KOPER — 7. APRILA 1961 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ie LETO X. — ŠTEV. 15 DRUŽBENI PLAN OBČINE KOPER ZA LETO 1961 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA Minuli četrtek sta oba zbora .Občinskega ljudskega odbora Koper sprejela družbeni plan in proračun občine za letošnje leto. Ena izmed osnovnih značilnosti je uravnovešenje gospodarskih in negospodarskih investicij ter smotrnejše namensko vlaganje denarja v najbolj akumulativne dejavnosti. Kaže, da bo vrednost družbenega bruto proizvoda že letos dosegla 26 milijard 570 milijonov dinarjev — to je za 30,6 odstotka več kot lani, in vrednost narodnega dohodka bo 10. milijard 267 milijonov 658 tisoč dinarjev ali za 35 odstotkov več kot leta 1960. I SVETOVNI DAN ZDRAVJA NESREČAM SE LAHKO IZOGNEMO Na današnji stopnji razvoja in kJorsiranega življenjskega tempa e samo v mestih in industrijskih seliščih, marveč v pogojih mehanizacije in večanja življenjskega standarda, uvajanja elektrike v gospodinjstva in gospodarstvo na sploh tudi .na vasi povzročajo razne nesreče in navidezno nepomembne nezgode več smrtnih primerov kot katerakoli posamezna bolezen, razen raka ter bolezni srca in ožilja. V raznih državah povzročijo nesreče smrt 7. april 1961 več otrok med 5. in 19. letom starosti kot vsi drugi vzroki skupaj. In vendar smo doslej posvečali, razen v prometu in deloma delovnim nezgodam, temu vprašanju manj ■ pozornosti kot katerikoli drugi bolezni, ki sicer pobira veliko manj krvnega davka kakor različne nesreče. Te prežijo na človeka tako doma v stanovanju kot na cesti ali v vozilu in na delovnem mestu, pri kopanju na počitnicah ali plezanju v gorah. Če pa nas skrbi naraščajoče število najrazličnejših nesreč in jih gremo proučevat, raziskovat njihove vzroke, potem navadno ugotovimo, da jih v največ primerih ne bi bilo, če |bi se jih znali varovati, če bi bili ponesrečenci poučeni o teh vzrokih, če bi bili pri svojih opravkih in v življenju sploh bolj pazljivi, bolj previdni pri svojem delu in odnosu do svoje okolice. Vsi ti vzroki in presenetljiv porast nesreč po svetu je Svetovno zdravstveno organizacijo napotil, a je letošnji Svetovni dan zdravja posvetila skrbi za vzgojo liudi v boju proti nesrečam pod geslom »Nesrečam se lahko izognemo«. Nezgode niso slučajni dogodki, ki se pač pripetijo. Vsaka izmed njih -'-» zadnji člen v verigi vzrokov in večino nesreč bi mogli preprečiti. So dokazi, da se večina nezgod pripeti v situacijah, za katere na splošno mislimo, da so »vame«. Približno polovica vseh nezgod se pripeti doma in največ žrtev je seveda med našimi otroki. Posebna skrb staršev ob letošnjem dnevu zdravja bo torej veljala odstranitvi vseh mogočih vzrokov, ki lahko pripeljejo do nesreče doma, zlasti v času njihove odsotnosti. Ob tem dnevu bomo poostrili našo skrb za varnost tudi na cesti — tako pešci kot vozniki. Pogledali bomo, če delujejo vsi varnostni ukrepi in naprave v tovarnah in delavnicah, če imamo v redit električne stroje in napeljavo, če so zavarovane dimne ter druge naprave, skratka na vseh področjih bomo povečali našo skrb za varstvo vred nesrečami. To povečanje bo brez dvoma nujna posledica boljšega koriščenja do sedaj vloženih investicij in tudi letošnjih, ki bodo znašale približno 7 milijard dinarjev, ter posledica povečanja produktivnosti dela vsaj za okrog 26. odstotkov na prebivalca. Obeta se nagel' tempo razvoja vseh gospodarskih panog. Tako bo industrija udeležena v socialističnem sektorju gospodarstva z 42 odstotki družbenega proizvoda; kmetijstvo bo letos povečalo realizacijo za najmanj 31 odstotkov; v trgovini bo obseg družbenega bruto proizvoda za 26 odstotkov, a v gostinstvu vsaj 'za 22 odstotkov večji kot lani. Zato je popolnoma razumljivo, da letošnji občanski družbeni plan predvideva milijardo 734 milijonov dinarjev za gradnjo objek- SEJA PREDSEDSTVA OO SZDL V sredo so v Kopru člani predsedstva okrajnega odbora SZDL in predsedniki občinskih odborov SZDL koprskega okraja na svoji seji razpravljali o nalogah Socialistične zveze ob sedanjih volitvah novih zadružnih svetov, o praznovanju dvajsete obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte, o pripravah za proslavljanje letošnjega Prvega maja in še nekaterih vprašanjih. Sprejeli so ustrezne sklepe, da bi vse omenjene manifestacije v koprskem okraju čim lepše potekle. tov družbenega standarda. In to je za 70 odstotkov več, kot je koprska občina porabila v minulem letu. Letošnji proračun občine Koper pa predvideva 608,5 milijona dinarjev izdatkov, čeprav so potrebe po koriščanju proračunskih sredstev znatno večje, predvsem v zdravstvu, šolstvu, komunalni dejavnosti, socialnem skrbstvu in pri dodeljevanju raznih dotacij. (sič) V torek je kolektiv avtoturističnega podjetja Slavnik v Kopru slavil petnajsto obletnico ustanovitve podjetja in deseto obletnico delavskega samoupravljanja. Na slavnostni seji sedanjega delavskega sveta so pregledali svojo pestro zgodovino in lahko ponosni ugotovili, da so s svojim delom in uspehi prispevali močan delež k razvoju gospodarstva in vsega življenja v koprskem okraju, svoje ime pa ponesli v vse kraje naše domovine, koder vozijo njihova vozila. Svoje prevozne in turistične storitve nudijo tisočem in tisočem svojih strank in zadovoljujejo tudi najbolj zahtevne. V življenju zlasti obalnega področja pa je Slav-nikov delovni kolektiv tudi sicer vidna postavka, ki s svojim delom prispeva k čimbolj živemu gospodarskemu In splošnemu življenjskemu utripu, zato se njegovemu veselju ob sedanjem dvojnem jubileju od vsega srca pridružujemo vsi ostali prebivalci in želimo pridnemu kolektivu tudi vnaprej mnogo uspehov pri delu SINDIKAT JE VAŽEN ClNITELJ PRI UVELJAVLJANJU NOVIH GOSPODARSKIH PREDPISOV °§eu razprav Je upravljanje Tudi v koprskem okraju potekajo priprave za izvajanje sprememb novega gospodarskega sistema. Kolektivi razpravljajo o smernicah, ki jih je nakazala Zvezna ljudska skupščina ter intenzivno iščejo vse možnosti, da bi v pogojih decentraliziranega delavskega samoupravljanja ob kar najboljši organizaciji poslovanja zmogli znatno večje ekonomske naloge. Vzporedno s tem se je povečala tudi vloga sindikata. Okrajni sindikalni svet in občinski sindikalni sveti prenašajo težišče svoje aktivnosti na osnovne organizacije v podjetjih, kjer bodo po sindikalnih podružnicah v kratkem organizirali vrsto seminarjev za ekonomsko in družbeno - politično vzgojo svojega članstva. Dosedanje ugotovitve glede na izvajanje oziroma priprave na uresničevanje novih gospodarskih predpisov po kolektivih tolmači za naše bralce tajnik olerajnega sindikalnega sveta v Kopru Franc Nemec. — Tovariš Nemec, najprej nekaj splošnih ugotovitev io tem, kako gledajo v gospodarskih organizacijah na nove gospodarske predpise? — Zelo različno — tako v posameznih gospodarskih panogah kot v posameznih gospodarskih organizacijah — kar pač zavisi od opremljenosti in konsolidacije Z OBČINSKE KONFERENCE ŽENA V POSTOJNI o H o n os Konferenci žena postojnske občine, ki je bila v petek popoldne v dvorani hotela Javornik v Postojni, je prisostvovalo 85 žena ter nekaj gostov, med katerimi sta bila tudi sekretarka Glavnega odbora ženskih društev Slovenije Zora Tomičeva in sekretar Občinskega komiteja ZKS Postojna Slavko Černelič. Na konferenci so Izvolili štiri delegatke, izmed katerih bo na bližnji zvezni konferenci žena v Zagrebu žene postojnske občine zastopala dr. Stegljeva. , Čeprav so želeli, da konferenca osvetli ■ splošne probleme druž-beno-ekonomsliega uveljavljanja žena v tej komuni, se je razprava omejila- na enostransko, vendar kon-konkretno obravnavo problemov z a-poslene žene. To gre šteti udeleženkam konference samo v dobTO, saj so prvič tako enovito zadele v srž ključnih problemov svojega uveljavljanja v svojstvu proizvajalk in hkrati upravljavk. V postojnski občini je od skupno 4960 zaposlenih oseb kar 1730 ali 34,7% žena. Gospodarstvo jih zaposluje 77%, slabo četrtino pa javna uprava, pro-svetno-pedagoška, zdravstvena in ostale negospodarske službe. Večino zaposlenih žena tare dvojna zaposlitev, to je zaposlitev na delovnem mestu in zraven še na svojem domu. Ce še upoštevamo, da se 1159 žensk dnevno vozi na delo do 5 km daleč, 387 do 10 km In 178 žensk nad 10 km daleč, potem je predstava o njihovi produktivnosti dela skoraj popolna. Udeleženke konference v Postojni so se zato, znova pudarjajoč potrebo po uvedbi ukrepov za razbremenitev zaposlene žene v gospodinjstvu in pri varstvu otrok, zaustavile ob dosedanjem delu stanovanjskih skupnosti v Postojni in na Bivki. Čeprav na trenutke in v nekaj diskusijah neob-jektivno, so vendar izrekle upravičeno negodovanje nad triletnimi obljubami za ustanovitev najraznovrst-nejših uslužnostnih servisov, ki pa jih skupnosti še danes nimata. Ni dvoma, da so temu delno krivi nezadovoljivi gmotni pogoji, v katerih poslujeta obe skupnosti. Dejstvo pa je, tako so zatrdile žene, da bi z obstoječimi sredstvi, vendar ob večji iznajdljivosti lahko naredili mnogo več. V Gozdarskem šolskem centru v Postojni je na primer nova pralnica s tolikšno zmogljivostjo, da more zadovoljiti vse potrebe mesta. Čeprav se njenih .uslug poslužujejo že mnoge ustanove, ni v tej zvezi stanovanjska skupnost ukrenila še nič otipljivega. Konferenca žena je v uvodnem referatu predsednika Občinskega odbora SZDL Jožeta Bizjaka kakor tudi v razpravi osvetlila nadalje težave zaposlenih žena pri varstvu In vzgoji otrok, največjo pozornost pa je posvetila problemom strokovnega izobraževanja ženske delovne sile. V postojnski občini je namreč od vseh zaposlenih žena samo 48 % kvalificiranih in priučenih. To je posledica subjektivnih kakor tudi objektivnih razlogov, saj takšni dvakrat zaposleni delavki ne preostane niti časa in niti fizičnih moči, da bi se mogla resneje posvetiti strokovnemu usposabljanju. Te probleme bo v bližnji bodočnosti še bolj zaostrilo uveljavljanje novih načel v gospodarski politiki, na kar je treba Tesno računati in ukrepati že danes. Nizek odstotek strokovno osposob-1 j enih zaposlenih žena se je doslej v nečem negativno odrazil tudi v njihovem uveljavljanju v organih oblasti ter družbenega in delavskega samoupravljanja. Tako je v ObLO Postojna samo 7 odbornic, v njegovih svetih 14% žena, medtem ko je njihov delež v delavskih svetih (22 %) in upravnih odborih (24) znatno boljši, A. MIKLAVClC podjetij. Ugotavljamo značilnost, da si kolektivi obetajo od novih predpisov izboljšanje materialnih pogojev in seveda tudi osebnega standarda, medtem ko operativna vodstva podjetij gledajo na novo gospodarsko zakonodajo dokaj bolj skeptično, ker so pač na osnovi prvih primerjalnih izračunov za leto 1960 ugotovila pove-1 čanje obveznosti, vsled česar pričakujejo "zmanjšanje čistega dohodka. Ta pojav je značilen predvsem za kovinsko in 'lesno-prede-lovalno industrijo ter promet, torej za panoge, ki v našem okraju prevladujejo. — Kakšni so pogoji za izboljšanje materialnih odnosov v podjetjih in pogoji za nadaljnje izboljšanje standarda zaposlenih? — Na oboje bo predvsem vplivala stopnja organizacijske oblike poslovanja podjetij. Podjetja, ki' imajo razčlenjena -stroškovna mesta, točen pregled nad kapacitetami in proizvodnim procesom, oziroma podjetja, ki imajo ta proces urejen, imajo tudi boljše izhodiščne osnove predvsem glede odkrivanja novih gospodarskih rezerv in glede izboljšav tehnološkega procesa, o čemer sedaj povsod razpravljajo. V tem pa bodo nedvomno uspeli 'tam, kjer bodo znali vključiti celotni delovni kolektiv v gospodarjenju v tistih osnovnih interesnih enotah, kjer ima dejanski pregled nad stanjem, da bo s svojim strokovnim delom vsak posameznik vplival na odpravljanje napak. Vse to pa terja boljšo materialno stimulacijo — tako za fizično delo kot za njegovo udeležbo v gospodarjenju. Navedeni elementi bodo lahko prišli v celoti do izraza samo tam, kjer so podjetja organizacijsko urejena po proizvodno zaključenih ekonomskih enotah. — Kakšne značilnosti pa ugotavljate na Koprskem v pogledu uresničevanja demokracije in decentralizacije? —• V zvezi z uresničevanjem teh 'dveh osnovnih načel velja (Nadaljevanje na 3. str.) Z občinske konfcrence žena v Postojni minuli petek: delovno predsedstvo med referatom predsednika občinskega odbora SZDL Jožeta Bizjaka Predsednik republike Josip Broz-Tito je te dni na uradnem obisku v Maroku. Kralj Maroka Hasan II. ga je. nad vse prisrčno sprejel in začel z njim državniške razgovore, Ze uvodoma je dejal, da je obisk predsednika Tita Maroku in drugim osvobojenim afriškim državam izredno pomemben. Kaže namreč, v kakšni meri so (Jugoslavija in alfriške dežele enotne v težnjah po svobodi in napredku. Dejal je tudi, da bo ta obisk pomenil. veliko spodbudo za Afričane,, ki so trdno odločeni, da se osvobodijo vsake politične in gospodarske odvisnosti .ter