Ntjrttji dncmik driavah n - $6-00 2 . $3.00 * • $7.00 »tcmstvo celo leto $7.0C GLAS NARODA List slovenskih delavcev v AmerikL r i i The largest Slovenian Daily in the United Slate«. lasoed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TtUIDN: CBKLSEA »7» NO. 71. — ŠTLV. 77. Est«rf4 as Sccend Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. T.. under Art of Congress of March 3, 1879 TELKFON: CHELSEA 3871 NEW YORK. WEDNESDAY, APRIL 2, 1930. — SREDA. ». APRILA 1930 VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIIL ODMEVI LONDONSKE KONFERENCE V GLAVNEM MESTU AMERIKA SE BO MORALA ZADOVOLJITI NAJBRŽ LE S POGODBO TREH VELESIL Voditelji v tenatu in poslanski zbornici bi ne nasprotovali mornariški pogodbi. — Samo dva senatorja »e strinjata s konzuitativno pogodbo. — Štiri leta bi ne zgradili nobene bojne ladje ter prištedili tisoč milijonov dolarjev. WASHINGTON, D. C. I. aprila — Tukajšnji v!,idm krogi so mnenja, da morajo Združene države zadovoljiti s pogojno pogodbo z Anglijo in Japonsko, ali pa popolnoma opustiti svoj program •2 lede mornarts kih omejitev. Senator Borah, ki načeluje senatnemu odboru /a inozemske zadeve, ie objavil rezultate pregleda j'Jede mnenja posameznih senatorjev. Večina senatorjev bi odobrila pogodbo med pc-t»ini silami. Konzultativni pogodbi sta pa naklonjena le dva senatorja, nainreč Walsh iz Montane in Moses iz New Hampshire. Senatorja Moses in I*ess sta se pridružila skupini natorjev, ki so javno izrazili svoj dvom, da bi bilo mogoče uveljaviti dogovor med petimi velesilami. V poslanski zbornici pa je kongresnik Britten, rlan mornariškega komiteja, objavil opozicijo proti dogovoru med petimi velesilami ter zahteval pogodbo le med Ameriko, Japonsko in Anglijo. Pogodba med tremi velesilami bi lahko uravnala v.sa sporna vprašanja. Ce bi bila uveljavljena, bi tekom šestih let ne bila zgrajena nobena nova bojna ladja, in na ta način bi se prihranilo ti-soč milijonov dolarjev. Britten pa dvomi o dobri volji Anglije ter zahteva podroben program mornariških omejitev, katerega bi predlagal Angliji. Na ta način bi se dognalo, če hoče Anglija zares z vaemi na enak način ravnati, ali če hoče naprtiti } ranciji vso krivdo. TARIFNA POLITIKA Uradnik francoako-ame-riike trgovske zbornice je rekel, da je naša postava samovoljna in da bo imela za posledico represalije. J Ifrtiru). pomutni Ujnik fran-r<*sfco-ameriške trgovske zbornic* je refcri glede ameriškega tarifa, da )e na*a tarifna politika samovoljno .a da ne morejo evropski izdelovalci Ntonti ničesar d"' -ega kot zapreti svoje prodaj aine. Errupftlu izdelovalci se morajt združiti ter ustaviti lakosr'an j Invazijo. ki ogroža njdi obstoj. lUaluacija tega načrta. Je fa ta lo oddaljena, vendar pa Je kiju': trinu neizogibna Evropski narod, se morajo adrutUi ter se uspešno borlU proti ameriškim izdelkom na glavnih trgih svet* Le čas bo po kazal, če je ta, domneva resnični -li ne PET INDIJCEV USTRELJENIH Domači vozniki izvajajo pasivni odpor proti novi odredbi. — Demonstranti so nosili črne zastave in izzivalne napise. KALKUTA. Indija. 1 " aprila -V spopadUi s policijo je bilo dane* uamrčcaih pet Indijccv. ki so se uprli rami vladni odredbi, ki določa. da ne smejo v opoldanskih u rah vusiiiki z valov sito vprego na ulico. Navzlic prepovedi se je zbrala na Howrath mostu velika množin j voznikov. Ker se na par pozivov niso hoteli raziti. so oddali policisti nanje salvo, in pet Indijcev je obležalo mrtvih na Ueh. Več kot dvajset jih je bilo ranjenih. Ranjeni so bih tudi trije policisti katere so Indijci obmetavali s kamenjem. DR. BUTLER 0 TEMELJIH CIVILIZACIJE Dr.Nicholas Murray Butler je rekel v svojem govoru, da so temelji civilizacije družina, lastnina, država, cerkev in vseučilisče. RIM. Italija. 1. aprila. -- Dr. Nicholas Murray Butler, predsednik Columbia vseučilišča, je rekel v svojem covoru na rimskem vseuči-1 šču, da je pet osnovnih znakov civilizacije, med katerimi je vseuei-liše peto; dnini so: družina, lastnina, država in cerkev. — Če odvijete le eno teh. je r^kel, bo. te okr žili ves sireni tendenc in uspehov, katere imenujemo civilizacij«. Svetovna velika vseučilišča so neobhodno potrebna za dobrobit in popolnost življenja. Dr. Butlftr je rekel, da se je moderne v eučihšče pričelri v Salernu 1 t^r B< 1 ~ni. odkoder se je razširilo v Pariz in v Oxford. — V Zlruaenih dražvah rabijo v splošnem besedo "vseučilišče", — ie rekel. — a noben ameriški zavo-J. ki v resnici 7.a.služi ime, nc obstaja dali kot petdejet let. MESO Ni PRILJUBLJENO V WASHINGTON!! WASHINGTON, D C.. 1. aprila. "Vegerterijanski' obed je postal zelo priljubljen med mnogimi člani poslanske zbornice Ln senata. Številni člani kongresa, ki iščejo zdravja, naroče redno lunč brez mesa, ki uga ja prav posebni onim. ki delajo z glavo v teh nevarnih pomladnih dneh. Tozadevni recept je sestavil dr. Caivcr, zbornični zdravnik. Popoldne so se pojavili slični prizori na Harrison cesti RazpoLoče-nje med prebivalstvom je jako na- Amertkanci m preveč zanašajo na raxprtijo med evropskimi narodi Ur a» okušajo I okoristiti tnjo Amerika >e vedno igrala ulocro pre- ki zahteva vedno svoj kos mestu velike demonstracije. Delt« trpljenje, ki vLa- monstranti so nosil- črne zastave I ia > ln izzivalne napise. SMRTNA NESREČA JUHOVNIKA SYRACUSE, N. Y . 1. aprila. — Rev. James Kiely, preje iz Syracuse, je umrl danes v mestni bolnici v Bingham tonu na posledicah po-škedi. katere je dobil zadnjo i-reao ponoči, ko se je vozil semkaj iz Binghamtona. Predno je bil posvečen v duhovnika, se je dosti ukvarjal z atletiko. Pokopali ga bodo tukaj v četrtek. ZRAČNA ZVEZA PREDRZEN AMERIŠKI PREISKAVA MED N. Y.C. ROPARSKI j ADMIRALI i GLEDE NEMIROV INBERMUD0! NAPAD SE VRAČAJO V PALESTINI Yancey se je z dvema tovarišema podal na nevarno zračno potovanje. — Uvesti namerava redno zvezo med New Yorkom ter Ber-mudo. Kap:Lan Lewis Yancey m dva nj**gnrva tovariša sta odletela proti Bormudi Njih namen je spraviti ta otok v razdaljo osmih ur iz New Yorka Tekom včerajšnjega dneva so t-r je lrtalc!. vremenski izvidnici in drugi čekirali inštrumente ter zbirali nvctereoLogičnc podatke. Dr. Kimball, znani vremenski izve-ricncc, je rekel, da bo vreme ugodno po vsej po!i med New Yorkom ter Bermudo. Polet smatraj j za enepa naj'joij težavnih činov zračne navigacije. Čeprav je p-rsebni svet brrmudske-ga otoka razpisal nagrado $25,000 za prvega avijatika, ki bi srečko prišel na otok, se ni še noben avi- | jatik upa I potiezati se za to nagra- j do Aeronavtični izvedenci pravi- j jo. da ta čin preveč drzen in na- j grado so raditega preklicali. Aeroplan ima Wright whirlwind motor 300 konjskih sil te nosi s seboj 285 salon kuriva in olja, kar zadostuje za drset ur križarenja i prt 105 miljah na uro.. Polet je bil pripravljen povsem tajno. Ker rastejo zračne črte med namdi m deželami kot gobe po dežju, je rekel kapitan Yancey, da bi bilo skrajno prednostno, če bi mo- I gel newyorski trgovec preživeta konec tedna na Bermudi brez izgube ča.sa. Nekateri piloti so se norčevali iz njega, a on je vztrajal pri svojem mnenju. Poznejša poročila pravijo, da so se morah spustiti na morje 60 milj i od Bcrmude. KAZNJENCI SO SE VRNILI NA DELO JEFFERSON dTY, Mo.. 1. apr. Včeraj zjutraj s> se vrnili na delo kaznencl v Missouri jctnišnicl, prvikrat, odkar so izbrutrnile stavke zadnji teden. Možje so zajtrko-vali ob pobsedmih ter nato rrurno odšli na svoja me \ v tvornicah. Nekatere tvornice pa so ostale zaprte. ker je