nik, Anton Godec, Anton Korošec, Jerry Marolt, Mary Martinčič, John Gradišar, Stif Marolt, John Fink, John Komoli, Anton Rozman, Frank Levstik, Jos. Ponikvar, Dominik Arko, Marko Selakovič, Jos. Klun, Anton Šeme; po 10c, John Keržan, Jos. Jarc, Mat. Rjave, Anton Prhaj, Frank Šuštaršič, Frank Jaklič, John Strumbilij. Skup je svota $6.05. Odbitek 15c. Zatorej pošljem $5.90. Prosim cenjeni mi Amer. Slovenec, da priobčite ta imena v vaš priljubljeni mi list.
Odpošiljatelj Frank Stibrnik,
414 West 2nd St.
Op. upr. Smo prejeli in odposlali.
Pittsburg, Pa., 14. maja. — S’tem so naprošeni vsi člani društva Matere Božje št. 33 K. S. K. J., da se zberejo dne 30. t. m., to je na “Decoration Day” ob 9:30 uri dopoludne, ker istega dneva obavljajo delničarji Kranj-sko-Sl. Doma obletnico in posvetilo njih zastave, odkoder bodo odkorakali v cerkev. Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
John Filipčič, tajnik.
Za vse lase kar jih imate
bi morali dobro skrbeti in jih skrbno ohranjevati, da ne izpadajo. Da pospešujete zdravje, rast in lepoto las, umivajte si jih s Severovim Zdravilnim milom in rabite pogostoma Seve-rovo Toniko za lase (Severa’s Hair Tonic). Popoln navod za rabo je pri-dejan vsaki steklenici. Cena 50c in $1. Za vse potrebe toalete, kopelji in čiščenja je Severovo Zdravilno milo (SČvera’s Medicated Skin Soap) ne-obhodno potrebno. Prodaja se v vseh lekarnah; cena 25 cenvov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
čuje nobeno drugo društvo toliko časa podporo, kakor društvo sv. Jožefa.
Tudi je že skrajni čas, da kateri se želi dati zavarovati proti poškodovanju, naj blagovoli to storiti vsaj v teku junija meseca, ker po naročilu glavnega predsednika Pavla Schnellerja se bode moral dati po 1. juliju vsaki, kateri se bo hotel zavarovati za poškod-nino, zdravniško preiskati.
Ravno tako se opozarjajo isti člani, kateri imajo nove kandidate predstavljene, da jih opozorijo, da se dajo zdravniško preiskati vsaj do dne 26. tega meseca, da zamorem potem odposlati še o pravem času na vrhovnega zdravnika v potrdilo, vendar bi pa svetoval, da naj bi šel vsaki kandidat 2 tedna pred sejo k zdravniku ter isto takoj izročil tajniku, to pa zato, da se lahko vsaka reč o pravem času izgotovi.
Tudi naznanjam članom društva sv. Jožefa, da sem danes dne 18. maja pre jel tikete za piknik, katere vsem članom toplo priporočam, da jih kolikor največ mogoče razprodajo. Druge po drobnosti se bodejo sklepale na prihodnji seji dne 2. junija, torej se vsi člani uljudno vabijo, da se prihodnje seje polnoštevilno udeleže.
Ob koncu dopisa vse člane in članice slavne K. S. K. J. srčno pozdravljam, posebno pa še društva sv. Jožefa.	Mich. Urshich, tajnik.
La Salle, 111., 20. maja. — Opozarjam vse člane društva sv. Družine št.i 5 K. S. K. J., da se prihodnje mesečne seje, ki bo 2. junija, v polnem številu udeležite. Imamo več važnih reči za pomeniti se.
Obenem tudi prosim vse zunanje sobrate, kateri mi še niste poslali spovednih listov, da to storite v najkrajšem času, da potem ne bo prepozno. Sedaj je še čas, kateri še ni opravil verske dolžnosti, samo še teden dni in to je za Velikonoč. Potrudite se in opravite vsi vsak svojo dolžnost, ker
The Will County National Bank
Of Joliet Illinois.
?r* jesna raznovrstne denar« nlo£ ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $3oo,om.gsl
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
Slovenski Zdravnik,
(Zraven slovenske cerkve.)
Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, ki ste na katerikoli bolezni bolni, na SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega in popolnega zdravja, ker so se obrnili s popolnim zaupanjem do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali pa pišite! Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L.
JOHN PRUS
N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR. Stavi in popravlja hiše.
Woodruff Road.	Joliet, 111.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
ItH Jefferson St., blizu mosta, Joliet
^ Priporočam ceuj. rojakom ¡in prijateljem
svojo
trgovino i obleko
Y zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in tlečo kakor tudi ženske črevlje
Dobra postrežba, nizke cene!
John Kirincich
918 North Chicago St.
JOLIET, ILL.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
če boš kupoval od nas, ti bomo vse« lej postregli z najnižjimi tržnimi conami. Mi imamo v zalogi riakovrst* «ega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki ki srdi les, late, ceder« stebre, desk te iiaglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplain« tđUđ Miza novega kanala.
Predne kupiš LUMBER, oglasi m pri nas in oglej si našo zalogo I Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili
W. J. LYONS
Naš Office in Lumbar Yard na TOgte BBS PLAINES IN. CLINTON STS,

FRANK BAMBIČ, SLOVENSKI ZLATAR IN URAR Tudi popravljam ure in delam vsa zlatarska dela.
Se vsem priporočam.
210 Ruby Street, JOLIET, ILL.
Anton Košiček
Slovenski
gostilničar
Pri menije vedno naj več zabave in najboljše pijače.
“Tonček Is 0. K.”
N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET
Emil Bachmaa
1711 South Center Avenu«, ^ CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrdka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RB-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA itd.
Prodajemo zlatne znakove za av* slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani «i«-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicOt koji šaljemo na zahtjev svakome badava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dop& sov od Vam poznatih slovanskih dr» štev.
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727.
1216 N. Hickory St.,	Joliet, 111.
Josip Klepec
*	javni notar,
N. Chicago St., Joliet, 111.	¡ j
□
T^UKMAKOVA PESEM
Spisal I. M. Dovič.
□
I
□
Človek je družabno bitje. Zato si išče družbe, kakršna prija njegovi iz-goji in njegovemu mišljenju. Tak je bil tudi Grega Kukmak, orgljavec v Ajdovem Zrnu. Ali njegova posebnost je bila ta, da se nikdar ni mogel odločiti, komu bi zaupal skrivnost svojega srca. Starši so mu zgodaj umrli. Sam se je preril do službe orgljavca. Stradal je in trpel, učil se je neumorno, trkal s tankimi prsti na koščene tipke starega klavirja. Še, ko je pasel Zrncem krave, iztaknil je pri godcu dve struni, kateri je napel na izvotljen les ter brenkal, da ga je goved debelo gledala. Črnopasasti bik je raztegnil celo svoji mesnati nosnici, pokazal bele zobe in zarjovel, da so se Gregcu hlačice potresle. Tudi piščali si je namajil iz protja ter piskal po zelenih travnikih. Prislužil si je toliko, da je od godca kupil stare harmonike. Za harmonikami si je napravil klarinet in naposled je od sesednjega organista kupil star klavir. Toda njegova srčna želja se mu vendar še ni izpolnila. Šele, ko mu je stari učitelj izročil častno službo pri orgijah v cerkvi, da je tlačil mehove, zažarelo je njegovo u-panje. Ker je imel prijeten glas, ga je učitelj sprejel s sedemnajstim letom med svoje pevce.
Zdaj šele se mu je ponudila prilika, da je pokazal svoje muzikalične zmožnosti. Napredoval je tako, da ga je učitelj spuščal celo k svojemu harmoniju. Ko je stari učitelj umrl, bil je le en glas: “Kar Grega naj poprime!”
In poprijel je za orgije v cerkvi. Grega Kukmak je postal s štiriindvajsetim letom organist v Ajdovem Zrnu.
Ljudem je bilo Kukmakovo orgijanje kaj po godu. Tudi njegov glas so strmeč poslušali. Tisti Krakov študent je sicer pravil, da Kukmak orgija, kakor bi vile tlačil v vrečo, toda ljudje se za take kritike niso zmenili. Splošna sodba je vendarle bila: Kukmak je za nas kmečke ljudi dober. Ako ni bilo drugače, je pa pesmi kar sam sproti zlagal in zapel. In če so lončarji ponujali gospodinjam svojo robo, dejali so: “Le poizkusite ga, mati' Tako poje, kakor ajdovski šomašter.’ In kakšne so bile šele ajdovske pevke. Kar po šest jih je Kukmak imel okrog sebe in pele so kakor tičice. Zlasti se je odlikovala Titkova Mana, ki je pela prvi glas. O, to so poslušali Ajdovci, ko sta Kukmak in Mana pela duet!