ustvarijo enotnost afriškega kontinenta. Predsednik republike Josip Broz-Tito bo zaključil svoj obisk v Maroku 9. aprila, ker bo tega dne vstopil'na tla republike Tunizije. V Tuniziji se bo s svojim spremstvom in člani jugoslovanske vladne delegacije zadržal do 14. aprila. Z IZREDNEGA OBČNEGA ZBORA TRGOVINSKE ZBORNICE KOPRSKEGA OKRAJA V SEŽANI ipp tpi ir OZRACJE SE JASNI Raaprava v Generalni skupščini OZN kaže na možnost rešitve enega izmed najbolj perečih vprašanj. ZDA in SoVjetska zveza sta namreč že dosegli minimalni sporazum o nadaljevanju razgovorov o razorožitvi. Težko pa je predvideti, kako bo potekala nadaljnja razprava o Kongu, ker so azijske in afriške države pripravile svoj načrt o ukrepih OZN za normalizacijo stanja v Kongu, ta pa se razlikuje od podobnega načrta, ki so ga izdelali Američani, KENNEDY BO OBISKAL EVROPO Predsednik ZDA Kennedy namerava konec' maja obiskati Francijo, da se bo z De Gauldom pogovoril o nekaterih nesoglasjih, ki žulijo' normalne odnose med Washingtonom in Parizom. Vse kaže, da too Kennedv obiskal tudi Adenauerja.v.Bonnu.dri mu.s.tem vmil njegov sedanji obisk. Razgovor Kennedy—De Gaulle bo vsekakor zanimiv, saj je znano, da imata ZDA in Francija različni mnenji' o rešitvi položaja v Laosu, in Kongu in o bodoči politiki NATO'. NAJVEČJA PROTIATOMSKA DEMONSTRACIJA ANGLEŽEV \V ponedeljek se ie na Trafalgar Squareu — v središču Londona — zbralo več kot 20 tisoč Angležev, ki so v dveh kolonah iz Wethersfielda, kjer je ameriško vojaško^ oporišče, in iz Alder-mastona, kjer je središče atomskih raziskav, prepešačili, da bi z množično demonstracijo Protestirali proti atomski oborožitvi Velike Britanije. Med demonstranti so bile tudi delegacije iz Francije, Švice, ZAR, Belgije, Nizozemske, Zahodne Nemčije, Izraela, Nigerije, Gane, Južne Afrike in Kanade. Na zborovanju- je med drugim govoril tudi Nobelov, nagrajenec sir Bertrand Russel, ki je ponovno opozoril na nevarnost oborožitve z atomskim orožjem, Te1 dni je v Trstu XVIII. kongres italijanskih geografov. Kongresu geografov prisostvujejo tudi strokovnjaki te panoge iz Jugoslavije, ZDA in Avstrije. Uvodno predavanje je imel profesor Giorgio Rolettp o geografskih osnovah gospodarske problematike severnega Jadrana. V razpravi bo. sodeloval tudi naš strokovnjak profesor Andrija Jutronie. Udeleženci tega kongresa pa nameravajo po zaključku obiskati tudi Postojnsko in Škocjanske jame. Enotni mladinski odbor, v katerem so vključeni predstavniki italijanske komunistične, socialistične in repu-bllkanske^sfcraiTke, je objavil resolucijo, v kateri zahteva, naj oblasti obsodijo nedavne neofašistične , izpade v Trstu. Ta odbor je tudi pozval mladino, naj se seznani z zgodovino Italije med prvo in drugo svetovno vojno. Delavci, ki so zasedli Tržaški arze-nal in Ladjedelnico Sv. Roka v Miljah, ker si hočejo s tem priboriti upoštevanje svojiih pravic, so v teh dneh izzvali veliko solidarnost prebivalstva. V tej zvezi je treba opozoriti tudi na brzojavki, ki. so ju poslali odborniki občine Zgonik ministru za delo ter generalnemu vladnemu komisarju dr. Palamarl, v kateri priporočajo ugoditev zahtev stavkajočih. Imamo obrtno-komunalno zbornico V torek je bil v Kopru IX. redni občni zbor Obrtne zibornice za okraj Koper. Poročila vodstva te zbornice-in razprava pa so nakazala vrsto zelo zanimivih problemov, ki jih ima .obrtništvo v koprskem okraju v svojem nadaljnjem razvoju. Če ugotovimo, da je obrtništvo še vedno nekoliko v zaostanku za splošnim gospodarskim razvojem, ne smemo pri tem pozabiti, da je v minulem letu vendarle doseglo leDe uspehe. Lani' je bila realizacija vseh obrtniških uslug ocenjena na pet milijard dinarjev. Zal pa so bile v iminulem letu sorazmerno zelo majhne investicije. Na občnem zboru so razpravljali tudi o delu komunalnih zavodov. Le-ti se borijo z organi- BAGDAD: Te dni so se po trimesečni prekinitvi nadaljevala pogajanja med iraško vlado in družbami za Izkoriščanje petroleja v Iraku, V tej zvezi je predsednik vlade Kasem izjavil, da si bo njegova vlada prizadevala za sklenitev sporazuma, ki bo zagotovil pravice iraškega ljudstva do koriščenja narodnega bogastva. V KOPRU BO PREDAVAL ZNANI ITALIJANSKI PISATELJ SCIASCIA Kot gost Italijanskega kulturnega krožka »A. Gramsci« bo prispel v Koper prve dni prihodnjega tedna znani pisatelj in kritik Leonardo Sciascia. Predaval bo na sedežu krožka o temi «Življenje in kultura na Siciliji«. Leonardo Sciascia, ki se mudi te dni v Ljubljani in Zagrebu, se je rodil pred štiridesetimi leti v Recalmu-to pri Agrigentu. Kot pisatelj se odlikuje predvsem zaradi tesne povezave z rojstno zemljo, z malim človekom Sicilije, ki ga opisuje v svojih delih. Znana so njegova dela »Župnija Regalpetre (»La parrocchla di Re-galpetra«), ter »Strici iz Sicilije« (Gli zil di Sicilia). Sedaj dokončuje novi roman — »Sovin dan« (lil giorno della Civetta), v katerem obravnava zanimivo tematiko o mafiji. m. a. zacijskimi .problemi v nič manjši meri kot s finančnimi. Tako na primer so imeli komunalni zavodi v preteklem letu na razpolago le 76 milijonov dinarjev za investicije, pri tem pa so dosegli le na področju vodovodne in elek-troinstalaterske dejavnosti okrog 1,5 milijarde dinarjev bruito realizacije. Ker pa kaže, da bi bilo potrebno združiti obrtno in komunalno dejavnost zaradi njunega bolj skladnega vključevanja v splošni razvoj drugih gospodarskih panog, je bila tudi ustanovljena Obrtno komunalna zbornica za okraj Koper. Ob ustanovitvi te zbornice, katere predsednik je Martin Praček, so sprejeli delegati IX. rednega občnega zbora dosedanje obrtne, a odslej Obrtno komunalne zbornice okraja Koper vrsto priporočil za smotrnejše koriščenje investicijskih obratnih sredstev, za boljšo organizacijo deda, za vzgojo kadrov, za krepitev uslužnostne dejavnosti ter za tesnejše stike z občinskimi ljudskimi odbori, ki se še vse premalo zavedajo vloge obrtništva in komunalne dejavnosti pri povečanju življenjske ravni prebivalcev. Minuli torek je bil v Sežani I. izredni občni zbor Trgovinske zbornice za okraj Koper. Razen delegatov so se ga udeležili tudi gosti, mc-d njimi podpredsednik OLO Koper. inž. Peter Aljančič in podpredsednik Trgovinske zbornice LRS Karel Kušar. Najvažnejši točki dnevnega reda sta bili sprejetje novega statuta zbornice, ki je vsklajen z določili novega zakona o združevanju in poslovnem sodelovanju gospodarskih organizacij, ter gradnja okrajnega šolskega centra za kadre blagovnega prometa v Izoli. Novi statut zbornice določa, naj bodo v njenih upravnih organih le predstavniki gospodarskih organizacij ln ne več zastopniki družbene skupnosti, kot so občinski ljudski odbori ln druge družbeno organizacije. Takšen sestav vodstva zbornice bo brez dvoma močno vplival na boljše izvajanje novih gospodarskih smernic, saj bodo njegovi člani zastopniki neposrednih proizvajalcev. Na občnem zboru so podrobno raz- pravljali o sedanjem stanju trgovine v koprskem okraju in med drugim ugotovili, da je vrednost blagovnega prometa na drobno lani dosegla že 13 milijard dinarjev, ln to je za 208 odstotkov več kot leta 1956. Indeks povečanja blagovnega prometa v trgovini na debelo se je v zadnjih štirih letih povečal le za 130 odstotkov. Ta pojav je vsekakor pozitiven, kajti z njim se uveljavlja težnja po zmanjšanju števUa posredovalcev, ki često- DRUŽBENI NAČRT SEŽANSKE KOMUNE SPREJET Zo izboljšanje življenja Izreden porast investicij za družbeni standard — Letos bosta družbeni proizvod in narodni dohodek nadpovprečno narasla zlasti v industriji, gradbeništvu in komunalni dejavnosti V občinski sejni dvorani sta pretekli četrtek občinski zbor in zbor proizvajalcev na skupni seji razpravljala o osnutku letošnjega družbenega načrta in proračuna ter oboje brez bistvenih sprememb in dopolnil tudi sprejela. Osnutek letošnjega družbenega načrta in proračuna so letos na zborih volivcev občani temeljito pretresli ter k njemu nanizali vrsto dobrih predlogov ln dopolnil, ki jih je nato občinski ljudski odbor upošteval in doda! prvotnemu osnutku. Zasedanja, ki ga je vodil podpredsednik občine Vladimir Mahnič, se je udeležil tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora Albin Dujc, ki je v razpravi prispeval nekaj tehtnih misli v zvezi z no-vimi gospodarskimi ukrepi ter ugotovil, da letošnji družbeni načrt v že izrazitejši luči postavlja tudi Sežano v vrsto razvitejših komun. Letošnji družbeni načo daljši razpravi minuli četrtek. Obsežno gradivo so predhodno podrobno proučili zbori volivcev, družbene in politične organizacije ter organi delavskega samoupravljanja. Tako je bilo možno zbrati kar največ mišljenj državljanov in vrsto pobud za sprejetje realnih postavk v občinskem družbenem planu in proračunu. Zato ni neosnovana trditev, da bo moč letos v 'tej občini pove-čati obseg proizvodnje za 9 od- stotkov, kar pomeni, da bo njena vrednost dosegla že 8,6 milijarde dinarjev. Razumljivo je. da bo ta odstotek večji v industrijskih panogah šele potem, ko bo tovarna lesovinskih plošč Lesonit zaključila obnovo svojih obratov in trenutni izpad nadoknadila kasneje s 100 odstotkov večjo proizvodnjo, kakor jo je imela doslej. Skladno s povečanjem proizvodnje se bodo povečale tudi investicije za rekonstrukcijo industrijskih obratov, Letos bodo te investicije znašale najmanj milijardo dinarjev, to je za 67 od- Minuli teden so se v Kopru sestali predstavniki okrajnega ter občinskih ljudskih odborov koprskega okraja, zastopniki Trgovinske in Gostinske zbornice za okraj Koper ter zastopniki koprske turistične zveze. Sestanek je vodil podpredsednik OLO Koper inž. Peter Aljančič ob navzočnosti predsednika Sveta za turizem pri Izvršnem svetu LRS dr. Danila Dougana. Na dnevnem redu je bila razprava o perspektivah razvoja letošnje turistične sezone v koprskem okraju ter o nalogah gostinstva, 'trgovine in tistih gospodarskih panog, 'ki so v neposrednem stiku z razvojem turizma. Udeleženci posvetovanja so podrobno razpravljali o možnostih boljše ureditve naših gostinskih podjetij in trgovin, ki bi lahko nudile večjo izbiro in kulturnej-šo postrežbo. Da'i so tudi pobudo za združitev manjših podjetij, in to ne samo v okviru ene komune, pač pa v okviru okraja, če ne celo v okviru republike.' Praksa namreč kaže. da bi bilo tako združevanje lahko kos nalogam, ki jih predvidevajo smernice našita novega rrospodarskega sistema. stoikov več kot lani. Glavni del teh naložb bo koristila tovarna Lesonit ob 'lastni udeležbi skoraj 4,5 milijona dinarjev, dalje tovarna Topol in druga podjetja v občini. Družbeni plan za letos predvideva povečanje življenjske ravni prebivalcev ilirsko - bistriške občine za 15 odstotkov. Saj je v načrtu gradnja 30 stanovanj in možnost povečanja narodnega dohodka na prebivalca na 206.000 din. • Okrog 30 milijonov dinarjev je namenjenih obnovi in dopolnilnim gradnjam komunalnih objektov. Tako je na primer predvidena obnovitev mostov v Kuteže-vem in Podgrajah, nadalje napravilo poti v Novo vas pri Novo-kračinah in ceste v Veliko Brdo ter na Janeževo Brdo, Zarečje in Brce, vodovoda od Ilirske Bistrice v Topole, ureditev pločnika ob glavni cesti skozi Bistrico in javne razsvetljave v nekaterih vaseh. Gre predvsem za napeli avo še ene faze električnega toka, da bodo lahko dali v pogon kmetijske stroje na elektriko. Razen tega bodo dali v izdelavo tudi načrte za razširitev vodovodnega omrežja na področju Knežaka, Jelšan, Dol en j, Zabič Vrbovega in Prema, načrt za novi zdravstveni dom v Ilirski Bistrici in nadaljevali s pomočjo kreditov iz okrajnih in republiških skladov z gradnjo šolskega poslopja. J Tako je PTT dejavnost tudi prvič vključena v gospodarske plane •komun. Delavski svet je tokrat prvič v vlogi upravljavca razpravljal o nekaterih perspektivnih nalogah, ki zadevajo predvsem skrb za kadre in strokovno izobraževanje PTT delavcev, avto-.matizacijo telegrafa in telefona, tehnično opremo itd. Med prve naloge pa sprejema PTT podjetje ■tudi gradnjo novega poštnega poslopja v Sežani. b BOVEC IN BLED V KOPRU V nekaj dneh sta se zvrstili ob obalah koprskega pristanišča kar dve linijski ladii »Splošne plovbe«. V petek, 31. III., je pristala v Kopru linijska prekooceanka »Bovec«, ki je na svoji poti za Severno Ameriko naložila okrog 330 ton generalnega tovora v izvozu. Že v nedeljo, 2. IV., se je v Kopru privezala dvojčica Bled, ki je iz Amerike pripeljala okrog 4000 ton blaga v uvozu. Razveseljivo je dejstvo, da v Kopru pristaja vedno več linijskih ladij, posebno razveseljivo .pa je, če so to ladje ■naše »Splošne plovbe«, N. N. NAD 1000 TURISTOV Konec tedna so se (zaradi praznovanja Velike noči v inozemstvu) napolnili hoteli v Portorožu in Piranu. »Central« v Portorožu je imel vsa ležišča do zadnjega oddana inozemskim gostom in je moral najeti za svoje goste celo nekaj ležišč v zasebnih sobah. Tudi v