pri roki prevelik izdelek izgotovljenega blaga. peto Proti večeru so se vršile po CUBANSKI SLADKOR _ZA SOVJETE HAVANA, Cuba, 1. aprila. — Pr-pa pošilja te v cubanskega sladkorja, prodanega v sovjetsko Rusijo, je bila izvršena s posredovanjem Single Sales acenture. Pošli jatev obstaja iz 28,000 vred ter jih bodo poslali v Odeso z angleškim parnikom ' Ashahy". Ničesar se ni objavilo, triMna je cena sldkorja. WAGNERJEVA VDOVA UMRLA V starosti triindevetdesetih let je umrla v Nemčiji h č i slavnega virtuoza Liszta. — Bila je dvakrat poročena. BEYREUTH. Nemčija, 1. aprila j Tukaj je umrla v starosti triindevetdesetih let Cosima Wagne-. energična hči slavnega pianista Franca Liszta in žena dveh slavnih skladateljrv. Hansa von Buc-lowa in Fticharda Wagner j a. Zapustila je pet otrok, med ka terimi je eden. ki nc ve, če je bil njegov oče Buclow ali Wagner. Pokojnica je bila rojena aa Božič leta 1837 ob obali jezera Conio v Italiji. Njena mati je bila Pan-zanka, ki se je bavila c pisateljevanjem. V starosti dvajsetih let se je porodila s von Buelowom. ki je bil takrat dijak in velik občudovalec Wagnerja. Tudi ona Je bila vsa navdušena za Wa*?nerjeve skladbe. Par let zatem je zapustila Bue-lowa in se poročila z Wagnerjem. Zadnja leta je preživela v Wagner-jevem domu v tukajšnjem kraju. Banditi s o pod krinko zveznih uradnikov na padli ter izropali privatno hišo v Chicago.-Odnesli so z a $50,000 dragocenosti. CHICAGO. III . 31 marra Tn-jf banditi, ki so se izdajali kot u-radniki za ljudsko štetje, so prišli v hišo Mrs. Lottie Brenner von Biif-1 w Porezali so Mrs. Buclow. njenega odt.ujeneg% moža. grofa von Buelowa. štiri nadaljne člane dru-/ane ter ušli z dragocenostmi, ki so vredne v^č kol- $50,000. Mrs. Buclow. ki vložila pred par dnevi t<>žbo za ločitev od svojo-ca mož-*, pr^jšnjrga r.i^mškega avijatika. je vdova bivšega alderma-na. Nattian Brenner j a Mrs. von Buclow je sedela v svoji sobi v drugam na d,', trop ju s svojo.' sestro, Mrs. Christian Gross, ko so trije mosJd pozvonili. Mož Mre. Gross se je odzval zvonenju, in možje so so predali, da so uradniki za ljudsko štetje. Mr;;. Buclow je nato rekla svo-lemu svaku, naj privecie može navzgor. Mr. Gross jih je povedel jx» stopnicah, a ko so priill do druge g i nadstropja, se je obrnil ter zapazil, da so potegnili revolverje ter se maskirah z robci. Dva sta ga pahnila v so'x), kjer sta sedeli obe žensk1. dočim je tretji odSel v prvo nadstropje ter povezal črno služkinjo ter WUltama Grafa, šoferja Mrs. von Buelow. Deklico in šoferja je nato pahn:l v spalnico in v:>eh pet so nato povezali. V istem trenutku je stopil grof von Buelow v hlSo. Eden banditov ga je počakal v prvem nadstropju, nakar ga je odvedel v drugo nadstropje ter ga tudi zvezal. Nato so pričeli bariditi pleniti po hiSi. Slednjič }io se enkrat posvarili jetnike, naj bodo mi ml, nakar so odšli skozi glavna vrata. Dragoceno-ti, ki so padle v roke banditov, so bile zavarovane. Trije ameriški admirali, Moffett, Pringle in Yar-nell so dobili povelje, naj se vrnejo domov. Njih delo je dovršeno. LONDON, Anglija, 1. apnli Dan^s so šj^ekuhrali p,Jede akcija mornariškega tajnika Adam.s;i, ki ukazal trem ameriškim adtnjra-Lcm vrniti se domov Vsi trij^ .» bili člani mornariškega posvetovalnega štaba ameriške delegacijo N'f kateri razlagajo to z izjavo, da se bLiža k^aiferenra svojemu zaključnemu vtadiju. ker nima.! ► ameriški ■zvedenci ničesar več opraviti v Londonu. Admirali so df>bili povelje, naj odplujejo dne 11 aprila s pamiknm • Georce Wastitngton". rxsrah so nekateri mornariški sveU>val'i. Iz vsega tega je razvidno, da ;>o iee konferenca v glavnih stvareh p> polnoma izjalovila, kajti drugače bi se nc zdelo mornariškemu tajniku potrebno poklicati nazaj glavnih ameriških svetovalcev glede mornariških zadev. PROTEST PROTI BREZBOZNIKOM DUNAJ, Avstrija, 1. aprila Zastopniki katolicizma, ortodoksi-je. protestantovstva in židovstv.; so se zbrali tukaj na veliivpm zbo r-vanju, da protestirajo proti preganjanju vere v sovjetski Rusiji Mašo v cerkvi sv Karola |e bral grški unijatski duhovnik s slovanskim obredom in prisostvovat je pa peški nuncij, nadškof Sibihja ter zastopniki poslaništev KiUiiske, Japonske in Argentine. Dan pa ni potekel brez komunističnih prot:-do-monstracij Neki demonstrant je splezal na stolp župne ^^rkve v Snn mer in g ter obesil sovjetsko /isti vo. Moža ?;o aretirali. 0-,ejji članov požarne brambe je bilo tr^bi. da so odr;tranili zastavo. OTAVALOS PLEME PRETI MESTU GUAYAQUIL, 1 aprila. Ota-valos Indijanci so bojevitega razpo-i loženja, ker so vrgli v ječo par njih I voditeljev. Množica, brdječa dese1, tisoč mož, je pretila mestu Agaton. I Čeprav imajo ti Indijanci le malo I Ktrclnega orožja, so vendar izurje-: ni strelci, in če ne bo vlada hitro t nastopila v položaju, se lahko razvije skrajno resen položaj. Ponavadi se ti Indijajici pečajo s poljedelstvom. pa tudi s tekstilno industrijo ter so skrajno neodvisni. Tako 2idje kot Arabci se bali, da jim bo odvzeta zemlja, polegtega pa tudi niso zaupali svojim vod'teljem. LONDON, Anglia, 1 aprila Posebna komisija je preiskoval i v^n»ke nemirov, ki r;o se zavrtih v Palestini meseca avgusta lanske^ i leta. ter pn.;ia do sklep i. <±.t i«* r:av*c-ga komjiromlsa Poročilo pravi, da .v> neupravičeni vsi očitki glede neiL za italijanskega minis trškega pretUednika M ussy linija in za njegovo via do, Časopisje objavlja članke, v kale rili tin \a*š pretegii hvali du«!e-ja in njegovo komando. Javna deiu so Se izboljšala, eeste so bolj snažne in vlaki prihajajo in odhaja io natančno ob določenem času.! Druga plat plemenitega eksperimenta, ki ga ugauja j fa&izem v Italiji, je pa prikazana v dveh elaiikih, ki staj iišl^ v North American Review. Članka nosita naslov: ** Mussolini je vi jetniki" ter ju je napisal fcSignor Kraneexo Faust o Nitti, nečak bivšega italijanskega ministrskega [imlsednika. Iz Nit ti je vi h izvajanj je razvidno, da bi se Aineri-kanec, ki je prežet z idejami o osebni svobodi in samovladi, mrka j dobro m ]K»eutil v Italiji, magari da bi se do sekunde natančno pripeljal z vlakom na blažena ameriška tis. Marsikak vlak je poln jHtlitičaili jetnikov, katere jr4-Ijejo v ječo ali izgnanstvo, na da bi jim prej nudili priliko, da bi se zagovarjali pred sodiščem. 26. novembra lJritJ je Mussolini 'Uveljavil takozvano "Izredno postavo za zaščito naroda". Določbe powtave izvršuje upravni tribunal, ki zamere nalagati vsakovrstne kazni, med njimi tudi smrtno. Samo v Rimu je bilo od 30. novembra do 10. decembra 1926 obsojenih zaradi dozdevnih političnih prestopkov nad rntisoč oseb. Nittija so aretirali 2. decembra 1926, ga odvedli na policijsko stražnico in mu povedali, da ga bodo zaprli. Na vprašanje, kaj da je zakrivil, so mu odvrnili: — Ni treba, da bi imeli ua vesti kak zločin. In ni treba dR bi izdal proti vam kak sodnik zaporno povelje. Zaprli vas bomo na administrativno <«dredbo. S tem besedami porušene vse ameriške svobotMaine in druge pridobitve prostosti, zn katerp so Angleži m Amen kanci prelivali svojo kri. Vrnili smo se v čase absolutnih monarhov. Na stotine uglednih mož — med njimi tudi dosti članov parlamenta — so poslali v ječe in v kazenske kolonije. V ječo .so vrgli eeio uglednega profesorja Filipperija, Mua Mazziuijevega prijatelja in sodelavca ter enega največjih italijanskih demokratov in reformatorjev sedsuje-;„;a časa. Zaprli *o ga med navadne zločince. Ko se je neki |>oslaiiee v ječi skliceval na parlamentarno lmmuQiost, so mu odgovorili: — Ni več daleč čas, ko ne bo mogel biti noben človek . jrodanee, če ne ho fašist. Toliko torej o ]»eiu«*ip)h predstavniške vlade. Nitti je kiask'M opisa! vse stral^de svojegii dve leti trajajočega izgnanstva. Iignanei oziroma jetniki morajo uživati pokvarjeno hrano, stanovati v zaduhlth barak* L, nositi ielezje na roku h in nogah ter se družiti z degeneriranimi zločinei. T pa jc naslovil na sodnike prošnjo, naj ga obsodijo kar na smrt. ker je življenja sit do grla. Žena mu je življenje uničila in rad bi jo čim prej srečal na enem :,vetu. da bi ž njo obračunal. Njegcvo prošnjo s.; dali na zapisnik. med tem pa sta njegov zagovornik in tudi državni pravdnik v!7_'ila priziv proti novi ob-odbi. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ŠTRLET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik i od 8.30 dop. do 6. po poldne. i Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak | pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brez izjeme, i te stare in stanovitne domače banke. | Peter Zgaga | NAJVEČJA SLOVEN SKA BANKA V AMERIKI Južnočeški tisk poroča, da so v svetovno znanih trebonjskih ribnikih napravili zanimiv po-kus. da bi tu zaredili želve. Doklej so menili, da je tem ž>valmi potrebno izk'jue.-no južno podnebje, t *da trebonj-ski poskusi so dovedli med drugim do nepričakovanega urpeha da so jaica. ki so jih zleqlr samiep v p^sek in li-tje. izvrstno prebila celo lansko hudr» zimo m izdala . naslednj.! pomladi prav krepak in živ zarod. Taksni uspehi so dovedli do sklepa, da br>do osnovali i#o južnem Če.ckem posebno gojišča za želve in to v velikem obsegu POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošta naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki 1 — Naročajte ga! Velikonočni prazniki G se'bližajo. .. f) OTOVO se boste tudi to leto spomnili svojih dragih v stari domovini, z malim ali večjim denarnim darilom za velikonočne praznike. Pripravljeni smo popolnoma za točno izvršitev vseh naroči!, vendar prosimo, ne odlašati in nam naročila poslati čimprej mogoče. Večkrat se odpo. more nujni potrebi, in veselje obdarovancev se podvoji, ako dospe denar pravočasno. Sakser State Bank 82 Cqrtlandt Street BflW YORK, N. Y. -............* - t v A «? Pred 10 leti. dne 3. aprila i92n. je v Clevelandu. Ohio odprla svo^ bančne prostore prva slovensk i banka. *s skromnim kapitalom $125.000.00. Voditelji banke, sam izkušeni, dobri gospodarji, so se z vso vnemo lotili dela, da dvignejo ta slovenski denarni zavod. Nortn American banko, na trdno podlago in ji tako zasiRurajo bodočnost Narod jc imel trdno zaupanje v te može. zato je pričel nalagati svoje prihranke v slovensko banko in narod je s svojo ncomajano zaupnostjo pripomogel, da je ta banka vidno in rapidno tako rasla, da je v kratkih desetih letih dosegla blizu šest milijonov dolarjev premoženja. In ta denar je skoro izključno samo sJovenskl in hrvatski. Obratno pa je banka to zaupanic povrnila s tem. da je posojevaia rojakom denar na male obresti in jim tako pripomogla, da so mogli prit>i do svojega lastnega ognjišča, do svoje strehe. Tako je banka obvarovala marsikaterega rojaka. , da ga niso tujci izkoriščali z visokimi obrestmi, z raznimi bonusi itd. In v vseh desetih letih bančnega poslovanja se ni primerilo, da bi , banka prodala kakemu rojaku-dr-lavcu hišo radi neplačitve obresti. Lansko leto jc North American banka storila jako važen korak s tem, da je postala "trust banka" in se imenuje sedaj The North American Trust Co. To je bilo važno vsled tega. ker ima sedaj ta banka pravico, da lahko upravlja premo- i ženje mladoletnih dedičev, da jim je varuh, da sme up— a ti premoženje vsakega, kn imenuje banko v svoji oporoki za administratorja tega premoženja. Ko je postala banka "trust, banka", jc dobila tudi pravico, da sme kupovati in prodajati razne bonde posameznikom, društvom, jednotam ali zvezam. Mnogo je tudi rojakov izven Clc-vclanda. ki vlagajo svoj denar v to slovensko banko, ki plačuje p<* na hranilne vloge, kot druge ameriške banke v Oh»o. Kdor hore v}n-a»ti. ozn-ntna poslati svoje prihranka na North American banko, naj pošlje Money Order ali bančni draft, pa bo dobil v par dneh hranilno knjižico s potrdilom o prejetem denarju. Banka ima dobre finančne zveze s staro domovino in pošlje denar, kakor kdo želi: v dolarjih, dinarjih, lirah ali markah. Rojaki, obrnile sc v vsakem slučaju na to slovensko banko. Pišite v slovenskem ali hrvatskem jeziku. Uslužbenci so vsi Slovenci. Naslov banke je: The North Amo-rican Trust Co.. 6131 St. C^air Avj . Cleveland. Ohio. PRAVOČASNA SMRT V navzo. nosti odstavljenega ma re-kega sultana Mulej-Hafnia in poslanikov musliman kill dežel Pei-zijr. Egipta. Tun:s;i, Sud;ni^ Ind.je. AfganLtana. o \ Parizu j;. kopali jierzijskega šaha. "kralja kraljev" Ahmcda Mirzo. Muslimani imajo vedno iste. jai:o preproste obrednosti, ki so enake za vse pokojnike. Duhovnik v inošeii niti ni imencval šaha z imenom, tem vetje amo rekel: "Molimo za umrie-gar Bil jc moškega s;>,l t ' Ta podčrtana preprostost jc bila v velikem nasprotju s pravljičnim bogastvom rajnega šaha. Sam« briljanti. k' Mi jc odnesel v pregnanstvo, .so vredni na milijone. Če bi jih !al prodal, b: bil rogatejši od F rda in Rockefeller j a .jašk.i aeroplana. V enem sta biLi pilot Jaroslav CViba'ka in podporo -nik Josef Bečka, v drugem pa pilot Vojteh Kriha in aspirant J. Matej ka. Prvo letalu jc padlo na drugo in ga razklalo če/ pol. Pilot Č;i-balka je hotel v zadnjem hipu skočiti s padalom iz aeroplana, toda padalo se ni odprlo in nesrečni pilot je treščil na tla in obl^žaJ z zdrobljenimi udi mrtev. V padajočem letalu je ostal sedeči podporočnik Bečka. Ko j? padci z razbitim letalom na tla. je ostal od njega .samo kup kosti in mesa. Drugo letalo. na katero jc padlo prvo z v » silo, je letelo v spiralah še k.»kih 350 metrov in se je v zraku prevrnilo. Aspirant Matejka jc padci i/ letala ki obležal na tleli z razbito lobanjo. Letalo jc treščilo na tla in se zarilo v zemljo. Pilot K rili a obležal v razbitem letalu ves razmesarjen. Na kraj katastrofe je takoj prispela preiskovalna komisija, da ugotovi, kako je moglo eno letalo v zraku pasti na drugo. i'*:.!', itn ffi> mamm mansBMte Naročite SL0VENSK0-AMERIKANSKK KOLEDAR za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. .POfiLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA 50c / KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18 Street New York, N. Y. V Nemčiji so začeli ladelovati poseben tobak. Tobak brez nikotin.