“To je petje!” so govorili možaki. “Danes je bilo v cerkvi, kakor v nebesih,” so pristavile ženske.
Kukmak je bil ponosen na svoj pev ski kor. Nad vse pa mu je bila pri srcu Mana. Ljubil je vse pevke po očetovsko, toda Mano je ljubil nad vse druge. Vse ji je povedal, vse ji ustregel, in, če nam ni neznano, kako ne-všečne so pevke, si lahko mislimo, koliko potrpljenja je imel ajdovski organist.
Ali kakor je Mana čutila organisto vo naklonjenost, tako jo je vedela izrabiti. Znala je Kukmaka takorekoč oviti okoli roke in dostikrat mu je napravljala bridke skrbi, ker se mu ni hotela pokoriti. Zlasti pred večjimi prazniki je rada “štrajkala”, dokler je Kukmak ni docela prepričal o ničevosti njene ljubosumnosti.
Toda ravno ta Manin nastop je kro til ljudi, da niso spoznali vsled več lcratne napetosti med organistom in primadono njune medsebojne ljubezni. Seveda ni naš namen, da bi preiskovali razloge, pojave in namene te sporazumnosti med organistom in Mano. Pač pa je bilo gotovo, da je bil Grega Kukmak do vratu navezan na Mano primadona je pa ohranila le svoje sta lišče kot prva in najpotrebnejša pev ka. Bila je sicer godna za možitev in kot šivilji bi se ji podalo, ko bi dala roko in srce svojemu mojstru. Zdelo se ji je pa vendar nemogoče, da bi ona vzela Grego Kukmaka. Niti misliti si ni mogla, da bi stopila kot organistova nevesta pred župnika. Tudi starši bi debelo gledali, ako bi ona resno na to možitev mislila. In od hiše je bila tudi take, da sc njena dota ne bi stri njala s Kukmakovo službo. O ljubez ni pa kot kmečka deklica ni imela tako idealnih pojmov, kakor jih je utegnil imeti ajdovski orgljavec.
In vendar so že pevske šepetale, da sta Grega in Mana nekako bolj prija telja.
Zgodilo se je pa, da je župnik uka zal organistu, naj za božične praznike izkusi pevke pripraviti za latinsko ma šo. Cecilijanec pač Grega ni bil. Dro bil je rajši stare domače pesmi in Ri harjeve so se mu zdele najbolj umetne. Ali ubogal je vendarle župnika in poizkusil. Velike težave so se mu nakopičile na glavo. Dve pevki sta se skujali, češ, da ne bodeta peli latinske maše. Tudi primadona se je kujala. Toda zavest, da bode pela latinski, je premagala njeno trmoglavost in začeli so z latinsko mašo.
Prišli so za Grego Kukmaka neprijetni božični prazniki. Ljudje so že slišali dovolj ves adventni čas o latinskem petju. Izostali pevki sta pa v svoji užaljenosti dokaj zbadali organi-stove zveste učenke. O polnočnici je Kukmak napel latinske registre. Ljudje so pa strmeli in se jezili. Dolg je bil “Kirie”, še daljša “Gloria”, a brezkončen “Čredo”. Gorje ti, Grega, ko
pevke koncem maše odpele “Deo gra-tias" in je Kukmak zaorgljal staro božično:
“Cesarja rimskega, mogočnega na sveti — Izrael, poslušaj ga, kaj hoče on imeti.”
pomirile so se vernikom čutnice in so odkorakali iz cerkve.
Kukmak pa je ostal pri orgijah In čakal, da ljudje vsi odidejo domov. Mučne misli so mu rojile po glavi.
Le zapomni, si, mene ne bo več na kor,” je dejala primadona, ko je odhajala s kora. — “Mene tudi ne,” so po vrsti pristavile druge pevke.
Grega bi bil rad stopil za Mano in jo pogovarjal. Toda bilo je prvič v cerkvi, drugič pa je bil preveč žalosten, ker se jim je petje danes tako slabo izponeslo.
O, ti latinska maša, ti me spraviš pod zemljo! Pevke so me zapustile, župnik me bo kregal, ljudje se mi bo-do smejali — in pa bira, novoletna bira je šla po vodi,” tako je tarnal u-bogi Grega, ko je korakal sam proti domu.
Kimam ga človeka, da bi mu potožil. In še ta Mana! O ti nesrečno dekle, da me tako pustiš na cedilu! Kaj hočem? Kar k Titku pojdem, da jo pregovorim. Kaj bodo rekli ljudje ako bodem ob desetih sam bučal na koru?”
Pa se obrne Kukmak ter hiti iskat Mano.
“Naša ne bo več pela, da veš!” mu zakliče Titkovka pred vrati in zaloputne duri pred njim.
Kaj je hotel? Osramočen se vrne domov in leže na posteljo. Toda ni mogel zatisniti očesa.
Pri prvi maši pa je že sam pel na koru. Žalostni so bili glasovi in, da bi se ljudem vsaj nekoliko zopet pri-kuP>h navrgel je na “cesarja rimskega" še par kitic svojega srca:
Latinsko sv. mašo oh, mi naj zdaj bi peli -prizanesite, ljudje božji, če slabo smo začeli!”...
Toda ljudje niso prizanesli; župnika je s svojimi kiticami še bolj ujezil. se Kukmak pokazal nikamor, le doma je bezal na gosli in nervozno pritiskal z lokom na strune.
Najhujši udarec pa je priletel na ajdovskega orgljavca nastopni predpust. Titkovi so imeli snubače. Šurkov Tine iz Zagrašice je plačal fantom dvajset kron in je dal še za vedro vino po vi hu za Titkovo Mano, da jo je smel odpeljati iz Ajdovca na svoj dom.
Kukmak je strastno pritiskal z lo kom na strune, visoko dvigal svoj glas, da je ndmevaio od strun, in iz srca so bili žalostni odmevi ponesrečene ljubezni:
Ptičice pojejo, rožice cveto, mojega veselja nikoli več ne bo. Imel sem eno ptičico, pa mi*je odletela, srečna libde vejica, na kteri bo obsedela!”--------
„II.
Kukmakova posebnost je bila ta, da se nikakor ni mogel odločiti, komu bi zaupal skrivnosti svojega srca. Že si je prisvojil v mislih marsikako bitje, menil, da bi bilo to bitje zanj, da bi se ujemala, razumela, toda odločiti se ni mogel. Župnika bi bil rad imel za svojega prijatelja, toda uverjen je bil. da je njegova izobrazba prenizka, da bi mogel župniku nadomeščati prijatelja. Da bi ga pa ljubil po očetovsko kot svojega predstojnika in mu vse zaupal, zdelo se mu je preveč. Da, sram bi ga bilo, ko bi župnik vedel za njegove srčne skrivnosti. Kuharica župnikova mu je pa bila preoblastna, zlasti ker ga je večkrat pokregala radi nesnažnosti v cerkvi. Pevke pa so se mu zdele premlade in preveč jih je bilo, da bi mogel vsem zaupati. Kakor hitro bi dal kateri prednost, pa nastane iz ljubosumnosti ogenj v strehi. Učitelj bi bil edini še, da bi se dala ž n j m govoriti kaka zaupnejša beseda. Toda župnik ni rad videl, da bi se orgljavec dosti bratil z učiteljem, in tako je v vsi svoji okolici našel Kukman edinole svojo “kuhavnico”, kakor je imenoval svojo postrežnico, kateri je zaupal besedo in odkrival tudi svoje srce. Tako je pretekalo leto za letom.
Grega Kukmak je imel že precej let ter se je odlikoval z nenavadno debelostjo. Majhna postava je še bolj smešila obilnost njegovega života. Ko je stopal po cesti, ni bila glava navpik nad stopali, ampak pomaknjena precej nazaj. Nohtov si ni mogel sam prire-zavati na nogah in črevlje mu je sezuvala postrežnica. Potil se je zelo, če je naredil le pol ure izprehoda, se je že moral preobleči. Tudi smejal se je rad in če je bilo še tako malo povoda, odmeval je njegov sonorni glas daleč naokoli. Mize je imel na viso-
ali srčnih žilic mu vendar nihče ni mo gel zadovoljiti.
