te*		
	k		w
ittiio Jugoslovanske kmetsko rreie. - Cena 38 Din za eelo lete. — Za inozemstvo ISO Din. — Posamezna številka 1 Din. — V inseratnem deln vsaka drebna v rutina ali nje proster 10 Din.
lzbala vsako srede ob «1 zjntraj. - Opisi in dopisi ufj se uoiiljajo Uredništva ..llomolinba" naročnina reklamacije In Insoratl pa CprantUtrn „llonioljaba" t liJubUanl, Kopitarjeva tillea Stev. 6.
Po beosrajskem uboju.
Sedaj, ko se je razpršil dim, ki so ga povzročili usodni streli v belgrajski skupščini, je mogoče gledati jasno in izreki točno sodbo. Ta sodba je precej enaka: naši ljudje, ki so v gledanju dogodkov zelo vestni in v sodbah trezni, imajo vsi isto misel, kot jo ima tudi večina nasprotnikov, le da morajo le-ti na zunaj z volkovi tuliti, če pa se razgovarjaš z njimi med štirimi očmi, s čudom vidiš, da se popolnoma strinjajo s tabo. Zakaj pamet je le pamet, liberalen časopis pa zopet kaj drugega. To ve tudi liberalec.
Sodba je le-ta:
Račič je ubijalec, njegovo strašno dejanje zasluži najhujšo obsodbo, kazen naj
bo ostra. Možje, kot so Račič, katerim je revolver isto kot žepni robec, spadajo med hajduke, ne pa v skupščino.
Prav nič manjša krivda pri uboju pa izadene opozicijo, zlasti žerjavovsko stranko. Vsi so vedeli, kdo je Račič. Vsi so vedeli, da je mož komita, ki je navajen braniti svojo osebno čast, če je drugače ne more, z revolverjem. Cela skupščina je morala skozi par mesecev poslušati najhujše in najgrše psovke od strani opozicije — v največji predmestni beznici ne slišiš tako nizkega zmerjanja, kot so ga morali poslušati vladni poslanci skozi par mesecev v skupščini.
Pa če te kdo zmerja in žali in psuje in sramoti v beznici, ga vsaj lahko tožiš — v skupščini pa so ti »olikani« gospodje vedeli, da so netožljivi in da jih nikdo pred sodnijo prijeti ne more, pa naj na-Pljujejo celo brezno psovk na svoje tovariše. Opljuvanim poslancem ne kaže drugega, kakor da si v takem slučaju nade-nejo najtršo kožo ter s preziranjem prenašajo ploho psovk, ki se neprestano kot granate iz najhujšega artilerijskega ognja usipaio nanje.
Račič pa je doma iz dežele krvne osvete, kjer se žaljena čast kaj pogosto pere s krvjo. Račič je ob tem neprestanem usipanju žaljivk iz vrst opozicije naravnost J Pobesnel, četudi je bil sicer velik prija- 1 telj opozicije. Kdor pobesnelo zver draži i »' izziva, je sam prav tako kriv, 5e ta zver Pl»ne nanj in ga raztrga.
Vsi so vedeli, da je Račič radi žaljivk Dobesnel. Dr. Pernarju bi zadostovala sa-
mo ena beseda: oprostite, pa bi se Račič pomiril. A Pernar tega ni hotel, dasi bi bila to njegova navadna človeška dolžnost.
In tu je jedro splošne sodbe o tem dogodku: Račič j« ubijavec in vse obsodbe vreden, a nio manjše krivde ne nosijo na zločinu oni poslanci opozicije, ki so z zmerjanjem in sramotenjem hoteli prisiliti vladne poslance na kolena.
Mi pa moramo pridejati še to:
Vse to zmerjanje vodi pribičevsko-žerjavovska stranka. Radičevci so tu samo res obžalovanja vredno orodje te stranke. Štefan Radič je docela izgubil iz rok vajeti v svoji stranki in vodstvo je prešlo na žerjavovsko stranko. Že zadnje demonstracije v Belgradu, v katerih so demonstranti klicali, da hočejo vojsko, so vodili Pribi-čevičevi pristaši v zvezi s komunisti, v skupščini pa se je zmerjalo, razbijalo ln kričalo čisto po taktu, kakor je sproti ukazovala samostojnodemokratska stranka. — Tako je uprav ta stranka v prvi vrsti kriva krvi, ki je tekla v skupščini.
To prepričanje je danes splošno. Zato je naravno, da javnost z radičevci sočustvuje, ker so žrtve pribičevičevskega vodstva ter jih obenem pomiluje, da se ne znajo otresti te gajžle, najostreje pa javnost odklanja samostojno - demokratsko stranko, ki ima danes na vesti ne samo Pavle Radiča in dr. Basarička, temveč tudi Račiča, ki bo moral drago plačati ta svoj grdi zločin.
Ne bo pa toliko časa miru v državi, dokler bo strašil po skupščini duh samo-stojnodemokratske stranke. Stranka, ki nima nobene vesti in nobenega programa razen za vsako ceno pririti se do vlade, je za vsako državo stalna nevarnost. Pred leti je ta stranka s krvjo in ječo in preganjanji ho Ha iz vsakega državljana iz- j siliti slavosuev na centralistično vidovdan- j sko ustavo'(— trboveljski dogodki, Radič v ječi, preganjanje tisočerih uradnikov), danes žuga z revolucijo, če se vidovdan-ska ustava ne spremeni. Pred leti je sklepala z Italijani nettunske konvencije, danes z vso paro dela proti sprejetju istih, dasi ve, da odklonitev istih pomeni v ne predaljnjem času vojsko z Italijo. Stranka brez vesti, brez morale, brez programa.
Najmirnejša vas ni varna pred uboji,
A
POLITIČNI ZAPI5KI
p Samostojna gospoda je pokazala pravo barvo. Dočim se je g. Radič zadnje dni lepo izrazil o božji previdnosti in pohvalil požrtvovalnost katoliških redovnic—usmi-Ijenk, pa slovenski samostojni »Kmetski list« grdo napada mehikansko duhovščino, ki preliva kri, ne kakor trdi ta časopis za posestva in veleposestva, ampak za svobodo vere in Cerkve. Med drugim se ne sramuje napisati o mehikanskih duhovnikih mučenikih, da so »žegnane pijavke in kobilice«. V posebnem članku tudi navaja glasilo samost. gospode, kaj bo, ko dobi oblast v roke. Doslovno piše takole: »Močan pohod naših kmečkih čet bo zrušil vse tiste, ki nas ovirajo in prvi bo zaplesal slovenski klerikalizem, katerega se bo nagnalo v farovže in kloštre.« Pošteni možje, kar vas je še pri samostojni gospodi, ali se zavedate pod kakšno zastavo ste? Ali vas hoče samostojna gospoda speljati na krvava pota mehikanskih brezvercev ali ne?
p Dovolj je žrtev. Trezno misleč človek bi pričakoval, da bodo žalostni, vse obsodbe vredni dogodki kmetski demokraciji odprli oči pravega spoznanja. Pa se je najbrže motil, kdor je tako mislil. Pomirljivim izjavam g. Radiča v bolniški postelji slede dan za dnem se stopnjujoče hujska-rije v radičevskih in zlasti žerjavovskih listih. Kar uganja v tem oziru pokvarjena gospoda v Sloveniji, je pač vredno vse sodbe in obsodbe. Nič ne pomislijo brezvestni ljudje, da spfavljajo s svojo gonjo proti srbskemu narodu v veliko nevarnost obstoj države. Po krvavih dogodkih, ki so jih z brezobzirno obstrukcijo moralično sami zakrivili, stavljajo zahteve, ki brez pristanka srbskega naroda ne morejo biti ugodno rešene. Ne v prijateljskem sporazumu s Srbi, ampak v boju s tem narodom hočejo
dokler ima v njej kolikaj besede hujskač, ki neprestano izziva in podpihuje. In naša država ne bo varna pred žalostnimi dogodki, dokler bo v njej hujskala in pod pihovala stranka brez vesti — samostojno demokratska stranka.
To prepričanje postaja splošno
l'
žerjavovci in golovi radičevci izpremembo ustave, ne zato, da jim bo zajamčena enakopravnost, marveč vsled tega, ker upajo, da bi jim v samostojni hrvatski državi cvetela pšenica; drugod, kjer je ljudstvo politično bolj prosvetljeno in demagogiji manj podvrženo, jim namreč ne gre več v klasje. Način politične borbe, kakor ga uporabljajo zadnje dni zlasti žerjavovci, ne vodi k po-mirjenju, ampak v revolucijo. Zato pa, ako hoče g. Radič svojemu narodu dobro, naj pretrga vse vezi z žerjavovci in tudi s slovensko samostojno gospodo. — To sta dve imeni iste firme, ki je bila, je in ostane nesreča za narod in državo. In še nekaj velja povdariti: ni je bilo in je ne bo vlade, ki bi bila opravičenim zahtevam hrvatskega naroda po čim večji samostojnosti bolj naklonjena kot je sedanja Vukičevičeva. — Zato naj veliki trenutki ne najdejo pri stranki g. Radiča malih ljudij. To je naše odkritosrčno in dobrohotno, prijateljsko mnenje.
Veliki orlovski praznik v Ljubfjjam.
V	nedeljo, 1. julija je Ljubljana spet po petih letih sprejela in videla celokupno slovensko orlovstvo. 2e v soboto so prihajali mnogi od oddaljenejših krajev, tako da je bila tisti večer že Ljubljana v znamenju rdečih srajc. Zvečer se je za podeželske člane in goste Cehe in Hrvate, ki so tudi prišli na tabor, v Unionu vršila krasna telovadna akademija, na kateri so se razdelile tudi diplome in kolajne tistim telovadcem, ki so pri petkovih in sobotnih (ekmah odnesli prva mesta. Prehodni prapor SOZ si je priboril s svojo vzorno vrsto odsek Sv. Peter-Ljub-Ijana.
Na akademiji je slovenske Orle pozdravil predsednik deških Orlov, br. Marzy, ki jih je vabil prihodnje leto v Prago, kjer se bo vršil veliki mednarodni orlovski tabor, kakor že 1. 1922 v Brnu. Tak tabor se bo potem v Ljubljani vršil 1. 1931 in se ga Cehi udeleže v velikanskem številu, kakor nam je zagotovil br. zastopnik Cehov. Govoril je tudi br. predsednik hrvatskih Orlov, dr. Pro-tulipac ter predsednik SOZ, br. prof. Ovse-nek, ki se je vsem udeležencem zahvalil, zlasti pa se je zahvalil za pozdrave gostom in jih v imenu slovenskih Orlov iskreno pozdravil na slovenskih tleh.
V	nedeljo je bil glavni dan. Zjutraj ob šestih so po mestu godbe igrale budnico, ob pol 9 pa se je skozi mesto razvil mogočen sprevod, ki je pokazal moč in silo slovenskih fantov in deklet. V sprevodu je šlo 64 zastav, 11 godb, 178 narodnih noš, Orlov in Orlic pa skupaj 2397 v krojih. Skozi po cestah, kjer sc je sprevod pomikal, je bil gost špalir občinstva, ki je Orle ponovno obsipavalo s cvetjem. Na Stadionu je pridigoval Orlom in Orlicam ter jim bral sv. mašo sam prevzvi-šeni škof A. B. Jeglič.
Popoldne se je vršil telovadni nastop vseh telovadcev in telovadkinj. Pri prostih vajah je nastopilo 700 Orlic ter 1100 Orlov. Vsi so vaje zelo lepo izvajali, v lepi skladnosti in krasni disciplini ter jih je občinstvo na-grajalo z živahnim ploskanjem
d šestdesetletnico rojstva je obhaja!
