Terasni vinogradi državnega posestva v Podlehniku
Vinogradniško področje pri Podleh-niku omogcTfa tamkajšnjemu drzavnemu posestvu vzgledno ureditev vinogradov dr7.avneqa sektorja in zagotovitev po-gojev mehanizirane obdelave, kakor je oredvidena  6   petletnim  planom.
Bivši privatni vinogradi v haloškem področju in tudi v okolici Podlehnika so bili vinogradniškim delavcem in nji-hovitn dražinam zavezniki, ki so malo nudili in m>nogo zahtevali. Vinogradi n«i strmini, laporna zemlja, gospoški i,n tuii 1-asmiki ter težka obdelava so bili nnora haloških domačinov. Težko je bilo živeti, Obljube o rešilvi viničar-skega vprašanja niso izpremenile strmin, zTnethčale laporja, olajšale dela niti iz-pvemenile naiteijih življenjskih ^ pogo-jev. Podaljševale so potrpljenje vini-rarjev, da je bilo goepodarjem mogoče aadaljevati z izkoriščanjem. 2ilavost, skromnost in priprave na revolucinnar-no rešitev Haloz so tvorile edino oporo IjudeTn, ki so preklinjali svojo usodo i.n drugim. ki so iskali uteho v pijači, ob kaieri so prfehajali iz trezne obupa-nosti v brezizgledno neutolažljivo ogor-renoet  nad   svojo   usodo.
T&rasno oblikovainje državnih vinograd-niških  parcel se  vidno  loči  od  starega
načina obdelave vinogradov. Stnmino lomijo povprečni terasni obroči, na ka-terih je v prunemi razdalji razmeščena trta, ki ima mnogo boljše hranilne in razvojne poqo)e kakor na ravni strmi ploskvi. Na terasTiih obročih bo osta-jala vlaga. Nalivi ne bodo več izpirali iz zemlje redilnih snovi in jih odnašali v grabe in potočke, kjer niso bile ni-komur v korist. Na terasnih ploskvah bo lahko opravljati na trti vsa dela, predvsem pa ta opravljati z mehanič-nimi pripomočki. Delo n<a ravnini bo predvsem v veliko olajšavo vinograd-ni.škim delavcem, ostale predtiosti pa v veliko   korist   vinogradniške   produkcije.
Lani je dobilo 1 % b.a vinogradniškiih površin teraeno obliko, letos pa še 3% hektarjev.
Domači dielavci niso bili vajeni spre-memib v vinogradmištvu, zato so spo-četkoma z nezaupanjem urejali terase. Niso verjeli, da je terasni način v korist vinogradniških obdelovalcev \n v korist izboljševanja ter dviganja vinogradni-ške produkcije. Upravnik posestva tov. Novak, tov. Zelenko in Uratnik niso pri d-elu in vrpod^bujanju izgubili potrp-ljenja, temveč so vztrajali do prilago-ditve vseh delovnih moči ^ia to delo. Izkušnje so se množile iz dheva v dan. Sedaj gre večini to delo lepo od rok. Kolarjev Lovro in Duhova Lizika sta udarnika. Svoje delovne moči' posve-čata naprednemu državneinu vinogradni-štvu in imata lepe uspehe Ostali de-lavci ne zaostajajo Horvatov Jo?p in njegova žena sta tudi sodelovala pri tem delu. Nikoli nisw imela zavidneqa življenja.   S   številnimi   otroci   v   HaJo-
zah ni bilo lahko živett. Sedaj se poča-si rešujeta nezaupljivosti do napredme-ga dela in 6poznavata moč oblasti in ustva.TJ.anja chelavskega razreda in de-lovnih kmetov. Poetopno izboljševanje prilik jima pomaga do postoipnega zmanj-ševanja ogorčenja nad V6em, kar sta vse življenje doživljala. Tudi pri astalih delavcih, bivšlh viničarjih se zmanjšu-jejo ostanki bede \i preteklosti. Z obli-ko haloških hribov se spreminia tudli lik haloških  Ijudi.
Med državnimi vinogradi imata svo-ja vinograda družini Šegula xi Pod-vin-cev in Mlakar iz Studencev pri Mari-boru. Pri njunih parcelah se končujejo terase. Tu se praktično vidi prelomnica med stariin in novira tipom vinogradov. Izčrpani nasadi teh privatnih vinogra-dov brezdvomno ne bodo mogli slediti razvojnemu in proizvodnerma tempu dr-žavnih vinogradov, niti ne bodo m(xj]i izpolnjevati plan«iki.h nalog, ki uptavi-čeno odpadejo na to površino naše do-movine brez osira na to, aJi iih hočejo lastniki   razumeti  ali ne.
Vzporedno s preurejanjera in obnav-Ijanjem vinogradov bo mogoče na dT-žavnem po&estvu v Podlehniku «preme-niti gozdne goličave in zastarele sadov-njake v plantažno sndiarstvo. V višiih predelih, ki niso prikladTCi za vinogra-de, bodo rodile breskve. v nižiih pa hruške in |ablan.e. Najmanj 20.000 dre-vesnih pritlikavcev bo dajalo delovne-mu Ijudistvu desetine vagonov prvovrst-neoa  sadja
Tzkušnje državnega posestva v Pod-lehniku s terasnimi obMkami vinogra-dov bodo za razvoj haloškega vinograd-ništva dragocena podlaaa pri spreini-njanju strmin v bogatorodne terasne obroče, na katerih bo rastla drarjocena trta  in dajala   slovito  haloško  vino.