Pač pa je vedela postrežnica Liza marsikaj, česar drugi niso vedeli. Do bra duša je bila njegova Liza. Po stregla mu je, kakor je le vedela in znala! Toda njen jezik je presegal v gibčnosti vse druge dele njenega telesa. Vedela je za vse skrivnosti po župniji in gorje mu, kdor se je zameril njej ali njenemu gospodu. Ponorčeval pa se je marsikdo iz zgovorne Lize. Njena vnanjost ni bila ravno prikupljiva. Na eno oko je bila slepa in kozavi obraz je kazal hude poteze. Kadar ji ni bilo kaj po volji, stopila je na prste krajše leve noge, izbočila veliko sivo oko in beseda se je vlila na človeka, kakor bi lila ploha.
Ali Grega Kukmak ji je zaupal. Že mu je služila mnogo let in zadovoljen je bil ž njo, dasi jo je najmanj vsak teden enkrat gonil od hiše. Obleko ji je napravljal in kadar je šla v Ljubljano na porcijunkulo, ali na kako božjo pot,_takrat ji je stisnil tudi denarja v roko. Za kuhinjo pa ji ni nikoli dal drugače novcev v roko, kakor kadar je natanko,na kile in metre povedala, koliko potrebuje. Dasi jo je vedno kregal, kako je potratna, kako blebetava, kako kesna, kako pozabljiva, vendar ji je vse rad povedal. Če je izbiral pesmi za nedeljo, poprašal je njo za svet. Če je šel z župnikom na kako cerkve no slavnost v sosednje župnije, razlo žil ji je potem vse, kaj so jedli, kako so peli, kaj so govorili. Če so prišli sosednji gospodje v župnišče na obisk, pravil je Lizi, koliko jih je bilo, s kom je govoril. Zjutraj ji je pripovedoval svoje sanje, zvečer ji je pravil dnevne dogodbe in čez dan jo je hodil izpraševal za svet. Ako je muha padla v skledo, je že klical Lizo, da mu jo potegne iz sklede. Če se mu je muha usedla na nos, je že tožil Lizi, da so muhe sitne.
Pa je sedel h klavirju in Liza, ki je bila v mladih letih tudi cerkvena pevka, mu je morala sekundirati.
Kadar je Kukmak sanjal in postajal otožen, tedaj je Liza takoj potegnila gosli raz steno in mu jih podala. In Grega se je naslonil ob steno, nategnil lok ter zagodel priljubljeno pesem: “Imel sem eno ptičico,
pa mi je odletela-------
“Gospod, katera pa je ta ptičica, o kateri tako radi pojete?”
“E, kaj, saj veš, to je tako: pesem e pesem, pa jo pojem,” je odgovoril organist.
T, zakaj ravno to pojete? Saj imate ptičico, ki vam vse rada naredi, karkoli ukažete.”
“In ta ptičica naj bi bila ti?”
“I, no, za silo sem že. Lepoto imam tako, kakršno mi je Bog dal. Ali v grdem telesu pa počiva lepo srce.” Kukmak pa je le zamišljen.
“Lepa pa je ta pesem vendarle, ali ne, Liza?”
‘Aha, lepa je, samo kratka je. Ali znate celo?”
Cele ne znam, ali, če je človek po poklicu, se mu pesmice same delajo. Le poslušaj! Tebi jo zagodem.”
In Kukmak zabrni z lokom po stru nah. Glas se mu potrese in nov verz se zlije v Lizina ušesa:
“Imel sem eno Manico, pa se je omožila —
Šurkovega Tineta srečnega storila.”
“E, pustite tega Šurka in to prevzetno Šurkljo. Saj se že pokori za svojo nezvestobo.”
“Ali pozabiti je ne morem, dasi je že dvajset let. Vidiš, Liza, rada sva se imela. Vsaj jaz sem jo imel neizrečeno rad in rajši bi bil šel v vice, kakor da bi jo bil popustil. Ona pa je z manoj tako naredila!”
“Saj ona ni bila toliko kriva. E, meni je že pravila, kako se je že kesala. Toda starši niso hoteli nič slišati o tem, da bi bila Vas vzela.”
“To je res. Mani ne zamerim. Ka ko bi jaz nji zameril? Ali bi ne bilo prijetno, ko bi mi skupaj bivali pod eno streho? Ti bi nam kuhala in pe
štovala otroke----------”
Kukmaku se je nasmejalo srce in zopet je zagodel novo kitico.
“Pa izberite kakšno drugo. Saj jo lahko dobite, katero hočete.”
E, tisto pa ne, L'za! Jaz bom že kmalu videl Abrahama in zdaj naj vzamem mlado žensko pod streho. Kdo vas bo vzdržaval?”
Kakor hitro je Kukmaku prišlo na misel, da bi bilo treba kaj več izdati, kakor doslej, takoj je izgubil veselje do ženitve. Radodaren ni bil Grega, stiskal je vsak novčič, da je bilo kaj’
In vendar je imel precej denarja prihranjenega. Odkar je Mana zdrknila v Zagrašico, je Kukmaku skoro docela zamrla ljubezen do bližnjega, za niko-gar več ni imel sočutja. Nezaupno je zrl vsakemu v obraz in mislil si je: Skrbi za-se! Ako imaš denar, te bodo ljudje cenili. Če si revež, imel te bode vsak pravico obrcati.
S tako filozofijo si je Kukmak tekom dvajsetih let prihranil nad dva tisoča kronic. A vendar je zmerom bolj čutil, da je osamljen in da samo denar ne naredi človeka srečnega, kih nogah in brez miznic, da je lahko	so ga imeli za skopuha in kdor
prisedel in mu ni bilo treba predaleč	rnogel’ 1X111 -¡e Potrgal zasluženo
odmikati stola. Tudi jedel je rad. Po-! ? ac ,	župnik ga ni kaj cenil, ker
seben prijatelj je bil kokošadi. Zato ‘Je rad eta cukal za brado, oženiti je redil v svojem hlevu do trideset SC P& m botel' Liza edina Je bila, ki kosov perutnine. Poznal je vse po Jei .prmesla na rokah svoje srce; imenu in glasu in ako je katera zbole- j , LlZa seJe Kukmaku zdela prela, žrtvoval je dovolj za njeno ozdrav- grd° zapusccn° bitje, da bi kaj dal liemV	-- .. ..	, , ,. za njeno prijateljstvo. Zaupal ji je
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT

Telefon S. Chi. 439.
SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE SO. CHICAGO, ILL.
J. P. KING-*
Oba telefon	T
Lesni
Oba telefon štev. 8
^trgovec.
Clinton in Desplaines 8ts. Joliet
¿6
Kajzerhof”
se imenuje slovenska gostilna “na hribu”, kjer je vedno največ zabave in najboljša postrežba.
Mrs. Francis Fabjan domača gostilna
in izvrstna domača kuhinja.
Najboljša postrežba in najnižje cene.
436 EAST 9 ST., NEW YORK CITY
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI +
“BELMDONNfl” OBLIŽI
Alj OBUŽI C VOLČJUL&bSeNI $0 KOKETNI PRI.
Anton Dowiak, lastnik
1100 N. Broadway
Joliet, HL
ljenje. Največ žalosti so mu delali fantje, ki so caših zašli v njegov hlev in si privoščili katero njegovih dvo-nogatih živali.
Vendar največ nemira in preglavice je Kukmaku delal njegov samski stan. Zmerom ga je kdo dražil radi fantov-
.. .	.. .	,	, xT ,	KUO Qrazu radi lantov-
pridejo ljudje iz cerkve! Sele, ko so ščine. Rad je sicer slišal kaj takega,
pač skrivnosti, ker drugače ni mogla njegova narava, toda ljubil je ni. Siten je postajal zmerom bolj, tako da je celo Liza tarnala svojim prijateljicam, da ji zaradi njegove silne cmernosti ni izhajati. Pač je zagodel
(Nadaljevanje na 7. strani.)
POZOR, ROJAKINJE!
Ali reste kje je dobiti najboljša m«. *• p« naj nižji ceni? Gotovo I V metnim
J. & A. Pasdertz
«e dobijo najboljie «veže in prekajene klobase in najokusnejie meso. Vse pe najnižji ceni. Pridite toraj » poskusite naie meso.
Nizke cene in dobra postrežba |» aaie geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Gkio. Phone 4531. N. W. Phane 1133
REVMATIZMU’ HROMOSTI BOLESTI v- KOLKU BOLESTIH v ČLENKIH NEVRALGIJL PROTINU OTRPLOSTI MIŠIC SLABOTNEM KRIŽU
Popravljamo
Delo jamčimo.