3. julija gospod vseučiliški profesor dr. bogoslovja gosp. Aleš Ušeničnik. Skromni mož, ki se ni dal vriniti v ospredje, je brez dvoma eden največjih kulturnih delavcev, kar jih je kdaj rodila slovenska mati. S svojimi učenimi knj'igami in razpravami, ki jih je cela množica, je za velikim mislecem dr. Mahničem gradil funda-ment slovenskega katoliškega preporoda v zadnjih desetletjih. Pa ne samo učene razprave, tudi krajše poljudne članke, ki se zlasti odlikujejo s svojo jasnostjo, je pisal. Domoljub ga je štel med svoje najodlič-nejše sotrudnike. Gospod daj skromnemu a velikemu kulturnemu delavcu še mnogo blagoslovljenih leti
d Dr. Korošec — rešitelj države. Za našo dr/avo največja sreča je v tem težkem trenutku to, da je notranji minister — dr. Korošec. On s svojo prevdarnostjo in tudi odločnostjo vzdržuje red in mir in poleg tega pomirjevalno vpliva na razburjene Hrvate kot tudi Srbe. Danes, ko si stojita srbski in hrvaški narod zaradi znanega zločina kakor v sovraštvu, je mogoče le Slovencu, da bo posredoval in našel pot, da se bosta srbski in hrvaški narod res pobratila. Ako dr. Korošec to izvrši, tedaj je on v tem težkem trenotku rešitelj države.
d Delo za ljudstvo. Mariborski oblastni odbor je dal za zdravstveni dom v Rogatcu znesek 20.000 Din. — Za preložitev klanca pri Sv. Barbari v Halozah se je dovoli! kredit 15.000 Din. — Oblastni odbor bo naročil d\ a vrtalna stroja za oblastna kamnoloma. — Za kmetijski in gospodinjski tečaj se je izbralo 24 učiteljev in 24 učiteljic. Žal ni bilo mogoče ugoditi prošnjam vseh prosilcev, ker se je le teh javilo zelo veliko. Odbiti prosilci pridejo v poštev prihodnje leto, ker se bo tečaj ponovil.
d Razpis služb oblastnih cestarjev. — Ljubljanski oblastni odbor razpisuje v območju cestnega okraja škofjeloškega 14 mest, v območju cestnega okraja ribniškega 7 mest, v območju cestnega okraja brd-skega 3 mesta in v območju cestnega okraja velikolaškega 4 mesta oblastnih cestarjev Prošnje je vložiti do 9. julija. — Oblastni odbor razpisuje tudi 3 mesta oblastnih cestarjev v višnjegorskem cestnem okraju ter 1 mesto v kranjskogorskem okraju. Prošnje je vložiti najkasneje do 15. julija t. 1 pri ljubljanskem oblastnem odboru. Podrobnejši pogoji so razvidni v Samoupravi ter v razpisih pri navedenih županstvih
Pri prireditvi so bili navzoči tudi številni zastopniki raznih vojnih in civilnih obla-s i. Kot odposlanec Nj. Vel. kralja je priso s voval div general M. NediČ, vlado e zastopal minister Korošec, vojnega ministra general Popovič itd.	ministra
isfirn6?. °bTfva i,eJbi,° v štadionu do 15 000. Lep je bil pogled na to množico po zelenih bregovih, obkroženo od mlajev okoH arene ter tisočerih zastavic po obz dju S?a
d Komisija za regulacijo Pesnice je oh hodila 20. in 21. junija celo ozemlje od Mol škanjc do Sv. Marjete ob Pesnici. Komišiio je vodil v imenu oblastnega odbora g jn» Fišer. Komisije sta se udeležila tudi slanca Vesenjak in Žebot t^r oblastni od. bornik dr. Veble in oblastni poslanec Po! ljanec. Z interesenti se je komisija spora! zumela glede začetnih del.
d Te dni se je delila v Trbovljah in Hrastniku oblastna podpora za stradajoče rudarje v živilih. Ta podpora je došla na posredovanje našega poslanca g. Križnika, Na ta način je delavstvu vsaj malo poma-gano in so oblastnemu odboru vsi zelo hvaležni, ker je pomagal, kolikor je bilo v njegovi moči. — Oblastni odbornik g. prof, Jarc pa se je mudil v Zagorju in Trbovljah radi izpeljave novih cest in radi zidave enodružinskih hiš.
d Kongres vseh koroških Slovencev v kraljevini SHS se bo vršil začetkom septembra v Celju.
d G. učitelj Poljšak je prišel v Maribor dne 1. julija in je začel z zdravljenjem v posebnih sobah v bolnici. Pridejo v poštev: lažji, težji in najtežji slučaji zunanjih, želodčnih in prsnih rakov, kostne jetike ia težki slučaji dolgotrajnih in globoko zajo denih kožnih bolezni. Je že sestavljena posebna komisija iz strogo nepristranskih zdravnikov, zastopnikov oblasti in časopisja, ki bo vso slučaje pred početkom zdravljenja pregledala, ugotovila bolezen in jih fotografirala. Nato bo začel g. Poljšak z zdravljenjem pod vodstvom g. dr. Vilimeka iz Bizeljskega, katerega je že tudi ozdravil, Komisija bo pregledala napredek zdravljenja vsakih 10 dni. Po preteku par me-scccv bodo komisijonelno in uradno zanesljivo ugotovljeni in preizkušeni Poljša-kovi izumi na polju zdravilstva. — Pred komisijo v Mariboru bodo poklicani dalje vsi bolniki, kafere je g. Poljšak že ozdravil in kojili neozdravljivo stanje so ugotovili razni zdravniki. G. Poljšak ima že sedaj bolnikov na stotine iz vseli delov naše države, oglašajo pa se /e tudi iz inozemstva. Privatno g. Poljšak ne sprejema bolnikov. Ako bo g. Poljšak presta' preizkušnjo V Mariboru z uspehom, bo največji mož in največji dobrotnik trpečega človeštva. Smo pa — odkritosrčno povedano — precej »c zaupljivi.
d Na Savi od Brežic (lo Rugviee se vrse regulačna dela; tudi je reka na mnogih krajih, ker je struga razcepljena in ialv° široka, splavna samo ob določenih vodnih
mi^j—'»a*
diona, v samo areno pa koraka mogočna reka belo-modrih telovadcev, na čelu njim mnogo praporov, ki vihrajo v vetru.
Vsa prireditev je izpadla v splošno zadovoljstvo in kaže, kako globoko je že slovenskim narodom usidrana orlovska mj' sel, kakšna disciplina in ljubezen do organi; • ' ' ~ ' Tako naj bo tudi
zacije vlada med vnaprej!
člani.
višinah. Vsled tega je po razglasu velikega župana ljubljanske oblasti izdana prepoved za vsako splavarjenje na Savi od Krškega do Rugvice ob vodni višini + 0.00 zagrebškega vodomera. Ali je vodno stanje za splavarjenje prepovedano ali ne, dobijo splavarji pojasnila pri pristojnih okrajnih glavarjih.
d Velik ljudski tabor bo 15. julija v Žalcu. Z njim se bo proslavila 700 letnica postanka lavantinske škofije, 60 letnica žalskega narodnega tabora, 10 letnica velikega deklaracijskega tabora v Žalcu in 10 letnica naše države.
d Podnart — Brezje — avtozveza zopet upostavljena. Avto čaka vsak dan pri običajnem jutranjem ljubljanskem vlaku. Avtopodjetje Bole in Cvenkelj.
d Odredba o zapiranju trgovin in trg. lokalov je stopila v veljavo 30. jun. t. 1.
d Gornji grad je pcstal mesto. S kraljevim ukazom je na predlog notranjega ministra trg Gornji grad povzdignjen v mesto.
d Srbska kmetiška žena — temelj srb-slva. Opozarjamo na članek, ki ga pod zgornjim naslovom prinaša »Slovenec-: z dne 23. junija 1928.
d Zvišanje prispevkov za bolniško zavarovanje. Minister za socialno politiko je na podlagi sklepa ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev odobril zvišanje prispevkov za bolniško zavarovanje in to za urade, kateri so letna poslovanja zaključili z izgubo. Takih uradov je zaenkrat 13. Tudi za Trgovsko društvo »Merkur« v Zagrebu se zvišajo prispevki. Nevarnost zvišanja prispevkov grozi vsem uradom, kateri bi v svojem poslovanju ne mogli vzdržati ravnotežja. Zato je važno, da tudi Slovenija budno pazi na problem zavarovanja. Zlasti je važno redno plačevanje prispevkov, katerega pa danes ni. Prispevki so bili zvišani od 6 na 7 odstotkov odnosno od 6 na 6.5 odstotkov, in to od 1. julija 1928 dalje.
d Tiskarski škrat. V 26. številki »Domoljuba , ki piše o Račiču, nam je tiskarski škrat izpremenil »komitaša« v >Hrvala , kar je seveda nesmisel, ki pa so jo žerjavovci krepko izrabili na naš račun, seveda brez uspeha — pri pametnih ljudeh.
d Slovenci na Nemškem! Pridite 14. in 15. julija v velikem številu v Kevelar! Kakor že veste, nas pridejo obiskat dobri prijatelji iz domovine. Treba je, da se jim dobro izkažemo! Pride tudi nekaj poslancev, med njimi bivši minister dr. Gosar. In večje število duhovnikov. V pondeljek si oglodajo Hamborn in Gladbeck, v torek pa Essen. V Kevelarju bomo pa vsi skupaj. Povabljeni so tudi Slovenci iz Aachena, iz Holandije in Belgije. Pridite torej tudi vi h vseh krajev v velikem številu! J. Kalim.
d Novice o naših rojakih v Nemčiji. Naše društveno življenje se razvija, kolikor se pri obstoječih razmerah, ko smo tako raz-teeni, razvijati more. Vseh moških društev sv. Barbare je zdaj 27; najmlajše, letos ustanovljeno, je v Sclieerlebecku. Ženskih bratovščin živega rožnega .venca je 18. Najmočnejše je v Hambornu, kjer šteje 300 članic. Predsednica je zdaj Marija Malis, doma iz Tunjic i Kamniku, ki bratovščino skrbno vodi. — Une 13. maja je bil slovesen blagoslov nove
zastave rožnovenške bratovščine, ki se ga je udeležilo veliko število drugih naših društev. — Najstarejše naše društvo je v Essenu. V nedeljo 24 junija obhajamo njegovo tridesetletnico, ki se jo bodo udeležila vsa druga društva. Kadar nastopimo vsi, takrat nas je nekaj videti in nastopimo z veliko parado. — O društvu v Menoyede je bila v zadnji številki »Domoljuba« neka neugodna opazka. A
gotovo je, da društvo v Menyede ni slabše kakor so druga. Bilo je celo eno najboljših. --Za velikonočni čas je prišel k nam na pomoč salezijanski pater č. g. Luskar, ki je pridno obiskoval naše kolonije. Ljudje so se njegovemu vabilu precej dobro odzvali in so bili prav zadovoljni. Posebno lepa je bila udeležba v Meerbecku, kakor še nikoli. Prišli so tudi taki, hvala Bogu, ki jih sicer ni bilo
videti v cerkvi. Veliki teden so imeli možje v Meerbecku duhovne vaje, katerih se je udeležilo tudi veliko število slovenskih mož. — 17. maja je obhajal srebrno poroko g. Anton Marn, predsednik društva sv. Barbare v Es-senu s soprogo Ivano ob navzočnosti štirih otrok in g. Luskarja. — Naj omenimo še srebrno poroko g. Babica v Hochheide, ki jo je tudi obhajal s svojo soprogo letos. Ganljivo je bilo, ko je pri sv. maši pristopila k sv. obhajilu cela družina. Materinsko društvo jima je zapelo za te dan primerno pesem. Ko sta prišla iz cerkve, jih je obsula velika množica Slovencev in Nemcev z najprisrčnejšimi voščili. Opoldanskega kosila so se udeležili vsi trije domači duhovniki. Zopet dokaz, da imamo tukaj može in žene, ki nam delajo čast ter jih močno čislajo tudi Nemci-domačini.
d Pismo iz Kanade. Tu iz dalnjega kraja pošiljamo pozdrave vsem čitateljem in čitate-Ijicam »Domoljuba«, posebno pa našim ženam, ki smo jih ostavili v lepi slovenski domovini Tukaj v Kirklandu se je naselilo že veliko naroda. Je tudi veliko Slovencev in še vedno prihajajo iskat sreče, katero pa je težko najti. Vsak, ki pride, težko pričakuje, da dobi delo. Seveda delajo tukaj največ v rudo-kopu, kjer je najbolj nevarno. Naš rojak Franc Bule iz Mirne je dočakal srečo, da je 14. aprila 1927 dobil delo v zlati jami. Toda zlata jama mu je prinesla smrt dne 25. maja 1928. Vzrok njegove smrti je bilo pretirano delo. Franc Bule je bil vsem priljubljen, zato Fmo šli skoraj vsi na njegov pogreb. Zapušča ženo in tri nedorasle otroke. Naj mu bo lahka kanadska gruda. — Ivan Gospodaric.
d še eno poročilo iz Kanade. Preljubi naš > Domoljub«! Tudi mi slovenski možje in f ntje se te spominjamo v Kanadi in te prosimo, da (udi nam pustiš nekoliko prost ra, cla malo beležimo naše življenje v Kanadi. Letos je šlo v Kanado mnogo slovenskih mož in lantov. Ko sino prišli v Vinibeg, sc nas agenti že čakali na kolodvoru. Iz Vini-btga so nas poslali v Edmonton in od tam na razne farme. Agenti so z nami ravno tako mešetarili, ko s kravami na sejmu. Delali smo na farmi le po par dni, da smo si ogledali deželo. Ko smo zaslužili po par dolarčkov, tiino šli dalje, da si pridobimo drugo, boljše delo. Na farmi nismo hoteli delati, farmar premalo plača, dnevno lepo en dolar. To je pa za nas premalo. Če bi mi za tako plačo delali, ne bi mogli nič prihraniti in tudi ne poslati v stari kraj, tudi ne bi nikdar toliko Zaslužili, da bi se mogli vrniti v naš rojstni kraj. Iz stare domovine nam pa pišejo žene in starši: pošljite denarja! Ali žalibog, počakajte, saj tukaj ne tresemo dolarjev ko v starem kraju orehe. No, pa sedaj smo si dobili že druga dela. Delamo na železnici, plača je bolj slaba, samo 30 centov na uro, dela se deset ur. No, pa bo že za nekaj časa, potem bomo pa zopet dobili boljše delo, ko se bo tudi več zaslužilo. Bivamo v železniških vozovih po 16 mož v enem in spimo na golih tleh. Boljšega prenočišča ne moremo imeti, ker popravljamo progo v daljavi 160 milj in nismo nikdar stalni na enem mestu; danes tu, jutri si bogve kje. Kjer je bolj nujno delo, tja gremo, iz enega kraja v drugega, kakor afri-kanski misijonarji. Ali mi smo s tem zadovoljni. samo da nekaj zaslužimo. Kdor ni vajen težko delati, mu gre v tem kraju hudo. Kranjski Janez je že vsemu vajen, nai bo sla-
bo ali dobro. Je treba potrpeti, ker je vsak začetek težaven. Za mlade fante ni tukaj, ker ni veselja in zabave. Tukaj ne slišimo harmonike in petja in tudi ne vidimo plesa po gostilnah. No, pa mi Slovenci imamo svoje zabave zvečer. Ko je delo dokončano, se zberemo pred spalne vozove in zapojemo še po starem običaju kako kranjsko: Jaz pa poj-dem itd. Tako se zabavamo v Kanadi. Praznikov tukaj nimamo nobenih, samo nedelje. Tudi k maši v tem kraju ne moremo, ker tukaj ni katoliških cerkva, le tu pa tam se vidi kakšna, ali ne katoliška. Zato prosimo svojce v starem kraju, da mesto nas opravljajo službo božjo in molitev, da bi nam dal Bog srečo in zdravje. Vsi podpisani Slovenci pozdravljamo in želimo vse najboljše čitateljem »Domoljuba«, našim ženam in otrokom, staršem in sorodnikom, znancem in prijateljem, fantom in dekletom. — Iz okraja Črnomelj: Kočevar Anton, Gaber, štukelj Matija (So-dinja vas); Jakša Ivan (Perbišje); Jože Ma-dranič (Draga pri Sinje mvrhu); Ivan Balko-vec (Črešnjevec pri Dragatušu); Jože Korošec, slikar (Vinjivrh); Frenk Ostronič (Vinica pri Črnomlju). Okraj Novo mesto: Deželan Franc (Brusnice). Okraj Krško: Alojz Kuselj. Okraj Kočevje: Franc Tanko (Podklanc pri Sodražici). Okraj Logatec: Alojz Ovzelj (Rakek).
