Štev. 2S, Lienz, sreda 5- decembra 1945 Leto 1. ZB V prvodecemberski številki smo poudarili, da pomeni progla tev Titovine za republiko znaten korak naprej k u6lenitvi Jugoslavije v Sovjetsko zvezo. Da je to res, nam potrjuje Reuterjev dopisnik, ki je 30.11.1945 iz Belgrada poročal tole (po British Morning News z dne 112,1945) s "Politični dopisniki so danes poudar jali,, da je sklep odsta¬ viti kralja Petra pretrgal vse zveze s kraljevino Srbijo in da je s tem narejen prvi znaten korak k širši federaciji vseh jušnih Slovanov, v katero naj bi bila vključena tudi Bolgarija in ki naj bi se razte¬ zala skozi ves Balkan od Jadranskega do črnega morja. Posebej se pou¬ darja, da so po razglasitvi nove republike poslanci zapeli panslavi - stično kimno "Hej Slovani". V v / « 'IV- zgledu in odstavila svojega kralja. Bolgarska vlada, ki je sestavlje¬ na iz strank in skupin, ki so vedno zagovarjale federalno zvezo z Ju¬ goslavijo, je še napovedala, da namerava v bližnji bodočnosti načeti svoje ustavno vprašanje. Kralj je 8 letni Simenn." jetsko zvezo in tako lahko pričakujemo, da bo v doglednem času pred Trstom in na Karavankah stala - ne več Titovina, marveč Sovjetska zveza. Titov korak c proglasitvi Titovine za republiko in odstavit¬ ve kralja Petra, je imel v svetovnem časopisju različen odmev. glavje te balkanske države in verjetno se začenja novo. Ko so hrvat- ski ustaši v oktobru 19-54 umorili v Marse±ll e -u kralja Aleksandra i: franc. zun. ministra Barthouja, se je začela kriza jugoslovanske dr ve in obenem kriza jugoslovanske kraljevine. Aleksander je bil po p svetovni vojni združil Srbe in Hrvate pod eno vlado in on sam je bil f lavni vezni člen nove države, Z umorom, pri katerem je Pavelič ska¬ li Mussoliniju kot orodje, je bila v Jugoslaviji odprta pot števil¬ nim političnim spletkam. Ta atentat je..bil gotovo zamišljen kot uda- predsednik je v letih 1935 do 1939 vodil politiko, ki je državo vedno • bolj približevala silam Osi, doma pa uvedla diktatorski sistem. Krat Ijeve posle je vršil regentski svet s princem Pavlom na čelu, kajti kralj je bil takrat šo otrok. Ko je pritisk tretjega Rajha na Jugoslavijo postal prehud, je prišlo leta 1941 do preobrata v notranji politiki. Regentski svet je bil odpravljen, 18 letni kralj Peter je prevzel oblast. Hitler je smatral ta preobrat za zadosten povod, da je lahko napadel Jugoslavi¬ jo. Po kratkem boju in neizprosnem bombardiranju Belgrada, ki je bil f proglašen kot odprto mesto, je sovražnik z.asodel deželo. Kralj Peter 'egova vlada sta odšla v-inozemstvo. A..kmalu Je Jugoslavija kot prva evropska došola začela ogor- Zelo verjetno je, da bo Bolgarija,sledila jugoslovanskemu Titovina bo na ta način prišla do neposrednega stika s Sov- -'Neue SteiriSohe Zeitung" je napisala tole: ?! n 4 __4 __ _.._-l. a 4 i_ t* _ ~ ~ n_ e* 4 ♦_ Z oklicanjem republike v Jugoslaviji je zaključeno ono po¬ reč zapadnim silam in pa Kmalu je prevzel oblast Milan Stojadi-^ovič. Kot ministrski ot, ojačenje fašističnih tendenc na Balkanu. Stav. 28. Str. -2. - Domači glasovi, 5. decembra 1945» 6eno partizansko vojno. Po poročilih, ki so prilr-jal.a v inozemstvo,je 'ta odpor vodil general Draža kihhjlovič. poznajo so zavezniki izvede- li o bojih uporniških čet, katero je organiziral sedenji predsednik vlade lito. Pologoma je ta dobil premoč nad Hihajlovičem, kateremu so pričeli očitati sodelovanj e z okupatorjem". Končno sc Titove čete osvobodilo Jugoslavijo. A sedaj jo prišlo do spora med njim in jug. vlado v -Londonu. Napravili so kompro ¬ mis. šubašič, predsednik