«. Iz tobačnih h^tov .spravijo kcnuL-nim pitoni vse olje ni to olje jo u-purabno z;i s. lato Iz listov napravilo cigaie. ki so bilje izvrstne, in sc lc v tem razlikujejo od drugih, da ne vtebuje o nu.enega nikotina. Ta novica jc th> pcl«^ te dni v Združene drž..vc. Saj pra\im, moderna <:iiant' '. Toda ik> mojen. skromnem mnenju i z 'akega tobaka ne Izplača delati r.gar. Ne vem, kakšna h> '.lila .solata iz njega Vsekakor boii-.ia kot pa tig^ira. in polegtcg i tudi žc olje na razpolago. Včeraj jc bil prvi april Bilo povsem nnmo in dostojno. Nikie." ni bdo neumesUiih in neumnih .d Tako naprimer ni bilo iz Wash-ingtona nobenega ix)roč-la. o nazadovanju brozpo^eliuiAU. o dobrih delavskih razmerah in splobnl pio->peritcti * Nekateri iinv ki 90 trdim, da je zroc.a Prcdno se zavedejo, predno c užive v položaj, t ra j a dolgo, dolgo časa. ali sc pa sploh nikdar nc :avedo Nobenih okoliščin ne posnajo. nobenih namigavanj Takim jc treba s karclo pj ylavi k'_'. pravijo v lep. ribnU'd dolini. Ženske s<» seveda bolj ix>djcttie Mlada, src kana gospodična m,- ic čez ušesa zaljubila v takega trdi na. Bii je veLk. močan in lep. toda sveta Katarina je o.ividno pohabila nanj. ko je delila svoje dragocene darove. Žo več kot tri mesece tta se po-znala, bila sta na plesih in veselicah, ona jc brenčala, 011 sc pa m ganil. Zato je sklenila, da .se .sama dokoplje do njegovega .srca. Ko sta nekega večera .sedela na samotni klupici. k j jc na nebu .skrivnostno svetilo fantovsko soln-ce in ko so pomladne sapice mamljiv« pihljale se jc narahlo naslonila nanj in rekla: Aaah! — Kaj vam je go-podična? jo je numo vprašal Aaah — je ponovila in kol v motnih sanjah nadaljevala: Aaah. ali poznate ob'utek, ki veku stiska in razganja prsi. v ro jenem Ali vam je znan ta občutek ' Srce začne mogočno utripati Človeku zastaja sapa. Najrajši bi kam naslonil in se česa oprijel Navdaja ga čudna omotica Brani se m brani, naenkrat j>a ;e ne more več zadrževati. In iz njegove najglohjc notranjosti bruhne nu dan ... Tako ic Uca premetena opi -ovala ob<-titck ljubezni, tako ga je priklepala nase. Ali ,-ate že imeli kdai tak < j-čutek? ga je vprašala. On pa ie zazdcliai 111 odvrnil O seveda, že večkrat. Kadarkoli sem sc po moriu vozil Sem sicer zdrav in močan, toda ntor.iki bolezni sem jtrafno podvržen. Neki angleški učenjak pravi, da se ne da z nasiljem ničesar doseči — Če zlepa ne gre. tudi zgrda ne more iti — jc njegovo mnenje. Možak se moti, že vsaj v gotovih, ozirih. Če bi prvotni ameriški naseljcnci držali roke križem, bi bili Amcri-kanci najbrž se danes podaniki Anglije. Ker so se pa poplužili sile, so se osamosvojili in lahko kažejo preku morja fige svojemu nekdanjemu gospodarju. — No. kako je kaj v šoli? — je vprašal oče svojega nadebudnega sinčka. — Tako, tako — je odvrnil sinko. — Kaj pa. gospod učitelj? — O. učitelj pa ne ve, kaj govori — Kaj čenčaš? Kaj čenčaš? — ga je posvaril oče. — Seveda ne ve. kaj govori. Enkrat pravi, da je tri in šest devet, takoj zatem pa trdi, da je štiri in pet devet. Hi*. A, Z NEW. mUHHSSQAf. MVn. Z. 1935 The LARG EST SLOVENE Mftf fti W. KRATKA DNEVNA ZGODBA TRISTAN BERNARD GOSPOD TREGUER V GOSTEH Oo»tK)d Trreitrr jr bil že nekolik'* netmren. ku je komaj prestooi! prtv cuadu KuHMJdA Bt lurUiurj Ha J bi se bil ve udar lahko orehii-dll ined viunji; v avtomobilu. Tisto dan je bilo sicer precej top!o. K" pc ca bodo zdajzdaj lotile vs? moftočc bole mi Ko so ua odvedli v .\ufc*o, je nekajkrat za-kailja-I, potem pa ie stopil pred veliko arcalo, pomolil jc^ik iz ust °r dolgo in natančno ogledoval .svoic prlo in požiralnik Na>rajM bi sploh ne bil sprejel jtovabda gospoda BHarthurja. a kaj. ko je bil le ta bankir, bogat in mogočen denarni veljak, od katerega si je Rospod Treguer obetal dobre službe Razen tega je navdajala jiosjKjda Trc^uerja se ena bojazen strah, da ne bi napravil na ljubi slab vtis. C« mg je / zamolKlim in prijetnim \ i >:n poklical po*ta k obedu Go-*pod Trrguer je bil na žalost pole« gospodarja edini pri mizri. Tudi *o mu ni bilo povicei Bil je namreč sil'»o plašen človek in že naprej ju ie strašilo dejstvo, da bo edini pred met gostiteljeve pozornosti. Ta nH-«ova .skrb ni b lo majhna in se je nepopisno povečala, ko so v začetku • •beda prinesli na mizo škollkc. Je-Jedel jili je sicer zelo rad a strah, ki ga je pri tem vedno navdajal, je bil nepopisen Ker pa je bil p:>'.eg Ki spoturja edmi pri mizi. si ni smel dovoliti, du bi pustil odn:sti rjkle-do ne bi bi si bil vzel. Tako nerodno mu je bilo. da bi bi najrajši rekel da je bolan. Tega pa zopet nI mogel, zakaj če bi rekel kaj takega, bi mu bili gotovo splav.'!i po vodi vsi upi na -službo pri bogatemu bankirju dfcolkjke ?o znane kot nevarno živilo Oh. kako nerodno, da se jim človek ne more odreči! Gospod Treguer jih torrj ni zavrnil, ko mu uh je sluga ponudil, jemal pa jih s krvavečim srcem, ker je bil mpd tem izračunal, da je grad njegovega gostitelja najmanj deset milj od morske obale in oa je v njegovi neposredni bližini šc pristanišče, kjer pristajajo ladje z bakrenimi nosovi Kaj. če so se školjke držale bakra in njegovih strupenih snovi? 3 silnim strahom je gospod Tr~-riuer razmišljal o tem in podobnem ko je prinesel sluga na mizo omleto z gobami Ježeš. gobe! se jc stresel gost. -Kje so rasle, kdo jih je nabral? O tem je hotel biti bili poučen do zadnje podrobnosti. Gostitelj ga je sam rešil iz neljube zadrege: — Povejte mi, prosim, gospod Treguer. kako vam dišijo te gobice? Na.t>rala jih je babica našega vrtnarja, ki se sijajno spozna na take reči. Škoda samo, da so ji v zadnjem času oči opešale ... In gostitelj je gospodu Trcbucr-ju ponudil, naj vzame šc eno omleto, zakaj njemu so gobe take ugajale. da je hotel počastiti z njimi svojega gosta kar mogoče do sitega.... — In zdaj, dragi moj. zdaj boste pokusili raco. kakršne gotovo še niste jedil vse svoje življenje! — je rekel gospod Belarthur. Gospodu Treguerju je malone postalo slabo. Oči so se mu skalile Svetla jedilnica, kredenca s starim srebrom in s krstalniin steklom, mu je začela plesati pred nosom. Vse se je tako žalostno vrtelo! Zakaj gospod Treguer se je bil domisli tiste uboge rodbine, c kateri je bil nedavno čitai. da se je z mastno raco zastrupilo petnajsti oseb Vzel je torej prav j majhen košček. A velikodušni go- j siitelj. ki se ni mogel načuditi j stovi skromnosti, je porinil na nje-j gov krožnik pravi kosač belega mesa. češ. jejle in ne uganjajte! zmernosti! V s*vojo največjo pr?-j padenost j prav v tem kosaču mesa odprtinico. ki ga je navdala z novim strahom Zdelo se mu je. da ravno skozi tisto odprtino bakterije ka* vpa-dajo v niegov želodec. da? Zdi se mi. da je precej podobna deževnici! In strcža.j jc moral priznati, t!a vkljub naročilu niso dobili mineralne vode in da jc moral zaradi tega postaviti na mizo čisto deževnico. Treguerjeva domišljija sc je mahoma silno razrasla. V njegovi slavi so vstajale bakterije iz vseli kotov, lotevala se ga je vročina, bilo mu je Jasno, da ima legar. Ozrl sr je na čašo. — in zdelo se mu je. O.r plešejo bakcili divji svedrast ples. ki bo izvrtal njemu, gospodu Treguerju, siguren grob. Dve uri po tem je .stopil gospod Treguer v vaško lekarno. Ni nvi bilo sicer slabo, čutil je. da nekaj ne bo v redu. Zahteval ie sredstvo za od. ajanje in protistrupe. Ko jih je dobil, je urno stekel domov m legel v posteljo ter iz previdnosti ležal tri dni. — To je bil kaj prijeten gost! je dejal gosjiod Belarthur po od-! hodu gospoda Treguerja svojemu j služabniku. — In kako mu jc vse dišalo! Veste kaj — prihodnjič ga zopet j ovabim na obed in mu še več prinesemo na mizo! 01 Jt i i MM SUofKili s >vt-llol>u ufiiitujr ranaj Ir^tniiN- mioslraii L TRAGEDIJA LEPE ZAPE PELJIVKE Pred dobrim letom se jc pojavila v Berlinu pevka Elynor Glenarova. Nastopala je navadno v nočnih to-gospod Treguer odknlj kalih. kjer je vzbujala a svojo lepoto in svojim prijetnim glasom splošno pozornost. Njeni oboževal- ci UDJE GREDO Ha. kjer sta luč in delavnost. Cc se zvraca preveč trgovine onstran ceste. si prej oglejte svojo razsvetljavo, pridno boste do. žili svoj prostor. V nekem mestu jc bila vrsta trgovin na mrtvi strani ceste preurejena 7. lučjo. Privlačno razsvetljena okna so vabila—zapovedovala—bližje c v.i-zovanje. Potom resničnega št:tja jc dokazalo, da spravlja luč ljudi na to stran—na na pač .10 stran ccste Vaša izložbena okna bi vam mor l-la delati trgovino. Čimvišja je int...