d Salezijanski zavod na Rakovniku ima poleg notranjih obrtnih šol tudi k o n v i k t za dijake, ki obiskujejo javno gimnazijo. Da se omogoči študiranje tudi manj imovitim, je mesečnina primerno znižana. Gojenci imajo v zavodu vso oskrbo kakor tudi instrukcije brezplačno. Sprejemajo se le zdravi, nravno nepokvarjeni dijaki. Za tozadevne pogoje se je obrniti na vodstvo sal. zaveda na Rakovniku, Ljubljana.
d Tcfa. V pondeljek 25. junija popoldne je v Št. Lovrencu na Pohorju zadivjal vihar in je vso širno okolico pobelila debela toča. Škoda je velikanska. Ljudstvo je v težkih skrbeh. Krajevna organ izacija SLS ja trzojavila po poslanca, da si ogleda škodo. Oblastni poslanec Sagaj je šel včeraj takoj v Št. Lovrenc.
d Novi italijanski poslanik v Belgradu g. Galli je nastopil svoje mesto.
d O delavski družini prinaša lep članek ^Slovenec« z dne 27. junija 1928.
d Otvoritev pošte, brzejava in telefona na Golniku. Dne 20. junija t. 1. je bila v zdravilišču n» Golniku otvorjena pošta, telefon in brzojav.
d Ceno volom. V zadnji številki se je pri cenah volov vrinila neprijetna napaka, ki je na sejmih povzročila, kakor slišimo nekaj zmede. Kljub naši veliki p a'/.nji baš pri cenah je kaka tiskarska pomota sem ln tja neizogibna. Naj nam bravei to oproste; v prihodnje bo naša skrb za točnost cen še večja.
d Ni tako. kot kriče liberalci. Nekateri listi so prinesli napačna poročila o nenadnem odhodu našega tajnika g. Noudauerja iz Zgornje Radgone. V pomirjenje ljudstva izjavljamo, da g. Neudauer ni zapravljal posojilniškega denarja, temveč ga le samo-lastno v porabljal pri svoji lesni trgovini. Ves denar je v njegovem blagu, ki predstavlja veliko vrednost. Vsled tega in ker jamči za varnost denarja nad 2000 zadružnikov. so vse hranilne vloge popolnoma
' varne. Ureditev posojilnice je vzela v roke I Zadružna zveza v Ljubljani. — Načelstvo 1 posojilnice v Gornji Radgoni, j d Na dr. Krekovi meščansko - gosp«, dinjski šoli v Zg. Šiški pri Ljubljani So prične novo šolsko leto dne 1. septembra ]928. — Seznam pogojev razpošilja in pri-glase sprejema vodstvo dr. Krekove mešjj, gosp. šole v Zg. Šiški, p. Ljubljana VII.
d Ukraden je bil kip Srca Jezusovega, Kip je iz gipsa, 40—50 cm visok. Kdor bi o : njem kaj vedel, naj naznani g. župniku v Novi Lurd pri St. Jerneju.
d 300 kg težka riba. V neki votlini na 1 obali otoka Biševa so ujeli ogromnega tul-i nja, ki mu pravijo v tistih krajih ^morska 1 medvedica«. Riba je dolga 2.80 m in težka ! 300 kg. Je to zelo redek slučaj, da pride tako velika riba v Jadransko morje.
d Puščavnika je igral. — Orožništvu v j Solinu so pred dnevi sporočili ljudje, da so ! v Mosorju opazili človeka, ki živi kot div-I jak v neki votlini. Ker se je zdel ta puščav-i nik orožnikom sumljiv, so ga šli iskat. — ! Našli pa so le ostanke ognjišča in kos kru-: ha, dočim je »puščavnik« že izginil. Je j najbrže kak ropar, ki se skriva pred orož-! niki.
d Drzen roparski napad. V noči na 23. junij okrog polnoči so trije nepoznani oho-1 roženi roparji vdrli ^ hišo posestnika Jo-i žefa Smeja v Gornji Bistrici pri Črensovcih ' v Slov. Krajini in so od njega zahtevali de-! nar. Ko jim je Smej v strahu zatrjeval, da j nima denarja, so roparji od njega zahtevali ( ključe, ki jih jim je takoj izročil. Eden izmed roparjev je bil oborožen z vojaško : puško, drugi s sekiro, tretji s kolom. Ko | so nekaj časa brskali po predalih v omami) ! ter niso našli denarja, je oni s puško ustrelil v strop, nakar so zbežali. Ko je žena Ka-, tarina Smej hotela skočiti skozi okno, so ji 1 roparji prt prečili, da ni mogla priklicati ' sosedov na pomoč. Roparji so pri vhodu dvignili vhodna vrata s tečajev, ki so padla z močnim ropotom v vežo. Orožništvo seda} zasleduje napadalce. Značilno je to, da je Smej pred kratkim časom prodal eno govedo za 1400 Din, kar je moralo biti roparjem znano.
d Strašno dejanje. V noči od nedelje na ponedeljek (1. julija) je v vasi Treba< . čevem pri Kranju, oženjen 47 letni miz, ■ mojster Janez Naglič ustrelil tri fante, j in sicer 30 letnega Matevža Kadivca, 25-| letnega Franca Zavrla in 27 letnega Ja« j neza Pipana. Družba je sedela v gostilni in praznila liter za litrom. Sprva so bili fantje z Nagličem dobri, pozneje se je razvnel prepir in fantje so postavili Na* gliča na hladno in vrat v gostilno zaprli. Naglic je šel domov po puško in fante v bližini gostilne počakal in ko so prišl« okrog 11 zvečer iz gostilniških prostorov, začel streljati. Trije so padli takoj mrtvi na tla, ostali pa so se razbežali, ker so bili v veliki nevarnosti. Nagliča, ki je oče devetih otrok, so orožniki zaprli.
d V Donavi je utonil, ko se je peljal s čolnom preko nje orožniški korporal Anton Lončarič, poveljnik želez, straže * ; Starem Futozu.	,
d Vojna škoda (ratna šteta), srbsM , rdeči križ in druge srečke. Vsi, ki imaJO te papirje, dobe brezplačno važna
Izbrala sam
Italija.
s Nobila so rešili. Pred 14 dnevi smo pisali, da se je Nobile oglasil z brzojavom, pojasnil svojo nezgodo in označil kraj, kjer se nahaja. Rešilna dela, ki so bila že prej v pripravah in prvih početkih, so se zdaj začela z večjo vnemo in večjo nado na uspeh. Skandinavska letalca Liitzov in Lar-sen sta bila prva tako srečna na svojem poizvedovanju, da so Nobile in njegovi tovariši opazili njun let od svojega šotora na ledu. Ona dva pa jih nista videla z zra-lta. Medtem je prišel z zrakoplovom v Kraljevi zaliv italijanski letalec, major Madda-lena, ki nosi znak »S. 55.« Brž se je podal proti kraju nesreče. Na prvem poletu tudi on ni ničesar odkril. Nato so z ladje »Citta di Milano« brzojavili ponesrečencem, kakšna znamenja bo delal letalec med poletom; po teh znamenjih naj mu Nobile brzo-javlja, kam naj se obrača, da jih najde. Res na ta način se je posrečilo, da je Madda-lena ob drugem poletu našel šotor ponesrečencev. Vrgel jim je z zraka 300 kg raznih potrebščin, ki so kajpak nekatere pri padcu trpele škodo. — Vprašanje pa je nastalo, kako ponesrečence spraviti na varno. Z letalom se zlepa ne more k tlom. Drobilci ledu še dolgo ne bodo mogli prilo-mastiti do tam. Spet so brzojavili iz Kraljevega zaliva, naj skušajo ponesrečenci izgla-diti nekaj razdrapanih ledenih tal, da bi moglo kako letalo, s sanmi opremljeno, priti k tlom brez nevarnosti. Spet so ponesrečenci delali, kar so le mogli in izravnali majhen prostor. V nedeljo 24. junija je za-vozil nad šotorišče švedski pilot Lundborg. S svojim majhnim aparatom se je drzno spustil k tlom ter srečno ustavil. Naložil je generala Nobila ter se zopet dvignil. Oddal ga je v morski ožini Hinlopen drugim Švedom. ki so generala nesli v Kraljevi zaliv. Nobile je moono ranjen. Ima zlomljeno eno nogo in druge poškodbe. — Lundborg se
nila. Znamko za odgovori Javite se na naslov: Dr. Ivan Černe, gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6.
d Bolnim na živcih ter duševno bolnim povzroči izredno mila naravna »Franz - Josef« - grenčica dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Glasom izkušenj slovitih zdravnikov za živčne bolezni se najnujnejše priporoča poraba Franz-Josef«-vode tudi pri težkih obolenjih možgan in hrbtnega mozga. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
d Slabokrvnim se nudi sedaj naravna prilika za naglo ozdravljenje, ker so to najboljši meseci za okrepitev krvi z »Ercerginom«, železnatim kina-vinom. Za ozdravljenje in ojačenje krvi .pri odraslih in otrocih zadoščajo 3 velike steklenice. Dobiva se v vseh lekarnah. Ena velika steklenica s točnim navodilom 40 Din, tri steklen. »Energina« železnatega kina-vina po pošti za 128 Din razpošilja Laboratorij
»ALGA«, Sušak.
PersHr
in ga lahko vsem gospem najbolj« priporočam.
Paziti je treba le na 3 stvari: L Persil raztopi v mrzli vodi.
2.	Perilo pristavi v mrzlo
raztopino in pasti počasi zavreti. '/« are kuhanja zadostuje.
3.	Potem temeljito izpeti, najprej v topli, za tem v mrzli vodi. Z malo truda cvetno-
belo, sveteduhteče perilo I
Gospe perites Persihom
je brž podal nazaj na kraj nesreče in spet k tlom. To pot ni šlo posreči. Aeroplan se je prekucnil. Pilot je ostal nepoškodovan ter se neprostovoljno pridružil skupini ponesrečencev. — Večja nezgoda je zadela po vsi priliki francosko letalo »Latham«. S tem letalom sta šla Amundsen in Ditrich-son, vodil ga je pa Francoz Guilbaud. — Amundsen ni povedal točno, kam gre in kako misli delati. Že več dni pa od njega ni nobenih poročil. Vedno bolj so Francozi in Norvežani v skrbeh za slavnega raziskovalca in tovariše. S trancoske strani so že pripravili rešilne ekspedicije zanje. Tako je mrzli sever dobil novo žrtev in pomnožil skrb milijonom, ki iz daljave prisostvujejo veliki polarni žaloigri.
s Velika škotl a vsled toče. Pretekli teden je divjala v Gorah velika toča. Obsevi pred točo so bili v sledečem stanju: koruza ie komaj pognala par centimetrov iz zemlje, fižol'nekoliko več ter krompir v cvetju, žito napol zrelo, trava pred košnjo, sadno drevje pa letos itak ni imela sadežev. Na Kobariškem je toča najhuj« prizadela sre-
dišče kobariškega, trg Kobarid sam. Prišla jo preko Matajurja doli čez Svino, Idersko, udarila kobariška polja, prešla preko Soče in potolkla polovico njiv pod Ladro. Koba-ridci so morali fižol na novo posaditi, tudi koruzo je toča zabila v zemljo. Okoli Tolmina je udarila toča po njivah »Na cvetju-, in posebno vas Prapretno, malenkostno Polj ubin. Na št. viškogorski planoti je prizadela obe glavni vasi Št. Viško Goro in Po-n:kve, malo Prapetno pri Št. Viški Gori ter Pečine, vse je pa potolklo po bregovih Rakovca. — Na Cerkljanskem je najhuje tolkla nesrečne Novake, ki so že itak tako težko prizadeti po raznih drugih okolšči-nah, ki vasi škodijo.
s Razno. Družine s številnimi otroci so oproščene davkov. Odlok je stopil v veljavo s t. julijem. — Ministrstvo je dovolilo lovljenje vrabcev v dobi od 1. junija do 24. avgusta. — Toča je napravila veliko škodo v Rakovcu pri Podmelcu in v Tol-minu. — V nedeljo 24. junija so blagoslovili temeljni kamen za novo cerkev v Voj-g5icl. — V Selah na Krasu so neznani lo-
5l
povi ubili in oropali Jožefa Ašeker, ki je delal v tobakarni v Trstu. — V Vrhpolju pri Vipavi je umrla sestra tam. g. župnika Papeža. — Obč. tajniki bodo po novem italijanskem zakonu državni uradniki. — Cene raznim vinom so se na Goriškem v zadnjem času precej dvignile. — V Otaležu na Goriškem je umrl v soboto 23. junija tamošnji župnik Josip Kos, 47 let star. Imel je raka na želodcu. Pokopan je bil v ponde-Ijek 25. junija. — V Grimaldi v Istri je ponoči od 4. na 5. junija umrl župnik Andrej Mikiša v 77. letu starosti.
