Specializirane kmetijske zadruge Razen v aploSn« kmetijske ta kmečke obdelovalne zadruge se pri nas zadružniki vse bodj združujejo tudi v fcakoimenova-ne specializirane kmetijake za-druge. V te vrste zadrug se za-družniki združujejo, da bi lz-boljšali določeno vrsto goapo-darske dejavnosti. Tako Imaimo sadjairsko-vinogradniške, žlvi-norejske, perutninarske, čebe-larsike in drage zadruge. V za-četfcu leta 1955 smo imeli 186 specializiramih zadrug (v začet-ku leta 1954 Jifa je bilo 136)). Nasledaja primerjajva kaže sta-nje speciaJiziranih zadr^ig: 1953 1954 StevHo zadrug 128 186 Zadmžniki 35.035 37.823 Agronomi 7 12 Kmetijski tehniki 33 45 Skup. p-ovrš. v ha 5.593 7.504 Odkuip ktnetlj. pridelkov v milj. din 1.186 1.262 Ste-vilo fcmetijskih pridelkov na debetio v mil|j. diD 886 1.226 Prodaja neposredoo potrošniikov v mdy. dto 385 481 Med specializiraoiml tanetij-»ktmi zadrugami je največ vi-nogradniško-sadjarskih tn živi-norejsko - mlekarskth zadrug. Zlasti pomembno ]e v leUx 1954 poraslo število živtaoireijsko-mlekarskih zadrug, kar vidimo iz naslednjih podatjkov: 1953 1954 Obsežene zadruge 21 69 Zadruznikl 4.005 10.528 Skupna povrSlma Y h* 102 XS03 Odikup kmetijflklta pridel-kov v milj. din 100 212 Specializirane kmetijske za-druge imajo lahko koristno vlo-go v pospeševanju kmetijslke praizvodnje, toda samo tedaj, če jih pravilno usmerimo. V ne-katea-ih krajih bi bilo, na pri-mer, koristno, da se razvijajo specializdrane zadruge za posa-mezne vrste proizvodnie, kakor je sviloprejka, tobak, bombaž, čebelarstvo pa tudd perutnlnai-stvo. Glavna vloga Prt pospeševa-nju kmetijske proiizvodnje pa ostane splošnim kmetijsfcim za-drugam, ki lahko uspešno raz-vujajo vs« panoge kroetijstva. Te imajo posebne panoge za Tazvoj živinoreje, vinogradtvi-štva, sadjarstva in druge vrste proizvodnje. Zato bl bilo treba dcjavnost specializiranih zadrug SPECULIZmAMH ZRDRUG STEVILCNO STfiNJE »ADiBUaiB ZADBUZNHCI ^P^ vskladiti z nalogami kmetijsk« pcoizvodnje določenega kriaja. Ns bi smeli pa dcrvoliti, da c»-pijo enotnost vasi. Prav tako je treba poudarlU, da bi bilo koristno, če bi raz-vijaJi specializiirana podjetja sa usluge zadrugam ln zadružni-kom. To bi krepilo dTUžlben« proizvajalne dle na vasi la ustvarjalo nove družbene cxftx>-se. PRAKTICNA SKROPILNICA ZA KROMPIR Stxokovnjaki britaixskega kmo-tijskega ministretva so izdelaH novo vrsto škropilnice za bor-bo proti koloradskemu hroščti Nova škrapilnica se lahko up*-rablja tudi za škropljenje drn-gib rastlin, kl imajo liste po-dobne kronupirjevim. Glavna prednost novega stroj« je v tem, da je njegovo pod-nožje položeno na noge na vzmeteh, ki se T gostem liatj« ne zvijajo. Višlna nag stroja M lahiko prilagaja višinj rastlia« brez kakrinega koli orodjk medtem ko je odprtina škroptt-nice tako izdelana, da se sk»-raj sploh ne more zamažiti. Stroj, ki ima dve Skropilnlci, lahko temeljito poškropi gornj» m dolnjo površino krompirj*-vega lista. Najboljši dokaa učinkovitosti stroja je dejstv«, da se nobeden, kar jih je bflo v uporabi v letu 1955, ni po-tvaril. Stroj iina to pomanjkljivait, da ga je tretia zaradi kemične-ga sredstva proti koloradskemu hrošču čistiti in razroontiraH rotorne sesalke po Skropljenj« vsakjh 242 belktarov »emlja.