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačno, NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
318 N. Chicago St. Joliet, Illinois
SLABOSTIH v ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZNIH I MRAZENJU v ŽIVOTU VNETJU OPRSNB MRENE PREHLAJENJU BOLESTIH v LEDJIH BOLESTIH v KRIŽU
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Stefaniču čea treko. Tam dobim dobro pivo, žgz* nje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajtf se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio Street
Joliet* lila,
HUDEM KAŠLJU
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vpraiajta
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St, JOLIET, ILL.
Pojdite ali pi lite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je
Bi A. ff. Flew Dri Ct.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL.
šti izpolnimo naročila vseh zdravnikov na' pravi način.
WVAVAW.WAWAWVW'l
Oscar J. Stephen
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JATNI NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiie in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. W/AVSWAWVWVMVVVVW I Zmerne cene.
KADAR SE MUDITE NA N. CHICAGO CESTI SE OGLASITE
v mojej gostilni
in se okrepčajte po domače.
Pri meni boste najbolj postreženi.
John Gersich
1000 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
Rojaki, če hočete imeti lepe očiičoa no perilo pošljite ga v edino slovenski perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet.
N. W. tel. 218. Chicago tel. lMMi Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrti
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, I1L
Edina slovanske fotografija v Jolietu.
Najboljše delo.
Nenavadna Slabost.
Mnogi ljudje so podvrženi nenavadni slabosti, a vzroka ne morejo tolmačiti. Pride nenadoma brez vsih znakov in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega. Taka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Zamore nastati radi bolezni v želodcu, jetrah ali črevesih, slabi krvi ali slabih živcev. Take osebe večkrat poskušajo razna zdravila, kakor na primer pilule, decoti ali močne žganja, toda brez vsakega vspeha. Kar one potrebujejo je znano zdravilo, katero vpliva na vse prebavne organe,
IZČISTI CELO TELO IN KREPI VES ŽIVOT NAREDI BOGATO KRI,
UREDI PREBAVO.
To zdravilo, katero morejo rabiti vsi člani družine in katero vi morete rabiti v vseh slučajih, če se slabo počutite, je dobro poznano
^ k>

V*4/-
TRINERJEVO
Zdravilno Grenko Vino
To naravno zdravilo, katero je narejeno iz grenkih zelišč in rudečega vina, ima široko polje delavnosti, ker ima zdravilno moč v nerednostih prebavnih organov, kateri so temelj zdiavja celega telesa. To zdravilo morate ra-
bltl P”	fefc» * , ...j
BOLEZNIH ŽELODCA in ČREVES ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI,
VEČKRATNEM GLAVOBOLJU,
REUMATIČNIH NAPADIH,
NEURALGIJI in NERVOZNOSTI,
MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH,
KOLIKAH IN KRČIH,
VZDIGAVANJU in KOVCANJU.
^ PvTEKARNAHeZnih’ ^	** b°leZIli’ izguba teka in sIabost’I
triners
BITTER-WINE
s
T VY^wine
Tri INE ROVO
hORKÉ VÍN0
^«Wd by JOSEPH TRINER Z53 SAsklamd Ave. CHICAGO,. ILL
JOSEPH TRINER,
1333-1339 S0UH MAID AH,	CHICADO ILL
Iz malega raste veliko! I
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet	i
National
Bank	¡
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad	&
$400,000.00.	Sl
ROBT. T KELLY, prod«.	g
^	CHAS. G. PEARCE, kaiir J
s
pomini na moje romanje v Sv. Deželo.

ff Rev. Jos. Il Pollak.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jeduote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE.
F. KERZE C( >.
2616 S. Lanndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
■	—..—...... u
¡3imiiiiiiiiiiiiiniiiiiii!niiiiiiiiiiiii¡iiiií]ii93iuHiiiiiiaiiiiE9i
A. NEMANICH, pred*.	M. GRAHEK, tajnik.	S. OLHA,
itaiiiK
.blag I
GLAVNICA $50,000.00.
Slovenian
Liquor
Co.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
Ustan. in inkorp. leta 1910
4.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga-S nja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.
Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega ■ zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojinu!
3 r—- • -
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino.
SknnimnnimiinnuiHHiifliiHiHiiBiiHiimmvtBmiiiiiiimiiHii
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji • najbolje srejstro.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344 r
20. Sv. maša v vrtu Getsemani — Be-tanija — Lazarjev grob.
(Dalje.)
Betanija je sedaj slaba vas, krog katere raste prav mnogo dreves. Na pol nagi otroci so nam prihiteli tudi tukaj naproti in prosili in vpili so: bakšiš, bakšiš! Obiskali smo najpoprej Lazarjev grob, poleg katerega stoji stara cerkvica, ki je sedaj mošeja. Saj tudi mohamedanci časte Lazarja kot svetnika. Prvotno so vodile iz cerkvice stopnjice v Lazarjev grob. Ker pa pozneje mohamedanci niso pustili, da bi tudi kristjani rabili te stopnjice, so ti napravili od r imanje severne strani 24 stopnjic, po katerih se pride v Lazarjev grob. Sv. Janez ni brez vzroka v 11. p<jgla.vju svojega evangelija jako obširen pri popisovanju čudežnega zbujenja Lazarjevega. Zlasti s tem tako velikim čudežem storjenim pred mnogoštevilno množico je Jezus jasno spričal, da je Sin božji in obljubljeni Mesija. Posledice tega čudeža nam označuje sv. Janez z besedami: "Veliko judov tedaj, ki so bili prišli k Mariji in Marti in so videli, kar je Jezus storil, je vanj verovalo”. (Jan. 11, 45.) Ta čudež je bil pa tudi povod, da so sklenili sovražniki Gospodovi njegovo smrt. Z natančnim popisovanjem tega čudeža nam je pa hotel sv. Janez tudi pokazati, kako presrčno je ljubil svoje prijatelje.
Grob Lazarjev ste dve podzemeljski duplini. V prvi je stal Gospod, ko je Lazarja poklical, v drugi je ležalo mrtvo Lazarjevo truplo. V prvi duplini mašujejo frančiškani na praznik sv. Lazarja, sv. Magdalene in sv. Marte. Da tega znamenitega kraja kristjani niso nikdar pozabili, nam priča sv. Jeronim, ki v svojih spisih omenja cerkev, ki je sezidana na Lazarjevem grobu. Pozneje so sezidali tudi nad hišo Simona gobovca in nad* hišo Lazarjevo cerkve, ki šo pa do celega razpadle, tako, da se najdejo komaj še njih sledovi.
21. Iz Betanije čez Betfage na Oljisko goro.
Iz Betanije smo šli prav tisto pot, ki jo je prejahal Gospod na žrebetu
Angleščina brez učitelja!
Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y
Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik.
oslice na cvetno nedeljo. Prišli smo najpoprej v Betfage, ki je bila nekdaj vas, lastnina duhovnikov, ki so v tem-pfeljnu opravljali svojo službo. Semkaj je poslal Gospod dva učenca po oslico, da bi jezdil na nji v Jeruzalem. Vasi dandanašnji ni več, pač pa stoji tukaj katoliška kapelica. Odtod je torej jahal Gospod proti Jeruzalemu. Na proti so mu prišle množice judov, ki so se bili sešli k velikonočnim praznikom. S paljmovimi vejami v rokah so potem Gospoda v slovesnem sprevodu spremili proti svetemu mestu z navdušenim klicanjem: "Hozaua sinu Davidovemu! Hvaljen bodi, kateri prihaja v imenu Gospodovem! Hozana na visokosti!” (Mat. 21, 9.) Kmalu pride Izveličar vrh Oljiske gore, raz katero vidi celo mesto. "Ko se je/’ piše sv. Lukež, (19, 41.), “približal Jeruzalemu in je mesto vgledal, se je zjokal nad njim.' Dandanašnji stoji tukaj cerkvica z imenom “Dominus fle-vit to je, "Gospod je jokal’.