-zivnost svetlobe, temlažje vidijo ljudje predmete v vaših Izložbah. Vska tega imajo veliko uspešne trgovin • svoje izložbe ves uan dobro električno razsvetljene. Skopariti z luejo se pravi penny ji in zanemar ati luč. na luč jc tako poceni, da njena obilna uporaba resnic nje. Tok za svetilko 5U waU samo c:i ccnt za 2 - urno štctlUi - Elektr: •■ p >m .n šteti.-.v sta nt uoorab« po ijv:šji ceni v našem seznamu. Obilna dajalccv. Ali je služi za vedrini lui je cdei najboljših pr luč na vaši pl vas? Oo ni. n ■, /a razsvetljavo čil ni listi, vam naši po:na {.•. 110 UBOJ PRED SODIŠČEM Dne l. ne vem bra lanskega leta so v gostilni Marije Klemenčičeve v Vumbahu pri Vurberku popivali razni domači .n okoliiki fantje med njimi tudi znan: pretepač, posestniška sin Franc Žlahtič Močno Vino pa jih ie že kmalu tako ogrelo, da lo, dD jc- prišlo po Žlahtičevi krivdi med njimi do d.vjega pretepa, pri j katerem z j uporabljali pesti, stole ; "arce in nt že. Vendaa pa se je ta ( 1 vi preicp končal brez ve.-jUi po-\ iic. Fantje so c zopet pomirib in n? :1a 1 jo v ali s popivanjem. Med ; tem pa je pri ,:el v gostilno tudi dne 23 norca 190S v Prstju rojeni in v Vubcrku ^.vcči mizarski po-• mc'nk Franc Zclcnko. da bi si ku-p.l cigaret. Ker jc pa v gcstilni našel dva znanca z Vurberskega gradu. je prisedcl in ž njima pil. Vendar ni namera val dalje časa osta-* v v,c t lin i in bi bil tudi nemotc-ii c;liel. da mu ni natakarica za aio skrila kle-ul:a. Med tc:n b ra: pa k" jc opazil. ■ tia mu je zmaiijkal fciobuk in je du el za natakarico, sc jc v tiru-^i ! vc';: kjer se p^pivaii omenjeni f.Titjc. v:icl drug. pretep, katerega jc repe t izzval Franc Žlahtlr. Franc Zelenko. prišel ravno me tež. v katerem so sihynirinu uradu vaše električne dru/lx- /a 11» brezplačno navodilnu slu/.bo. The New York Edison System m: na ME/NAM ARANfciKANIH TEKTOV. KON- ft. aprila Warren. O If aprila Hermlnle, Pa. 20. aprila Cleveland, O Collln wood 18 maja: Chicago. 111. (Orchestra Hali*. 2S. maja: Milwaukee. Wis. 3 lumja: Calumet, Mich., - j ta. Mož se je pozneje ustrelil. Dni- j ga niena žrtev je bil veleposestnik j Kurt Beringfsen. Mož je bil že nad j leto dni oženj en in z lepo plesalko , se je seznanil slučajno. Kmalu se je pa razvilo med njima ljubavno j razmerje, ki je požrlo Beringseno - j vo rodbinsko srečo in vse njegovo' premoženje. V stiski je segel p>o ponarejanju menic in bil je aretiran, Elynor Glenarovo so začeli nazi-vati "sinji vampir", ker se je vozi- The N#w York Ediion Company The United Electric Light and Power Company President □ Brooklyn Edison Company, Inc. New York and Queens Electric Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company PLESALKA ROPARJEVA LJUBICA Lepa plesalka Hara Pasaka ie bila iz bogate japonske rodbine. Bila je sicer zelo dobro vzgojena, štu- DIKTATOR STALIN Bivši sevjetiki diplomat Besedov-ski je priobčil v pariških listih ra-nimiv članek o boljševiškem dik-t?torju Stalinu. Stalin je Gruzin in ie zda; ne zna de:ro rusko. Rušči- slali po posebnem kurirju. Stalin sc č.ži ccz dan v Kremlu in -cle ponoči sc viaea v spremstvu čekistov la v modro barvanem avtomobile in ker je vedno nosila obleke :zi Vzgojitelj se je pa kmalu naveličal modrega b'aga. Upropastila jc še j ker 'c Postal solastnik bara v Tuki- dirala je na visoki šoli in postala 1110 sevori s kavkaškim na^lasom. zdravnica. toda nekega dne je nM_ j Stalin ne itanuje v Moskvi, temveč v pričakovano pobegnila z doma ri i njenem predmest ju C- rk^ in si-postala je ljubica svojega vzgojite- cc:" v isti hiši k;cr Jc Preživel zatilja, bivšega plesalca v baru, ki jo nja leta mojega življenja Lenin, je skrivaj učil modernih plesov. Ro-j Vs3 CO ^utro sc pelje v Kremi z av-ditelji so mislili, da se hčerka z do- ■ temobilom :n spremljata ga dva mačim učiteljem pridno uči, v res- agenta čreevičajke. Njegovemu av-nici sta pa navdušeno plesala. —; temobilu sledi avtomobil poln nekaj bogatih mož. končno je pa doletela zaislužena kazen tudi njo. Njeno doulej brezčutno srce se je namreč ogrelo za poročnika Luk-now.ikesa, ki je pa imel vedno kačo v žopu Ljubil je sicer lepo plesalko. vendar >i jc pa- opetovano namignil, da mu ni enakovredna. V družbo ni nikoli zahajal z njo, ker ga je bilo aram. Elynor je sicer težko prenašala zaničevanje, toda ju in jo jc hotel zaposliti v nicm kot plesalko. Toda mlada lepetira sc je kot zdravnica spoznala r.a strupe in nekega dne je nczvestepu ljubčka zastrupila. Potem je vstopila v bar kot plesalka in si izbrala partnerja, katerega je policija že dolgo iskala., ker je bil poglavar razbojn'ske tol- ^ pe, ki je ugrabila mnogo otrok bogatih roditeljev in zahtevala zanje v centov črezvičajke. K-- jc prišel r.a krmilo, j:' Stalin zamenjal ne. Pa tudi za drugo ženo nima časa t;»ko. da cel « svoji poroki ni mogel prisostvovati. Dokumente <> h>-č.lvi in o drugi ženitvi s > mu i>o- Ijubezen je premagala vse. Nekega visoko odkupnino. Ha^a ni postala •'Mimnii Mali Oglasi imajo velik uspeh h I dne j c pa poročnik izginil in odne sel ves plesal kin denar, za neme-ček pa še vse njene dragulje. Elynor je prijavila tatvino policiji in tedaj se je Izkazalo, da Luknowaki sploh ni bil poročnik, temveč pre-frigan pustolovec. To je bil za Elynor strašen udarec. Novih kavalirjev ni biio več in ker je še vedno razkošno živela, je prišla kmalu v denarne stiske. Vilo in avtomobil je morala prodati, poles tega se je pa še prehla-diia in prišla ob glas. Ko 90 ]l zdravniki povedali, da ne bo mogla nikoli več peti, Je povesila glavo in ae vrnila v svojo vilo, iz katere bi se bila morala drugi dan izseliti. Oblekla je najlepšo obleko In se zastrvpila z veronalom. KJE JE MOJ BRAT ALOIS KRT? Zadnje pismo smo prejeli iz Pueblo. Colo. Kdor ve za njegov naslov, ga prosim, da mi ga sporoči. — Frane Krt, Visoka, Bosna. Jugoslavija. < 2x 24c3 > samo ljubica roparskega poglavarja, temveč je tudi vohunila zanj ri mu lovila žrtve. V baru je žrtve o-pazovala, vodila jih je v hotele, potem jih je pa izročala razbojnikom. Policija je pa razbojniško gnezdo kmalu odkrila in ko so detektivi vdrli v lokal, so ptičke odletele. 0-stala je samo lepa plesalka. Bila je, aretirana in izgovarjala se je, da! so jo razbojniki ugrabili in odvlekli v svoj brlog. Policija ji jpa ni hotela verjeti ia slednjič je priznala, da je iz ugledne rodbine. Prosila je vplivne pri- i jatelje. naj ji pomagajo. Tako se i je posrečilo prepričati oblasti, da je bila res ugrabljena. Izpustili so jo, toda ostala je pod policijskim nadzorstvom. Hara je pridno zahajala v odlične rodbine v Tokiu, po- i lici j a je pa k.malii ugotovila, da se sestaja sleherni dan v zakotni ulici z nekim beračem, katerega so detektivi aretirali. Izkazalo se je., da se je skrival pod beraško haljo poglavar razbojniške tolpe. Detek-! tiv se je brž preoblekel v njegovo obleko in čakal, da pride Hara. Ko je prišla, je takoj zahtevala denar in očitala ljubčku, da je zadnje čase preveč oprezen. Detektiv je odložil masko in napovedal presenečeni lepotici aretacijo. Preti sodi šče pa Hara ni prišla, kajti m'd potjo na policijo je zavžila močno dozo strupa in umrla. de mrva. Stalinova p rcbnu st je. da K:4c to preživi večer v dražii kura u n: s t i č ne omla d ine. Kako energičen j<- balj^eviški , diktator, priča prigoda z njegovim sot rudni*::-m Pjatakovim. Mož jc I preveč pil in kadil in ko -,0 se p:>-kazalt posledice, je Stalin naročili zdravnikom, da mora biu Pjatako\ j v dveh tednih zdrav. S temeljiti} kuro so zdravniki odstranili znake j zastrupljenja, toda Pjatakov je bil živčno tako uničen, da jc kmalu j umrl. Ko je postal neki Stalinov tovariš v Tifhsu žrtev vtom»/olJski-nesreče, jc rdeči diktator brzoja-vil .