Avstrija.
s Uboj vpričo sodnika. Pred nekim dunajskim okrajnim sodiščem se je oni dan vršila pravda med dvema časnikarjema. — Urednik »Neues Wiener Journala« Bruno Wolf je pred časom obdolžil časnikarja Oskarja Poffela, ki je pri istem listu urejeval gospodarski del, da zlorablja svoje mesto v umazane dobičkarske namene. Poffel, ki je bil radi te obtožbe odpuščen iz službe, je tožil. Med razpravo je pa Poffel nenadoma potegnil revolver in ustrelil svojega nasprotnika, ki je bil pri tej priči mrtev.
Poljska.
s Zakaj je odstopil maršal Pilsudski.
Kakor je znano je bil maršal Pilsudski do zadnjega časa poljski ministrski predsednik. Te dni je odstopil in bo poslej le vojni minister. Časopisje je pisalo, da je podal ostavko radi bolezni. Zdaj pa je Pilsudski ostro napadel sejm (parlament) in je med drugim izjavil: »Sejm vrši svoje naloge docela nesmiselno. Tudi jaz sem govornik; toda če bi moral cele mesece samo govoriti, bi se sam sebi zazdel navaden lopov. Poslanci se v parlamentu ponašajo kakor v krčmi. Od ministrov zahtevajo, da se vedejo dostojno, oni pa tulijo, razsajajo in se vedejo kakor svinje in pocestne barabe. V tem ozračju političnega dolgočasja mi nikakor ni. bilo mogoče več vzdržati. Govorov poslancev ne prenesejo več niti muhe; če jih poslušajo, se tako polene, da se jim ne ljubi zganiti kril.« — Pri teh besedah se človek nehote spomni na obnašanje opozicije v jugoslovanskem parlamentu.
č)
Rusija.
s Vzgoja brez Boga. V leningradskem zavodu za socialno vzgojo zanemarjenih ctrok v Moskvi so odkrili strašne zlorabe. Ugotovilo se je, da je tam več mladih deklic postalo nosečih, ugotovilo se je pijančevanje in več tatvin, pri katerih so bili udeleženi tudi vzgojitelji sami. Dva komunista, ki sta bila na vodilnih mestih, sta bila obsojena na deset let ječe, ker sta trpela take razmere in sama povzročala ter dopuščala razuzdano življenje.
Amerika.
s Razno, V Clevelandu so umrli; Frančiška Tonu žič, doma iz župnije Hru-šica, John Barle iz Gornjih Selc v župniji Dobrniče. V Barbertonu (Ohio) je preminul John Železnikar iz vasi Medvedovec, župnija Škociian pri Turjaku.
6l
ŠKOFJA LOKA. Romanje na Sv. Višarje. Naj vlak odpelje dne 28. julija od postaje Škofja Loka ob 8.15. Vsi, ki romajo z nami iz spodnjih krajev, se morajo pripeljati s prvim jutranjim vlakom, ki odpelje iz Ljubljane ob 6.50, do Škofje Loke in tu vstopijo v naš vlak. Nadaljnji vozni red je sledeč: v Kranj pripelje ob 8.30, v Podnart ob 8.45, na Otoče ob 8.50, na Jcsenice ob 9.35 in na Trbiž ob 12.30. Na vseh teh postajah bodo že pričakovali romarje naši od vodstva. Po traku na roki jih boste spoznali. Ti Vam bodo že pred prihodom vlaka dali potrebna navodila. Romarji iz Dražgoš lahko vstopijo v Podnartu ali na Otočah. — Iz Trbiža takoj odidemo na Sv. Višarje, kjer opravimo prvo slovesnost. Zvečer bo procesija s svečkami, ki bodo blagoslovljene in jih bodo romarji potem lahko vzeli domov. Po procesiji bodo pete ve-černice, nato bodo pa duhovniki, ki jih gre z nami 8 ali 9, spovedovali. Vendar želimo, da spoved opravite že doma, ker bo zelo veliko udeležencev! Drugi dan bo ob 4 tiha sv. maša in skupno sv. obhajilo, ob 5 pa slovesna sv. maša, ki jo bo brai naš rojak g. Hartman. Nato bo več tihih sv. maš; ob 8 bo maševal naš novomašnik g. Eržen Peter in po sv. maši bo dal novomaSmiki blagoslov! Ob 9 vzamemo slovo od božje poti in odidemo nazaj na Trbiž, odkoder se okrog 13 odpeljemo nazaj, tako da bo vsak že ob belem dnevu doma. V Škofjo Loko pridemo ob 16.301 — Pripravljalni odbor.
HOTEDERŠICA.
Napravili smo z velikim trudom tn žrtvami lep in prostoren Društveni dom ter aaetavo. Blagoslovili bomo oboje dne 29. julija. Takrat pa pridite v obilnem številu v nekdaj tako prijazno, a sedaj tako nesrečno Hotederšico. Priredili bomo obmejni tabor in okrožni orlovski izlet. Preskrbljeno bo vsestransko. Vožnja po železnici bo polovična do postaje Logatec. Od tam do Hoteder-šice bodo pripravljeni vozovi in avto 4 Din ozir, 6 Din za osebo.
LAŠKO.
Veliki župan Ljubljanske oblasti je pod O. br. 1302/1 od 17. junija 1928 dal odločbo, po kateri se bodo vršili na sejmišču v Laškem štirje novi letni sejmi in sicer v mesecih, ki se še dosedaj niso in ti so: U. marec, 5. majnik, 19. julij in 8. oktober. Prvi sedaj pride v poštev 19. julij, ki pride na četrtek. Znano je po celi Sloveniji, da se v tem kraju redi najlepša živina, zato tudi kupci iz tujih držav kaj radi prihajajo med nas. Ker so povabljeni kupci iz inozemstva, je pričakovati velik dogon živine.
SROMLJE PRI BREŽICAH.
Dne 6. maja smo imeli pri nas po sedmih letih zopet občinske volitve, pri katerih je zmagala naša Slovenska ljudska stranka s 134 glasovi proti samostojnežem, ki so dobili 102 glasova, čeravno so celo leto stavili glave, da bo
U
zmaga »sto gotovo na njihovi strani, župan ln i svetovalci so pristaši Slov. ljudske stranke pana je bil izvoljen in potrjen naš vrli nr:sfU5 Anton Petan, posestnik in poštar. »Kmetijski C je pisal, da Petan ne bo nikdar župan pa «e t« hudo u rezal. Tudi vsi ugovori zoper Petana ni * nič pomagali. - Naši fantje in dekleta so nri redili 8. junija tri predstave: Čevljar, Pri gospodi ln Vedež. Vsa čast požrtvovalnemu vodju iger sr Jožefu Sotlerju. — Za podeljeno koruzo se oblasti nemu odboru najiskreneje zahvaljujemo. — I e(0» smo imeli že dvakrat točo, ki je nekatere huda zadela. Da bi le še kaj hujšega ne bilo.
ZAGORJU OB SAVI.
20 društev šteje ljubljansko okoliško orlov, sko okrožje. Vsa ta društva bodo poslala svoie članstvo na okrožno prireditev v Zagorju, ki bo 15. julija ob vsakem vremenu. Tako velike telovadne prireditve še nikdar ni bilo pri nas- 120 telovadcev bo nastopilo z vsemi mogočimi vajami Prišli bodo tudi najboljši orodni telovadci Nastol pilo bo tudi 70 Orlic in vse vrste naraščaj. Zato ne zamudite lepe prilike ogledati si to prireditev — Skrinjic pri obč. volitvah 22. julija v Zagorju bo 5. Slov. ljudska stranka ima eno in stcer tretjo, Demokrati imajo dve, socijalisti eno in komunisti eno skrinjico. Glavni boj vseh mora iti zoper ,le-mokrate, ki je stranka kapitalistov. Zato daje večino demokratskih volivcev rudniška gospoda iz-voljen je tudi vedno na demokratski listi kakšen rudniški višji uradnik, kot zastopnik TPD pri občim. Glasujejo demokrati navadno tako, kol je bolje za TPD. Zato pa na drugi strani TPD pomaga demokratom. Delavci in kmetje, pustite demokratski skrinjici prazni za mdniško gospodol Volite vsi stranko slovenskega delovnega ljudstva, ki ima tretjo skrinjicol Njen nosilec g. Prosenc je delavec in mal posestnik, zato bo najbolje delal za delavne sloje, kar je pokazal že sedaj kot g o-rent, Volilci iz Zagorja in sv. Urha ne bomo volili Sokolskem domu ampak v zagorski Soli; volilci iz Toplic pa imajo volišče v občinski hiši kot navadno.
OS1LNICA.
Pri nas so 29. julija občinske volitve. Obeta se nam 5 kandidatnih list, drugi celo mislijo, da sest. Mi pa mislimo, da je najpametneje, če se vse med seboj zedinijo in potem lepo volitve odpadejo. 1 osebno izbranega načrta o bodočem občinskem gospodarstvu tako nobena lista nima razen lista SLS Vse se suče le okoli tega, kdo bo župan. Nam je pa to vseeno. Zato naj se raje pobotajo bo-spodje županski kandidati z odborniki. Volivce je škoda s tem nadlegovati. Ti hočejo le kar najmanjšo občinsko naklado, pa dobro uporabo iste. Ce je pa kdo zato tako nespravljiv, dn bi vodo obračal na Pucljev mlin, mu povemo, da je pri "aVSLV ,v. večini in ž njo bomo držali slogo. V Borljiviloki in v Papežih sla nova mostova, v Pod-vrliu studenec, za šole smo dobili 50.000 Din brez
Drobne novice.
Za predsednika republike v Mehiki
je bil izvoljen general Oregon.
Številni slučaji kuge so se pojavili na grškem Krfu.
Egiptovska nacijonalna vlada je podala ostavko. Bodo najbrže nove volitve.
Grška vlada je podala ostavko. Vladna večina je proti Venizelosu.
Poplave na Japonskem so povzročile 26 človeških žrtev.
V	grškem Solunu so zaprli nekaj komunistov. So hoteli zažgati hišo delavca ki ni hotel štrajkati,
V	Rimu je umrl kardinal Tazzi. Sedaj imajo inozemski kardinali napram italijanskim večino (33 ; 32).
Kandidat demokratske stranke za
predsednika ameriških Združenih držav je katoličan Smith.
Ogljik je eksplodiral v rudniku Com-bes v Franciji. 40 rudarjev ubitih.
Razstavo v Brnu na Moravskem je obiskalo do preteklega torka 630.000 oseb.
Soproga bivšega romunskega prestolonaslednika Karla je vložila tožbo za ločitev zakona.
Novo moderno bolnišnico za pse bodo te dni otvorili blizu Chicaga v Ameriki, Bo stala okrog tri in pol milijona Ditt!
Državna univerza v Columbus, Ohio (Amerika), je štela letos 13,925 dijakov.
Strela je udarila v neko cerkev na Švedskem. Poškodovanih 60 oseb, med njimi 10 smrtnonevarno.
Mlra na nebroi drugih uslug g. poslanca škulja. Mi vemo, odkod Je vse to. Nosilci kandidatnih list naj se zato kar hilr0 pogovore med seboj, drugače jih »dene jeza, da jioi volivci pustimo skrinjice prazne in napolnimo le etno, ki verno, da je v zvezi s SLS.
O raznih zanimivostih iz občinskega gospodarstva bomo pisali žele potem, že ostane naš klic k slogi brezuspešen. Ne pozabimo pa, da je za vsem tem zadaj nekaj »premetenih« liberalcev, ki hočejo poštene može preslepiti.
MULJAVA.
Naša vas slovi Sirom naše domovine po znamenitem, starem altarju v cerkvi Matere Božje na Muljavi. Je res delo, kakršnih je danes malo, katerega je pa zob časa tako upropastil, da smo pri-jnorani popraviti ga. Te dni je pozlatar g. Kenda žc začel z delom, katerega stroški so preračunani na 30.000 Din. Priporočamo se v nakup razglednic, katere je založil tukajšnji rojak, ki se prodajajo po Din 1.50. Od bruto izkupnine se od-računa 10 odstotkov za altar, 10 odstotkov pa za popravo Jos. Jurčiča rojstne hiše, katera je tudi v zelo slabem stanju. Mal je znesek 15 oz. 30 par, katerega darujete v korist naših svetinj, ali pomnite: Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. Ker je zelo zanimiv pogled na altar med popravljanjem, se prav lepo priporočamo za obisk do Vel. Šmarna, odnosno Mal. Šmarna, ker do takrat bo delo že končano.