hotelu »Palače« ie Ibilo v soboto že nad 400 gostov, skoraj izključno inozemskih. Največ gostov je bilo iz Zahodne Nemčije, precej pa tudi iz Avstrije, Švice in Italije. Tudi počitniški dom »ELES« v Portorožu je imel te dni 80 avstrijskih turistov, J, RAZPRAVE O UPRAVLJANJU (Nadaljevanje s 1. strani) predvsem omeniti pojav, da vodilni ljudje v podjetjih pozitivno ocenjujejo vključevanje neposrednih proizvajalcev v gospodarjenje in to težnjo tudi načelno zagovarjajo, vendar se stvari zataknejo pri ljudeh, ki zasedajo takšna vodilna mesta, kjer mislijo, da bodo izgubili na avtoriteti (mojstri, obratovodje, šefi oddelkov itd,). To vsekakor ikaže na ostanke preživelih privilegijev, ki so se ponekod vgnezdili. —• Kako bo ukrepal sindikat, da bi take in podobne pomanjkljivosti odpravili? — Predvsem imamo izhodišče v političnem delovanju, (kjer s ■prepričevanjem mobiliziramo delovne kolektive, da bi dokončno oblikovali zavest vseh proizvajalcev in jih opozorili na škodljive težnje zastopanja lastnih interesov posameznikov. Odločilno vlogo smo namenili sindkalnim podružnicam ter v ta namen organiziramo vrsto seminarjev za ekonomsko in družbeno-politično vzgojo vodstev naših osnovnih organizacij v podjetjih. (bb) * PRI LJUDEH V NAŠIH KRAJIH * PRI LJUDEH V NAŠIH KRAJIH it PRI LJUDEM V NAŠIH KRAJIH ir PRI LJUDEH V NAŠIH KRAJIH Delovni kolektiv »Nanosa« o svojem poslovanju yj nm ni a isiT1 Delovni kolektiv trgovskega podjetja na veliko »Nanos« Postojna s sedežem v Prestranku je pred dnevi na skupnem sestanku pregledal rezultate in pomanjkljivosti svojega poslovanja v letu 1960. Naloge, ki jih je določal plan realizacije, so lani presegli za 24 odstotkov in pri tem povečali vrednost realiziranega blaga od 2,5 v letu 1959 na 3,1 milijarde dinarjev v lanskem letu. Porast (realizacije bi bil lahko še večji, če bi podjetje imelo ustrezne poslovne prostore ter širši asorti- DOBILI SMO 79 KMETIJSKIH TEHNIKOV Prizadevanje za pospešeno vzgojo kmetijskega kadra je rodilo prve sadove Te dni je prišlo v naš okraj iz izrednih kmetijskih šol v Ljubljana in Mariboru kar 79 kmetijskih tehnikov, ki bodo zdaj po dveh letih šolanja pridobljeno znanje združevali s prakso in tako pomagali še hitreje razvijati naše kmetijstvo. Novi kmetijski tehniki se bodo za: poslili v glavnem v zadrugah, nekaj pa jih bodo dobila tudi kmetijska posestva, občine in druge ustanove. VIDEM-KRŠKO: OBRAT DRUŽBENE PREHRANE ZE S 1. MAJEM »Cas je zlasti za zaposlene žene dragocen.'Razbremenimo jih lahko, če Jim ne bo treba po prihodu iz službe še pripravljati kosila.« Lani aprila so sklicali posvetovanje z zastopniki gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov v občini. Na tem posvetovanju je bilo ugotovljeno, da bi se obrata družbene prehrane posluževalo 1000 zaposlenih. Imeli so pripravljen načrt in predračun, ki je predvideval znesek 3,700.000 dinarjev za adaptacijo obrata in opremo prostorov, vendar se bo predračun stroškov povečal na 6 milijonov dinarjev. Kuhinja bo moderna in bo v njej delalo kar najmanj ljudi, s tem pa bodo znižali režijske stroške. V perspektivnem načrtu občine je predvidena tudi gradnja nove stavbe obrata družbene prehrane, kjer bo možno uvesti samopostrežbo. Obrat družbene prehrane bo Dričel obratovati s prvim majem. LETOS 940 MILIJONOV ZA STANOVANJA Četudi se sredstva občinskega stanovanjskega sklada v Celju v letošnjem letu zaradi Izvršenih sprememb lani ne bodo bistveno povečala, pa družbeni načrt predvideva, da bodo gospodarske .organizacije, zlasti na osnovi večjih sredstev, ki so bila ustvarjena v lanskem letu, lahko povečale svoja vlaganja v gradnjo stanovanj. Tako bodo bržkone znašala skupna investicijska sredstva za stanovanjsko izgradnjo 940 milijonov dinarjev. Družbeni načrt celjske občine predvideva, da bo letos v gradnji vsega skupaj 770 stanovanj, od tega 340, ki so jih začeli graditi lani in 430, ki bi jih pričeli na novo letos. 70 MILIJONOV JE PREMALO V letošnjem programu Direkcije za ceste pri OLO Murska Sobota predvidevajo vrsto rekonstrukcij cest v Pomurju. Modernizacija cest je nujna, če hočemo zadostiti razvoju prometa. Za obnovo ln asfaltiranje cest pa so nujno potrebni razni sodobni stroji, ki jih, žal, v Pomurju še nimamo. Direkcija za ceste si prizadeva nabaviti take vrste strojev. Kakor hitro bodo uspeli dobiti investicijsko posojilo pri JIB — sredstva za samo-udeležbo 40 % Imajo že zagotovljena — bodo lahko v večji meri in hitreje usposobili naše ceste za sodoben promet. Pri prepočasni modernizaciji cest so v prvi vrsti ovira premajhna finančna sredstva. 70 milijonov dinarjev, ki jih vsako leto dobi Direkcija za ceste od OLO Murslca Sobota, ne zadostuje vsem potrebam. man blaga in če bi bila dostava blaga kupcem hitrejša. V primerjavi z letom 1959 so za 49 odstotkov porasli tudi materialni stroški, Id pa jih bo mogel kolektiv z boljšo štednjo in smotrnejšo organizacijo poslovanja po preselitvi v nova skladišča v Postojni v prihodnje znatno znižati. »Nanos« je lani povečal število zaposlenih od 86 na 101 delavca, Povprečni osebni dohodek je znašal 24.000 dinarjev na zaposlenega, pri čemer pa ni vštet znesek, ki ga je delavski svet namenil ^a izplačilo delavcem po sprsjcijli zaključnega računa v višini enkratnih mesečnih prejemkov. V bodoče nameravajo sistem nagrajevanja urediti tako, da bo vsaj 70 odstotkov zaiposlenih nagrajenih po učinku dela. (ma) Za Dan MDB na Koprskem Tudi mladina našega okraja je ob Dnevu MDB priredila vrsto slavnosti v podjetjih in na sedežih osnovnih organizacij Ljudske mladine. Kot je znano, praznuje jugoslovanska mladina Dan mladinskih delovnih brigad vsako leto 1, aprila, ko odprejo tudi delo-višča na avtomobilski cesti Bratstvo in enotnost in na drugih mestih, kjer se vključi mladina v večje, torej republiške ali zvezne delovne akcije. Posebej velja pohvaliti pobudo okrajnega komiteja LMS Koper, ki je skupno z občinskimi komiteji organiziral na številnih šolah našega okraja zanimive pogovore med mladino in starejjs mi brigadirji, ki so pripovedo o delu in življenju v mladinski delovnih brigadah. K lepši ureditvi Kopra jc v sredo dalo lep prispevek trgovsko podjetje Soča, ki je v Čevljarski ulici odprlo novo poslovalnico za prodajo industrijskega blaga, zlasti elelitro in radio materiala. Polagoma postaja Čevljarska ulica v resnici trgovsko središče našega okrajnega mesta, saj bodo sedanjim lepo urejenim lokalom sledili še nekateri, ki jih obnavljajo nekatera druga trgovska podjetja. Samo podjetje Soča pa ima zdaj v tej ujlci kar štiri res lepe in sodobne trgovske lokale Pretekli teden so imeli komunisti kombinata konsorvne industrije Dela-maris v Izoli svojo ni. redno konferenco. Poročilo sekretarja osnovne organizacije ZK Tihomila Javorška je temeljito in analitično obravnavalo uspehe in tudi pomanjkljivosti enoletnega dela komunistov. Sekretar je posebej poudaril, da se dobršen del ■članstva premalo aktivno udejstvuje v družbenem in -političnem življenju v podjetju in izven njega, premalo pobude članstva ZK pa je čutiti tudi pni reševanju gospodarskih problemov podjetja. Predvsem so komunisti v Delamarisu premalo dosledni pri tolmačenju sedanjih gospodarskih sprememb, ki so dobršnemu delu kolektiva premalo znane in si zato prepočasi utirajo .pot v posamezne oddelke, bodoče ekonomske enote. Iz poročila kot Iz kasnejše razprave pa je velo tudi spoznanje, da člani ZK v Delamarisu zapostavljajo ideološko vzgojno delo kljub idealnim pogojem, ki jim jih nudi tamlcajšnja Ljudska univerza v svoji politični šoli. Nedvomno čakajo aktiv Zveze komunistov v prihodnje odgovorne naloge, predvsem na področju nove eko- nomske strukture delavskega samoupravljanja. Ta naloga pomeni hkrati nov program za organizacijo Zveze komunistov, Skupaj s sindikalno organizacijo pa čaka članstvo Zveze tudi naloga, da bodo uspešneje angažirali na vseh -področjih življenja v tovarni in izven nje številne žene in dekleta, ki živijo precej ob strani, čeprav se v vrstah žena, ki zastopajo pretežno število zaposlenih, poraja mneaa od 7. do 14. aprila 1901 Dosedanji razvoj vremena je upravičil meteorološka predvidevanja, ker se je vremenska situacija odvijala pod vplivom depresije s področja AUantskega oceana in Velike Britanije proti vzhodu in severovzhodu kontinenta. V naših krajih je nastopilo poslabšanje vremena z dežjem. Za nadalje predvidevajo spremenljivo in deževno vreme, ki se bo v sredi tedna izboljšalo. Od nedelje dalje bo nastopilo daljše obdobje s porastom temperature preko 20 stopinj Celzija. čedalje odločnejša zahteva po prenosu upravljanja podjetja v celoti na neposredne proizvajalce. Ce omenimo še potrebo po ureditvi prehrane, torej družbene prehrane za delavce in delavke kombinata Delamaris, smo Izčrpali le del aktualne problematike, lei nalaga odgovorno delo ne le organizaciji ZK, ampak vsem činiteljem, od vodstva podjetja preko sindikalne organizacije, in seveda predvsem organom delavskega samoupravljanja. Delo III. redne konference ZK v Delamarisu so z zanimanjem spremljali in na njej sodelovali tudi sekretar OK ZKS Koper tovariš Kajtimir, organizacijski sekretar tega foruma Ivan Renko in sekretar Občinskega komiteja ZKS Izola Jože Buh-Borut. b SKRB ZA ZDRAVJE V ILIRSKI BISTRICI Na seji odbora Zavoda za socialno zavarovanje — ekspoziture v Ilirski Bistrici — so obravnavali zdravstveno stanje prebivalcev v tej občini in ugotovili, da se je le-to v zadnjih letih znatno izboljšalo. Nezadovoljivo pa je še vedno v predelu Podgora, zato so sklenili, da naj bi se iz sredstev za preventivo, ki bodo ustvarjena v teku letošnjega leta, uredila v Zabičah zdravstvena ambulanta in nabavila potrebna oprema. Če se bo steklo v ta sklad dovolj sredstev, bodo uredili tudi v vasi Iiarije materinsko posvetovalnico. S tem bi se olajšalo potovanje materam z otroki iz okoliški vasi v mesto Ilirska Bistrica, tega sklada so sklenili prispeva.. nekaj sredstev tudi za počitniške kolonije, ki jih bo organiziral RK za zdravstveno šibke in ogrožene otroke. Janko Šabee O Piranski solinarji so imeli v sredo, 29. marca 1961, velik -praznik. Praznovali so namreč desetletnico delavskega samoupravljanja. Na ta dan pred desetimi leti je bil izvoljen prvi delavski svet, kateremu je tedaj .predsedoval Viktor Sabadin. Ta in predsednik prvega upravnega odbora Piranskih solin Anton Franza sta bila v častnem predsedstvu svečanega zasedanja delavskega sveta tega piranskega . kolektiva. Sedanji predsednik delavskega sveta Niko Varežič je v svojem pregledu razvoja in dela piranskih solin v zadnjih desetih letih poudaril, da se je podjetje v tem času usposobilo za vse faze pridelovanja, vskladiščenja, mletja, čiščenja, jodiranja i-n pakiranja soli v težnji po izboljšanju kvalitete ter povečanju asortima-na v zadovoljstvo odjemalcev. Tako prodajajo Piranske soline sedaj 4 vrste soli v -moderni embalaži. Vendar imajo še obširen program nadaljnjega razmaha. Trenutno razmišljajo predvsem o uvedbi ekonomskih enot in boljšega sistema nagrajevanja po učinku. Predvideni so strokovni in ideološki, družbe-no-vzgojni seminarji za člane delavskega sveta, upravnega odbora in za vse člane sindikata. Življenje in delo na obsežnih solinah ureja vrsta pravilnikov, poslovnikov in delovnih programov, katere pa od časa do časa prilagodijo novim zahtevam razvoja. Tako je bruto produkt solin letos postal nekajkrat večji, kakor je bil pred desetimi -leti, S predvideno rekonstrukcijo pa se bo proizvodnja solin povečala še za nadaljnjih 120 odstotkov. Kolektiv je z uvedbo delavskega samoupravljanja tudi močno prisluhnil potrebam komune, v kateri živi. Tako je prispeval sredstva za ureditev javne razsvetljave v Jerneju in Portorožu in še za vrsto drugih nujnih komunalnih in stanovanjskih del, ker se zaveda, da je sodelovanje pri urejanju teh vprašanj -prispevek k dvigu življenjske ravni članov lastnega delovnega kolektiva. Svečanemu zasedanju delavskega sveta je sledil svečani množični sestanek vseh članov delovnega kolektiva, ki šteje trenutno več kot 300 ljudi, v sezoni — kaže, da se bo letos začela že v •kratkem, torej prej kot dosedanja leta — pa bo zaposloval približno 500 oseb. Na tem sestanku sta bila odlikovana z medaljama za delo tovariša Mirko Karinja in Štefan Bizjak, skoraj 100 solinar-jev, ki so v kolektivu že 10 let ali več, pa je prejelo denarne nagrade. Med njimi je bil nagrajen tudi Giovanni Desardo, ki ima za seboj v teh solinah že 44 solnih sezon. J. L. V nedeljo dopoldne je bila v Piranu redna letna skupščina članov Rdečega križa Piran. Poročilo o pomenu, razvoju in delu organizacije RK je podal predsednik občinskega odbora RK Piran dr. Anton Rehar. Zbranim članom pa je predaval dr. Kastelic iz Kopra o splošnih zdravstvenih problemih, o prvi pomoči za turiste itd., skratka o vrsti aktualnih zdravstvenih vprašanj. V