Gospod je sredi slavnostnega sprevoda jokal. Jokal je sredi veselih ho-zana-klicev navdušene množice. Solza v človeškem očesu je vedno nekaj milega, nekaj svetega. Ako so pa solze v očeh slehernega človeka nekaj milega in svetega, koliko miliše in svetejše so šele v očeh Boga-človeka, v očeh dobrotljivega Izveličarja. Kaj je bil pač vzrok tim solzam? Morda veselo ginjenje nad navdušenjem ljudstva? Ne, zakaj on, ki je jokal je bil vsega-vedni Bog, ki je dobro vedel, kako spremenljivo in nestanovitno je to ljudstvo. Vzrok Gospodovih solz je bila srčna žalost, ki seje polotila njegovega vsmiljenega srca, ko je zagledal nesrečno in nehvaležno mesto. Bile so solze vredne Izveličarja, ki je prišel iskat, kar je bilo izgubljenega. Globoko ginjen in silno resen je jahal nato Gospod skozi sedaj zazidana zlata vrata na trg pred tempeljnom.
(Dalje prih.)
(Nadaljevanje s 6. strani.)
in zaigral še dostikrat, toda pel ni rad sam. Zadiral se je nad pevkami, ki so se mu vedno bolj krhale, in ko je dospel nov učitelj v Ajdovo Zrno, so prišli za Grego hudi časi.
III.
Napol izobraženi ljudje so silno občutljivi. Tak je bil tudi Grega Kukmak, ajdovski organist. Novi učitelj Paplar je bil orgljavec nove šole in zato je našel takoj gradiva dovolj, da potare v prah Kukmakovo slavo. Hudi dnevi so se začeli za ajdovskega or-gljavca. Paplar mu je napovedal vojsko in že se je vzbudilo strankarstvo med ljudstvom. Eni so hvalili Grego Kukmaka, drugi pa novega učitelja. Kukmak je čutil svojo osamelost in zdaj je šele spoznal, kako malo so ga ljudje cenili. Grajali so njegovo skopost, kritikovali njegovo orgijanje in kmalu je bila množica učiteljevih pristašev v večini. Župniku je bilo treba govoriti zadnjo besedo. Ko pa je prišlo do odločilnega trenutka, zmagala je vendar Kukmakova stranka, ki se je pomnožila in ojačila v tem hipu, ko je prišlo na vrsto vprašanje o plači. Spoznali so ljudje, da je Kukmakovo orgijanje ceneje, kakor bi bilo učiteljevo, in tako je ostalo vse pri starem.
Vendar je Kukmaka tako potrla ta vojska, da je ni mogel pozabiti, in koval je z Lizo naklepe, kako bi se znosil nad svojimi sovražniki.
Tisti, ki je učitelju Paplarju najbolj roko držal, je bil Manin mož, Šurkov Tine iz Zagrašice. Ta je imel malo prodajalnico v pet minut oddaljeni vasi in tja je učitelj Paplar rad zahajal. Mana mu je postregla z melisninfi jagodami, katere je posebno rad žvečil. In Šurkovi so mu povedali vso Kukmakovo preteklost. Najstarejša hči Manica je bila tudi že osemnajstletno dekle in vse je tako kazalo, da jo Paplar dobi za ženo.
Ali Šurek je nanagloma obolel. Prehladil se je bil in iztaknil pljučnico. Legel je in v petih dneh mu je že zvonilo.
Zopet je ajdovskemu organistu zasijalo solnce lepših upov. Pozabil je vse udarce Paplarjeve in Šurkove in Liza je hodila le k Šurkovim kupovat. Slikala je vdovi Mani lepe lastnosti svojega gospoda in zatrjevala, kako ji je naklonjen. Tudi Grega je rad stopil v Šurkovo prodajalno ter nameži-kaval lepi vdovi Mani.
Nekega dne stopi Grega doma v kuhinjo, češ, da ima povedati gospodinji nekaj važnega. Napravljen je bil v praznično obleko in obraz si je bil gladko obril. Dolgo časa sta se z Lizo pomenkovala, kako naj zastavi besedo. Res, važen je bil ta korak ajdovskega organista.
“Danes ali nikoli!” reče samozavestno Lizi in gre za vrtom proti Za-grašici.
Mesec maj je bil. Drevje je odganjalo in cvetelo, ptički so žvrgoleli po mejah in po drevesih, travniki so zeleneli, cvetice so poganjale iz tal in za lepo razoranimi njivami je korakal ženin Grega.
“Ali so mama doma?” popraša Grega v prodajalni Manico, smejoč se.
"So, so, v kuhinji so, gospod organist!” odgovori cvetoča deklica.
Grega gre skozi druga vrata v vežo in iz veže v kuhinjo.
“Danes ali nikoli!” je še po tihem ponovil besede in srčno stopil v kuhinjo.
Prišlec se prestraši. Gospodinja Mana se je sukala pri ognjišču, ob oknu na stolu pa je sedel — učitelj Paplar.
“Nekaj bi rad govoril s tabo, Mana!” reče organist.
“Kar govorite, gospod Kukmak! Pred gospodom Paplarjem nimam jaz nobene skrivnosti.”
Grega se še bolj prestraši.
“Imam jih pa jaz, Mana!”
“A, če je tako, se pa jaz umaknem!” pravi učitelj in hoče oditi.
“Ne, ne, gospod Paplar, le ostanite! Gospod organist, govorite!” reče gospodinja in se vstopi pred kuhinjske duri.
Gregi je srce upalo in jecljaje pravi:
“Pa ne bom govoril; zdaj vem, da je resnica, kar ljudje govore,” in hoče oditi. Toda močna Mana prime za kljuko in ne pusti organistu oditi.
"Le govorite, gospod organist! Go spod učitelj vse lahko sliši, ker je moj ženin,” reče Mana počasi in s poudarkom, pikro se nasmehujoč.
Gregi je zastajala sapa, a je molčal.
“Le pusti ga, Mana, ako noče pove dati, čemu je pa začel?” pravi učitelj in gospodinja odpre duri.
Slišal je ženin Grega le še posmeh iz kuhinje. Sicer pa ni ničesar slišal do doma. Ni slišal ptičev peti, ni videl rožic cveteti, ni odgovarjal ljudem, ki so ga srečavali, in brnel mu je po ušesih le posmeh učiteljev in Manin.
“Nikoli več ne, Liza, da veš, nikoli več!” ponavljal je Grega doma proti svoji postrežnici.
“Ne bojte se, gospod!” tolaži ga dobra Liza. “Namenjeno Vam ni, pa je. O, jaz bom že naredila Šurklji, da bo pomnila, kedaj je pometala z mojim gospodom.”
In sivo oko se je zaiskrilo maščevalni ženski, pest je pomahljala proti Za grašici ter kovala hude naklepe.
Še tisto iuro so izvedeli po vasi, da učitelj Paplar ne vzame Manice Šur kove, ampak Šurkljo samo. Mnogo se je ugibalo, mnogo opravljalo, Liza je pa dvigala pest ter klicala kazen božjo na Mano.
Ker je pa le preveč povedala, tožila jo je Šurklja radi žaljenja časti in za Lizo je moral organist plačati 20 kron.
“Aha, organist daje doto svojim pevkam,” norčevali so se hudobni jeziki.
“Saj je dedec res nespameten. Kaj se meša v take reči, ki mu nič mar niso!” so dejali drugi.
“Prav je, da je jezični babi vendar enkrat kdo usta zavezal,” so dejali tretji.
Bridki dnevi so se vrstili za organista. Doma je tičal, se jezil nad Mano, nad Paplarjem, nad ljudmi in nad Lizo, ker- je moral za njen dolgi jezik plačati 20 kron. Ni bil več vesel, ni ga mikalo brenkati na gosli, ni več pel pri klavirju in Liza je tožila, da je njen gospod tako čmeren, da bi ga kar pustila — ko bi se ji ne smilil.
Grega Kukmak pa je hodil zamiš-
ljen okoli, malo govoril, sovražil sVet in je pel le otožne pesmi. Pevki je imel le dve, a še ti dve sta ga pustili, ker. je bil tako pust in zadirljiv. Pel je sam na koru in Liza mu je časih sekundirala s svojim hripavim glasom.
Učitelj Paplar je dobil vdovo Mano, Zdela se mu je boljša partija," če vzame mater namesto hčere. Kajpada s tem ni prišel mir v hišo. Mlada Manica je sklenila celo prijateljstvo z or-ganistovo Lizo. Manica je nagajala, kar je mogla, dokler se naposled ni izselila iz domače hiše. Stanovala je pri organistu in sklenili so, prositi za koncesijo prodajalnice. Gospod župnik je sicer izkušal pomiriti duhove in jih sprijazniti, toda kal sovraštva se je pregloboko zajedla v srca. Naposled pa je vendar deželska gosposka naredila konec, ker je učitelja Paplar-ja prestavila iz službenih ozirov drugam.