londonske vlade, je vstopil v Titovo vlado kot zunanji minister. Obnovili so regentskl svet. Kmalu pa je postalo jasno, da ta pogodba nima nobenega pomen;, več. oubneič je izstopil iz vlade in kralj Peter je protestiral zaradi zadržanja' belgrajske vlad.. Ako sno upoštevali zadnje govore maršala.Tita in pa izid volitev, potem smo pričakovali oklic: nje Jugoslavije kot republiko. Ta sklep je naravna posledica Titovega režima." "Manchester Guardien" pa je zapisal sledeče? "Prav nič n;s ni presenetilo, ce je po relativno "prostih" volitvah jugoslovanska ustavotvorna skupščina državo oklicala za re¬ publiko. Zvezo kralja.Tetra z njegovo vlado niso bile več dobre in monarhija ni več uspešno izpolnjevala svoje naloge, kraljevi delež pri odporu Jugoslavije proti Nemcem pa je bil zna Ven in ga ne bomo nikoli pozabili." "Eight Army H evra 11 je prinesel na prvi strani sliko kralja Pa tra, ko govori pred mikrofonom in pod njo napis; "kralj brez prestola" Pod sliko pa objavlja v navadnem tisku sklep Titove skupščine, na sre¬ di strani pa z mastnim tiskom pod naslovom "Moja vest" tole: "Ko so; se v Belgradu dogajali veliki dogodki, je 22 letni kralj Peter dal navodila, da na svojem stanovanju ne sprejema ne obi¬ skov in ne telefonskih pogovorov. V proglasu, ki ga je izdal v kondo¬ mi, pravi: • "Volitve v skupščino so bile 'nedemokratične in na noben način ne morejo nikogar prepričatidaso res izraz ljudske- volje. Popolnoma se zavodom /s vo; j ih dolžnosti do svoje drž zve in kljub vsem ukrepom, ki jih je sedanji režim, podvzel proti meni, bom tudi v.bodoče sledil jasnim ukazom, svoje vesti, da osvobodim Jugosla¬ vijo tiranije, pa naj ta prihaja od koderkoli." Vi w Monito Dunajski dopisnik ameriškega, časopisa "Christian Science jo poročal svojemu listu o avstrijskih volitvah takole: "Pri prvih volitvah, ki so jih izvedli v vsej državi po -le¬ tu 1930, je avstrijski narod pokazal, d ; se.njeno politično nažira - nje ni spremenilo-. Kot celota je Avstrija z .majhno večino konsarva - tivna, le velemesto Dunaj in nekatero'industrijskasredišč . so zopet močno socialistična. Kakor je to navadno v- politiki, najde vsaka se veseli nad izidom volitev. Razumljivo jo,da v na ha to, da je najvspja' politični enota v e le, ker spet pr e vlada je j'o na Dunaju in mestih in vaseh nepričakovano, močni, do čim dejstvo, da so dobili,v primeri s prejšnjimi- eč glasov. je izid volitev o or d- stranka kak povod, je ljudska stranke ponos: Avstriji. Socialisti so ves ker so postali, v mno opozarjajo komunisti n;:, volitvami, precej v Dejansko.pa „. valcev in politikov pričakovala. meč konservativnih v .'vaseh in ne nad- neutajl jivo zmago jih, kot šč: t Kakor deželi socialistov n kakršne, je večina bila tudi so Gradec, Linz, Sd pa vendar ne naraščanje socialistov v krc ni. Tgko so socialisti prvič nunaj s at er e g* a ' 'zm o opazo- j, tako je bila tudi sedaj volj velika, d;, ima premoč Dunaju in v industrijskih kr a - ko Novo' mesto itd. zanimive spremembo. Prva j c znatno ki so-bili prej izrazito konsezvativ goli V /Solnogrodu in C e lovcu-in. tudi Štev. 28 —Str. 3» •- Domači glasovi, 5* decembra 1945-- v Inomostu so bili dobro zastopani, ^akor pravi nek socialistični list, je "socializem pričel osvajati avstrijsko vas". Drugo dejslv ki izpričuje moč socialistov je, da je zaradi vojnih dogodkov v ... • striji volilo mnogo več žensk kakor moških. Upoštevati je tudi treba, da so volilke konservativnej še in mnogo bolj izpostavljene klerikal¬ nemu vplivu kakor možje. Kljub silni propagandi, za katero je bilo mnogo denarja na razpolago, ni|bo komunisti dobili niti 8 % glasov na Dunaju. Dosegli pa so precejšen napredek' leta 1932 so dobili pri občinskih volitvah le 2 i*\ K sreči - v tem se strinjajo i ljudska stranka i socialisti je uspelo komunistom dobiti 4 zastopnike za narodno skupščino, tako da se-morajo sedaj udeležiti vsake koalicijske vlade. Prej pa je bi-* lo možno, da bi bili komunisti izključeni iz.'koalicijske vlade, ako nebi imeli nobenega zastopnika, - tega pa ni želela nobena stranka." 