razpravi je bila predvsem poudarjena potreba po ureditvi dnevnega doma in igrišč za otroke, kajti stanovanja v tesnih piranskih ulicah ne nudijo dovolj zraka in sonca. Precej govora je bilo AKTIVNI ŠOLARJI V HRPELJAH Dijaki osemletke iz Hrpelj so zgradili nogometno igrišče za mali nogomet. Na tem igrišču so v četrtek, 30. marca, odigrali prvo tekmo za trening z dijaki osemletke iz Pod-grada ter zmagali z rezultatom 7:0, V nedeljo, 2. aprila, so dijaki osemletke iz Hrpelj in Dekanov pripravili v Hrpeljah tekmovanje med dvema ognjema, v šahu in malem nogometu. Dijaki iz Dekanov so zmagali v igri med dvema ognjema In v malem nogometu z rezultatom 6:0. Edino zmago so domačini dosegli v šahu. Na novem igrišču za mali nogomet se je zbralo lepo število navdušenih gledalcev, Id so bodrili mlado moštvo. Pohvaliti gre Dekančane, ki so pokazali veliko tehničnega znanja in vztrajnosti. Podobnih tekmovanj si še želimo in zato gre vsa pohvala organizatorjem. tudi o organizaciji tečaja za žene za nego bolnikov na domu; taka nega postaja ob prenatrpanih bolnišnicah vedno bolj potrebna. Ganljivo presenečenje so pripravili pionirji, katerih delegacija je prišla pozdravit skupščino in se je zahvalila' predvsem tistim požrtvovalnim članom, ki so kot krvodajalci rešili življenje že prenekateremu našemu človeku, med njimi tudi nekaterim materam teh pionirjev. Organizacija Rdečega križa v pl-- ranski občini dela sicer skromno in neopazno, vendar zelo agilno. Na Trgu 1. maja ima svojo pisarno, v katero se zateka vsak dan po nasvet ali drugačno pomoč vrsta ljudi. Samo v letu 1960 je društvo podelilo socialno in zdravstveno ogroženim osebam (predvsem otrokom, med odraslimi pa predvsem tuberkuloznim) hrane in oblačil za vrednost skoraj pol milijona din. Jule KLJU Za rižansko lovsko družino je minulo nedeljo obračunala svoje delo v preteklem poslovnem letu tudi LD Dekani. V izčrpnem poročilu in razpravi so člani ocenili svoje delo in razmere v svojem lovišču v minidem letu in sprejeli vrsto sklepov za izboljšanje lovišča, za organizacijsko in strokovno ureditev in napredek svoje družine, za sprejem in bodoče odnose do inozemskih lovskih gostov in drugo. V dekanski lovski družini dobro gospodarijo; imajo urejeno čuvajsko 'službo in najširše upravljanje, saj skoraj v vseh zadevah odločajo skupno člani vse družine. Letos bodo vzela v goste deset gostov iz Italije, ki bodo družini plačali na račun lovne takse okrog pol milijona deviznih1 dinarjev. Uspehi vztrajnega prizadevanja dekanskih lovcev za napredek lovišča bi bili še večji, če ne bi bilo lani tako slabo vreme, ki je vplivalo na odpornost živali proti boleznim. Te so napadle posebno zajce, pa tudi -pri fazanih je bilo čutiti bolezenske motnje. Lovci so registrirali kljub vsemu bogat 'odstrel (640 zajcev, 188 fazanov, 299 poljskih in 68 skalnih jerebic-kotorn), medtem ko spomladanski stalež kaže na dobro stanje tudi v letošnjem letu. Razen tega pa so dobro posvetili tudi roparicam v lovišču, saj so postrelili in zastrupili lepo število lisic, kraguljev, kun in dihurjev, vran -in šoj in drugih škodljivcev. Divji prašiči razsajajo Kmetje iz vasic Volče, Buje, Stara Sušiea, Gornja Košana in Čepno se pritožujejo, da jim divji prašiči iz leta v leto uničujejo vse večje količine pridelkov. Na drugi strani pa jim lovske družine in zveza Postojna ne vračajo ocenjene škode. Tako so prašiči uničili Antonu Kranjcu iz Vq 8 do 10 centov pšenice, ocen' so 6 centov pridelka po 26 dinai? jev za kilogram in niti tega zne ska mu niso izplačali. Ivanu Gustinčiču iz Volč so že predlansko leto uničili njivo koruze, škoda dr mu ni bila povrnjena. Drugi so škodo prijavili cenitveni komisiji, ta pa še ni prišla. Divji prašiči so postali za določene predele Brkinov, Cičarije in Pivke taka nadloga, da kmetje ne sadijo več krompirja .in žitaric. Franc dr. Juriševič iUl i ■ j NOV DOM ZA INVALIDE V soboto, 1. aprila 1961, so v Strunjanu slovesno predali svojemu namenu nov počitniški dom, ki bo služil predvsem oddihu članov Zveze vojaških vojnih invalidov. Dom ima 80 ležišč v modernih in okusno opremljenih hišicah, za katere je izdelal načrtj!©^ projektivni atelje inž. Eda Mi-^B hevca, Računajo, da bo samo v^^ strunjanskem počitniškem domu preživelo svoj oddih že letos več kot tisoč invalidov. Jule $MTURA PROSVETA iV KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA -sir KULTURA PROSVETA ir KULTURA PROSVETA -k KULTURA PK iíüMis L ¿y JE m Čim bolj je narod dozorel, čim krepkeje utriplje njegova dejavnost, tem bolj je potreben knjige. Sodobni ustroj je tako zamotan, naloge današnjega državljana so tako mnogovrstne, da jim tisti, ki si ne išče sveta v knjigah, nikakor ne more biti kos. (Oton Župančič) Desetletna tradicija neke založbe je pravzaprav kratko obdobje, Toda kljub temu se lahko skupinica kulturnih delavcev, ki so s skromnimi sredstvi in z mnogo dobre volje zaceli izdajati slovenske knjige v Kopru, in vsi, ki so tem pobudam vsa leta zvesto služili z delom, nasveti in kakršno koli pomočjo, z zadoščenjem ozrejo na prehojeno pot. Pred prvo svetovno vojno so bile razmere na Primorskem za slovensko knjigo zelo ugodne: skoraj tretjina domačih knjig.in revij je ostala v domovih tukajšnjega prebivalstva, ki je kazalo izredno zanimanje za lepoto knjižne besede. Gorica se je razvijala v pomembno slovensko kulturno žarišče z revijama »Veda« in »Naši zapiski« ter Gabrščkovo založbo, ki je naglo prerasla lokalne potrebe in segla tudi po svetovni, predvsem slovanski književnosti. Izredno vitalen začetek primorskega založniškega dela sta ugonobili vojna in italijanska zasedba. Kazalo je, da založniška rast ne bo mogla ponovno vzbrsteti, toda ljubezen do slovenske knjige je premagala vse ovire 111 rodila novo založbo, književno zadrugo »Goriška matica«, ki se ji je pozneje pridružila še tržaška »Luč« 111 njej oriška »Mohorjeva družba« in »Si-'gma«. Toda vsekakor je še nadalje nosila glavno breme »Goriška matica«, ki 'je dala domačemu ljudstvu mnoge dobre in narodnostno dragocene knjige. Skoraj neverjetne so tedanje naklade nad deset tisoč v prvem času (razprodano!), ki dokazujejo razširjenost branja. Zal pa je nov rod zaradi italijanskih šol polagoma izgubljal vsakodnevno potrebo po slovenski knjigi, po pisani domači besedi. Slovenska založniška dejav- nost je začela slabeti, toda kljub fašističnemu pritisku se je trdoživo prebijala. skozi težave, dokler je ni zatrla druga svetovna vojna. Vendar tudi tedaj pisana domača beseda ni zbledela: zvesto so ji služile številne partizanske tehnike in tiskarne, tako da založniška stremljenja pravzaprav tudi v stiski nikoli niso bila popolnoma uničena. Lepo tradicijo primorskega založništva je obnovila pred desetimi leti na osvobojenem področju Primorske koprska založba Lipa. Zrasla je iz ljubezni do slovenske knjige in iz ljubezni do dolga leta raznarodova-nega primorskega ljudstva. Na njen razvoj in oblikovanje lastnega založniškega lika so odločilno vplivale razmere, ki so narekovale ustanovitev slovenske založbe v Kopru. Le-tc na področju osvobojene Slovenske Istre in Primorja, posebno v obmorskem pasu, še zdaleč Hlso bile primerne za obnovitev nekdaj bogatega primorskega založništva. V posebnih pogojih bivše cone B Svobodnega tržaškega ozemlja, na spornem in najobčutljivejšem obmejnem predelu ter v času, ko je bilo treba marsikje za-orati ledino in zlasti mlajši gcncraci.ii šele vcepljati ljubezen do slovenske knjige ter vsepovsod snubiti bralce, jc bil že samo obstoj slovenske založbe v Kopru precejšen uspeh. In v naslednjih letih je prišla v mnoge istrske in primorske hiše na obeh straneh državne meje kot prva slo venska knjiga prav knjiga založbi Lipa. Založniški svet, ki je zadnja leta usmerjal delo mlade založbe, je upošteval posebne potrebe Primorske in želje tukajšnjega prebivalstva. V tež-' nji, da bi zgradil specifičen založniški program, ki naj bi v družbi z drugimi slovenskimi založbami prispeval svoj delež k naši celotni kulturni zakladnici, ga je vodila smernica: osvetliti delež primorskih kulturnih delavcev v slovenski književnosti (izdaja del tudi manj znanih primorskih avtorjev), seznaniti domače bralce z jugoslovansko književnostjo in s kvalitetnimi deli iz svetovne literature, krepiti kulturni most s sosednim narodom (skrb za prevajanje in izdajo italijanskih, zlasti sodobnih avtorjev). Pri selekciji rokopisov je založniški svet upošteval programsko razdelitev (0 rubrik): Slovenska sodobna poezija, Slovenska sodobna proza. Izbori in klasiki, Primorski avtorji, Mladinska dela, Poučna 111 zabvna knjižnica, Znanstvena in poljudnoznanstvena literatura, Prevodi, Razno. In po dolgi zamotani poti od zamisli (uredniške seje, branje in ocenjevanje rokopisov, izbor, program, avtorizacija, knjižna oprema, lektura, korektura, tisk vezava...) knjižnega načrta do prihoda knjige na knjižni trg je kljub mnogim nepredvidenim težavam, neizkušenostim, p'oskusnim korakom in tudi slabostim pred nami prccej bogata žetev: V DESETIH LETIH STO KNJIG (z 22.958 stranmi, naklado 173.531 izvodov, 3.315.8 tiskovnih pol), 62 DOMAČIH DEL (proza: 17, poezija: 10) in 3S prevodov (proza: 35, poezija: 3). Predsednik založniškega sveta dr. Bogomir Magajna je zapisal ob ustanovitvi založniškega podjetja pred šestimi leti: . . . Bilo je potrebno zelo veliko de-(Konec na G- strani) m^irí mmmáít cin učitelj, idča. Kot, vsako leto okrog prvega spomladanskega dne, praznuje naše Učiteljišče v Kopru svoj dan. Letos je to 1. april. Dopoldne je bila v gledališču kulturna prireditev, na kateri sta pela ženski in mešani pevski zbor, dramska skupina pa jc zaigrala enodejanko »Devet gomoljev«. Presenetil je literarni krožek, ki je pokazal, da premorejo učitcljiščniki med seboj nekaj obetajočih mladih redili roditeljski sestanek In obenem so si starši in gostije ogledali tudi šolsko razstavo, zlasti izdelke likovne in tehnične vzgoje. — Poooldne so za zaključek letošnjega Dneva učiteljišča ustanovili še svoje športno društvo Če človek malo premisli: naši jubileji, pa skoraj vse bolj ali manj pomembne obletnice so se — kot da bi jim kdo natanko predpisal barvo in zven! — spridile v »akademije« s polurnimi "i Rezimiram: (seveda tudi z odprtimi kartami!) občinski, Svet Svobod je pripravil predlog »o poživitvi gledališke dejavnosti z amaterskim gledališčem«. Ta predlog je razpet na okvir perspektivnosti: najprej amatersko, potem polpoklicno in navsezadnje poklicno gledališče. Za začetek, t. j. za amatersko etapo tega načrta predlaga občinski Svet Svobod malo manj kot deložaeijo zavoda »Primorske prireditve«, t. j. da dobi v upravljanje koprsko gledališko hišo, zraven pa še milijon dinarjev »iz dotacije, namenjene zavodu Primorske prireditve«, Ni kaj reči: predlog je — vsaj za Svet Svobod! — dovolj izviren in ima svojo težo (milijon dinarjev) in bi bila s to ugotovitvijo ta plat medalje osvetljena. Uradno stališče zavoda »Primorske prireditve« še ni docela jjasno. Namreč: stališče do tega Svobodinega predloga! Pač pa ima zavod izdelan idejni osnutek za adaptacijo gledališke dvorane. Ta idejni načrt je realen: 504 enakovredni sedeži v parterju in na strmo padajočem balkonu, široka odprtina odra, premično platno za kino dvorano in kup drugih imenitnih novitet. Zavod trezno razmišlja: kdaj bo nova kino dvorana? Zavod trezno preudarja: kdaj bo vsaj polpoklicno gledališče? Zavod (in vsi dobronamerni koprski ljudje) ve: kino »Soča« je za gospodarsko in upravno središče nekega okraja čisto navadna svinjarija. In potem ne razmišlja nič več, kajti — kot je videti — o tem razmišlja Svet Svobod. Seveda z drugega konca. Po moje z napačnega. 