BOHINJSKA BISTRICA
Nii praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija t. I. smo imeli žrebanje loterije za »Prosvetni dom«. Srečk je bilo 5CC0 po 2 Din, dobitkov 234. — Ne-oddani so še dobitki, ki so jih zadele srečke: 88. 137, 211, 403, 490, 558, 689, 800, 846, 927, 965, 1165, 1187, 1432, 1460, 1562, 1698, 1703, 1840, 1846. 1863, 1875, 1919, 2023, 2153, 2292, 2324, 2460, 2495, 2556, 2569, 2589, 2607 , 2639, 2687, 2780, 2782, 2877, 3028, 3033, 3047 3078 3316 3362, 3539, 3610, 3742. 3894, 3900, 3973, 3983, 3998, 4007, 4126, 4184, 4240, 4410, 4508, 4518, 4598, 4662, 4676, 4768, 4820, 4831, 4860, 4996. — Dobitke je dvigniti do 15. julija 1928 pri prosvetnem društvu. Kdor jih ne ne dvigne v tem času, zapadejo dobitki društvu.
Iskrena hvala darovalcem dobitkov, prodajalcem in kupovalcem srečk. — Dne 17. junija je priredil pevski odsek »Bralnega društva« iz Gonj v Prosvetnem domu pevski koncert. Z izbranimi
Sevskimi točkami, s sigurnim nastopom so nas orjanci presenetili. K lepemu uspehu čestitamo! — 29. junija je utonil v Savi, vračajoč se domov lz Bistrice na Lepence, Janez Ravnik, p, d. Po-lak. Bil je cerkveni ključar bitenjske podružnice ln zvest somišljenik SLS. Pokoj njegovi duši I
DOLSKO.
Sedaj ob koncu šolskega leta čutimo dolžnost, da v splošnem izrekamo priznanja tukajšnjemu učiteljskemu osobju. Posebno za to, kar smo videli na razstavi ženskih ročnih del, katero so priredile tukajšnje učenke pod vodstvom učiteljice gospe Tilke Čukove. Videli smo občudovanja vredne izdelke, kar priča o požrtvovalnosti učiteljice. Vidi se pa tudi, kaj vse se da doseči z mladino pod dobrim vodstvom. Vemo in priznamo, da je to vezano z velikim naporom, in tudi ne malimi stroški, katerih precejšnji del nosi gospa sama molče in ji je le radost tem boljši uspeh. Izražamo ji tukaj na tem mestu naše spoštovanje in zahvalo. Bog jo ohrani še dolgo med nami.
BOHINJSKI KOT.
Oni Bohinjci, kateri »Kmetijski listi čitajo, so pod tem naslovom vajeni brati stvari, katere skoraj nikdar ne odgovarjajo dejstvom ter so največkrat v nasprotju z bohinjskimi kmetijskimi interesi. V eni izmed zadnjih številk imenovanega lista je g. dopisnik, ki ni ne kmetovalec in ne lovec, napravil nezaslužen in nepotreben poklon šumski upravi v zadevi občinskega lova, kar je med prizadetimi kmetovalci izzvalo ostro kritiko. Zato sle-
Z našo nmetno
moštovo esenco „Nosfln"
st latrico vsakdo z malimi stroški pripravi izvrstno, obstojno in zdravo domačo pljai o. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 20'—, po pofiti Din 4n'—. Dobi se samo v drogerijl A. Kanu sinova, Ljubljana in droneriji VVolfrain n»Bl. M. Knne, Maribor. — Tudi lotos kupujemo lipovo cvctje.
deče v pojasnilo. — Da je obč. lov šel v najem za zelo visoko najemnino v primeri s prejšnjo, je izključna zasluga organiziranih lovcev, kmečkih gospodarjev, kateri so z udeležbo pri drožoi zvišali najemnino lova. Ti lovci pa niso lovci kmetijci, kateri z lovom tratijo čaa in denar, temveč so lovci, ki kot kmečki' gospodarji vedo, da je preveliko negovanje divjačine v škodo kmetijskemu gospodarstvu, tako sadjerejl, živinoreji in poljedelstvu. Pa bodo sedaj vsi kmetovalci v občini čutili, ko se bodo divjačine z vsemi sredstvi in zakoni ščitile, kmetovalec se bo pa za po divjačini napravljeno škodo moral baviti s šumeko upravo. — Iskrena želja vseh pravih kmetovalcev je, da kmalu pride čas, ko ne bo ne občinskih in ne erarskih lovišč ln parkov ter se bo prepustila paša kravam, kjer se pa te ne bodo mogle pasti pa domačim kozam, da bo imel tudi manjši posestnik lažje stališče v trdem boju za obstanek. Soglasno so ljudje tudi mnenja, da se gospodarski odbori in občinski zastopi zato, da rešujejo gospodarsko vprašanje, in naj se jim vsled tega politika po »Kmetijskem listu< ne vsiljuje.
Radovan Hrastov:
Popotna pisma.
XI.
Potlej se dobi za Savo vrste vasi: Benčevo, Dol, Sv. Helena — pa še drugič naprej.
Beričevo. Iz Sv. Jakoba čez polje, pa si tam. Dolga vrsta redkih, ob cesti in pod bregom razmetanih hiš. Pa nič več ne veni, kot to. In še to, da so tu priznani »škarparji« doma, ki Savo v tir spravljajo in jih kot take poznajo skozi za Savo od Litije pa do Šmarne gore, morda še dlje. Sava jih pa kar ubogati neče, norca brije menda lz njih in vsega sveta, pa jo ubere znova in znova svojo pot čez bregove in polja, vse razbije, vse podere, vse uniči... Pa se tako ta reč kar nadaljuje: enkrat dela Sava brez kreditov, potlej spet delavci s krediti in obratno. In tako ne zmanjka dela ob Savi nikoli, pač pa večkrat kreditov - milijarde so žo šle po vodi.
Po ovinkih v gmajno, pa čez dolg lesen mos< in še malo — Dol. To je vas, ki pravi, da je »pri
79
Razno.
Avtogaraža pri cerkvi. V velikem ameriškem industrijskem mestu Pitts-bitrgn bodo sezidali novo cerkev v čast presv. Srcu Jezusovemu. V sporazumu s cerkveno oblastjo bodo, upoštevajoč potrebe v Ameriki tako razvitega avloinobilnega prometa, prizidali cerkvi tudi veliko avtogaražo, kamor bodo med bogoslužjem obiskovalci hiše božje spravljali svoja vozila. V teh prostorih bo stal kip sv. Krištofa, varuha avlomo-bilistov. Kako dalekovid-no sprejema Cerkev v svoj delokrog pridobitve nove dobe!
/alivaina pesem gluhonemih. V cerkvi sv. Frančiška Ksaverija v Njujorku je bila nedavno bo?ja služba za gluhoneme pri kateri je na poseben način 1500 gluhonemih pelo zahvalno pesem. Na znamenje dutiovnika dvignili so se navzoči, sledeč zahvalni pesmi, onemelih ustnic. Pri vsej pobožnosti so odgovarja-11 gluhonemi udeleženci 8 priučenimi znamenji, vodila pa jih je roka duhovnikova, ki je bila na Poseben način ostro osvetljena.
Slavko Savinšek:
V goliških plazovih
Povest z gorenjskih planin
Že je nekako čez polovico pota od gmajne do robu, ko omaga. Strašno ji bije srce, kri ji tišči v glavo in v sencih ji kljuje, da se ji črno dela pred očmi. Pot ji lije po vsem životu, nogi sta težki ko svinčeni in komaj ju čuti. Kakor da sta ohromeli, sta leseni. Cilka se skloni in zajame polno perišče snega ter ga nese k ustom. Strašno je žejna. Potem zajame vnovič in si pritisne mrzlega snega na razpaljeni senci, da malo poneha bolečina. Toda ne utegne, dalje mora!
Zopet se vleče dalje. Čuti, da ne bo prišla do vrha, ker je preveč upehana in se ji nogi udirata mnogo čez kolena. Palica ji drsi iz rok, ne najde več opore v tleh. O, zakaj ni vzela krpljev s seboj? Toda do robu mora, da vidi, kaj je z Matevžem!
Samo mukoma more dalje. Vsakih par korakov počiva, da lovi sapo, da odpočijeta obe nogi. In zopet par korakov, pa mora spst odnehati. Strašno ji je. Vroče ji je in vendar ji šklepetajo zobje.
>0 Jezus, Marija pomagajta mi, da vzdržim, »moli dekle in solze se ji udero po licih, solze nemoči in obupavanja.
»Marija, Marija, pridi mi na pomoč, da zmorem!« ihti dekle, se z obema rokama opre na palico in za-joče glasno, da ji plač stresa izmučeno, do smrti trudno telo. Žene se dalje. Vsa v solzah vedno vnovič kliče na pomoč Jezusa in Marijo.
Že je skoro na robu. Z zadnjimi močmi se vleče
dalje. Pa ne more veo, ne more, pretrgalo se bo V njej, čuti, udrlo se bo iz nje nekaj, če ne odneha.
»Matevž!« zakliče z zadnjimi močmi dekle obupano, da odjekne od skal pod spodnjo kočo in se odzove od Jekla sem. Ali ni odziva. Dekle posluhne v noč: ničesar ni, nikdo ne odgovori. Vnovič zakliče. glas ji trepeta, in vnovič posluša. A samo gluha noc ji odgovarja.
»Marija, če je mrtev« ihti dekle glasno in se požene naprej. Mora čez rob, mora videti, če ne leži fant za robom krvav, morda mrtev s prestreljenimi prsi. Ta misel ji da novih moči. Trga se v njej sicei in joče, kolje se na dvoje in kriči v prsih, ali Cilka mora dalje. Proti robu se vleče po vseh štirih. Palico je spustila v sneg, ne more je vlačiti dalje seboj.
Še par korakov grabi dekle dalje v sneg, še par, Jezus, Marija, pomagajta! Pretegne se in doseže a rokami rob. Pa ji da moči, da se dvigne, da stopi na rob. Kadilnikova koča na vrhu Golice in vsa go» liška prostrana brežina do spodnje koče jo pozdravijo. Cilka tega ne vidi. Cilkine oči iščejo v snegu, iščejo za fantovo sledjo. Tule so stopinje, tamle dolg zdrsek z roba v gaz. Cilka stopi vanjo. Steptano je vse po gazi in okrog nje. Toda stopinj je več in peljejo dol in gor, vidi Cilka. Tu je pot, ona daljša, ki gre križem počez po brežini od spodnje do koče na vrhu. Cilka išče dalje. Tam je sled rdeča, najbrže sled krvi. Komaj jo je razločiti v temi. Zdaj se luna skrije za oblaki, še manj more dekle razločiti. Gleda, gleda Cilka, da jo pali v očeh, ali nikogar ne opazi, Kam je šel Matevž? Nazaj proti vrhu ni mogel, videla bi ga. Toda dolgo je hodila, Matevž je urnejSi, mogel bi biti že v tem času na vrhu, če bi se bil povzpel naravnost. Toda ranjen je. Cilka se skloni v tla, Išče za krvavo sledjo. O, tu doli bo. tu dol peljs
6»
Ljubljani«, pa jo boš is Ljubljane poleno kresa die uri in dez, pa še nisi tam. Ko pa s. prišel, si ie tudi ugotovil, da je tu prijeten kraj. Ne samo radi bližine vode, ki teče rajo ob mostu, kot pod mostom - 6e je Pšata ali Bistrica, res ue vem in ne trdim, da ne bo spet pomote in pisem m popravkov/kakor lani ii Selike dolme radi Sonce. Kar je, je — Donava odločno ni. lo vem.
Sicer pa je Dol pesem zase. Pa je to e o ne bom še pel, lcer so mi doli že vnaprej povedali, da ml porujejo vse krivce za klobukom, ako se potlej te se enkrat pokažem tja čez »Donavski mosU Za krivce se pa le bojim. Kex se mi namreč Dol dopade na vso moč in še malo. In bom tako »e kdaj pogledal tam okoli. Je fara ln občina In pošta in edini radlo-nparat v kaplanijl. Tako so mi vsaj povedali. In so mi povedali 5e to, da Je g<> spod kaplan zelo dober mož, pa ga dajo poslusati vsem Jaranom od kraja, kdor le hoče. In je takih ineiida zelo veliko.
Zaslran radia mi je pripomnil neki delaven fant, da je to naprava, ki odteguje duševne delavce in inteligentne sloje po deželi od pravega dejanskega in pozitivnega dela po društvih, kar da bo slednjim močno v škodo. »Zaljubijo se v tisti aparat in muziko, pa jih ne spraviš zlepa proč.. .<
Tako fant. Tako pa jaz: radio je prekoristna iznajdba modernega fesa, ki bo človeštvu v veliko korist, ako bo hotelo, pa tudi v škodo, če se varovati ne bo znalo. Kakor pač vsaka reč! Ima dobre in slabe strani. Lahko izobražuje, še lažje pohujšuje _ kontrola je silno težka. V Slovencih je za to
Prijateljem okoličanom naznanjava, da sva se preselila od „Jahača" v staro znano gostilno pri
e x
<s
N
S
s
o

Starem Mayrju v Kranja
na.-proti glavne cerkve.