To je pomagalo. Šurklja je prepustila prodajalnico svoji hčeri in se preselila s soprogom.na novo službo. Manica je zopet prodajala v Žagrašici in organist Grega je postal povse domač pri Šurkovih.
iV.
Človek je družabno bitje. Išče si družbe, kakršna prija njegovi vzgoji in njegovemu mišljenju. Tak je bil tudi Grega Kukmak, organist v Ajdovem Zrnu.
“Kajne, Manica je materna?” je dejal Grega večkrat svoji postrežnici.
”Je, je, gospod! Vse lastnosti ima od matere. Zapoveduje rada, spletke zna delati, lepa je, poje rada in dobro srde ima kakor jaz,” odgovarja Liza.
'Škoda, da je še tako mlada. Ali brez gospodarja pa vendarle ne bode mogla biti.”
"Kajpada ne! No, dvajset let stara, lepa, prebrisana, ne ravno ubožna — to so prikupljive lastnosti za snubače. Ali, kolikor jo jaz poznam, ne bo gledala samo na lepoto snubačev, ampak tudi na denar. Taka je bila tudi njena mati o prvi možitvi.”
"Škoda, da sem prestar," zopet napeljuje organist in se glasno zasmeja.
Počasi se mu je vračala nekdanja veselost in odkritosrčnost.
“Kaj? Vi še niste stari! Jaz sem stara in še grda po vrhu, vi pa ste mladi kakor kak mladenič, kadar se obri-jete in lepo oblečete. Le malo predebeli ste. No, pa debelost se da odgnati.”
Ali res, Liza?” In Grega se zadovoljno nasmeje. “Ti bi me še kmalu napravila, da bi šel jaz Manico snubit.”
Tedaj pa se je nasmejal Grega tako glasno in ljubko, da se je kar Lizi srce odklenilo.
“Zakaj pa ne, gospod! Vi imate denar in tega ravno Manica potrebuje pri svoji kupčiji.”
"Veš, saj jaz sem ji že precej posodil. Naj se opomore, revica. Rad jo pa res vendarle imam.”
"Nič se ne bojte, gospod! Še zlati časi se Vam povrnejo. Božji malin melje počasi, pa drobno.”
In zopet je Grega Kukmak jemal gosli v roko ter pel:
“Imel sem eno ptičico, pa sem jo izgubil — pustila je mlado — in mlado sem snubil...”
Liza pa je izvršila vse, česar si nje gospod ni več upal. Tako lepo je znala prigovarjati Manici, da se ji je kar srce smejalo.
“Ali, kaj poreko mama?”
“Saj boš kmalu 24 let stara in potem ti nihče več ne more braniti.” “Ah, do tedaj so še štiri leta.” “Bomo naredili že tako, da bo vse prav.”
Organist Grega se je ves pomladil. Mati pač res ni hotela slistiti o tej ženitvi in je poslala dosti drugih snubačev na oglede. Toda Liza je znala vsem izpodkopati tla.
Dolgo je res bilo — čakati štiri leta! Toda naposled so vendarle minula tista dolga štiri leta.
In ko je Manica izpolnila 24 let,-napisala je materi dolgo pismo. Dobila pa je kratek odgovor: “Naredi, kar hočeš, svojeglavka!”
Kukmak se je poročil z Manico. Pravijo, da se razumeta prav dobro. — (Iz “Gorenjske knjižnice”.)
Vina naprodaj
Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c gal., rees-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reesling 40c gal., staro samo belo vino 50c gal., drožnik
ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5— 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite
“Hill Grit Vineyard”
Stefan Jakše, lastnik.
Box 657.	Crockett, Cal«
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
The U. S.” lOc. in “Meenchaum” Sc, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet, liš.
Mirovni .sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Murphy
222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St.
Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica •— geslo.
Geo. Lopartz
Grocerijsta prodajalna
N. W. telefon 808.
402 Ohio Street	JOLIET, ILL.
Proti d’Annunziju.
Znani italijanski pesnik in ob enem veliki šovinist d’Annunzio rad zlaga razne ode na čast italijan. narodu, pri čemer se posebno rad zaletava v Avstrijo in kliče prokletstvo nanjo zaradi Jadranskega morja in Italijanov v Avstriji. VsJed tega je sklenila dunajska centralna biblioteka črtati iz kataloga vsa d’Anmmzijeva dela. Predlog je stavil načelnik profesor Reyer in je bil srejet z vsemi proti enemu glasu.
C. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Kadar imate s sodiščem opraviti nite se na
&
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and 11 th Street, NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najbolji« californijska vina.
VSI DOBRODOŠLI!
Joliet stoii Die Rouse
Professional Cleaners and Dyer# STRAKA & CO.
Office and Works, 642-644 Cas# Oba telefona 488
Slovenci in Hrvati!
v Pittsburgh Pa. POZOR!
Naznanjam rojakom, da sem kupil in prevzel znano
GOSTILNO
na 3329 Penn Ave.	Pittsburg, Pa.
Točim najboljše pivo, domače in importirana vina in žganja.
POSTREŽBA IZBORNA. SIvnemu občinstvu se priporočam v obilen poset. Posebno rojaki, Slovenci in Hrvati, vsi dobrodošli!
Geo. Flainik, lastnik
3329 Penna Ave.	Pittsburg, Pa.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, lil.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in grocerija,
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111« Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se Imenuje
najboljša pijačo
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405.	S. Blaff St.. Joliet.
0404404040404040404040404040404040404040404040404040
i Joliet Citizens Brewing Co- :
i	North Collins St., Joliet, 111.
♦ Jr»nte -bJi-Ki Brana” p>i~v^o <
i Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. ¡
S Filipinov na Kranjsko.
Za Am. Sl. «pisal Jakob Cuznar.
(Dalje.)
Takoj ob prihodu v Hongkong sem opazil, da tudi ženske opravljajo težka moška dela, veslajo težke čolne, s katerimi prevažajo razno blago po pristanišču, nosijo pesek, opeko, cement in slično gradivo v strmi hrib. Kakšen razloček se vidi med temi trpinkami in njih tovarišicami boljšega stanu, katere, v svili opravljene in lepo na-lišpaue, nosijo kuliji v nosilnicah s hriba in v hrib, kjer žive v krasnih domovih, v vsem v izobilju, dočim trpinke v potu svojega obraza zaslužijo komaj za pičli vsakdanji kruh!
Znano je, da na Kitajskem vse žene hlače nosijo, zato kiklje tam ne poznajo. Posebno imenitne med žen-stvom boljših stanov pa so male noge; ovijajo jih že od mladosti tako tesno, da jim popolnoma zabranijo rast. Te vrste krasotice človek takoj lahko spozna, ker zelo težko in pohabljeno hodijo, pa navadno te, ki ostanejo vedno premožne, le nosijo v nosilnicah o-krog. Imenitni so med moškimi in ženskami pri Kitajcih tudi zelo dolgi nohti na prstih rok.
V sept. mesecu obhajajo Kitajci več praznikov. Dne 6. sept. so obhajali dan, kot ga obhajamo kristjani na vseh vernih duš dan; spominjali so se mrtvih. Po vsem mestu pred hišami po ulicah in različnih krajih mesta so zažigali ognje, navadno kup papirja, na katere so metali jedila in koščke obleke, da so se s tem duše mrtvih nasitile in oblekle; premožnejši so metali tudi krajcarje otrokom na ulico, kateri so se tepli in prerivali zanje. Opazoval sem ob večeru starega revnega ribiča, ki je opravljal običajne obrede ob morskem obrežju. Imel je velik jerbas raznobarvnega, drobno razrezanega papirja; zraven je stala košarica, v kateri je imel v malih posodah različna jedila, tudi par koščkov obleke in vrč z vodo. Ko je papir zažgal, je najprvo vrgel na ogenj nekoliko soli, nato kuhanega riža, par suhih rib in več vrst sadja; nato je napolnil tri male posodice z vodo in vsako posebe izlil na ogenj. Od vsake stvari je tudi nekaj vrgel v morje; to je daroval za duše onih, ki so storili smrt v valovih. Srečen in z zadovoljnim srcem je gledal stari ribič plamen, ki je nesel visoko v zrak pepel gorečega papirja. Daruje nekaj v ta namen tudi najrevnejši, četudi si sebi pritrga. Premožnejši darujejo za to velike svote; pravijo, da bi se nasitilo na milijone lačnih, kar potratijo v ta namen. i ,« -; ■»—;:*; P n -
Dne 7. sept. popoldan je priplul iz Yokohame, Japonsko, parnik “Prinz Ludwig” od Severnonemškega Lloyda, ua katerem sem se pripeljal v domovino.