šefa r.rii.-ke p' lit ije, naj dotič-mga šoferja takoj ust rele. kur -e j • tudi z-; :!šlo. N:irKOI>AJ 55 AKKOV IARMA 35 a k rov izoranih. 20 ]>.• n<;zd. v>c cgrajeno. Vsa potrebna paslopja. nekaj sadnega drevja, v bližini me-! sta, v prijaznem kraju blizo moje iarmc. Cena samo SI200.J0. Ktior želi dobro farmo po ceni v sloven- t ski naselbini, naj .10 pride pogledat. Frank Novak. Route 2, MdLston, Wis. je od natakarice zahteval sv< Lak. p jani Franc Žlahtič pa jc m 11 1 da dolži njega, da mu je k!o-Luk \T'A. in jc zaradi tega naval.I n.ini z ceprtim žepnim iu tem. Zc-; 1 nk jc prrcl napadalcem pobegnil ; v kuhinje in -e mu t ud: tam izmika!. d tier se je dalo. ko pa je prl-:j"" 1 do "rrdcuee ln je bil nadaljni umik nemogoč, sc je .skušal Žlah-:'ea ubranili z rokami, kar se mu .1 ni p. r?eilo. Pijani in pobtsneii ; Žlahtič ga je vedno bolj besno na-jjMdal in mu z nožem prerezal tudi ; •* -uknjo. V j.krajni j^ill in v poslednjem ;:enif ku je tedaj napadeni Fran Zv i- .ikc epazil na gredend kuhmj-| ki nož. ga n;iglo pograbil in sunil j i njim preti Žlahticu. Zadel ga je 1 -i tem v čelc, inu povzročil precej veliko rano m mu ranil tudi . čelno kost. Osvobojen Zclcnko je nato p. ;rgnil domov, ranjeni 1 Žlahtič pa se je prav ve> Krvav. 1 pretepal še dalje, dokler ni napo-! sled omajal. Značilno pa je. da jc o.l tako pijan, da sploh ni vedJl, a ; kom se je beril in kdo ga je ranil. ; Da . je bila rana ?iccr zelo nevar-, 11a. vendar bi Žlahtič ,-amo /uradi nje najbrže ne bil umrl. ker je bil še d j 9. novembra v domači oskrbi. Nastcpila pa je. verjetno zaradi zanemarjenja. inlckcija in mo ral jc biti prepeljan v bolnišnico v Ptuj. kjer ie dne 19 umrl. Franc Zclcnko je sam izpovedal svoje dejanje in je bil takoj nato aretiran ter izročen sodišču. Zadevo je 12. marca obravnaval mali senat mariborskega <.v.n»žne-ga sodišča; .sestavijali so ca sodniki gg. Zcmljič kot predsednik. Lesnik m Koltck kot pci^cdnika ln Kojar kot zapi nikar. Držav, prav-dništvo je zastopal dr. Hojnik. f>b-toženca pa Je ox oflo branil odvetnik dr. Josip Rapoc. Price niso bile zaslišane, ainpak so se prcčiulc izpevedi pred okrajnim sodiščem ** Ptuju. laiiim'Vi ZASTAVE Muwei. im 23% e«Mj4 ksi VICTOR HAVOrlSK. m «RUVt ®T» COMSMAUMf« PŠL PRVA SLOVENSKA BANKA The North American Trust Co. 6131 St. Clair Avenue Podružnica: 15601 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. obhaja 3. aprila 1930 i 10 letnico svojega obstanka Zaupanje naroda v to slovensko banko je tako veliko, da ima danes banka blizu $6,OQQ,OBQ.OQ premoženja Obrestuje hranilne vloge po 4%. Pošilja denar v vse dele sveta po najnižji dnevni veni. Tudi rojaki izven Clevelanda lahko vloee svoje prihranke v to slovensko banko, ako pošljejo Money Order ali bančni draft. Isto velja za pošiljatve v staro domovino. Pišite na banko v slovenskem vsi uslužbenci Slovenci. ali hrvatskem jeziku, ker so Razprava je bila kratka, ker e je tako s .strani tožitelia kakor * rt rani zagovornika zastopalo stal -šče. da je obtoženi Franc Zdenko ravnal v silobranu. Drž. pravdnik je sicer zahteval vsaj obsodbo zaradi prekoračenja silobrana. sena* pa je po kratkem posvetovanju, u-poštevajoč dejstvo, da je bil umor-' jeni Žlahtič znan pretepač, dofeim je obtoženec sicer miren fant hi j soglasno izpoved prič. Franca Ze-I lahko oprostil vsake krivde in kazni ter ga izpustil na svobodo. Dr-! žavni pravdnik ni prijavil pritožbe VODNtKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE Kdor jih hoče zdaj naročiti za leto 1931, naj nam pošlje $ 1 in dobil bo knjige po pošti, ko bodo izšle. Knjigarna 'Glas Nmroda' Lil I I I • • i" NEW YORK, WEDNESDAY. APRIL 2, 1939 LARGEST SLOVENE DAILY t» U. A. Njegova čast. ROMAN IE tlVLfENJA. Zrn Glas Naroda priredil G. P. SINA SKOZI OKN i * _iiaaBn—» - Na ljubljanskem deželnem sodi- ško, ki jo je-imel shranjeno v vot- i vedal, da je puško našel. Bila je šču se je 18. marca odigral epilog Lni starega kostanja. Z njo se je' last Šimnovega hlapca, ki Jo jc : M • Nadaljevanje.) : rodojiske drame prevžitkarja 6d. prislonil k oknu vehke sobe, v ka-j letnega Jan. Ruparja, doma od Sv. ter; so bih zbrani Pavle ter sestii Andreja, občina Znanec pri Skof- Marija in Marjana. Okoli 18.30 je ji Loki. Vsem je še dobro v sporni- ' počil strel. Sibre s j prodrle okne nu: 5. decemtra lani proti veče- in zadede Pavla v levo sence. Smrt- imel spravljeno v votlem starem kostanju. Danes pri razpravi pa je j starec dejal: — Tista puška je bila last Pavleta. V kostanju jo jc imel sprav- Kretanje Parnikov — Shipping News — ru, ko je vladala velika tema nad no ranjen je brez glasu omahnil ljeno hi nabasano... Kaj u>t j prijavno vasico, je oče Janez z lov- ; na mizo m začel hropsti. Sestri sta PtMn*K*'tr i nefcuJiko ola ■uUi ve t! Vi ste dosti v družbi kon-' sico P"^0 kalibra 24 ustrelil skozi se prestrašili ter hiteli, ko sta u- ru!*r tk ur»jte x n>e| vzbuditi prepričanje, da ne zasluži tak klati-vitrg nikeke ijubecni' Če ji boste mogli to obdržati pred očmi, bo boljše jranjn PuM-tno njen m t je plemenit m dober človek! >>jk u-vaU boen C« pa bo kaj pomagalo? Srce je svojeglavna stvar ter ga ni mogoče prrprecsti t umstven.mi razlogi Cas bo mogoče u>pe^!)ejsi kot vsi razlogi x Ne milite felabo o meni. draga svakinja! — je rekel napel resno in napol v h Omajala je z glavi V bistvu niste rK.«t celo velika Hvala B r-zu m dobro mnenje! Zdravstvu j te U r<)driU mu je rok - M — Bi ■turih ničesar slabega, čeprav jc bila lahkomiš- la srečna hvala zato, kajti meni je dosti za va- 'j za danes! ter se cerla vanj prisrčno in gorko. a prisrčna hvaia za vse. kar ste mi danes rekh! sem vam dolžan več hvale. Ne. No, tore Na ne. pufem si bom I jutri popoldn »videnje! a sta trdno i pnael Anton c vojo hvalo že irtirjal ob dani priliki Na svi-ob štirih. mala svakinja! >ki ter se razi L.. gi ■ Zi An okno domače hiše svojega sira Pavla. Ob 8.30 se je 13. marca pred velikim senatocn pričela glavna razprava zaradi zločinstva zoper življenje in telo. Razpravna dvorana št. 79 je bia ves čas nabilo polna poslušalcev. Veliki senat so tvorih: predsednik Anton Mladič ter sodniki-prisedni-•u dr VinJcj Strasser, Anton Av-sec Ivan Kralj in dr. Štrukelj. Državni tožilec je bil dr. Fellacher. zagovornik dr. Frlan. V spremstvu ječarja, šepajoč na. levo nogo in nekoliko sključen, je ,topil pred sodnike starček Janez Rupar. majhen mož, š:roke glave, < polnimi, a sivimi lasmi, živih o ii z velikimi očali. Starček ima navado momljati z ustnicami in napravi] a vtis Lkavesa. veseljaškega možičku. Obtožnica obtožuje Janeza Ru-porja umora, ker je po zrelem preudarku ustrelil svojega sma Pavla Obtožnica natanko navaja podrobnosti o žalostnih rodbinskih razmerah. ki so viadale pri Ruparjevih. Obtoženec je bil lastnik pose.s-stva v vasici Sv. Andrej, oddaljeni uro hoda od Skolje Loke. Z ženo je imel osem otrok, od katerih z.ve se štirje. Obtoženec se ni brigal za procvit lepe domačije, marveč je o-krog zapravljal Da se posestvo reši popolne pripasti, je žena pri bila 11. aprila 1924 postavljena možu za skrbnico. Že mala 1924 Janez Rupar izročil s privoljenjem žene vse posestvo svrjemu sinu Pavlu. Izgovoril pa si je v notarskem pismu lep užitek zase in ženo. med drugim si je pridržal pra- I 5. novembra lani je stari Rupar popival po Škof j i Loki. Izpil je 6 5 četrtink dolenjskega vina in nekoliko žganja Zvečer se je v temi Ja-1 nez Rupar napotil demov Ko je prišel do domače hiše. je poiskal pu- doniov, ga je najprej srečal Robert Trdno i za roka v Ti, Anrn menda res nisi mislil resno, ko n ustavil malo dru-t"* - ga je vprašal na hitro, tun se je ocrl veselo vanj. — Zakkj. dragi Robert'* Človek. U !»e povsem lahko oženiš kje drugod' Nekaj ti bom povedal, moj dragi Robert Jaz se nisem mešal ruti i besedico v tvoje zadeve, ko si se zaročil! Ah misliš, da bi si pustil vmešavati sedaj če bi se hotel zaročiti? N prosim te. moja izbira je vrvisena nad vsak dvom. Oele denarja, na v ak načir. Olede drucih točk pa je Helma O!fer-ova pr.