11 Nekaj o logiki. Svet Svobod govori o »poživitvi gledališke dejavnosti z amaterskim gledališčem''. Sodim, da je v šestnajstem letu po osvoboditvi že malce prepozno razmišljati o prebujanju amaterske dejavnosti, celo še, če naj bi ta dejavnost bila zarodek bodočega poklicnega gledališča. Izkušnje so pokazale, da se v Kopru ni obnesel niti amaterski oder, še manj pa poklicno gledališče. Zakaj? To ne sodi v ta okvir, a se lahko kdaj drugič razpišemo tudi o tej té-mi. No, zdaj pa je kar čez noč utrip-nila ideja o amaterskem gledališču (ki ga seveda še nikjer ni!) in o tem, kako bi to amatersko gledališče (ki ga še nikjer ni!) prevzelo komando nad gledališčem. Zavod Primorske prireditve pa bi tému — zaenkrat imaginarnemu — gledališču iz sáme hvaležnosti odstopil milijon dinarjev svoje dotacije. Naravnost ginljivo! Odprimo torej, karte! Nekdo (eden ali dva ali deset ljudi!) bi rad spodbudil svoje privatne umetniške komplekse in uveljavil pritajene gledališke ambicije. Uspelo mu je prepričati Svet Svobod, da je predlog o ustanovitvi amaterskega odra pač edina rešitev iz splošne krize ljubiteljske dejavnosti našega mesta. In ker .imajo besede »ljudsko-prosvetna«, pa »amaterska«, pa »organizacij sko- vodstvena« še svoj posebni, politični dur, ni nič čudnega, da je zdaj prišlo do te polemike. Prej ali siej bi do nje moralo priti Nihče kajpada ne trdi, da amatersko gledališče (ali vsaj družina) ni potrebno. Nasprotno; nujno jc. 7.c pred davnimi leti je bilo to nujno zategadelj, ker je ljuclsko-prosvctna in amaterska dejavnost stimulans umetniške vzgoje in dobrega okusa. Malo smešno pa je, če služijo ti znenada tako ognjeviti »predlogi za poživitev gledališke dejavnosti« le kot kulisa, za katero se skriva nerazumljiv apc-tit po (stari, neprimerni, n cesto t s ki in nepraktični)'koprski gledališki dvorani. III Govorim v lastnem imenu: zavod »Primorske prireditve« (ustanovljen kot nadaljevalec bivšega Gledališča Slovenskega Primorja) je edini doslej skrbel, da se je na tem terenu uveljavljala parola: kulturo ljudstvu, Skrbel je (in skrbi!) za gostovanja vseh slovenskih gledališč, organiziral koncerte resne .in zabavne glasbe, bil iniciator prvega jugoslovanskega folklornega festivala, si izmišljal nove in nove oblike kulturno-umetnlškega posredovanja (saloni poezije in glasbe), opravljal sto drugih uslug in pomagal amaterizmu, kjer in kolikor se je dalo. Zdaj pa se zdi, kot da nI več potreben, ker je nekomu padlo na pamet, da je »napočil usodni trenutek« rojstva koprskega gledališkega amaterizma, lCako preprosta je vendar vsa ta reč! Menim: občinski Svet Svobod naj le ustanovi amatersko gledališče, saj je dotirana družbena organizacija. Potem: naj amaterska skupina dokaže svojo eksistenco in veljavo in kvaliteto. Pa bo potlej tudi zavod (in ne samo zavod!) z veseljem pozdravil to iniciativo in pomagal, 'kjer in kakor se bo dalo. Predlogom in načrtom pa danes malokdo verjame. Saj vemo n. pr., kako je bilo s koprskim pevskim zborom! Ponavljam: zavod »Primorske prireditve« je rajši bolj konkreten. Načrt nove gledališke dvorane je izdelan in so ga mnogi že videli. Pa ni nihče imel nobenih pripomb. Hvalili so ga. Nekateri so bili celo ponosni. Pet sto štirje sedeži, velik in širok oder. Pa nov kino. In se vse skupaj ustavi pri denarju, ki ga nihče seveda nima. In bo — kot se zdi — vse obtičalo pri načrtu, dokler ne bo postavljena nova dvorana. In kdaj bo to? Ne, v petih letih gotovo še ne! Torej — kdaj? In — ali bodo ljudje hodili še pet let v ta koprski hlev? Ko se dve sto metrov od njega gradi druga etapa industrijskega pristanišča. IV To še ni polemika. Nekaj razmetanih misli. V zavesti, pa le ..majhen košček zelene površine upanja, da bo kdo začel trezno preudarjati. In tehtati možnosti. In iskati pametne, oprijemljive predloge. In biti prijazen in razumevajoč. Bodoči koprski amaterski gledališki družini želimo spodbudno rojstvo. Kopru želimo profesionalno gledališče s Potokarji in Severji in stanovanji za gledališke igralce. Radi pa bi že videli kakšno predstavo. Kakšno dobro amatersko gledališko predstavo. Tako, kakršen je n. pr. »Mrtvi Kurent« v izvedbi slovenjebistri-škega amaterskega odra, Potem bodo konflikti nepotrebni. Ker jih sploh ne bo. Zavod Primorske prireditve, ima svojo administracijo in lahko s številkami pokaže, kaj je v štirih letih nanravil za kulturno-umetniško vzgojo in življenje vsega Slovenskega Primorja, In kaj je napravil za turizem v poletnih sezonah. Samo: številke so zoorne. Preveč so »konkretne«. Zdi na se, da jih bo kdaj prihodnjič le treba izbrskati! MILAN LINDIC »uvodnimi referati« (prepisanimi iz časopisnih uvodnikov), šestimi »točkami pevskega zbora«, slabokrvno recitacijo in »baletnim vložkom«. In ljudje so začeli"'ho-diti na take proslave z bolečim občutkom zoprvanja. To je bilo pred leti, a je' danes komaj kaj bolje. Pač ni bilo denarja (ali pa ne ljudi!) za uvajanje novih oblik teh številnih, pa vedno enakih predstav. Pravim: tudi z literarnimi večeri (ki jih je bilo zadnja leta v Kopru morda za prste ene roke) ni bilo kdo ve kako in edina stvar, ki je pogrevala splošno ravnodušnost na teh večerih, je bila prisotnost avtorjev. A le-ti so,— z redkimi izjemami! — kvarili svoje v glavnem 'dobre tekste z lastno »interpretacijo«, ki je bila vse prej kot dobra. Koprska založba »Lipa« je te dni zapredena v mnoge prijaznosti dvojnega jubileja: deset let plodnega založniškega dela v šestnajsti jugoslovanski Pomladi in sto izdanih knjig. ICakor sto gledaliških premier z deli domačih in 'tujih avtorjev. Z občinstvom, ki skromno aolavdira. Z režiserji, ki so se pritajili v Pisarnah koprske založbe »Lina« in malokdo ve o njih kaj več kot to, da- so uradniki ali »uslužbenci«. Delavnica s stoterimi akterji. Stavci, grafiki, knjigovezi, klišar-ji. Tiskarna. Delavnica, ki je v desetih letih položila v roke naših bralcev sto knjig. Jutri, v soboto, bo ob 20. uri v koprskem gledališču slovesnost dvojnega jubileja. Deset let — sto knjig — tisoč besed poezije in proze. Miniaturna statistika: od sto knjig je 62 del domačih avtorjev. In od teh 15 pesniških zbirk, če odmislimo Maleš-Pre-šernov »Sonetni venec«. In še nekaj: iz rotacij je prišlo natanko 178.534 izvodov teh stotih knjig. Jutri ob 20. uri bo v koprskem gledališču ... ne, ne bo »literarni večer«, kakršnih smo žal vajeni. Niti »akademija«. In ne slovesnost z ogrlico nanizanih »biserov« iz plastične mase. Na žalost je tako! Preprosto: umetniški večer, kjer bodo recitirali in brali dela »Lipinih« avtorjev Jožko Lukeš, član tržaškega SG, Klio Maver-Ciuhova, diplomantka Akademije za igralsko umetnost in B. Vatovec, dijak koprskega Učiteljišča, no-voodkrita »zvezda« v recitaciji. Vezalec Jože Lavrenčič (Radio Koper) bo vodil razgovore s prisotnimi avtorji, harfistka Pavla Uršičeva (Slovenska filharmonija) bo postavila »zvočno kuliso«, tehnika Radia Koper bo z ozvočenjem poskrbela za intimnost umetniškega večera. Pisatelj France Bevk, čigar knjiga »Brez krinke« je bila natisnjena kot stota knjiga »Lipe«, pa bo sam prebral odlomek iz nje. Gostje? Tudi! Na primer: mladi italijanski pisatelj Claudio Puglisi (»Lipa« bo natisnila njegovo knjigo »Zadnja ura«l. pa makedonski pesnik Blaže Koneski. In še kdo! Dovolj bodi skopih podatkov! Tisoč besed iz »Lipinih« knjig bo jutri zvečer oživelo in ko bodo drobni, beli prsti drseli čez strune harfe, se bo v dvorani koprskega gledališča spočenjala lačna misel o dobroti črke. o plemenitosti besede, o neponovljivi strasti stavka, o neizkazanih notranjih stiskah in o vedno ponovljeni lepi misli ene same in stoterih knjig. Kajti knjiga je vedno kos od nekod iztrganega življenja. Tudi našega. »Začnimo april v ritmu polke . ..«, to je bil naslov na panojih zavoda Primorske prireditve, lci je vabil ljubitelje zabavno-narodnih viž na koncert instrumentalnega kvinteta »Zadovoljni Kranjci« v Kopru, Ilrpeljah in Izoli. Dvorani v Kopru in Hrpeljah sta bili kljub popularnosti ansambla slabo zasedeni: prva, ker je bil l. april in so ljudje mislili, da je potegavščina, druga pa, ker je bil hud naliv. Izolska dvorana je bila nabita in še skupina inozemskih turistov je zadovoljno ploskala domačim polkam in valčkom, pa pevcema Branki Strgarjevi in Zvonetu Lumbarju. »Ljudski glas« pravi kvintetu tudi »grobokop Avsenikov«. Lahko da je res: vigrani so, eksaktni v ritmu in tudi vizualno dovolj prikupni, da ne zdolgočasijo. Vmes je recitiral Prešernovo poezijo (»Povodni mož«, »Dohtar«, »Od železne ceste« in »Soldaška«) mladi, komaj 15-letni učltcij.lščnik Branko Vatovec, doma iz Cezarjev. Iskrivo, z mladeniško prenapetostjo, ki je v tem primeru naravnost imenitna, z gestami, ki bolj navdušujejo kot poudarjajo, z interpretacijo, ki je zaletavo logična. A propos: zavod Primorske prireditve je za ta nastop zainteresiral vso razen slabega vina in dvomljive postrežbe, pa lepe obale — nimajo kaj dati. Kje pa! V dveh urah, ki bi jih presedeli na tej res imenitni pa zabavni prireditvi, bi lahko popili nekaj litrov vina! živela daljnovidnost naših gostincev! In na mnoga leta! MiLi ^NOVO M A EÍNJS2NI POLICI^NOVO NA K N i S I H Î POUČIL NOVO MA K N J I 2 N I P O L I C 0 * HENDRIK WILLEN VAN LOON oce ácimo eno s ó (Odlomek iz romana REMBRANDT — NJEGOVO ŽIVLJENJE IN NJEGOV CAS. Z enobarvnimi in večbarvnimi reprodukcijami izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani v prevodu Gitiče Jakopin) Potrkal sem in vstopil, in le j ga, Jean-Louys je ležal na tleh pred veliko ploščato skledo vode, na kateri je plavala drobcena ladjica iz lepenke. Poleg njega pa je klečal nekakšen rdečebrad velikan in gonil meh, s katerim je skušal razpihati viharček v bližini papirnate ladje. »Pridite no sem k meni,« je kriknil Jean-Louys, vendar se ni niti za las premaknil iz svojega neudobnega položaja. »Pridite no sem k meni. Igram se Jupitra in to je moj Eol. Rešujem nov problem. Odkril sem nekaj novega, neznansko bolj zanimivega, kakor so logaritmi. In denarja nam bo nasulo v žepe! Ste že zajtrkovali? Ne? Potem ostanite pri meni Ta tolovaj tukajle je bil 5 let glavni in izredni kuhar čebulnih juh alžirskega dej a. Še deset minut, pa boste spoznali, zakaj je bil stari dej raje utopil tri svoje najljubše žene, kot da bi se ibil odrekel takemu kuharju!« Nekdaj je ¡bil moral Jean-Louys upravljati velike vsote denarja. Skušal je bil celo odkriti matematično formulo, na kateri je temeljilo neznansko praktično dvojno 'knjigovodstvo, ki ga je bil Simon Stevin uvedel v naši republiki, zato je bil idealen svetovalec v denarnih zadevah. Toda ko sem mu obrazložil Rem-brandtovo težavno stanje, je bil Jean-Louyis popolnoma ravnodušen in celo nekam zadržan. »Pa vas tb moti?« me je vprašal s pristnim in dražečim filozofskim mirom. »In še kako,« sem odvrnil nekoliko ogorčen spričo njegove ravnodušnosti, »Toda zakaj? Mož ni še nikoli bolje slikal. Čez sto let ne bo nihče več vedel in tudi ne vprašal po tem, ali je Rembrandi umrl v sirotišnici ali v drugi najboljši sobi za goste svojega visokega .prijatelja — gospoda Sixa.« »Je že res. Toda za zdaj mora preživljati sina in ženo, ali pa vsaj ženo, ki bo kmalu mati njegovega otroka. Trikrat na dan morajo jesti, njega samega bi pa umorilo, če bi *se moral odreči muzeju, ki ga imenuje svoj dom.« »Njegovi umetniški dejavnosti bi to nemara koristilo.« »Al.i bi ga ipa uničilo — da o Hendriekje in o malem Titu niti ne govorim.« Jean-Louys je priznal, da s tega stališča še ni gledal na to. Potem me je vprašal, kaj nameravam. »Ne vem,« sem odvrnil. »Ko bi to vedel, ne bi sedel tukaj in nadlegoval vas s svojimi vprašanji. Kadar se hočem z Rembrandtom pogovpriti o tem, začne mencati, me odpelje v svoj atelje, mi pokaže sliko, ki jo je ravno načel, mi pojasni svojo novo zamisel za katero velikih alegoričnih podob za novi magistrat (kot da bi kazalo, da bo dobil kakšno naročilo zanj!), nrno naroči Hendriekje, naj mi prinese prigrizek in pijače kakor otroku, ki ga je treba zamotiti, in obrne pogovor drugam.« »Da,« je rekel Jean-Louys, »so mu taki pogovori najbrž zoprni. Kot vsi vemo, je Rembrandt obseden od ene same misli: slikati hoče. Kar pa se mu sicer pripeti v življenju, je postranska stvar in zaradi tega ni omembe vredno. Od njega ne boste ničesar izvedeli.« »In vendar moram izvedeti nekaj reči, če hočem preprečiti hudo zlo.« »To se vam nikdar ne bo posrečilo. V tem pač niste doma. Kako pa bi bilo z vašim prijateljem Lodewij'kom?« »Toda saj ni imel nikoli opraviti z Rembrandtovimi poslovni- mi zadevami! Moj 'bankir je in ne Rembrandtov!« »Seveda ni Rembrandtov bankir, toda njegov kruh je upravljanje tujega denarja. Poznati mora denarne razmere vsakega človeka v mestu. Jaz sem slučajno matematik in poznam vse, kar pišejo, rečejo in počno drugi matematiki na Holandskem, Francoskem in na Angleškem. Vi ste zdravnik, zato gledate, da zasledujete delo svojih 'tekmecev v Amsterdamu, v Lizboni, v Bo-logni in na vseh drugih koncih sveta. Ljudje, ki pletejo nevarno igro, kakršno plete vaš prijatelj Lodewijk, morajo pa še celo bolj paziti, da so na tekočem. Stopite jutri k njemu, pa boste presenečeni, ko boste videli, koliko vam bo vedel povedati. In če se ibo za stvar zavzel, vam lahko pred V Beogradu snema podjetje Avala-film komedijo NI MALIH BOGOV. Snov sta priredila scenarista Novak Novak in Radivoje-Lola Djukič iz znanih TV oddaj »Servisna postaja«. Režiser I) j liki č je angažiral za film številne znane beo-| grajske igralce, kot so: Mlja Alekslč, Miodrag Petrovič, Vera Djukič, Tatjana Beljakova, Jo-van Gec, Ljuba Didie in drugi. Glasbo in šla-gerje za film je kom-poniral Darko Kraljič. Film obetajo za drugo polovico aprila koncem prihodnjega tedna predloži popoln obračun Remibrandto-vih razmer. Ne verjamem, da vas bo ta bilanca kaj posebno pomirila. Toda če jo vsekakor morate imeti, vam jo bo ibrez dvoma pripravil — lepo bo napisana in kazala bo primanjkljaj petdeset ali šestdeset tisoč guldnov. Da sem na vašem mestu, ibi vse skupaj pustil v miru in bi šel jutri raje z nami jadrat. Mislim, da sem iznašel nov način nameščanja jader, s katerim dosežeš večji vakuum. Torej je bolje, da pridete jutri ob desetih sem. Morda boste botrovali novemu obdobju plovbe.