'MOSHVA NAPADA „ Za pa dni BLo/> K "Moskovski radij o je obtožil "Švedske reakcionarne časopi¬ se" zaradi hvaljenja načrtov o zapadnem bloku, kateri v resnici niso nič drugega kakor načrti za izoliranje sovjetske zveze in za osnova¬ nje "izolacijske črte" napram Sovjetski zvezi. Padijski komentarji glede švedskega protesta proti vladne¬ mu bdlhku, da bi izročili Sovjetski zvezi baltske internirance, ki sotse bojevali z Nemci in ki so pozneje zbežali na Švedsko, pravijo, da so reakcionarni krogi sprožili kampanjo proti Sovjetski Rusiji. Poročila dostavljajo: Ta gonja, v kateri uporabljajo gesla sovražnikov miru v povojni Evropi, pomeni, da ostanki nacizma in fa¬ šizma še niso popolnoma uničeni." (Briteh Morning News, l.dec.) »Cinizem/ "Associated Press" je objavilo poročilo iz zanesljivega vi¬ ra in pravi: "Sovjetska vlada s "precejšnjim cinizmom" gleda na ame¬ riški predlog, po katerem naj bi vse zavezniške čete zapustile Iran prvega januarja 1945* Cinizem se je še povečal zaradi novih vesti iz Teherana in Kopenhagena, ki pravijo, da je USA zaprosila Iran in Islandijo za zračna oporišča. Mnogi Rusi bi se lahko vprašali: "čakaj išče USA letalska oporišča v Iranu in na Islandskem, v istem času pa predlaga, naj' Rdeča in Britanska armada zapustita Iran?” SOVJETIJA SE ZANIMA ZA LATINSKO ketov z živili posameznim osebam AMERIKO. Moskovski Reuterjev ao«ieihtrazhim. udruženjem v Evropi,. Rav- pisnik poroča, da se predvideva, natelj te organizacije je izjavil,da da bo Sovjetska zveza v bližnji razpolaga organizacija s'kapitalom bodočnosti razvila živahne diplo- 1 milijon dolarjev, in da bo po troh matične in trgovske zveze z Da- mesecih mogoče kupiti paket za 10 tinsko Ameriko. Rastoče zanimanje dolarjev, ki bo Vseboval živila v za latinske države v Ameriki se višini 40.000 kalorij. Organizacija kaže ne le v izmenjavah in pove-- bo ustanovila v Evropi urade za raz- čonju osebja na izpostavah mdskov-deljevanje teh paketov in poskrbijo- skega zunanjega ministrstva, marvmčotbd:tudiuza točno pošiljanje, več tudi v ruskem časopisju. Po- TV ~, n . rT v Tt , T ■» l ~ sobno pozornost posve6ojo SSSR J 2 I*vlo6ak Iz pisma f«i- Meksiki, Cileju in Urugvaju. ta, to. se oe rešil. .... na sanicah so potegnili iz vlama aka- PAKETI Z ŽIVILI IZ AMERIKE. V demika Jak. Remca in nekega kurate Ameriki so ustanovili posebno ter ju odvlekli neznano, kam, Se organizacijo, katera si je po- pred praznikom- Svetega Jlošn joga Se¬ stavila kot. cilj pošiljanje pa- .* Štev. 28 . ■ Domači glasovi, 5»~decembra-194-5~**-*-<-- Str. 4. leša strašno pretepli in ustrelili .meji' drugimi tudi- župana Seljaka iz ' ' Zirov in 2 njegova sinova, študenta -.Janka Dolinarja (trata-pok. Rudolfa • Dolinarja, ki je til utit pod Živko-* riževim režimom pri Prihovi na Šta¬ jerskem) ,• vodnika Jerneja Mlinarja c- Prat, trata Janeza Mlinarja, 4 trate "bogoslovca Pc6enika s Črnega vrha in ve6;’ drugih mož in fantov s črnega vrha in l'rat.... Komunisti sr veliko pokradli. Če so dolili tlago, ki ni lilo skrito, so vseli, ksjti"belim’izdajaleera” sme