V domovino, mili kraj, kjer sem ležal v zibelki, mili mamki v oko gledal;
_ kise Jeni prve vence spletal, kjer sem vžival zlate dni...
s'«***"':
Parnik ‘‘Prinz Ludwig” imel je dva dneva zamude, radi viharne vožnje; mesto 6. odpluli smo iz Hongkonga dne 8. sept. ob 11. uri dopoldne. Jaz sem si kupil parobrodni list v Manili od zastopnika Severno-nemškega Lloyda. Parniki te družbe so največji, ki vozijo med Evropo in vzhodom, iz Bremena do Yokohame in nasprotno; vozijo po 4 poštni parniki te družbe vsak mesec; in izmed številnih družb ima le Severno-nemški Lloyd za potnike 3 razrede na ladijah, zato je za navadne popotnike in milijonarje najugodneje in najceneje potovati pri tej družbi. Vožnja iz Hongkonga pa do Genove tretji razred stane $120 ali 600 K, Prašal sem tudi pri zastopniku Avstrijskega Lloyda; ker imajo ti parniki samo en razred, stane vožnja pri tej družbi iz Hongkonga v Trst 900 K.
Urno in neovirano jo je ubirala velikanska ladija “Prinz Ludwig” proti jugu, po višnjevem, kot jezero mirnem morju. Nebo je bilo čisto kot zrcalo in prijetna sapica je vela. Kakor neprijetno je na morju, kadar je vihar in slabo vreme, tako je prijetno, kadar je mirno in lepo vreme; zato pa je bila vožnja iz Hongkonga v Singapore tako prijetna, da še nisem imel na morju prijetnejšega življenja kot topot.
Po petdnevni, skozinskozi prijetni vožnji smo pripluli dne 13. sept. popo-ludne ob 4. uri pred mesto Singapore. Vse ladije, ki prihajajo iz Kitajskega, so v kvarantini; razobesiti morajo rumeno zastavo, kadar se bližajo pristanišču, v katerem se nameravajo ustaviti.
Naša ladija se je ustavila izven pristanišča, in kmalu nato je prišel v motornem čolnu zdravnik, da Se je prepričal, če je vse v redu in zdravo, in šele ko je ladijo zapustil, se je snela rumena zastava in smo pluli dalje v pristanišče, kjer smo se vsidrali in kjer smo ostali čez noč do drugega popoldneva. Večinoma vsi potniki smo zapustili ladijo in se podali ogledovat mesto.
Mesto Singapore leži na južnem koncu polotoka Malacca v najjužnejšem delu azijske celine. Singapore je glavno mesto angleške kolonije (Straits Settlements), ki je zelo lepo mesto in presega Hongkong v naravni lepoti. Vse mesto in okolica je obdana s palmami in drugim raznovrstnim tropič-
nim drevjem. Zanimivosti v mestu videti so: Azijatski del mesta, botanični vrt, muzej, kitajski, hinduški in •mohamedanski templji. Razim drugih je v mestu tudi nekaj katoliških cerkev, ker tu je bila nekdaj portugalska kolonija. Prebivavcev šteje mesto 250,000. Največ je tu naseljenih Kitajcev, veliko je tudf Hindov in Indijcev, domačinov polotoka Malacca, Malajcev je v mestu prav malo.
Dne 14. sept. smo pot zopet nadaljevali. Pluli smo proti severozapadu skozi ‘‘Straits of Malacca” in ,smo pripluli pred mesto Panang 15. sept. popoldne ob 5. uri. Panang je angleški otok, ki leži na zapadnem obrežju polotoka Malaka. Mesto šteje 133,000 prebivavcev, ponajveč Kitajcev in Indijcev. Ko smo si nekoliko ogledali mesto, sem v spremstvu dveh drugih potnikov obiskal mohamedanski tempelj. Morali smo sezuti čevlje in limiti noge, predno smo smeli stopiti v svetišče. Znotrajščina je brez posebnih okraskov. Nekaj mohamedancev je ležalo na obrazih, ki so bili zamišljeni v molitvi, duhovnik pa je na glas molil in blagoslavljal ob dišečem kadilu neka jedila, ki so. jih nosili ljudje pred njega. Ko pridemo iz svetišča na ulico in se sprehajamo dalje, pridemo pred veliko kitajsko poslopje. Pred širokim vhodom stoji Kitajec, katerega vpraša eden izmed mojih sopotnikov, kaj je v tem poslopju. Kitajec ni razumel angleščine, pač pa vljudno pokaže z roko, da naj vstopimo, kar smo tudi storili. Skozi precej dolg prehod pridemo v prostorno, lepo okrašeno dvorano, brez kakega o-dra. Prav prijazno so nam ponudili stole, na katere smo se usedli. Z zanimanjem smo gledali igralce, ki so igrali sredi dvorane, gledavci pa so sedeli naokrog. Igralci so se zelo pogosto menjali in prihajali v raznobarvnih, lepih, dragocenih svilenih oblačilih. Plesali, peli, se klanjali in govorili so mnogo, a mi jih nismo razumeli. Vmes je igrala šumna, za ušesa ne kaj prijetna kitajska godba; dva belo oble čena ..Kitajca pa sta pridno donašala riža in čaja, gledavci pa so pridno jedli in pili vmes. ;«* ; i*-	. ■»
V mestu blizu morskega obrežja stoji stara, še dobro ohranjena trdnjava še izza portugalskih časov.
Panang smo zapustili drugi dan 16. sept. ob 4. uri zjutraj. Pluli smo naravnost proti zapadu. Prihodnja postaja bilo je mesto Colombo na otoku
CeyIont * ja* •:
#
Potnikov v tretjem razredu nas tii bilo veliko, okrog 3Ö po številu, ä vendar smo bili različnih narodnosti, ki smo se do tu že do dobra spoznali. Bilo je nekaj Nemcev, dva z družinami, ki so prihajali iz nemških kolonij na vzhodu; štirje Nizozemci so prihajali iz Jave, štirje Angleži iz različnih krajev vzhoda, en Italijan in dve gospodični iz Kitajskega, en Danec, en Francoz; en ruski Jud je prihajal iz Vladivostoka, dva Mälajca Filipinca iz Manile sta se peljala na Špansko obiskat sorodnika; eden rodom Ame-rikanec, učitelj, na povratku v domovino, prihajal je iz Japonskega, kjer je dve leti poučeval angleščino; en Grk je bil na potu iz Avstralije na Grško. Vozil se je v tretjem razredu tudi en nemški profesor naravoslovja, ki je bil poslan z ekspedicijo od vseučilišča iz Monakovega na Celebes otoke, nabirat raznih predmetov za monakovski muzej. Prehodil je že veliko Azije, Japonsko, Tibet i. t. d.; letos bode potoval v Južno Ameriko.
Vožnjo iz Pananga do Colomba smo imeli zelo viharno in neprijetno. Skoraj vseh potnikov se je polastila morska bolezen; jaz še nisem poskusil hujše kot topot. Razmere na ladiji za tretji razred so bile primerno dobre, tečna hrana, predvsem pa snaga in red; spali smo po dva do štiri skupaj v eni kabini.
Po neprijetni vožnji smo pripluli dne 19. sept. ob 6. uri zjutraj pred mesto Colombo, in smo ostali tu do druge ure popoldne. Vsi potniki smo hiteli v mesto, da se nekoliko prehodimo in ogledamo zanimivosti, kolikor je čas dopuščal.
Colombo je glavno mesto otoka Ceylon in šteje 160,000 prebivavcev. Od zanimivosti v Colombu je posebno vredno pogledati muzej z mnogimi zanimivimi starinami; starih, iz kamna izsekanih bogov in boginj in drugih izkopin je zelo veliko; izkopali so v delu*mesta tudi nekaj rimskega denarja in več starin iz portugalskih časov. V mestu se nahaja med številnimi tudi en Kalanija-tcmpelj.
Vsa ta pomorska mesta so angleška last, to potnik na prvi hip lahko spozna, ko stopi na suho, kjer so postavljeni mogočni bronasti spomeniki, kjer oblastno z žezlom v roki sedi kraljica Viktorija ali pa kralj Edi.
Iz Colomba smo pluli zapadno proti prihodnji postaji mestu Adnu. Morje se je pomirilo in imeli smo zopet prijetno vožnjo. Dne 24. sept. smo
pluli mimo pustega skalnatega otoka “Socotra”. Na ladiji smo se zabavali z različnimi igrami, vsak se je spomnil na nekaj; bilo je prijetno in čas je hitro minul.