« Toda ni je bilo ladje na svetu, ki bi me bila odvrnila od moje namere! In prav tisti mah, ko sta Jean-Louys in njegov .zvesti sluga zajadrala po obrežju Pampu-sa, sem potrkal na znane duri na Singelu. Prejšnji večer je bil namreč mali Tit prišel k nam in rekel, da mati lepo prosi za pol ducata jajc, kajti doma nima ničesar, oče pa še niti kosil ni. (Odlomek iz knjige ČUDEŽNA URICA in NEZADOVOLJNI ZAJČEK. Izdala založba Lipa v Kopru, prevedel Fran Bradač, opremil Jože Pohlen) V visoki hiši pod parkom je sobica. Okna ima skorau pod stropom, a vendar le malo nad cesto. Ljudje hodijo vnemarno mimo stalno zaprašenega okna, 'katerega šipe so v dežju pobrlzgane z blatnimi kapljami. Nihče, ki mimo hodi, ne vidi, da sedi v kletnem stanovanju okrog mize nekoliko otrok. In če bi jih videl, bi ne razpoznal, kaj otroci 'tako marljivo delajo. Mislil bi, da delajo iz papirja letala in zmaje. Da si izrezujejo pod-lepljene lutke. Ne bi uganil, da se otroci ne igrajo, marveč obračajo bele kartončke v rokah, da bi nanje našili patentne gumbe. V podpritličju stanuje vdova Pe-routkova, perica, ima petero svojih otrok in enega tujega. Kako ito, tujega? Taikoj vam pojasnim. Osemletna Jarka ima zamračeno Čelo in nerodne kratke prste. Anda hodi v prvi razred, pri delu je bolj počasna. Jarka spodbuja Ando, Anda goni Petrika, ki je za leto mlajši. Ta poj de v šolo šele čez leto dni, zato jo mora ubogati. «Delaj in ne zijaj naokoli!« mu pravi vsak trenutek. Petrik se ji vselej spakuje za hrbtom in kaže svoje nepravilne, šele doraščajoče zobe. Pri tem se mu za- MARIE M AJERO VÄ sveti lužica na zgornji ustnici. Da bi mu obrisala nos, na to velika sestra ne misli. Ne utegne. Nenehoma mora delati, kartončkov je na ducate in ducate; vse to bo treba jutri odvesti, da bo za kruh in mleko. Pa še varovati mora petletnega Janka in za leto mlajšo Milko, da ne bi zbežala na ulico, kjer bi ju lahko povozil avtomobil ali tramvaj. Takšne potepuške muhe imata seveda samo oba najmlajša. Vsi drugi ne norijo po hodnikih 0 letovanjih skozi vse leto. To so nedvomno imeli v načrtu zastopniki počitniških domov v piranski občini že preteklo leto, ko so sklenili zgraditi velik pokrit bazen z morsko vodo. Menda so priprave za gradnjo .tega objekta že ■pred ■zaključkom. Še bolj pomembne pa bodo nedvomno termalne kapeli, ki jih' bodo uredili •to jesen v Portorožu, da se bodo domači in tuji turisti lahko, že prihodnjo zimo .posluževali blatnih in solnih kopeli, jodovih in-ihalacijskih kopeli in še nekaterih idrugih preventivnih izdravžij en j. Vendar že sedaj uoravičeno izražamo bojazen, da bo tudi ta pridobitev ostala za pretežni del naše ožje in širše domovine Počitniški dom Komunalne banke »skrivnost« in se -utegne tzopet zgqditi, da bodo namesto tiskanja učinkovitih reklamnih prospektov naša turistična društva in naši hotelirji vso ljubo jesen in zimo prezdehali, tolažeč se z naslednjo bogato turistično sezono. (bb) Z OBČNEGA ZBORA TOD KOPER TO 1960 Besedo k statistiki o prehodili Mali obmejni promet po Vldem-skem sporazumu je ustvaril najširše možnosti za prehajanje obmejnega prebivalstva Jugoslavije in Italije čez državno mišjo. s .tem je 'ustvaril tudi perspektive za medsebojno izmenjavo izletnikov in kupovalcev v veliko obojestransko korist, še prav posebno v 'korist gostinstvu in trgovini, a tudi kopenskemu in morskemu potai-škemu prometu. Ce se pa ozremo na rezultate koristi, ki jih imamo od maloobmejnega prometa pri nas, moramo žal ugotoviti, da niso taki, kakršni bi lahko biU, če bi ustvarili boljše pogoje v gostinstvu ln trgovini. Ne bi se želeli ob tej priložnosti spuščati na finančno področje tega vprašanja, marveč samo na turistično plat. Kakšen je položaj v tem 'pogledu, nam morejo spregovoriti najzgovorneje suhoparne uradne številke. Te nam pokažejo namreč, da je dosegel maloobmejni promet med Jugoslavijo in Italijo največje število prehodov leta 1958 in da od itedaj dalje nazaduje, ne sicer veliko, vendar pa zaznavno.. Leta 1958 je bilo vseh mejnih prehodov z obeh strani 5 milijonov 526 tisoč 161, to je 407.933 več kakor leta 1957, 'ko je bilo prehajanje Jugoslovanov in Italijanov še sorazmerno izenačeno. Toda od tega leta dalje se je pričela spreminjati" razlika v našo škodo. Leta 1959 je bilo vseh prehodov še samo 5,082.021, torej že 444.140 manj kot leta 1958. Izpad je šel pretežno na račun izostanka obiskov z •italijanske strani. Medtem ko je obi-alo naše obmejno ozemlje le 2 imi-jona 441 tisoč 343 italijanskih držav-anov, je obiskalo Italijo 2,640.678 naših državljanov, torej 199.336 več kot Italijanov Jugoslavijo. Se slabše je bilo v tem lansko leto. Število vseh prehodov je znašalo 5,098.991, kar pomeni sicer malenkosten porast za 16.970 nasproti letu prej, zato pa je še občutneje padel obisk z italijanske strani ob Istočasnem močnem porastu z naše strani v Italiji. Naših državljanov je prekoračilo tega leta mejo z Italijo 2,677,538, italijanskih državljanov pa je prišlo lt -nam samo 2,421.408, torej kar 256.130 manj kakor je šlo naših ljudi tja. To pomeni, da iznaša vpadek v našo škodo več kot četrt milijona obiskov. Če bi potrošil vsak od tega števila obiskovalcev samo 200 din, Je že s tem znašala izguba na dohodku 51,226.000 dinarjev, čeprav stvarno znaša ta Skoda veUko več. Dobro vemo, da je na ta premik prehodov v našo škodo vplivalo več objektivnih in še več subjektivnih faktorjev, med slednjimi pa je v veliki meri krivda gotovo na našem gostinstvu in tudi na trgovini. Izostal je namreč v prvi vrsti obisk tistih Italijanskih prehodnikov, ki prihajajo k nam iz Izletniških razlogov in predstavljajo zato čisto turistično postav-iko. Namesto na .izlete k nam so se mnogi preusmerili na kraje v mejah tali je, kjer so deležni boljšega sprejema, večje Izbire in večje diferenciacije cen v prizadevni in zdravi konkurenci. V tej kategoriji je izpadel zlasti tisti del, 'ki bi rad obiskoval tudi manjše kraje, pri nas n. pr. na Krasu in v Istri, ki pa so brez go-? stiln ali pa imajo Je take, ki nimajo ne iprimerne ureditve ne res kvalitetnih vdn in ne zahtevane hrane. Ce pa si ogledamo tudi naše bolje urejene gostinske lokale, moramo prav tako ugotoviti, da sprostitev cen vina ni prinesla tistega izboljšanja, ki smo ga od tega pričakovali, Pri odprtem vinu smo pretežno še vedno pri črnem in belem, ki je po kvaliteti lahko zelo različno, po cenah pa tako, kakor so drugod res odlična vina. Poglavje zase je dalje enoličnost in kvaliteta priprave jedil. Zaradi tega izostajajo z one strani meje zlasti zahtevnejši in s tem kvalitetnejši gostje. Nujno bi zato (bilo, da se nad temi vprašanji resno zamislimo in da ne ostanemo samo pri ugotovitvah na strokovnih sestankih in konferencah .ter v tisku, Jcakor je bilo, žal, doslej. R. Delovanje koprskega Turistično olepševalnega društva je bilo v poslovni dobi plodnejše kakor v katerikoli prejšnji. To je bila ugotovitev VI. rednega občnega zbora tega društva, ki je ibil v sredo, 29. marca. IHIIIIHIlr niem so med drugimi tudi dr. Marija Trojar-AvSič, l-ani Baraga, Majda Anurijašič -in drugi. Na sliki; prizor z volišča Dne 27, in 30. marca 19G1 so dali kri za bolnike Bolnišnice Koper: DELAMARIS: Cvetka Hrvatin, Ivan Hrvatič, Anica Jagodnik, Ivana Ko-bal, Srečko Kocjančič, Ondina Me-doš, Franka Mikac, Stanko Slcapin, Milena Slamič, Alojzija Zalcrajšek. GRADBENIK, IZOLA: Stane Anto-nič, Luciana Brajko, Avrelio Brešan, Jurij Gasperini, Ermano Krulčič, Alojz Lazar, Marcel Markon, Evgen Matič, Štefan Mežnarič, Kuzma Mo-horovčič, Jože Mohar, Ivan Pongrac, Josip Sever, Fadil Smojdovlč, Drago Ugrin, Ivan Vedernjak. MALA OPREMA, IZOLA: Olga Mar-šič, Marta Stane. MAVRICA, IZOLA: Helena Stare. MEHANOTEHNIKA: Marija Feltrin, Lidija Herkov, Gelestln Hrvatin. Angel Kocjančič, Tomaž Lazar, Lovrenc Markič, Marčel Pavlic, Luclian Su-šanj,. Ddrnško Subic, Liboro Šukljan, Luciana Zadnik, Ivanka Valenčič, Marija Zeleznik. (Nadaljevanje s 6. strani) popolnoma popustili. Se malo pa bi se duševno in telesno sesula, tako da se ne bi nikoli več pobrala. »Nimate pravice sklepati o rečeh, ne da bi slišali moja pojasnila. O bog! Ali nisem že dovolj pretrpela zaradi njega!« »Zaradi koga?« se je rezko oglasil Bray, Ni mu ■ odgovorila. »O kom govorile, gospa Landor?« Louis Landor'se je kljub vsemu še znašel. »Moja žena nocoj ni čisto -pri sebi,« je posegel vmes. »Vrnil sem se kasno in zamerila mi je.« »Kakšen pomen ima skrivati reči, ki so popolnoma jasne?« je rekel Elk. Njuno nesmiselno izmikanje ga je skoraj užalostilo. »Ali je vaša žena poznala Donalda Batemana?« Louis ni odgovoril. »Govoril bom čisto odkrito. Povedal sem vama, da raziskujemo umor. Policijski uradniki smo in je to naša dolžnost. Ne vas ne vaše žene ne koga drugega ne sprašujemo, kdo jo umoril Donalda Batemana. Razumite to, gospa Landor. Nikogar drugega ne iščemo kakor -morilca. Ne iščemo ljudi, ki ga niso umorili, čeprav kaj vedo o njem. Ce ga je umoril eden od vaju ali če sta ga'oba, Bray, moj šef, jaz in vsa jata detektivov Scotland Yarda ne bomo mirovali ne ponoči ne podnevi, dokler vaju ne priženemo v ječo. To bi zaslužila. Ce pa nista kriva, bomo storili vse, da vaju razbremenimo. Edina stvar, s katero nam zdaj lahko postrežeta, je res-nica.« »Pa saj sva vam povedala resnico,« je Inez vsa brez sape dahnila. »Ne, nista.« Elk je zmignll z glavo. »In tudi nisem pričakoval, da bosta. Resnica se v takih primerih skriva pod kupi debelih laži. Kaj skrivate,, gospa Landor? Za to gre. Vi skrivate nekr.j, vaš mož skriva nekaj, kar mogoče ni vredno besede.« »Ničesar ne skrivam,« je rekla. »Ali ste kdaj poznali Donalda Batemana?« »Ne spominjam se,« je hitela, »Poznali ste Donalda Batemana Elk je bil neizmerno potrpežljiv in. ko je zmajala z glavo, je počasi vtaknil roko v notranji žep, »Ne bi vas-hotel plašiti, gospa Landor, imam namreč fotografijo tega moškega — slikan je po smrti.« »Nočem ga videti! Nočem! To je strašno . . , Nimate pravice kazati mi takih reči . . . Nočem ga videti!« Lquis ji je položil roko okrog ramen in pritisnil svoje lice na njeno. Potlhoma ji je zašepetal nekaj na uho, nakar se je pomirila. Potem je stegnila roko proti detektivu. »Mogoče bi jaz lahko identificiral,« je rekel. »Poznam večino jženinils znancev.« Elk je potegnil -iz žepa ovoj, iz katerega je vzel še vlažno sliko. Ni bila lepa. a roka, ki jo je držala, ni drgetala. »Da, moja žena je poznala tega moškega pred desetimi leti, ko je bila. stara sedemnajst let,« je rekel Louis.. »Kdaj ste ga zadnjikrat videli?« Louis Landor je premišljeval. »Nekaj let bo tega.« »V Anglijo je prišel šele prejšnji! teden,« je hladno pripomnil Bray. »Kakor veste, prihaja vsako leto v Anglijo,« je rekel Louis in se posku^ sil nasmehniti. »Kako se je pisal takrat, gospS Landor?« Bila je že bolj mirna in je pazila,, kaj govori, »Poznala sem ga samo pod imenom Donald. Bil mi je — znanec.