Skrbela bova kakor dozdaj, da jim postreževa z dobro pijačo ter s toplo in mrzlo jedačo.
Janho in Pavlo Sidovec
gostilna Mavri! Mayr. Kranj.
* 9
S
rei dobro preskrbljeno. Program naše radio-posta-je bo prvovrsteu, z vseh panog našega kulturnega iwijenja zbran. In če bo tedaj kdo po večerji obsedel zZiizo, si nataknil slušalke in poslušal ljansko opero in koucorte ali Predavanje, ter tako morda v društveni dom zamudil - ali bo kaj čudnem iu neopravičljivega toV Tudi v tem je Izr obfazb" In zato gre vsem. Sredstvo nI glavno, cilj je. __■
Ameriški delavec.
Vseh delavcev v Ameriki je približno 28 milijonov. Od teh jih zasluži približno 3 milijone na teden od 2380 do 3400 Din. Tudi plače preko 4000 Din niso redke, vendar pa vedno izjemne. V splošnem zasluži od 28 milijonov preko povprečnega zaslužka 1472.48 Din na teden, vsi ostah delavci — preko 16 milijonov — pa zaslužijo manj nego povprečje, navadno še manj nego 1360 Din na teden.
Običajna potrebščina delavske rodbine, obstoječe iz treh otrok, mora znašati, da ni ogroženo niti zdravje niti nravnost, na teden 2516 Din. To velja za New-york, je pa v posameznih mestih in na deželi manjša, v Čikagu in nekaterih drugih večjih mestih pa celo večja. Delavci torej v splošnem ne zaslužijo niti toliko, kolikor bi z ozirom na tamošnje razmere potrebovali za hrano, stanovanje in obleko v takem stanju, kakor rabi naš povprečni delavec, da more izhajati. Posledica tega je, da morajo biti zaposlene tudi žene in otroci in s svojim zaslužkom prispevati k skupnim potrebščinam. Obseg te zaposlitve kaže dejstvo, da je zaposlenih približno 2 milijona omoženih žensk in približno 1 milijon otrok v starosti izpod 15 let.
V Evropi se je ukoreninila navada, da se gotove znake ameriškega blagostanja precenjuje. Tako na primer dejstvo, 4 poseduje delavstvo precejšnje število av. tomobilov. To dejstvo j« razumljivo, ako pomislimo, da so avtomobili v Ameriki' tako razširjeni, da poseduje vsaka premož-nejša rodbina po več voz, katere večkrat menjuje. Vsled tega so stari avtomobili na razpolago v izdatnem številu in tak stat voz si more nabaviti že vsak, ki zmore en. kratni izdatek 100 do 200 dolarjev,
Pri presoji ameriških mezd se ne sme pustiti iz vidika dveh jako važnih dejstev, Na zaslužek vpliva jako izdatno menja, joča se zaposlitev v posameznih obratih, posebno vplivajo na višino zaslužka vej. krat dolgotrajne omejitve delovnega časa, V poštev prihaja nadalje tudi, da Amerika ne pozna socialne zakonodaje. Delavcc mora gledati sam, da si prihrani toliko, da bo mogel živeti, ako zboli, ako se ponesreči, ako ne dobi zaposlitve itd. Za te na-mene zbrane rezerve, ako je njihovo zbiranje sploh mogoče, nikakor ne zadostu-jejo. Nedostatek socialne zakonodaje v polni meri izenača napram evropskemu delavcu navidezno blagostanje ameriškega delavstva.	______
Nove knjige.
Dr. Janez Ev. Krek. (1865-1917). Za desetletnico njegove smrti napisal »Tren-tar«. Založila »Goriška Straža« v Gorici, Na prodaj v Katoliški knjigarni v Gorici
Trentar, eden najimenitnejših prijateljev Krekovih, član »Siči«, je napisal knji-
po poti proti spodnji h oči. Nakrat zmanjka krvave sledi. Cilka išče za njo Sklonjena, sključena v pot. Pa se utrga od poti stopinja, naprej druga: navzdol gredo. Cilka stopi vanjo. Glej, tu nova sled krvi! Matevž je hitel tu dol. Seveda, mimo koče ne sme, je prenevarno. O Jezus, tedaj vendar ni prehudo ranjen? Sicer ne bi bil šel tn dol in tako hitro. Toda vseeno: tamle je zopet takoj gmajna. Morda se je med drevje zavlekel, da bi se tam odpočil in obvezal?
Ali naj ga pokliče? Ne, ne, mogli bi jo slišati v Spodnjo kočo in priti pogledat, kaj je ter bi jo dobili. Izdala bi Matevža. — Naj gre za sledjo? Cilka misli. Trudna je, da bi zgrudila, ali treba se je določiti, sicer ostane v snegu in zmrzne, predno bi jo dobil kdo. Naj gre v kodo? Ne, ne, Tonček čaka in bi umrl od strahu, če je ne bi bilo kmalu. Cilka z očmi premeri razdaljo do gmajne. Bo zmogla? Stopinje so že utrte, lažje bo iti. Tam v gmajni pa bo bolje. In navzdol gre pot ter jo pripelje naravnost k Tončku! Da, da!
In v hrepenenju se ji posreči, da pride do gmajne. Med prvimi drevesi išče, ali tu je težje, ker je še temnejše ko na plamen in je težko slediti stopinjam. A vendar ugane dekle, da pelje sled v gmajno naravnost navzdol. Nekaj časa Cilka sledi stopinjam, a ko vidi, da gredo vedno le navzdol, postane in se obrne. Matevž je gotovo rešen, ni prehudo ranjen in je hitel na Dobravo na Hribarjevo.
Toda treba je mMiti na Tončka, ki jo čaka, težko čaka in joče v strahu in stiski, ker je sam. Cilka se vzpne nazaj na rob in se ga drži pri hoji dalje. Kljub temu, da je snega tu manj, Cilka težko hodi. Vedno bolj jo zapuščajo moči, ali vendar jo peha dalje usmiljenje in sočutje in zavest pomoči.
Od drevesa do drevesa se poganja Cilka, omahuje od debla do debla, počiva, postaja, se peha in žene, ali vendar gre tako počasi, tako težko! Najraje bi ob prvem deblu zdrsnila v sneg, se naslonila ob drevo, zaprla oči in zaspala. Spati, spati, gori v njenem srcu, žele si misli in noga in roka, telo: od-počiti, odpočiti. Vendar misel na Tončka, samega samcatega v noči sredi goliških plazov ne da miru, že ne in peha dalje.
Ah, saj bo kmalu. Tamle že vidi v piano, kje je šel plaz mimo. Da, da, tamle ob onemle drevesu. Cilka se s pos'ednjimi močmi požene tja.
Gorje, fanta ni! Pač! Nekaj temnega leži na tleh ob deblu. Dekle se skloni. Suknjič je, samo suknjič. Kje je Tonček? Ali je šel za njo? V breg? Se je vrnil domov sam? Ubožec ubogi! 'Kam naj gre za njim, ah, kam, ko pa je tako trudna, do smrti utrujena!
Cilka kliče v noč.
>Tončck, Tonček!' in posluša. Ali samo lastni odmev ji odgovarja iz rebri in iz gmajne ven. In se ji zdi, kakor da se ji roga!
>Tonček k obupno zakliče dekle vnovič.
Nič ni odgovora. Sama, sama v goliškem plazu, samo dva mrtva doli v globeli globoko pod snegom sta ž njo.
^Marija!" 10 strose misel in strah do mozqa. Pred očmi se ji stemni, da klecne, da se zgrudi ob deblu na suknjo. Tam se zvije skupaj kakor v krču, iz prsi ji požene val solza in uboga Cilka, sama samcata v strašnih goliških plazovih, na glas zaihti v temno noč.
Trinajstvo poglavje.
Ravno Iste sobote zvečer v času, ko sta financarja Ivan in Stanko odSla po poti od Hribarja proti
Sovražniki in prijalc Iji ostriženih las. Osni-ženi ženski lasje, la naj. novejša moda, ki ie zagospodovala v i-cilskill svetu, ima med moškimi i prijatelje i sovražnike. Kalcrih je več, prvih ali drugih? To vprašanje je stavil neki znamenit londonski list svojim bralcem, ki so o'o enem ™ ali gorenje ali spodnje zbornice. List jc šel to s tega stailšča, da so poslanci že vajeni glasof nia, zato bodo tudi dobro [»godili- <.-d goreni« zbornice so bile iri četrtine poslanccv proti '-1sfl" in ena saina četrtma a lase. Od spodnje zbornice je glasovalo za ostri; žene lase 2I7 in proti J modi pa 232 posl«««' Zanimive so bile.og ki so jih napisali ci na svoje glasov«« Angleški list jih obj> ,x> vrsti. Neki ko*J tivni poslanec mjg* naj stopi gospodi«
pnsjo hišico m na) Prl® lajati. Neki polkovnik grozil svoji hcen. JJ , pusti brado rasti, ^ ona ostriže lase. J slanec iz industnjskec« središča pomito)« derne otroke, ki ne kujejo več svojega^ od svoje matere I^IM mintsler Hendersod N ostriženim lasem ' to pa iz zdravstven"'
fico, ki prinaša sliko Krekovega življenja clela. V velikih, krepkih črtah riše pisatelj obraz moža, duhovnika, politika, prosvetnega in zadružnega delavca, »mo-slovenskega srca, evropskega ugleda in vseobsežne katoliške miselnosti«. Zelo zanimiva in deloma nova je slika Krekovega dela po posamnih slovenskih pokrajinah, posebno na Primorskem, Ta knjižica bo izvrstno služila društvom za poučna predavanja ker strnjeno prikazuje Krekovo delo. Pa tudi številni prijatelji in učenci Krekovi bodo ob Trentarjevi besedi obnovili spomin na največjega modernega Slovenca. Knjižica obsega 68 strani in stane 6 dinarjev. Na prodaj je v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Odpoved nesrečne žene, G. kaplan
Fr. Kolenc iz Prekmurja je izdal roman »Pont des arlska beračica «ali »Odpoved nesrečne žene«. Knjiga zasluži, da si jo nabavijo vse društvene in domače knjižnice. Stane samo 12 Din. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni in Novi založbi v Ljubljani ter v obeh Cirilovih prodajalnah v Mariboru. Knjigo vsem toplo priporočamo.
Vfri pravega veselja.
h) Izleti, romanja.
Ko pride cvetoča pomlad, ko odide zima iz naših poljan in ravnin na počitnice v zakotje naših in drugih gorskih velikanov, tedaj ožive cesle in steze po naši domovini, tedaj je po kolodvorih in postajah naših železnic kakor na mravljišču; mesta hite na deželo in prebivalci z de-
žele prihajajo v mesta. In ko se vse te ljudske množice vrnejo na svoje domove, pripovedujejo svojim znancem na dolgo in na široko, kako je bilo na izletu.
Vsak izlet mora biti, oziroma bi moral biti za udeležence vir veselju in radosti. Telo se pokrepča, kri se poživi, oko dobi svoj delež v lepoti stvarstva, uho se naslaja ob koncertu, ki ga pevata travnik in gozd, duša se vrača polna novih vtisov in prijetnih spominov, ki ji pomagajo preganjali enoličnost vsakdanjega življenja.
Lepo je iti v naše gore, kjer se založiš z dobro mero čistega in nepokvarjenega zraka, prijetno ti dene hladna senca ob bregovih in drznih skokih neugnanega gorskega potoka; če ti pa zdravje in srčna napaka tega ne pripuščata, boš pa tudi srečen in zadovoljen, če boš krenil iz blatne ali prašne ceste na mehkobo naših poljskih in travniških steza, aH se boš ob gozdnem parobku naslajal ob raznoboj-nem cvetju naših poljskih in travniških livad.
Pravim, da bi vsak izlet moral biti vir novega veselja, novih radosti, Žal, da mnogokrat to ne more biti.
Morda greš na izlet v družbi. Na škodo izleta si pa vzel s sabo preveliko mero čmernosti, puščobe, nepotrpežljivo-sti in sebičnosti. Nisi srečen, ker ne občudujejo vsi tebe in tvoje modrosti — morebiti bolje rečeno neslanosti in buda-losti, — ne gre vse po tvoji volji, pa si užaljen, kregaš se in jeziš in tako greniš veselje sebi in družbi. Tudi izletnikom je povedal Gregorči tisto:
»Odločno odpovej se svoji sreči,
goreče išči drugim jo doseči,«
Družba, s katero hodiš in katere, član si, ima mogoče izdelan poseben na« črt, po katerem hoče izpeljati svoj izlet. Dobro! Podaj se ji in nikar se ne izmišljuj svojih posebnih kapric.
Nikar ne skrbi na izletih preveč za svoj morda res nekoliko preveč razvajeni želodec, Žal, da mnogokrat srečavamo med izletniki bitja v moški in še bolj žal* da tudi v ženski obleki, ki so pokvarila svoj okus za lepoto prirode sredi oblakov, gostilniškega dima in v objemu smradlji-vega alkohola, pa se vračajo z izletov s težko glavo, z bolno denarnico, brez vsake duievne plemenitosti. V nadlego so svojim sopotnikom in sebi, njih vedenje pa ne spada v olikano družbo in govora jenje je še za konjske hlapce pregrobo. In posledico teh pokvarjenih izletov kaže zgodba naslednjega dne. Uradnik se brez potrebe zadira nad strankami v svojem uradu, poštarica se jezi, da ni našla miru in zdravja svoji utrujenosti, nervoznosti in razruvanosti, delavec v tovarni le s težavo spravlja svoj vsakdanji posel in komaj čaka, kdaj mu bo sirena naznanila konec dela, da si bo šel zdravit bolečine prejšnjega dne.