«v tako vrvLsena nad tvojo nevesto, kot vsaka druga stvar! j škofjeloškem okrajnem sodišču za-R.ibert e ^k/migni! z ramama prosila, da se mož postavi pod ku- Ti i torej brezupno zaljubljen v njo? ratelo. kar se je zgodilo in je žena Mogoče pa *e vendar motiš. — Ah ti dh se razkril svoje ljubezni? Anton se je poredno nasmehnil Za enkrat ti hočem le reči. da bi imel rad svakinjo. Če pa me hoče* ae nadai.se vprašati n>e ne boš postavil na laž! Ne delaj vendar takih neumnosti! S tebo] ni mogoče govorit: utkake p:imetne be^-ede' Prepa-l. ir.e moli iw>di Robert' j vteo, da sme v gozdu posekati 50 Par mini: pozneje je >tal Anton pred svoio materjo v njeni robi. anrek in 50 mecesnov. jih prodati • edcla ie pole* tfcna ter nekaj krpala in denar zase porabiti. Na Rupar- Mau ali ire zopet krpa-s? jevi damačiji so postale razmere nc- Ma ti j« vadihniia znosne, ko je sin prevzel gospodar- 7.art> tako lino delo ni v«-*- za moje oči Mislila sem si. da bi j ^ke vajeti. Obtoženec je gojil d> lahko dvzela mlada ženica Roberta to sitno delo. a ljubi Bog. Truda jc j otrok le srd in sovraštvo, vedno ic preveč lina za to Razvcntcga pa ne bo ostala pr. nas. Kako je s hišo rabil proti njem psovke in žalitve, i.a drži li m oitifmo1 Sovražil je zlasti Pavla, češ, da mu Kmalu bo v»e gotovo, mati Ti se boš čudila, vse je tako fino j noče dati živeža, in odlično! Stara dama je vžalosčena poki mala. To si lahko mislim. Tam se naš človek ne more počutiti posebno dobro Anton jo |e pnjel za glavo — Priznaj mi, mati. Tnjda ti ne ugaja., B> V zadregi tu je pričela gladiti obleko Veš kaj. zelo fina. in prijazna je, a glavna stvar je, da bo osre- j tila Roberta In razveutega ne bo tvoja edina svakinja! Vadihmla je globoko Vidva naju pustita čakati predolgo časa! Objel jo je ter ji za-šepetal v uho: Draga mati. jutri popoldne, ob štirih, te bo tbUkala tvoja druga svakinja' Ta ti bo po volji. Od presenečenja ga je močno stresla za rami. — Torej riercdnež. ah si se žc zopet zaljubil? Izp-zvej se meni! 8 kom %i se zaročil? ^ B J| 8 . Anton je napravil nedolžen obraz. — Jaz? Z nikomur, mati! Anten, kako naj imenujem to? Ravnokar si mi rekel, da me bo jutri popoldne obifkala nadaljna svakinja - Da. to bo tudi storila Ti imaš razven Roberta še dva sinova! Gospe Althoffovi je pričela pojemati sapa — Feliks! Ti govoriš o Feliksu? — je vrasala, veselo presenečena. 8 skrivnostno važnostjo ji je zapiral usta. — Tiho mati. ne kriči! — Jaz sam še ne veni. če je že zaročen! Nato pa je postala resa? jezna Same neumnosti in nobenega konca! Sramovali bi se moral vleči za nos svojo staro mater! — Draga mati. čisto resno govorim. Pojdi ter sedi k meni. Pove ■ aal ti bom krasno povest. Obljubi pa mi največjo molčečnost do jutri opoldne Drugače U bo ušla najdražja svakinja. Ta bo stanovala tukai v hiši ter se bo dala razvajati od tebe. Sedla je ter ga nezaupno pogledala. — Ah ni zopet neumna šala? — Zagotovo ne. mati!' — Če ni resnica, boš tepen — je za pretila Poljubil jo j« prisrčno. — Pnčni vendar. Tedaj je pričel pripovedavati roman obeh zaljubljencev. NiSta mo-priu skupaj, oba kraljevska otroka kot iz pravljic. Bolesti Feliksa naslikal v najbolj temnih barvah ter erisal živahno, kako se je Hel-po* ta vila na pot ter premagala vse težkoče Mati se Je pričela pretresljivo jokati. — Ah. ubogi Feliks, kaj vse je moral pretrpeti, ne da bi bil kriv varga tega' — Vidii. mati. — Je rekel Anton proti koncu. — Mi moramo direktno prisilrU Feliksa k njegovi sreči! Vedno misli na svojo nogo ter t-i domišlja da ga ne more ljubiti nobena deklica Veš, najboljše jc. cr ničesar ne izve Povsem nenadno naj nastopi Helma pred njim. da ae ne bo smel obotavljati. Ti mi moraš seveda pomagati, da ju ne bo nihče nrotil! TO j* bila njegova glavna karta Mati je postala pomočnica. Lotila ae je. ket pričakovano. % veliko vnemo dela, da pripravi svojega mota ter zavrne morebitne pomisleke slednjega napram poroki z rev- gasniL luč. klicati sosede na pomoč. Stari Rupar pa .je medtem že b i skril puško ter nato prišel v sobo, ne da bi se brigal za mrtvega sina. Obtožnica poudarja, da je Janez Rupar dejanje izvršil v zrelem preudarku — Rupar. strpite bližje! Ali sc čutite krivega? — vpraša predsednik po prečitani obtožnici. — Naredil sem.... Kesam se.... Bil sem pijan. . — Zaradi sedmih četrti naj bi til tak človek, kakor ste vi, pijan1 Ste ga že veliko več spili in prenesli ! — Pijan sem bil. — Zakaj ste to naredili? — Nobene reči mi ni hotel dati. — Kdo jo je nabasal? — Pavle! — Ali ]e niste vi? — Ne. Pavle je včasi streljal na zajce. — Ah je smodn k vaš? — Ne. Smodnik smo imeli pri hi -ši za " arcnije". — Hude "arcnije" — smodnik! Imeli ste cel arzenal doma! V tejle steklenici so šibre za srne! — je nadaljeval predsednik. — Za veverice so b'.le. ne za srne, — odvrne jezno obtoženec. — Izpovedali ste, da ste hotcii decembra streljati zajce v detelji, — je omenil predsednik. — Mislite, da sc zajci 4. decembra streljajo v detelji? Govori se tudi. da ste ho-teii dvakrat zažgati. — Hm. Ha-ha — Ah je res, da ste do';ro mer:t* Nič mi ni plačal. Dolžan mi je bil j ^kozi okno? 12.000 kron za prešiča. Slabo je / i — že more biti. Dosti pa nisem mano ravnal. Štiri leta nisem po-kus.l špeha kakor včasih. Kdaj ste prišli do naklepa, da ustrelite sina? Ah že prei? — Ne prej. Pri hiši doma sem prijel do tega. ki jo 1j dobro uro. Zaslišane so bile nato ta potem poslal v Poljansko doli- štiri glavne priče, očividci nepo-no h kovaču pods t a vit. Pil je v treh srednih dogodkov po umoru. Mari-gostihiah. Domov grede je nosil s ja Rupar, obtoženčeva hčerka sc seboj še "frakelj' hruševca. Po vseh je pričevanju takoj odpovedala: štirih je • krcinplal" navkreocr proti domu. Bila je že temna noč', ko je odhajal iz Škofje Loke. — Koliko časa ste houili do doma? — Nič ne vem. — Kaj ste napravili doma? — Puško sem vzel — Kaj vas jc prijelo, da ste sina ustrelili? — Bil sem pijan. Jezen sem bil na Pavla, ker mi ni dajal živeža Slabo je z menoj ravnal. — Pavle je bil pošten in priden Tako pravijo priče. — To pravijo ljudje. Pa ni res Sla'o je bil. Obtožcnec je nato spremenil svoi prvotni zagovor gledt lastnika puške Preiskovalnemu sodniku je po- i Dalje prihodnjič.) Naši SKUPNI IZLETI v Jugoslavijo in Italijo za leto 1930 Čas prihaja za vse one, ki so namenjeni to leto v i>tari kraj, da s.e odločijo kdaj in po kateri progi žele potovati. Na splošno povpraševanj« in zanimanje rojakov za naše skupne izlete naznanjamo, da priredimo to leto sledeče izlete: PO — FRANCOSKI progi s parnikom 'lie de France' preko Havre PRVI SPOMLADANSKI IZLET—18. aprila NAS GLAVNI SKUPNI IZLET 15. MAJA Nadaljni izleti po isti progi in z istim parnikom: 6. JUNIJA poletni izlet 11. JULIJA