vsakdo vzeti. Če so pa našli skrito blago. SP ga vzeli zato, ker je lilo skrito -Jeka žena je te dni pisala svojemu možu v emigracijo tudi tole: "Ne ti me ve6 spoznal, 6e ti me videl. Iz¬ padli so mi vsi zolje,- seveda ne sa¬ mi od sete. Izgutila sem lase, na j- tolj me skrte oči, ker se mi nikakor nočejo izboljšati." Spet dpugo pismo ( pravi : "Poročnika Preglja in. KiJ-čvca ;LzjJE3všga mestu so partizani ujjeli. Ing. Vrlmjaka, ki je po zlomu Nemči¬ jo šel mirno domov is o are tira jfi v cerkvi med-mašo in ga odpeljali, Za iim ni več sledu." Ahilova peta titovsga &EŽpL& ionu ni stom v Ljubljani gre zejp ha |iv- ce. dejstvo, da je tako ve.ii.ko slo¬ venskih, razumnikov in cost a |hfga Ijud-- siva odšlo v emigracijo. Pik.čeli so - razmišljati, kako ti razreruci li vr- • ete emigrantov, predš^anif: %5a ob' - sodili posamično kot izdajal¬ ce. ha ta način,'misii;^o;-pialtodo sku¬ šali spraviti amigranškskd vprašanje s sveta. Da bi privali p 1 emigrante domov, so poskusili Jkjjpre j z ^ nane¬ sti jami } vatam ljudski! Afronte '.p* se je se- jjudje niso nasedli, daj ljudskofrontaška vjjnda odločila sa drug načrt ter misjcj- poslati, v razna begunska tatori|tla politično manj elcsponirane ■rakčirtnAke s naro¬ čilom, da -spravijo .^rni^vec emi¬ grantov nazaj v domo^fiho. • , ANGLEŠKA KONTROLA NA\ SJUISČU. V Ljubljani se splošnč (Čovori, da so imeli na 1 juti j shSkčPi ČcJA -h š čtj* _ pr e j - čnji mesec obisk' pk(pii •jSpp.neei. Na sediš6’e je ot te j Vhi , prt Jej. nek angleški častnik pregtedbVah z sp o- TT r* ?■> -4- n 1 A rl 4 m dl 7/* 'L **. r\ ! člir? L r> . Ugotovil je 7 , , i^uci^o ležati v zaporu na golih tleti. L zal je,.da morajo'>akoJ s iti Uka slamp v posamezne celice. V njo- &w-vi navzočnosti so -morali parti¬ zani nositi slamo v celice-. SPET ŽIČNE OVIRE OB IJEJI.Titova vojaška oblast je na Črnem vrhu in. pri logaških mejnih prehodih zaprla mejo z. gostimi stražami, ki so razpostavljene približno ot stari italijansko.- jugoslo¬ vanski meji. V. Hotedrščici so pa pričeli skoraj istočasno gradiči goste žične ovire. TITOVIMA IZVAŽA ŽITO, LJUDJE At STRADAJO. ' Sedanje ' oblasti v J ■. Slaviji so pričele izvažati ... go Slovansko žito v S5SR, čeprav do.ua prebivalstvo samo nima do¬ volj . Titova vlada*pa prosi za pomoč zahodne zaveznike ter jim dokazuje, kako zelo je po vojni .prizadeta". Pred nekaj dnevi se je celo.sam britanski zunanji minister začudeno spraševal, za- ka.) 'ima Jugoslavija še vedno pod o,raz jam .pol milijona mož, name s t o da ti j ih.posl sl a domo v obdelovat* polja* V Sloveniji posamazrte tvrdke. izdeljujejo le¬ sene zaboje, v katerih'bodo po- šil-j ali v Sovjeti j o tudi bosan¬ ske "slive. .Slov, Poročevalec je nedavno objavil, da bode v S3SR izvažali;, tudi yino. KOČEVSKI GOKDiVl - PARTIZANSKA SKLADISUA. Do -zadnjega časa je pketU'ralotvo .Ljubi ;jane dobivalo- predvsem hrano, ki je je poši¬ ljala' UNIiRA. Te pošiljke sle . Jo vedno prihajajo v Ljubi jat-,. . toda'ljudje jih niso več dol. ni, _kqr partizani odvažajo v v v od 'OlilRE doti jena živila v Ko¬ čevski log'" tor polnijo svoja skladišča.. • ■■ REVIZIJA' POTSDAMSKE. DEKLARACIJE? f ampiikonskega cenzume- BivJi r* ,*u / n. j ki si je .ga urada^ Byro:d -f;ci J>re& dnevi vrpLii 'iz■■ Nemčije, je predsedniku Trumanu'predložil ‘, . t; svoje poročalo, v katerem tudi predlaga refizijo celotnega sl poema vo jačkih vlad v .Nemčiji |.h tudi splemenitev PotsdamSke- čjklaracijid. 'f .SERVJULIAITJČsth se 8,nov. poro-, čila gdč. Lemut Marta, pri v. ut- ), .Až Lj. in gvHmHniAnJtcnnu^ds i' -V ■