Veselja pa, ob, ti preljubo veselje, oh' kje si doma? ...
In spet boš našel med izletniki take sorte ljudi, ki prihajajo na deželo samo kmeta dražit. Brezvestno hodijo po njegovih njivah, neusmiljeno teptajo zelenje travnikov in livad, spomladi pustošijo cvetoče vrtove in so skozi poletje do.
80
iz čislobnih razlogov. Gospod Ammon se je odrekel glasovanja, ker nosi njegova žena kratke, njegova hči na dolge lase. Poslanec Pownalt izjavila. da ima 35.000 volilk. Tudi on ne eiasuie, kajti glasovanje hi pomenilo zanj politični samomor.
Lastovica — pismono-
ša. V minuli jeseni je pritrdil rudar iz St. Avolda na Lotrinškem pod perutnico lastavici, ki je gnezdila pod njegovo streho, ovitek s sledečo vsebino: »Poleti 1. 1927 sem imela svoje gnezdo pri cosijodu A. R. v St. Avoldu na Francoskem. Moram mu poročati, kje sem bivala v času svoje odsotnosti.« — le dneve se je vrnila la-stavica v 9voje poletno gnezdo in prinesla s seboj sledeče pisemce: »Pozimi sem bila na otoku Marfinique« pri g. I. B., ki naroča najprisrčnejše pozdrave prejšnjemu mo-l«nu gospodarju.«
Ljubezen je ljubezen. Italijanska princesa Gio-vanna Savojska, je zaljubljena v znamenitega italijanskega avijatika Marqui-ea de Pinedo. De Pinedo je star 40 let in je najmlajši italijanski general; Giovanna je stara 21 let.
Rudniku, je sedel v gmajni' nad Mošenikom na koroški strani Golice lovski čuvaj Matevž, držal puško med koleni, glavo pa upiral s komolci in bil zatopljen v premišljevanje dogodkov zadnjih dni. Že zjutraj zarana je bil odšel od doma z Breznice, da pregleda svoj službeni okoliš, ki ga misli zapustiti za dva dni. Zadnji dnevi službe mu potekajo, odpovedal je že. Zato pa mora, kakor je vse te mesece skrbno čuval in si pridobil zaupanje gopsodarjevo, še zadnje dni ostati pazljiv, da ne bodo mogli poreči za njim, tak in tak ie bil Matevž, ni se preveč brigal za svoj posel. Ves dan je bil na nogab, obležal gmajne po vsem goliškem in našel vse v najlepšem redu. Lovski tatovi se ga boje, ker vedo, da je v boršfih doma ter ima sokolje oko in sluh razvit in tenak, da mu je v tem malo kdo enak. Zato je bilo prav malo lovskih tatvin v tem času Matevževega službovanja, in je bil stari gospod zelo zadovoljen z njim ter jc le nerad pristal v Matevževo odpoved.
Tako je jemal Matevž slovo od svojega službovanja isti dan, se upehan usedel na štor v grmovju, da pričaka noči in jo pobriše čez mejo na Hribarjevo v Dobravi. Pričela se bo nova doba, novo življenje. Zda! bo gospodar, Rruntar, mož, ki v Dobravi nekaj pomeni in velja njegova beseda. Njegove misli pa ne bodo mogle ostati pri plugu in v zemlji, njegove misli borlo vedno uhajale v te prelepe goliške gmajne, med ponosne brine na tej in oni strani, od grma do grma se bodo sprehajale, ozke steze bodo obiskovale in se drsale po strmih kamnitih goliških plazovih. Saj mu poleg Cillte ostane še nekaj: kadarkoli si mu bo srce zaželelo goliških reber, bo lahko stopil pred hišo ali v okno Cilkine kamrice ln Golica bo v vsej lepoti ležala pred njim kakor na dlani, Golica, kraljica gorenjskih planin, Golica, pomladi 8 belimi
ključavnicami posejana kakor z belo preprogo pogrnjena noter v poletje, ko bodo murke pognale med trato in zlata jabolka in modri svederc in burja, burja rdeča kakor kri in rožnata kakor Cilkina lica J Golica, ti kraljica gorenjskih planin, boš vedno pri meni, misli Matevž, prav v tvojem naročju spi Hri-barjevina, iz oči v pči si bova gledala vse dni mojega življenja. Nad mojo hišo boš bdela, moje otroke boš varovala, moji Cilki viharje branila! Tvoje trave bodo hranile mojo družino, prelepa Golica, da bo lep moj red, Matevžev red na Hribarjevim, goliški rod! O, Golica, kraljica gorenjskih planin, pod tvojim plaščem bo spal moj rod, zveni Matevžu v srcu, kadar bo truden glavo nagnil in jih bodo ravno v tvoj obraz, ki se mu ti potapljaš v mirne opokojne oči; v tvojem naročju bom spal tudi jaz, ko bo končano moje gospodarjenje na Hribarjevini, ko mi bo smrt iz rok iz« pleia plužne ročice in mi izmaknila kosišče iz dlanf.
Tako je sanjal Matevž tisti večer, ko je čakal, da se stemni povsem in se splazi čez vrh Golice k svoj! nevesUi Cilki na Hribarjevo v Dobravi. Mora biti oprezen, ker ve, da so orožniki in financarji močno zasedli mejo. Prejšnji večer se je Tilen oglasil pri njem na Breznici, ravno ko je legal spat, samo zal četrt ure. Povedal mu je, da je komaj odnesel pete stražnikom tisto noč po uboju financarja. Moral m<3 je videti oni drugi financar, je menil Tilen, ker m| je takoj poslal orožnike na vrat. Zdaj je treba nekaj dni mirovati. Ne le nekaj dni, nekaj tednov, ga opominjal Matevž. O nista vedela, da je Ivanu zrastlfl črna misel v srce in iz srca je nagnal orožnike v sle<J Matevževo, ne v Tilnovo!	_
V vsako hišo ..Domoljuba"!
in
pozne jeseni strah sadnega drevja. Mesto srčne omike in duševne plemenitosti, ki je našim podeželskim ljudem tako silno potrebna, zanašajo taki ljudje novo mero srrovosti in neotesanosti na deželo in skrbe za nepotrebno sovraštvo med mestom in med deželo.
Nimam pa v mislih samo daljših izletov; vsak sprehod naj ti bo studenec, po katerem prihaja radost v tvojo dušo. Narava je dobra mati, ki vedno skrbi za naše razvedrilo. Vanjo je položil Stvarnik toliko lepega, toliko umetnega in spet toliko preprostega, da boš imel vedno dovolj priložnosti za opazovanje, občudovanje in radovanje. Samo enega ti je treba: vživeti se v čuda in tajnosti, ki jih skriva narava v svojem naročju. K temu spoznavanju ti bodo pa mnogo pripomogle knjige, ki ti življenje v naravi odkrivajo in slikajo.
Če greš na daljši izlet, v tuje, tebi še nepoznane kraje, se na tak izlet dobro pripravi. Vzemi v roke dober potopis in ga natančno preberi. V njem boš izvedel za krajevne znamenitosti (prirodne lepote, umetnine, rojstni kraj naših odličnih mož), pa boš mogel z veliko večjim užitkom prepotovati dotične kraje, kakor če greš na take izlete brez vsake priprave.
Med vesele točke naših zemeljskih dni spadajo seveda tudi romanja v bližnje in daljnje kraje.
Na božjo pot greš molit in pokoro delat, tako pravijo. Prav. Samo to glej, ca ne boš drugim delal pokore, pa bo božja pot zate vesela. Vzemi na božjo pot s sabo tudi oči. Videl boš lahko marsikaj lepega. Poglej cerkev, njeno opravo. Koliko je tam takega, česar pri vas doma ni. Ali bi se ne dalo napraviti tudi pri vas? S svojo in z drugih pomočjo bi šlo. Kot delaven član odseka za olepšavo župne cerkve boš to reč omenil pri odse-kovi seji, stvar bo prišla na razgovor, čez leto in dan boš videl, koliko si s tem pripomogel k lepoti svoje domače cerkve. In kadar boš to videl, boš vesel. Vidiš spet lepe zglede pobožnosti, zaupanja, nesebičnosti, potrpežljivosti. Tudi sam boš zaželel, da postaneš tak vzoren človek. Z mnogim trudom boš to tudi dosegel in boš samega sebe vedno bolj vesel. Vzemi s seboj ušesa. V cerkvi slišiš lepo novo pesem, nov odpevek pri litanijah. Pri vas tega še ne pojete. Pri prihodnji pevski vaji boš povedal, kakšno petje in kakšno pesem si tam na božji poti slišal. Kmalu se bo razlegala tudi pri vas in kadar jo boš slišal peti ali jo boš sam pel, boš čutil tam v svoji notranjosti nekaj, ki ti bo skrivnostno šepetalo, da se te lepote drži tudi kos tvojega dela in spet boš vesel in zadovoljen.
Pa če bi tudi kaj takega ne videl in nič ne slišal, naj pa drugi vidijo in gledajo tvoje dostojno vedenje in poslušajo tvoje modro in pametno govorjenje in vest naj ti govori, da si šel res na božjo pot pa ne Bogu na pot, pa boš zadovoljen in srečen.
Morda boš šel na božjo pot iskat jdravja pa ga ne boš dobil. Ne bodi radi tega hud in nejevoljen. Čudeži se ne bodo Kodih na tvoje povelje, in Bog tudi na božji poti ni tvoj hlapec in ne tvoj zdrav-
nik. Ti boš več dosegel s svojo udanostjo kakor bi bil dosegel s tem, da na vsa usta oznanjuješ svoje čudežno ozdravljenje. Pametni ljudje te bodo blagrovali, ker jim bo tvoj lep zgled v izpodbudo in to bo zate vir veselja in tolažbe.
Prejemki cestarjev.
Služba cestarjev je bila dosedaj urejena naslednje: Deželni cestarji so bili razvrščeni v tri službene katergorije z mesečno plačo 12.50 Din, 13.75 in 15 Din. V vsaki kategoriji je bila ena tretjina. Poleg te osnovne plače, ki se po vojni ni spremenila, je prejemal cestar na podlagi odloka ministrstva za javna dela iz 1. 1921 še draginjske doklade: a) draginjski dodatek na osnovno plačo v višini 60 Din mesečno; b) osebno draginjsko doklado 7 dinarjev na dan; c) rodbinsko draginjsko doklado po 2 Din na dan za člana družine, vendar z omejitvijo, da vse mesečne draginjske doklade ne gredo preko 500 Din in da se rodbinska doklada za otroke plačuje le do 15. leta. Potemtakem se gibljejo mesečni prejemki cestarja med 282.50 in 575 Din. Ti službeni prejemki so mnogo prenizki ter nikakor ne odgovarjajo sedanjim življenjskim prilikam. Posledic teh nizkih prejemkov je ta, da si deželni in okrajni cestarji (teh je 49) iščejo postranski zaslužek, bodisi da med delovnim časom obdelujejo svoje posestvo ali pa so v dnini pri sosedih. Razumljivo je tudi, da odbori in organi pri teh razmerah ne morejo zahtevati strogega izvrševanja cestarskih poslov. Cestarji pa komaj poznajo dodeljeno progo, kaj šele da bi službo redno vršili. Z novo uredbo za cestarje je uveljavil oblastni odbor zlasti ta načela: a) Cestarji na prevzetih državnih cestah se zednačijo z ostalimi deželnimi odnosno okrajnimi cestarji. Stavijo se torej državni upravi na razpolago, na kar bo izšel nov razpis z novimi pogoji b) Vse cestarje na cestah, ki jih upravlja oblastni odnosno okrajni odbor in zastop, namešča oblastni odbor. Cestarji imajo stalno mesečno plačo, ki se jim izplačuje posledobno. Osebe, stare preko 40 let, redno ne morejo biti več nastavljene, c) Število mest se zviša na 400, vsak cestar bo imel približno 7 kilometrov proge. Najvišje število cestarjev po posameznih okrajih se bo določilo sporazumno z odbori in zastopi, z omejitvijo, da se število 400 ne sme prekoračiti, d) P6vprečni službeni prejemki znašajo 25 Din na dan ali 750 Din mesečno; začetniki dobijo nekaj manj, starejši nekaj več.
Dočim znašajo danes službeni prejemki deželnih in okrajnih cestarjev in tistih, ki jih je odstopila država, skupno na leto 1,208.935 Din, bo znašala potrebščina vseh službenih prejemkov po novi uredbi letno 3,750.000 Din. Dve tretjini službenih prejemkov plačuje iz svoje blagajne oblastni zaklad, ena tretjina pa odpade v breme cestnih okrajev. Nova uredba stopi v veljavo 1. avgusta t. 1., do tega časa pa se bo izvršla prevedba cestarjev in mostninarjev na nove prejemke.
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
Meh za smeh.
Peterček je šel v posete k sošolcu Ko u bilo treba domov, je pričelo silno deževati Jankotova mati mu je posodila dežnik in dežni plašč.
»Le nikarte tako skrbeti zame,« je vljudno dejal Peterček.