tretji poletni izlet 25. JUNIJA drugi poletni izlet 1. AVGUSTa četrti poletni izlet S PARNIKOM "PARIS" TUDI 2 SKUPNA IZLETA, DNE 22. MAJA in 36. JUNIJA Po CUNARD progi s parnikom 'Mauretanija preko Cherbourga L SKUPNI POMLADANSKI IZLET dne 30. APRILA «1 Po COSULICH progi z motorno ladjo Vulcania" in "Saturnia" preko Trsta L SKUPNI SPOMLADANSKI IZLET — "VULCANIA" dne 10. APRILA Nadaljni izleti po isti progi: 3$. maja "SATURNIA* 3. sept. "VULCANIA" 29. nov."SATURNIA" 2. avf. "VULCANIA" 9. okt. "VULCANIA" 11. dec. "VULCANIA" Pišite nam čimprej za cene, navodila slede potnih listov, vize-jev, permit** itd. na: SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 0380 — Ne bom pričala proti očetu! Obtožencev sin Janez Rupar. invalid in sedlar v Škofji Loki. je na • to opisal žalostne razmere, ki so vladale na očetovem domu. Oče je rad popival po Škofji Loki in seveda ni imel nobenega denarja prihranjenega. Lepo posestvo, kjer so lahko redili 8 do 10 glav živine, jc oče izročil bratu iz proste volje. — Zakaj, menite, je oče ustrelil brata? — vpraša predsednik. — Zato. ker je bil jezen nanj zaradi smrek. Najbrž je mislil, da bo tako dobil posestvo nazaj. — Ah, kaj še' Saj ne morem delati, — prekine stari Rupar svojega sina. France Rupar. drugi obtoženčev sin. je izpopolr.il sliko družinskega življenja z naslednjimi besedami: — Čudno je bilo življenje doma Pred očetom smo imeli strah, ker je grozil, da bo vse pobil in postre-lil. Od se sire sem slišal, da je oče rekel: "Prej bo šel Pavle od Sv. Andreja kakor jaz". Očeta se je pijača vedno prav hitro prijela. pel z očetom Šel je vselej ven iz hiše. kadar je oče začel prepir Stari je pozneje trdil: "Župcov Lojze < sosed> ga je! Imela sta nekaj sku- j paj. Če ga pa on ru. so ga pa ba- ' be. Te preklete babe!" Predsednik je nato prečital lzpo-vedbe raznih prič. ki so navedle razne manj vezne okolnosti Zdrav-n:k dr. Hubad skupno z dr. Alek-sejem S pire vi če m je vpreiskavi podal zdravniško mnenje, da je ob-toženčevo stanje tako, da je zmožen zastopati svojo stvar pred o-blastmi, ni epileplik in tudi ne duševno abnormalen. Obtoženec jc ! presoden. toda duševno nekolik" cmejen zaradi slabe izobrazbe, sa motnega življenja v hribih in alkoholizma. Za dejan, e jc odgovoren. Sodni spisi, ki jih hrani škofjeloško sodišče o postopanju pr^ti ob tt»zciicu zaradi kuratcle, vsebujejo značilen uradni zaznamek, ki pravi: "Kadar začne Janez Rupar piti. pije več dni Jezi se in zmerja ljudi s postopači in pudeljni ter pravi, da so ženski m:žgani pod nogo. Poje rad klanfarske pesmi' in govori grde besede V pijanosti dela rad neumne pogodbe". Zagovornik je nato predlagal, dj obtožene a preiščejo psihiatri, zlasti glede tega, ali je bila njegova zavest v kritičnem času skaljeni ali ne Državni tožitelj .se je temu pre d losu protivil. — Rupar. ali ste res n ;r? — jc vprašal predsednik obtoženca. — Če sem pijan, drugače ne. Nisem neumen. Prašiči bi morah bi J intabulirani, pa bi b.lo vse dobro. Senat je predlog zagovornika odklonil. Siedil je nato plaidoycr. Državni tožitelj dr. Feilachcr je poudarjal, da je obtoženec dejanj* izvršil po zrelem preudarku; jc po; alkoholizmu nekoliko degeneriran, toda za dejanja odgovoren. V po- j drobnostth je tožitelj analiziral vse okolnosti in vzroke, ki so dovcaii do te družinske drame. Zena in o-troci so marali težko delati, mož pa je po Škofji Lok: zapravljal denar! V pogodbi izgovorjene dajatve so bile za miadega gospodarja zelo težke Neben vžitkar v Sloveniji ni še imel izgovorjenega takega prevžitka. Branite lp dr. Frlan je podčrtava I žalostno sliko kmečkega življenja Vsa družina z materjo vred je na stopala proti obtožencu. Ko je obtoženec izročil posestvo, ni imel no- t aprila: ,\UuiridTn.(. Ch»fJn»uri A m »tU«. Cherl>our«„ VtlUkiiU, Tial 11. aprila; i'a i i*. iUvr« Homeric. Cherbourg |>. nnlartd. Chertoiiia Antw*ri»*B bremen. Chei t>*jur*. liieinen 12 aprila: Mionrvkikl, Cherhourf Si, Loma. ChertKiur«. Hamburg Leviutlittli. Cherbourg 14. aprila: lteltannt% >iran(i«, XfepoU. Onuvk 23. aprila: ller«>>igaria. Cherbourg lUmliui t Cherbourg. Hambur* Ceorge Washington, Cherbouig, Hra-men 24 aprila: ""l Herman. Boulogne »ur Mer. Kremen aprila: Clurbonrg Kuro|M «'hert»ourg Hr»mer« Mtalendam. Houlogn« tur Mer. Bot-tei d.»m \W*t«-riiUn<1. Cherbourg. Aniw»ru»n aprila: Mtnriet>>nk9 <'herbourg SaturuiM. Trst JO aprila: t_ IITnn M -«Li• • t .i i. ia. Cherbourg Albert UrilUft. ("herb-.ur* Hamburg I'reaident ll'»o-««*veit. Cl»**r!>ourg Hrenierj g DN! PREKO OCEANA Najkrajfta In nalbelj ugogna »»< i* eotavanl« nm agrcmnlk ••rniklhi PARIS 11. aprila; (5 P M.> Z. maja < 7 P M. > II.K l»L FRANC K 1R. »p 15. maja (7 P. M ' '8 P M > Na)kr«]ta po« p«j («ieanir-t V«akA<> )■ t posebni kabini ■ vaaml mivalmco. V dvorani so začeli Škof-jeločani živahno razpravljati, kako bo Ruparju sojeno in nekdo jo pripomnil: — Ce ga sodnik: oproste, ga bomo doma sama sodih! Po daljšem posvetovanju se jc pojavil predsednik. Obtožcnec ie naglo stopil k njemu in ga .prosil. — Če bi bil v Lcki zaprt, bi lahko drevesca sadil.... — Poslušajte sodbo! — ga je zavrnil predsednik in je začel citati sodbo, s katero je Janez Rupar zaradi zločina zoper življenje in telo po paragrafu 167, toika 1. kaz. zak obsojen na 10 let težke ječe ter v trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Preiskovalni zapor sc mu od 5. decembra 1929 šteje v kazen. — Ali ste razumeli sodbo? Deset let težke ječe! — je končal predsednik. — Manj naredite! — Ni mogoče! Imeli smo z vami usmiljenje, ker ste že star človek To je najmanjša kazen, ki smo jo vam mogli dati. Če bi veljal stari zakon, bi šli na vislice. — Sprejmete kazen? — Če ni drugače! Ah ne morete manj narediti? — Ali sprejmete kazen? — je Kako se potu* je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdoi Je D«m^J»n pote rs U t itarl kraj. Je po t rabit o, dm 1« poučen o potnih Ustih, prtljgfi I* drugih stvareh. V*led nato 4uige-letne izkušnje Vam ml samsrsm« dati najboljša pojasnila In pripo« roe*m o vedn« i« prvovrstna brca-psrnlks. T odi nedriivljanl onarejo ps-tovati v stari knf na ohlsk, toda preskrbeti ti morajo dovoljenje sa po*mitev (Return Permit) ts Washington*. ki Je veljaven sa eno loto. Bres permits Je sedaj nematode priti nazaj tndJ v teka t. mesece* in teti ae ne poftiljajo vod v stori kraj, ampak sa mors vsak prosile« osebno dvigniti pred odpotovanje os v stari kraj. Proiajs sa permit oe mora vložiti nsjmsnje eden meses pred namersvsnlm o d po tov saje m >m oni, ki potajeje preko Nev Torka, Je Bsjkoljs, da e p rote JI osasAlJo. naj -se Jim peilje aa Barge Offleo, Ne« Terk, N. t. KAKO DOBITI IfOJCI IZ ITAHOA KRAJA O losom novs ameiiftke priseljeniške postave, ki Je stopile ▼ vel Je ve s prvim julijem, raste Jog oslove« • sks kvota 115 priseljencev letno, e kvotnl vlxejt se Isdajsjo same enles prosilcem, ki Imajo prednost e kvoti in ti no: Starti4 .mert&kJh driav-IJanov, možje ameriških drtevljenk, ki so se po 1. julja IS t*, leta poročili, žene In neporočeni otroci tspod 18. leta poljedelcev. 71 so opravičeni do prve polovice kvote. Do dr sks polovice pa a e o pro v« eni gene in neporočeni otroci is pod 11. lota onita nedrsarlJenov, ki so MU postavno prt pošteni v tf* Meh sa stalno bivanje. Za vsa pojasnila ee ebradajte aa o ta saaesljlve SAKSER STATE BANK IS COBTLANDT STKStt NEW YOKK vprašal obsojenca še enkrat zapisnikar. — Bom1 — je Janez Rupar prikimal in odhajal počasi, šepajočih korakov iz dvorane. .