(Dalje prih.)
ZA SMEH IN KRATEK ČAS.
Nabral Iv. Ad.
Aha!
Detektiv (ki je žepnega tatu in fla-granti zasačil v bližini stoječemu študentu): ‘‘Vam je gotovo tudi uro vkral?”
“O ne, samo verižico!”
Čuden dokaz.
Krčmar (gostu, ki je pečenko pred seboj nezaupljivo promatral): “Zajec je vendar popolnoma svež!”
Gost: “Seveda — slišim ga še celo smrčati.”
Tolažba.
“Zdravljenje z mrzlo vodo mi še ni pokazalo nobenega učinka.”
“O, to ne gre tako hitro. Imel sem brata, ki je še le 3 ali 4 leta po tem umrl.”
Logična posledica.
“Ja, moj dragi prijatelj, meni je prav žal, da Vam ravno zdaj denarja posoditi ne morem, ravnokar sem zastavil svojo zlato uro.”
“Vraga, potem morate še denar imeti!”
Rok — podaljšan.
“No, kdaj se ločiš od svoje žene?” “Plačal sem njene dolgove šivilji in zato še ostane —!”
Vojaško zdravilo.
Milostiva (jezna): “Oh, ta Vaš zaročenec s korporalsko šaržo mi je pojel celo šunko!”
Kuharica: “Ne jezite se, milostiva gospa — revež je, danes se je moral cel dan mučiti z zabitimi rekruti!”
Xantipa.
Sodnik: “Kaj niste vendar zapazila, da je bil tat pod Vašo posteljo?” Gospa: “Seveda sem nekoga zapazila, gospod sodnik, pa sem mislila, da je to še vedno moj mož, s katerim sva ge opoldne skregala.”
Zamišljen.
Guvernanta (profesorju, zamišljenemu v neko delo): “Oh, g. profesor, Vaš otrok neprenehoma — cvili!” Profesor: “Namažite ga!”
Čudna šala.
Inspektor kaznilnic: “Kaznjencem se pa tukaj prav dobro godi!” Kaznjenec: “O, že še gre! Morda izvolite prisesti k nam, da nam čas hitreje mine.”
Satisfaction.
Brivec (učencu, ki je gostu porezal ves obraz): “Ti lump ti, za kazen boš gospoda takoj še.enkrat obril!”
Pri pojedini.
Prvi gost: “Gospa je silno nesrečna, da je pri mizi 13 gostov!”
Drugi gost: “Kaj je babjeverna?” Tretji gost: “O ne, med nami bodi rečeno: jedi ima samo za 12 gostov.”
Nesamostojen.
Gospod X.: "Gospod profesor, zakaj pa greste z odprtim dežnikom, ko je vendar najlepše vreme?”
Profesor: "Tako? Žena pa mi je zjutraj rekla, da gre dež.”
Moderno.
Nov sluga: "Imate tudi automobil?” Kuharica: “Da, pa samo za nas, ge-spoda — leti!”
Dobro mu je vrnil.
Kmet pride v mesto in ko vidi, da lete ljudje skupaj, vpraša mimoidočega gospoda, kaj se je zgodilo.
Gospod: “Tam je zvalila krava jajce.”
Kmet: “Aha — in iz njega zleze enkrat tak osel kot ste Vi!”
Očetov ponos.
“Za božjo voljo, sosed, Vaš lOletni sinek pa že celo čašo piva spije?” “Kaj ne da je napredoval, odkar ga niste videli?”
Kdor išče dela, za enkratno objavo 10c
FARME!
V slovenski naselbini, prijaznem odnebju imamo naprodaj krasne urejene farme od 40 do 100 akrov s ceno od $10 do $25 na aker. Pišite za pojasnilo na
Kieffer Land Co., Walter, Tex.
Naprodaj farma.
160 akrov čiste Zemlje s poslopji. Hiša z 11 sobami, hlevi, par konj, 10 glav govedi in vsakovrstno kmet. orodje, 100 kokoši in 3 prešiči. Vse prodam za $3,500; lahko se tudi farma na pol razdeli. Več pove:
JOS. STARIHA,	8t
R. F. D. No. 1.	Holton, Mich.
“Kaiser Franz Josef I.”
je novi exp. parnik na 2 vijaka Austro-Americana črte, ki je prvič zapustil Trst dne 8. majnika za dvotedensko pot po sredozemskem morju. Vse kabine so bile napolnjene s potniki. Vrne 22. majnika, ter bo pljul prvič proti New Yorku dne 25. t. m. a iz New Yorka pa 15. rožnika.
PRODAM ŽELEZNO POSTELJ, mizo, peč na plin, 5 stolov, otroški voziček in nekaj drugega pohištva— poceni. Vprašaj na 818 E. Clay St., 1 blok od Collins St., Joliet.
Godba za plese in vse druge zabav»,
zmožna igrati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chk. Josip Stukel, 209 Indiana st., Joliet, III.
G0DBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stanov, tel. Chicago KH®, urada tel. Chicago 564. Boyne’« Band and Orchestra, soba 2, D’Arty Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos A. Boyne.
RABIMO MALE VSOTE DENAR-ja na posodo po zmernih cenah. Povprašajte: Sisters of Charity, St. Mary’s Hospital, Pueblo, Colo.
NAPRODAJ LEPO UREJENA LH-karna, ki ima dober promet. Lepe prilika za Slovenca. Več pove uprav
“A. S.”	afn.
HIŠI NAPRODAJ NA 321—323 N. Bluff St., vsaka ima 6 sob in se dobi od obeh $24 najemnine mesečno. Cena $1150 za vsako z loto. Lahki obroki. Več se pove na 213 Cass St., Joliet, 111.	4
HIŠI NAPRODAJ NA 2. CESTI V La Salle z eno loto, prostor za 3 družine v prijazni okolici. Poceni za gotovino. Več pove Jas. Feeney, 627 Hennepin St., La Salle,	111.	5t
AKO KATERI ROJAKOV VE KJE je Janko Vouk, doma iz Jesenice, Gorenjsko; 10. aprila odpeljal se je z parnikom v Ameriko in še ni ni-kakega poročila od njega. Prosim naj se naznani njegovemu stricu: John Poglajen, St. Joseph, Minn., R, R, No. 1, Box 29:
POZOR, SLOVENCI!
Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini vrhniškega okraja je: OBČINSKA HRANILNICA NA VRHNIKI. Posluje še le drugo leto in se ji je zaupalo že nad poldrugi milijon kron hranilnih vlog. V to hranilnico nalagajo tudi sodnije denar mladoletnih otrok in varovancev ter č. g, župniki cerkveni denar.
Vloženi denar obrestuje po °dst. brez vsakega odbitka. Za varnost
denarja porokuje cela občina vrhniška z vsem svojim premoženjem in vsa davno močjo. Hranilnica je pod strogim nadzorstvom vlade. Vsaka izguba je v ti hranilnici, tudi v slučaju vojske, popolnoma izključena.
Denar pošiljajte po pošti ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na občinsko hranilnico na Vrhniki in ne v kako drugo manj varno hranilnico. Nam pa takoj pišite po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov nam pišiti razločno in natančno.
Občinska hranilnica sprejema tudi hranilne knjižice drugih hranilnic in posojilnic kot gotov denar, brez da bi se obrestovanje kaj prekinilo.
KNJIGARNA AMERIKANSKEGA SLOVENCA
je izdala svoj nov imenik knjig svoje zaloge, ki ga vsakomur pošljemo zastonj, če priloži pismu 2c znamko za pošiljatev. Kdor želi, da se mu pošlje ta imenik knjig naj piše ponj na:	-
Amerikanski Slovenec, Joliet, I1L
Kdor koga išče, za enkratno objavo ...........................25c
Kdor išče delavcev, za enkratno
objavo .........................50c
Naznanila, zahvala, i. t. d., za enkratno objavo ................$1.00
Druge vrste oglasi po dogovoru.
F
Rezervni sklad nad
pol miljona kron.
KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom.
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih brez odbitka rentnega davka.
Naš zaupnik v Zjed.
državah je
4 in
Frank Sakser,
1
3
%
6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York.
Stanje hranilnih vlog
dvajset miljonov kron.
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo zaulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah.
First National Bank
Cor. Chicago and Tan Bnren Sts.
Naj starejša banka v Jolietu.
Glavnica in preostanek $400,000.00.