»Zakaj ne,« je odvrnila mati, »saj bi tvoja mati tudi postregli našemu Jankotu ako bi bil v takem pri vas.«
Peterček: »Moja mati bi še več. Rekli bi
mu, naj kar pri nas večerja.«
*
»No Jakec, kaj pa hočeš postati ko boš velik?«
Jakec: »Tramvajar. Ampak ne oni spredaj, pač pa tisti, ki stopa od osebe do osebe ter denar pobira.«
*
Neki skopuh je srečal znanca zdravnika. Hitro se ga je lotil, češ da bo dobil kako navodilo brezplačno. »Večkrat me v nosu silno šegače, nakar moram vedno močno kihniti. Kaj bi vi storili v takem slučaju?«
Zdravnik, »Najbrže da bi tudi kihnil.«
*
Pavleš se je vrnil s potovanja ter stopil k sosedu. Ko je videl, da ta nima žene poleg sebe kot vedno, ga je vprašal, kje je. »Ljubi Bog jo je pred par dnevi vzel k sebi.« V tem se je zabliskalo in z vso silo treščilo v bližino. »Slišiš,«: je nadaljeval sosed,
»ima že prvi prepir z njo.«
*
Tujec: »Čudno da v vašem kraju nikjer nt najti kakega spomenika. Ali ni bil tu nikoli rojen kak velik mož?«
Domačin: »Ne, do sedaj vedno le mali otroci.«
*
Profesor: Koliko litrov krvi ima odrasel človek?«
Dijak (molči).
Profesor: >Koliko dobim, ako vam vse žile odprem?«
Dijak: »Najmanj deset let.«
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
Moli ogrlasrafls Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Donioljuba" plaCajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	
Krojnega vajenca	Čevijarsftl pomočnik
kmečkih staršev, takoj sprejmem. Hrana in stanovanje pri mojstru. Franc Zaletel, krojač, Stožice 40, Ježica.	in »aisnec - ali jtozneje k poštenemu mojstru na deželo za tinejša dela. Me=>to je stalno. Stanovanje iu hrana v hiši, drugo po dogovoru. — Naslov v upravi lista pod šitro „Cevljar" št. 5484.
Jermisan" najbolj razširjeno in preizkusno sredstvo za namakanje (luženje) žita. — Dobiva se pri: Dr. A. Jenčiču, Maribor, Kopitarjeva C.	
	tfaienca me m takoj po dogovoru. M. Zupančič, pekarna, Borovnica.
Oglašujte v Domoljubu	
Novo milo s pomnoženo čistilno močjo.
(Konec.)
benzit-milo ne vsebuje nikakih ostrih snovi, akor n pr. klor, kisik itd., tudi barva perila po niem ne obledi, kar se zgodi pri mnogih drugih Bralnih sredstvih. Vsebovani benzit le razkraja madeže. Benzit-milo je absolutno neškodljivo, niti najfinejšemu ženskemu perilu ali barvam, v kolikor sploh prenesejo vodo. Strojnikom, šoferjem monterjem, mehanikom, rudarjem itd. je naravnost neobhodno potrebno, da si očistijo od olja, masti, smole itd- umazane roke. Ni si več treba s peskom raniti obraza niti roke, kajti Benzit-milo odstrani takoj brez težave celo najhujše madeže. Benzit-milo je koži absolutno neškodljivo Uporaba Benzit-mila je v gospodarstvu vsestranska. Uporablja se povsod, kjer je pač treba kaj očediti in to kakor navadno domače milo. Benzit-milo je gotovo triumf na polju znanosti! Prizadevanje Tvornice Zlatorog je tem bolj ceniti, ker pridejo tu v prvi vrsti v pobtev gospodarski interesi. Da se omehča vo-da, ki je zlasti pri nas običajno trda, se letno porabijo velike množine mila, torej tudi velike vsote denarja, ki se potroši, ne da bi prinašal koristi. Zanimivo je ugotoviti, kako malo pažnje se pri nas posveča omehčavanju vode. Za omeh-čanje vode v Ljubljani n. pr., ki ima 12 trdotnih stopinj, se mora porabiti na 100 litrov vode 1200 g mila, samo da se veže v vodi nahajajoče se apno. Z uporabo od iste tvrdke proizva-janega ontehčevalricga sredstva »TRI« se more prištediti 3 Din na 100 litrov vode- Previdno računano znaša dnevna poraba vode za pranje (perilo, kuhinjska posoda, tla, kuhinjsko orodje) 10 litrov na osebo. Če *-3Ciinamo 50.000 prebivalcev, znaša že dnevni prihranek 15.000 Din, letni prihranek pa 4 do 5 milijonov Din. Pri tem še ni upoštevano, da se z Benzit-milom zaradi izredno velike razkrajalne moči dosežejo še nadaljnji prihranki. Vsekakor more ta poučna propaganda Tvornice Zlatorog izredno koristiti ne samo posamezniku temveč tudi splošnosti ter more narodnemu gospodarstvu prištediti milijone. Cenjeno občinstvo naj se prepriča o vrednosti tega kolosalnega izuma in naj si ogleda to atrakcijo na razstavnem prostoru v Mariboru. Tvornice Zlatorog predvajajo tam praktično pranje z Benzit-milom, in siccr naj bolj umazanih delavskih oblek kakor tudi najfi nejšega ženskega perila. Zanimivo je opažati, da se perilo, prano z Benzit-milom, ohrani mehko kot žamet in da se niti v najmanjšem obsegu ne pokvari.
Prometni zarod za premog
d. d. LJubljana
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo
Premam domači in inozemski za domačo r ■»"«—»» kurjavo in industrijske svrhe
H^gagftl grPMIOfl vseh vrst Koks, livarniški, plavžarski in plinski
Brifceie.
Prometni zasod za premog d. d.
n Mublfanl
Miklošičeva cesta št. 15, I. nadstr. Kralj, dvorski dobavitelj
peter j. mmmi
Prvo jugoslov. specialno podjetje za kmetijstvo v MARIBORU, Kopitarjeva 6
priporoča najbolj učinkujoče sredstvo »Conchy-nol« za istočasno pobijanje oidija, kjseljaka in trtnega zavijača in »Hmelin« za pokončavanje vseh živalskih škodljivcev na hmelju.
»Ti stari, jutri bo 25 let odkar sva se vzela. Kaj misliš, ali bi ne bilo prav, če bi eno kokoš zaklala?«
»Čemu kaznovati kokoš za ono, kar se
je pred 25 leti zgodilo.«
*
»Sem slišal, da si tudi stavkal Lojze?« »Seveda sem in sicer za skrajšanje de-■avnega časa.«
»In si kaj dosegel?«
»Prav nič ne, sedaj delam 24 ur vkup.«
»Kako to?«
»Gledam, kje bom dobil delo.« *
Priča: »Obtoženec mi je rekel osel, vol, pastir, govedina, tele, da, lahko prisežem, da je vse to res.«
Pri „Če£niku
t«
Ljubljana - Ungarjeva, Stritarjeva ul.
Najlepši in najboljši nakup blaga za ženske in moške obleke. Največja izbira svilnatih rut ln šerp.
Oglejte si zalogo!
Bdino najboljši Ovalni stroji in pietilni švic. „0ubiedM stroji ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo bo le
los. Petellnca
Grlfzner, adicr
Najnižje cene I Tudi na obroke)
Liubllana
blizu Prešernovega spomenika. Poult v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
Negujte Vaš najlepša Kras,
Vaše lase! Toda s popolno zanesljivim in nreizkušenim sredstvom za lases pomado Ane Cilag. Cllag-pomada se rabi ze nad 50 let po eelem svetu pri milijonih ljud z najboljšim vspehom, pomagala bo tndl Vam. Veliki lonček 60 Din, dvojni lonček 90 Din. K temu je potreben:ineelalnišam-pon za 20 umivanj glave 25 Din. Poštnina posebej. Naslavljajte svoje naročilo točno .AUROHA- odd.7. Novi sad. Železnička«
želite ll se dopasti!
NOV CENIK
totO';ratičnih aparatov ln potrebščin je ravnokar izšel. Interesentom je gratls ln poštnine prosto na razpolago.
drooerija GREGORIČ,
Ljubljana, ProBarnova 5
Ako želite biti lepi, obdržati svoje lice mladeniško sveže, svojo kožo elastično in baržunasto, svojo lase lepe in bujne, tedaj rabite za dnevno nego svoje lepote <• »ELSA«-MlLO ZDRAVJA IN LEPOTE, I« katero ni samo parfimirauo toaletno milo, temveč vsebuje vsebi tudi medicinsko pre-izkušane dobrodelujoče sestavine, katere prodirajo v Vašo kožo in jo vzdržujejo zdravo, lepo, mlado, in Vašo zunanjost mladeniško svežo.
FELLERJEVA PRAVA MILA ZDRAVJA IN LEPOTE SO: ELSA-lilijino mlečno milo ELSA-rumenjakovo milo ELSA-glicerin milo ELSA-boraks milo ELSA-katranovo (šampon) milo ELSAmilo za britje
Poizkusite jihl Nikdar ne bodete rabili
drugih mil!	,
Za poizkus 5 komadov Elsa-mlla i omotom ln poštnino vred 52 Din.
ft FELLERJEVO PRAVO KAVKAŠKO PO-L MADO ZA ZAŠČITO LICA IN KOZE. Ona Vam izgladi gube In brazgotine, dela kožo gibko in nežno, briše sledove staranja, vstvarja mladost iu lepoto. Iznenadilo Vas bo, s kakšno brzino izginjajo solnčue pege, kožne brazde, rudečilo nosa, mozolji, zaje-davci in drugi vsakovrstni nedostatki kože.
3FELLERJEVO MOČNO POMADO ZA • RAST LAS, katera preprečuje upadanje las, prerano osivljenje, čisti lasne luskine, dela lase mehke, gibke, bujne ter pospešuje
Za poskus 2 lončka one ali po1 lonček od vsako Elsapomade i omotom Iu poštnino vred za .18 Din. V VaSem interesu je, da poSljete denarn vnaprej ker plačate po povzetju radi poštnih stroskov 10 Din ve S NaroČila nasloviti jasno: Lekarnarju
CtlGEN V. rCLLED. STDD1CA DONJA Eisafrg 16.
V vsako hišo Domoljuba!
z Z. julijem 19Z8 le otvoril
tPiouinozvlnam nadebelo
v hiši POGAČNIKA (nasproti gostilne Keršič) v Spod. Šiški, Celovška cesta 34.
Postregel bom z najboljšimi domačimi vini, z* katerih pristnost popolno jamčim. - Na izbir« bodo: dolenjska, Štajerska, slavonska in dalmatinska vina. — Priporočam se za odjem.
Podboršek Peter.
Do.,ednJ najcenejša tvrdka v drŽavi! V lo Ri o^od^S n 'rotae un on i	'^jj. Ij

Jh jšh Jh k
$4
H
S
M
fe,
&
N fif K N N M
K
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 120 milijonov Din.

AVA m m AVA ATA av* AVA ATA AVA *VA aVA ATA ATA ATA V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
'A ML WA MA.£WAAWA /WA *STA MAJTA awa	a*a JWA js
Flnhori nuiLo ,0V8ke Puške- brovninge, nuucil yU5KC samokrese, pištole za stra-Benje psov, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj. F. K. KAISEH, puškar, Ljubljana, Selenbnrgora ulica šteT. 6.
Kadar kupujete
štrange, vrvi, uzde, aftre, špago m druge vrvarske izdelke
kupujte samo najboljše blago, ki ima privezano ta-ko-le rudečo znamko:
Ni zdravja brei dobre prebava!
Čutite ti pritisk in napetost v želodcu po ledi ali kisli okus v ustiht Trpite li na trdovratnem zaprtja, omotici ali pomanjkanju spanja! Ali Vas mufti (jlavobol, bolečine v želodcu ali Rlabostl Morda imate izpuščaje na koži, nastale vsled slabe probave? Prepričajte se tudi Vi, da preizkušena zdravilna spocialiteta FIGOL-ellkBtr urejuje prebavo in Vain vrača zdravje. FIGOL proizvaja in (ta po povzetju razpošilja z
navodilom o uporabi
LEKARNA dr. Z. SEMELIČ DUBROVNIK 2
Izvir ni zabojček s 3 steklenicami z ovojnino in poštnino Dinllft--.8sleki.nin24.V-. 1 »teki. Din 41T-.
® S t
-se s
ona
"•V p* 2
mam
najboljša in najcenejša pri
M. Maslerl
tovarna žime Stražišče pri Kranju.
Nova, ozlika
Kifliiaa kraiašfni
za samouke o prikrojevanju moških oblačil
A. KUNC, Ljubljana, Gosposka 7
Zahtevajte opis knjige!
Na.ipopolnejS'
ST0EWER
šivalni stroji
za Šivilje, krojač« in Čevljarja ter ia
rsak dom. Preden si nabavite •troj, oglejte ai to izrednost pri tvrdki
L, Baraga,
Ljubljana Scicnburg. uL 6/1.
Br»rplačen pouk.
iS letno jamstvo.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št. 2057, 2470 In 2979. Ljubljana, MlklOŠiČeVa cesta 10 Brzojav.: Gospobanka.
Kapital ln rezerve skupno nad Din 16.ooo.ooo -, vloge nad Din 30o.ooo.ooo-.
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2"/2% vojne odškodnine ln vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.