« IZ DELA IN ŽIVLJENJA NAŠIH BODOČIH RIBIČEV Stali smo oni dan — bil je torek — na pomolu v Piranu. Sončni zahod za obzorjem mirnega morja nas je priklenil. Izza Savudrijskega rta se prikaže mala silhueta ladje, ki se postopoma veča, saj jo ubira naravnost proti nam. Bilo je nekaj pred šesto, ko je pristala ob pomolu TRSKA, ribiška ladja. No, pristanek ribiške ladje tod res ni nikaka posebnost. Vendar toliko ribičev na ladji? In — menda nam ne zamerite, če smo podlegli radovednosti in se pomešali v vrvež. Res, ribiči, bolje bodoči ribiči, so bili — učenci Ribiške šole v Piranu. Z njimi pa nekaj starejših moz — njihovih učiteljev. Firbcu smo odvzeli uzde in — no. če bodo vedeli tudi Cltatelji JADRANA, kaj vse smo zvedeli, menda res ne bo odveč, zlasti >za mladino. I Na konferencali Ribiške šole v Piranu, katerih se udeležujejo tudi zastopniki posameznih podjetij, katerih učenci obiskujejo šolo, je bila sprožena misel po praktični uporabi v Šolskih klopeh pridobljenega znanja, in to na ribiški ladji z vsemi potrebnimi pripravami. Idealno bi seveda bilo, če bi šola razpolagala 7. lastno Šolsko ribiško ladjo; žal pa bi stroški za vzdrževanje bili mnogo preveliki. . , „ Prve dni marca letos je prejela šola pismo, s katerim sporoča kombinat konservne industrije DELAMARIS v Izoli, da stavlja na razpolago soli predpisano opremljeno ribiško ladjo TRSKO za dobo enega tedna. Na šoli Je zavladalo vprav praznično veselje, ki se je pa pri delu učencev skoraj spremenilo v žalost, celo zavist. Ladja bo na razpolago le obema odsekoma (ribiškemu in motorističnemu) tretjega razreda, 'ki je tik pred zaključnimi izpiti, medtem ko sta prvi In drugi razred letos Izključena od tega veselja. Delo na ladji je bilo razdeljeno na POMORSKI PLES 1961 Jutri, v soboto, 8. aprila, bo v velikem hotelu »Palače« v Portorožu tradicionalni pomorski ples, šesti po vrsti. Kakor vsako leto ga tudi letos prirejajo skupaj podjetje »Splošna plovba«, Pomorska srednja šola iz Pirana in letos tudi še piranska Višja pomorska šola, dalie Turistično društvo Firan-Portorož in občinski ljudski odbor Piran. Za letošnji pomorski ples vlada še večje zanimanje kot za pomorske plese v preteklih letih; saj pa je tudi preskrbljeno za obsežen program, ki naj razvedri in zabava goste. Tako bodo igrali kar trije plesni orkestri in pri orkestru v glavni dvorani bo pela Jelka Cvetežar. V odmorih bo izveden artističen program. Jule BIHAC je 4. aprila odplula iz Char-lestona za Savannah in Jacksonville BLED je priplula 2. aprila v Koper in nadaljevala pot proti Reki, kjer bo ostala do 28, aprila BOHINJ je 30. marca zapustila Sears-port ter odplula proti Philadelph.il, Baltimoru in Wtlmingtonu BOVEC naklada tovor v Kopru za , ZDA ter bo odplula 16. aprila v New York „DUBROVNIK je 31. marca priplula v Immingham, kjer manipulira s 1 tovorom 'GORANKA razklada tovor na Reki GORENJSKA je 30. marca odplula iz Port Salda za Trst in Koper KOROTAN Tazklada tovor v San Franclscu LJUBLJANA je 31. marca zapustila Slbenik in odplula v Črno morje MARTIN KRPAN razklada tovor v Formii, nato bo nadaljevala pot proti Sfaxu, kjer bo naložila tovor za Portorož PIRAN je 28. marca priplula v Na-goyo, kjer razklada tovor in bo potem nadaljevala not za Yolcoharao POHORJE naklada tovor v Britanski Kolumbiji ROG je 3. aprila priplula v New Castle TRBOVLJE je 30. marca priplula na Reko, kjer razklada tovor ZELENGORA je 27. marca odplula Iz Sibenlka za Tuapse, kamor je priplula 3. aprila ENAJST MILIJONOV V SKLAD ZA ŠOLSTVO Na zadnji seji., občinskega ljudskega odbora v'"Tlirski Bistrici so Odborniki ustanovili sklad za šolstvo. Ta sklad bo že letos razpolagal z 11 milijoni dinarjev, ki bodo porabljeni za kritje materialnih izdatkov osnovnih šol. štiri skupine: navtično, ribiško, motoristično in ehosondersko. Vsaka je pod vodstvom svojih predavateljev delala v svoji stroki. Več ali manj so fantje že poznali vsa ta dela, saj so vsi najmanj dvakrat po šest mesecev preživeli na ribolovu pri svojih podjetjih. Toda to pot so spoznavali posamezna dela pod vodstvom svojih predavateljev in je bil. potek dela torej načrten, osnovan na šolskem ■znanju. Zadnji dan življenja na TRSKI je napočil mnogo prezgodaj in dogovorili so se, da bodo ta dan napravili »dolgo plovbo« in vsi skupaj. Tako so ta dan zjutraj odrinili iz piranske luke. Kar užitek je bil gledati mladiče, ki so z moško resnostjo spuščali kočo v morje, zaskrbljeno opazovali ali poteka vse v redu, a po preteku dobre pol ure je vse drlo proti krmi, kajti vse je napeto zrlo v vodo, od koder se je skoraj prikazala mreža. Bili so tedaj tam nekje pred Savu-drijskim rtom. No, »težkih denarcev« bi z ulovom ne bili zaslužili, toliko je pa le bilo, da je popoldne ob po-vratku zagorelo v ladijskem štedilniku ter je nekaj »specialistov« za pripravo ribe zavihalo rokave, da je kmalu prijetno zaščegetalo v nosovih udeležencev izleta. Veščalci v pripravi ribe so seveda naši dečki iz Uma-ga, Poreča, Rovinja in Pule, zato sta prevzela komando Mario iz Poreča in Bruno iz Rovinja, a Ljubljančan Zmago in Martin iz Senuš pri Krškem sta dokazala, da nista zaman preživela že po dvanajst mesecev med ribiči. Pa tudi dolgonogi Jože iz kraškega Komna se ni dal odgnati, celo najvztrajnejši je bil, saj je po opravljenem obredu pečenja po veseli pojedini (veste, niti repek ni ostal, prav zares!) naš vrli Jože tako posnažil posodo in kuhinjo, da bi še pravi kuharici ne delal sramote. Vso to slavnost z ulovljeno ribo bi bili fantje radi opravili že dopoldne, pa — predvsem ni bilo časa, ker se je moral nadaljevati pouk, pa tudi morje je bilo nekam jeznorito in je ladja z veseljem poplesovala živahno polko po valovih. Da, delo! Razen skupine, zaposlene z mrežo in ribolovom, so bile še druge skupine, vsaka pri svoji zaposlitvi. V krmarjevi kabini ob ehosonderju je skupina fantov opazovala delovanje zanimive in pri današnjem ribolovu nepogrešljive priprave in poslušala razlaganja strokovnjaka. Na strehi, nad njihovimi glavami, je bila druga skupina: reševala je nav-tične naloge, ugotavljala položaj ladje itd. V tesnem, a vendar zračnem strojnem prostoru so motoristi opazovali delovanje strojev 'in primerjali svoje skice s stvarnostjo. Se troje tovarišev je bilo na ladji. Niso pripadali šolskemu kolektivu, pač pa k pravemu, ladijskemu. Rino iz Koštabone pri Kopru je dovršil Ribiško šolo v Piranu že pred sedmimi 'leti; tedaj je šola bila še enoletna. Danes je Rino ladjevodja na TRSKI, čeprav mu je komaj 22 let. Ce ga dolžnost kliče k drugim poslom, prepusti ladijsko krmilo Bernardu iz Anliovega tam ob Soči. Tudi ta še ni bradat, saj sta z Rinom istih let. Gospodar ladijskega stroja pa je najmlajši med njimi, Ivan iz daljnih Kosez pri Celju. Leta 1955 je prišel v Ribiško šolo, ko je bila že dvoletna in dovršil ribiški odsek; pa mu ta ni bil dovolj in je ostal v šoli še tretje leto, da je dovršil še motoristični odsek. Vsi trije so dela z učenci vajeni, saj so imeli na svoji ladji že marsikaterega, med drugimi n. pr, Albina iz Črnega vrha v Idrijskih hribih, Ivana iz Prlekije in še druge. Bilo je okrog 13, ko je ladja pristala ob pomolu v Novem gradu, kjer so jo dobro privezali in se nato porazgubili po mestecu. Kar prehitro je bila ura tri, čas, določen za odhod. No, Anton s Pohorja je zagledal neke plavuti moleti iz morja; .stekel je po ladijsko puško, se oborožil še z daljnogledom, a delfin mu je pokazal — rožičke in izginil junaku izpred oči. .. Pač pa je zopet prišel na svoj račun »dvorni fotograf« Ribiške šole, Dragomir, doma tam doli nekje iz ob-savslce Bosne, ki je že dopoldne ujel v svojo »škatlico« marsikak prlzor-ček z dela na ladji. Na pomolu v No- Uspeh prvega četrtletja J.3G1 kaže, da bo tudi letos mlado koprsko tovorno pristanišče daleč preseglo planirane postavke v svoji gospodarski dejavnosti, saj je že v sedanjih omejenih pogojih doseglo znatno prekoračitev planiranega prometa, ki pa sc bo povečal, kakor hitro bo osposobljen za privezovanje ladij drugi del operativne obale NE ZAMERITE prvoaprilskim potegavščinam j Gotovo ste, drage bralke in bralci, že sami opazili v zadnji številki Slovenskega Jadrana, da je letos prvi a~>ril potegnil tudi naše sodelavce. Tako so preura-njeno javili o novi embalaži za vina v podjetju Vino Koper, o novem pomorskem podjetju za potniški promet in o decentralizaciji Ja&rolinije z Reke ter o prihodu letečih ladij Vihorja in Sputnika v Koper. Ne zamerite torej, č,e je tem prvoaprilskim racam kdo nasedel, če pa so celo postale pobuda za določeno akcijo — toliko bolje! Uredništvo PRI VRTNARJIH-ZADRUŽNIKIH V DOLINI REKE DRAGONJE vem gradu pa je zajel kar vso ladjo z vsemi ribiči in neribiči. Strošek te akcije nikakor ni majhen, menda znaša 200 tisoč dinarjev. Na račun gredo kombinatu DELAMARIS. Pa je podjetje ukrenilo zelo pametno, kajti, kdor je videl fante, je lahko uganil, da teh dni ne bodo pozabili zlepa. In mar si more neko podjetje želeti lepše zahvale za tako uvidevnost do svojih bodočih delovnih ljudi, kot je bila zapisana na obrazih teh fantov? Saj še onega praznovanja na podjetju neke sobote niso mogli pozabiti; podjetje DELAMARIS je tedaj praznovalo 10-letnico delavskega samoupravljanja. Priredilo je dopoldne ob 10 v kino dvorani slavnostno proslavo, ki se je je udeležilo prav vse osebje; popoldne so imeli skupno rajanje z zakusko in naši fantje so kar ponosni na to, da je podjetje povabilo na ta praznik tudi nje — svoje učence, torej najmlajše. BREJ S ICI Z »delovnega« izleta gojencev Ribiške šole po Jadranskem morju ET TOVORNIH VLAKOV VRTNIN LETNO Vsaj 10 polno natovorjenih vlakov bi lahko vsako leto odpeljalo z namišljene železniške postaje v sončni Luciji pri Portorožu bogat tovor vrtnin na notranje tržišče. In vendar je pošiljatelj — Kmetijska zadruga Lucija — komajda znan našim potrošnikom zelenjave, čeprav vse leto odhajajo skoraj neopazno težki tovornjaki v vse smeri'— proti Ljubljani, Zagrebu, Celju, Pulju, Reki... Dobro polovico proizvodnje odkupi kombinat »Delamaris«, precej vrtnin pa pošiljajo marljivi vrtnarji iz Lucije na naše ožje tržišče. POHOD MEHANIZACIJE Na prisojnih gričih, ki se strmo spuščajo k morski obali, v svet znanih portoroških solin, in v obrdbni ravnini ter dolini reke Dragonje ima svoje torišče KZ Luoija. Na skupno 120 ha zemlje ima stočlanski delovni kolektiv kar 70 ha vzorno urejene vrtnarije, zato zares lahko govorimo o velikem proizvajalcu vrtnin. In vendar tudi zadružnikom v Luciji ni postlano z rožicami. Pomanjkanje delovne sile jih sili k uvajanju mehanizacije, ki jo izpopolnjujejo pač po svojih močeh. Raemerje med ročno in strojno obdelavo je že 1:2 v korist slednje, zato so občutno znižali tudi proizvodne stroške. Zal pa so nekatere težave takšnega značaja, da se jim kljub vsestranskemu prizadevanju ne morejo izogniti. Delovna sila je razkropljena po vsej občini; vzrok je pomanjkanje»stanovanj. Niso redki primeri, da hodijo delavci na delo in nazaj domov .T-Hi. - .. _ . —i . . ' J Z A II V A L A Vsem, ki so v torek, 4. aprila, v Novi vasi spremili na zadnji poti našega ANGELA CELIGA se top*'o zahvaljujemo. Iskreno zahvalo izrekamo ko^ktvu in godbi P'ranj5krh sol n ter pevskemu zboru iz Pirana. Zahro?! oče, mama, brata Ivan 'n Maro z druž:nama, sestri Marija :n Ana z -družinama ter c^ta'o sorodstvo fv,:go. Nova vas, 4. aprila 1961 TOMOS PIŠE GRADBENIKU IN NAŠIM BRALCEM V VEDNOST »GRADBENUC« Izola Popravilo cestišč v Semedeli V 13. številki tednika »Slovenski Jadran« z dne 24, 3. 1961 je na strani 10 pod rubriko »Pismo uredništvu« objavljeno pismo stanovalcev bloka S v Semedeli, s katerim ti seziianjajo javnost o KOPER: 7., 8. in 9. aprila ameriški barvni cinemascop film COWBOY, 10. in 11. aprila nemški film ROMAN GINEKOLOGA, 12. in 13. aprila romunski film OREL 101. IZOLA: 7. aprila ameriški barvni film TOMA PALCIC, 8. in 3. aprila nemški film UKRADENA SREČA, 10. in 11. aprila romuniskl film OREL 101, 12. in 13. aprila ameriški barvni cinemascope film DOBER DAN, ŽALOST. ŠMARJE: 8, aprila ameriški film NAJHITREJŠI STRELEC ZMAGUJE, 9. aprila italijanski film CONTE MAX, 12. aprila nemški film ROMAN GINEKOLOGA. ŠKOFIJE: 8. aprila italijanski film CONTE MAX, 9. aprila ameriški film NAJHITREJŠI STRELEC ZMAGUJE, 13. apri'la nemški film ROMAN GINEKOLOGA. PIRAN: 7. aprila ameriški barvni cinemascope film AVTOBUS NA STRANSKI POTI, 8. aprila domači film VOHUN X 25 POROČA, ob 22. uri ameriški barvni cinemascope film S A YON ARA, ob 10. in IG. uri ameriški barvni cinemascope film USPAVANA LEPOTICA, 10. aprila ameriški barvni cinemascope film NEZNANEC JE PRIŠEL, 11. aprila sovjetski barvni cinemacscope film ČAROBNI MLIN. 12. aprila ameriški barvni film MOZ, KI JE LJUBIL RDEČELASKE, 13. aprila angleški barvni cinemascope film POSLEDNJI LOV. PORTOROŽ: 7. aprila domači film PET MINUT RAJA, 8. aprila ameriški baj-vni cinemascope film AVTOBUS NA STRANSKI POTI, 9. aprila domači film VOHUN X 25 POROČA, ob 9. uri matineja ameriškega barvnega cinemascope filma SAYONARA, 11. aprila ameriški barvni cinemascope film NEZNANEC JE PRIŠEL, 12. aprila sovjetski barvni cinemascope film ČAROBNI MLIN, 13. aprila ameriški barvni film M02, KI JE LJUBIL RDEČELASKE. SEŽANA: 7. aprila ruski film ČLOVEKOVA USODA, 8. in 9. aprila ameriški film HRABRI IN SMELI, 11. in 12. aorila angleški film POPLAVE STRAHU, 13. aorila ameriški film SPI, DRAGO MOJE!. MELBROSIN — preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (GELEE ROYALE), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod MELBRO-COOP (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji«. LAMBRETTO ali VESPO 150 ccm 55—57 kupim. Ponudbe s ceno pošljite na naslov Branko Iva-nov'6, Tkalčičeva 73, Zagreb. MENJAM dvosobno komfortno stanovanje v Reki za enakovredno v Kopru, Informacije pri Luški iznostavi Koper. KOPALNO PEC, skoraj novo, Dieslov motor 10 KS in nov čoln s kabino za 20 oseb ugodno prodam. Murko, Vivantije-va 5, Piran. LANATEX — uvoz - izvoz Trst, Ulica Machiavelli 9, tel. 61-647, blizu trga Ponterosso, prodaja na debelo in drobno najf-nejše tkanine po reklamno nizkih cenah, OB PRIHODU V TRST ne pozabite obiskati dobro znano trgovino CASA DELL"MPERME-ABILE V ULICI S. NICOLO 22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vse vrste vetrnih jopičev, bund, dežntkov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovini. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi 'ono darilo. Izletniki! Ne mečite ogorkov cigarct in gorečih vžignl;e v borovih gozdnih nasadih, ker lahko s tem povzročite požar! okvari dohodnega cestišča, ki so jo povzročili izvajalci ob priliki gradnje nhših stanovanjskih pet-nadstropnic. Pri tem se med drugim tudi navaja, da investitor ni zagotovil sredstev za popravUo te poti. Ker je investitor za navedene petnadstropnice TOMOS in ker se ga v tej zvezi neposredno in posredno imenuje, Vas želimo na predmetno objavo opozoriti in izražamo s prizadetimi stanovalci soglasno upanje in željo, da boste kot prizadeti izvajalec in povzročitelj navedenih okvar cestišča-le-to čimprej popravili. ^^k , Navajanja pisca v časopisu, so se pri »Gradbeniku« zagovarjali s tem, da jim investitor ni zagotovil sredstev za popravilo poti, ne jemljemo uradno. Kolikor bi pa vendar bilo kaj resnice o takem stališču, želimo pojasniti, da je investitor svoje obveznosti nasproti izvajalcem v celoti poravnal ter izpolnil vse obveznosti, ki so izvirale iz zadevnih pogodb o gradnji. TOMOS kot investitor tudi ni dajal izvajalcem nobenih direktiv glede smeri in načina prevažanja gradbenega materiala niti glede manevriranja z izvajalčevimi tovornimi vozili. Kot Vam mora biti znano, je ta spor bil za nas zaključen že decembra 1958. leta z ugotovitvijo, da bi moral glede na dejanske okolnosti popraviti poškodovano cestišče, zlasti dohodno pot k stanovanjskemu bloku S v Semedeli, gradbeni izvajalec, ki ie zakrivil poškodbe. Tovarna motornih TOMOS Koper Nedelja, 9. aprila, ob 20, uri v KOPRU RITEM, popevka IN... Spored zabavne glasbe izvajajo: ansambel Niloica Kalogjera iz Zagreba. Polo: GABY NOVAK, VICE .VUKOV, TONI KLJAKOVIC in TE-REZA KESOVIJA. Rezervacije sprejema Zavod na telefon 75. Predprodaja bo v nedeljo, 9. t. m., od 10. do 12. ure in dve uri pred začetkom pri gledališki blagajni. Razpis Razpisna komisija pri Okrajnem sodišču v Kopru razpisuje MESTO STROJEPISKE Pogoji: dovršena nižja izobrazba in znanje strojepisja. Plača ipo zakonu o javnih uslužbencih. Prošje, kolkovane s 50 din, živ-ljenjenisom in spričevalom o šolski izobrazbi vložite najkasneje v 15 dneh oo objavi tega razpisa na Okrajno sodišče v Koper ZA IZBOLJŠANJE ŽIVLJENJA (Nadaljevanje z 2. strani) za opremo in razna odkrlvalna dola v sežanskih kamnolomih ter za dopolnitev strojnega parka in investicijski program tovarne pletenin. kmetijstvu so nove naložbe namenje^BB ne za graditev hlevov na zadružnil^^ posestvih, za dograditev pitallšča za bekone v Sežani, za nakuu plemenske živine in za agromelioracijska dela na 454 ha pašnikov in košenic. Nadaljnle investicije poidejo za adaptacijo prostorov in nakup opreme za sežanski obrat »Tntereuropa«, z,a graditev bencinskih črpalk, za nabavo opreme trgovskih poslovalnic v Stanielu, Komnu, Ležečali In Sežani ter kobjeglavi, za nakup strojev za izdelavo brezalkoholnih pijač v podjetju »Vino«. Gostinstvu so namenjene naložbe za adaptacijo hotela »Triglav«, za opremo novega bifeja na sežanski avtobusni postaji, za rekonstrukcijo gostinskega podjetja v Divači. Komen-" skl »Aluminij« bo porabil investicije za strojno opremo, mizai-sko podjetje v Divači na za kotlarnico in sušilnico. Mehanična tkalnica v Senožečah bo rekonstruirala svoj obrat, prav tako tudi mlin v Skrbini in mlin ter žaga v Tomaju. V Sežani bodo zgradili novo pekarno ter opravili še nekatere manjše adaptacije. Sredstva negospodarskih investicij pa so v glavnem namenjena gradnji 120 novih stanovanj, nadalje pa za iiraditev ali preureditev vodovodov In priključkov, za -izboljšanje in dopolnitev lokalnega električnega omrež^k ja in podobne komunalne obJcktej^^B Na izredno visok porast sredstev zčSJgp stanovanjsko graditev vplivata nred-vsem večia udeležba gospodarskih organizacij in samostojna graditev stanovanjskih blokov JLA in carine. citroen »spaček« že čaka srečnega nagrajenca iz vrst članov PREŠERNOVE DRUŽBE. Zaradi sejma knjig v Mariboru in v Ljubljani podaljšujemo vpis članov do 5. maja 19G1. Vsak član prejme ob vpisu brezplačno srečko, ki bodo izžrebane 15. junija 1961. Glavni dobitek je avto »SPAČEK«. Ostali dobitki pa: mošlca in ženska kolesa, tranzlstorski in radijski aparati, sesalec za prah, električni štedilnik, zapestne ure, električni brivskii aparat ter druga praktična in knjižna darila. V ČLANSTVO PREŠERNOVE DRUŽBE SE LAHKO VPIŠETE PRI POVERJENIKIH, V KNJIGARNAH IN DIREKTNO NA NASLOV: Prešernova družba, Ljubljana p, p. 41-1 OBVESTILO UPRAVE BOLNIŠNICE V VALDOLTRI V specialistični ortopedski ambulanti v Valdoltri je zarad: povečanja števila bolnikov uveden četrti ordinacijsk dan Odslej bodo ambulantni pregledi trikrat tedensko za odrasle (ob ponedeljkih, sredah in četrtkih) in enkrat tedensko za otroke (ob torkih), vselej od 10. do 14, ure. UPRAVA BOLNIŠNICE SAP-Turist Koper TELESNA VZGOJAiŠPORT*ŠAH^TELESNA VZGOJAtSPORI ^ ŠAH ★ TELESNA VZGOJA ★ 3P L«talski naraščaj Ilirske Bistrice pri teoretičnem pouku na padalskem tečaju, kjer z velikim zanimanjem sledijo izvajanjem predavatelja V četrtek, 30. marca, je bil letni občni zbor TVD Partizana Hrpe-lje—Kozina. Društvo Ima za sabo plodno delo, ki so ga prikazali v izčrpnem poročilu. Na občnem zboru so člani razpravljali o nalogah društva za poživitev vseh panog telesne vzgoje. Veliko je bilo razpravljanja v zvezi z gradnjo športnega igrišča, ker je to edini objekt, ki se gradi v tem kraju. Odbor je sklenil, da mora biti igrišče dokončano do 23. maja — Dneva mladosti, vendar nastajajo finančne težave. Brez sredstev je nemogoča nadaljnja gradnja. Na občnem zboru so izvolili odbor, ki bo skrbel za gradnjo igrišča in skušal zagotoviti potrebna finančna sredstva. Na občnem zboru so izvolili nov odbor in dva delegata za I. kongres telesne kulture, ki bo 7. in 8. aprila v Ljubljani. TVD bo zastopal dosedanji predsednik Karel Resinovlč, mladino pa Sergej Trebeč. Letalski Mrascoj tudi v. Ilirski Bistrici Na pobudo športnega letalskega -«filtra v Postojni ter mladine Iz Ilirske Bistrice, ki je izrazila željo za udejstvovanje v letalskem športu, Je btl pred dobrim mesecem tamkaj ustanovljen pododbor Acrokluba Postojna. 2e na prvem sestanku, ki so mu prisostvovali številni mladinci in mladinke, je bilo moč ugotoviti veliko zanimanje za ta šport. Da bi delovanje steklo po zadani poti, so najprej izvolili petčlanski odbor, kateremu predseduje Ado Milostnik, rezervni motorni pilot in stari član Aerokluba v Postojni. Trenutne možnosti so zbrale največ pristašev padalskega športa, zato st je takoj pričel padalski tečaj, ki se ■ga je udeležilo 25 mladincev in mladink. Po teoretičnih predavanjih, ki so že skoraj pri kraju, jih čakajo še praktični skoki. To nedeljo bodo ob-Vkali tudi letališče športnega centra ii,Postojni, kjer bodo doživeli svoj jjgSkilski krst, prvič bodo sedli v leta-fcv-Mn zapluli pod modro nebo. To bo-^■ISfr seveda informativni leti, da se privadijo občutkom v zraku, oricn- ŠPORTNI DROBIŽ IZ POSTOJNE V počastitev praznika občine Postojna bo TA/D Partizan priredil 23. aprila masovni pohod po partizanskih poteh v podgorskih vaseh. Računajo na množično udeležbo mladine in ostalih ekip ■delovnih kolektivov. ■!= * * Nogometni enajstorici Postojne :p Pivke sta se prejšnji teden srečali v dveh prijateljskih tekmah. Po izidu 1:1 v Pivki se je tudi tekma v Postojni končala ■neodločeno 2:2 (1:1). V moštvu Pivke je nekaj solidnih strelcev, sicer pa stopata obe enajstorici v prvenstvo slabo vigrani. * * * Člani balinarskega kluba »Sovič« v Postojni so na zadnjem •občnem zboru poudarili potrebo po pritegnitvi večjega števila mladine v klub. Razmah tega rekreativnega športa v Postojni in ■okolici se sedaj odraža v zgraditvi večjega števila balinišč. iT £ S Občinski strelski klub bo v kratkem priredil sedemdnevni in-struktorski seminar v Postojni, ki se ga bodo udeležili zastopniki vseh enajstih strelskih družin v občini. (ma) taciji in ostalemu, še kontrola znanja — izpiti, nato pa naslednjo nedeljo z vso korajžo pod nebo. Bistriški letalci pa pravijo, da ne bodo ostali samo pri prvem skoku. Organizirali bodo še nadaljevalni in še en začetniški tečaj. Lepa dvorana, v kateri so predavanja in jo je odstopila v ta namen tovarna Topol, bo torej privabila še več navdušenih letalskih športnikov. Pripravljen je tudi orientacijski načrt dela pododbora in finančni proračun za letošnje leto. Vse kaže, da se bodo lotili tudi urejevanja terena za pristanek mo- tornega letala in kasneje tudi tam skakali. Pravijo, da se morajo tudi nad Ilirsko Bistrico zabliskati bele kupole padal. Torej še enkrat vso srečo in številnih uspehov, bistriški padalci: Organizacije, šole, kolektivi, sledite vzgledu bistriške mladine! Mladino Koprskega pa obveščamo, da bo sestanek v zvozi z organizacijo športnih letalskih tečajev v Kopru prve dni aprila, kar bomo Javno obvestili. Informacije dobite pri upravi športnega centra v Postojni, Gregorčičev drevored 1,0. D. G. MALI ROKOMET V NEDELJO KOPER — STORŽIC V nedeljo bo prvo kolo republiške ženske rokometne lige, v kateri je zastopan tudi koprski Partizan. Koprčanke se bodo pomerile z ekipo Storžiča iz Tržiča. Tekma bo ob desetih dopoldne na rokometnem igrišču Partizana. Ker sta obe ekipi precej izenačeni, lahko pričakujemo enakovredno igro in ostro borbo za zmago. Prejšnjo nedeljo so rokometaši, ki tekmujejo v okrajnih ligah, počivali. Na sporedu je bila samo tekma žens'ke lige med Partizanom Piran in Partizanom Izola. Pirančanke so prepričljivo zmagale s 14:2. NK Sito vil Pifta 0:1(0:0) NK Pivka se je predstavila gledalcem kot borbeno moštvo. Z močnimi napadi na vrata Sidra je v 60. minuti dosegla edini gol tekme. Sidro je imelo priložnost, da rezultat izenači iz enajstmetrovke, ki je pa ni realiziralo. Pri moštvu Sidra se opažajo neres-nost, prepiri na terenu, vpitje, nepravilen odnos med igralci in netovarištvo. Omeniti pa je treba tudi trenerja, ki je z raznimi pripombami motil igro. Pri enajstmetrovki se niso mogli odločiti, kdo jo bo streljal, pa je pritekel vratar Horki in brcnil žogo pred piskom sodnika v vratnico, toda sodnik ni priznal strela. Pri ponovnem udarcu je isti igralec žogo nalašč brcnil .preko vrat. Tekma sama je zgubila na vrednosti zaradi izpadov igralca Buljeviča, ki je na prigovarjanje in prošnjo igralcev, naj igra borbeno, le-te osmešil z raznimi nekulturnimi izrazi. V znak protesta zaradi njegovega in kapetanovega obnašanja sta dva igralca zapustila igrišče, kar seveda ni balo pravilno. Naše mnenje je, da bo treba resno pristopiti k reševanju problemov NK Sidra. Mladinska organizacija, SZDL in druge politične organizacije bi se morale potruditi, da uredijo sedanje stanje v NK Sidru, ki res ni v čast Piranu, še manj pa simipatizer-jem športa. NK Sidro je imelo svojo skupščino, toda do danes še nima odbora, Delo v društvu bi bilo treba poveriti človeku, ki ima za to moralne in strokovne sposobnosti, da bo društvo res napredovalo. Mišljenja smo, da .se NK Sidro združi s TVD Partizan Piran, ki je pokazalo dobro športno dejavnost in pravilno skrb za vzgojo mladega naraščaja. Kot smo naknadno zvedeli, je NK Sidro vložilo pritožbo proti tekmi z NK Pivko, češ da so na tekmi nastopili trije igralci, ki niso pravilno registrirani. Tekmo je sodil dobro sodnik Milivojevič iz Koora. * * t V predtekmi so mladinci NK Dekani premagali mladince NK Sidra z visokim rezultatom 4 : 1 (prvi polčas 1:1). KOŠARKA POSTOJNA — VRHNIKA 48 : 51 Košarkarji TVD »Partizan» Postojna so v nedeljo povabili v goste istoimensko moštvo iz Vrhnike. Prijateljsko srečanje pred 200 gledalci se je končalo s tesno zmago gostujoče vrste z izidom 51:48 (19:26). Vrhničahi so zmagali šele po 5-minutnem podaljšku po stanju 43:43, kajti nova košarkarska pravila ne priznavajo več neodločenih iger. Partizan Postojna se je tokrat predstavil s povsem "omlajenim moštvom, ki ga bo zastopalo tudi v prvenstvenih tekmah. Največ košev za domače sta dosegla Zmak (13) in Gerželj (11), za Vrhniko pa Zupan (15). V nedeljo je bil v Postojni tudi seminar košarkarskih sodnikov koprskega okraja. Seminar, povezan s predelavo novih pravil, je priredila okrajna komisija ZTV za košarko. (ma) NERAZUMLJIVO V teh dneh, ko so bile v vseh občinskih središčih našega okraja izčrpne predkongresne konference za telesno vzgojo, na katerih so razen volitev delegatov tudi kritično .ocenili stanje telesne kulture na svojih ■ področjih, se koprski mladini takšna konferenca ni zdela pomembna. Kako bi si sicer lahko tolmačili ravnanje koprske mladine, ki je s svojo pasivnostjo onemogočila ta pomembni sestanek, ko je vendar vsem znano, da bo kongres telesne vzgoje, ki je začel danes v Ljubljani z delom, sprejel vrsto novih smernic in nalog v zvezi z nadaljnjim razvojem telesne kulture pri nas. Tak odnos do te pomembne in odgovorne naloge je nedvomno vonoven dokaz, da telesna vzgoja v našem okrajnem mestu hudo škriplje in da se bo za izboljšanje tega stanja morala v prvi vrsti angažirati mladina sama. Če bodo k temu lahko prispevali že delegati, ki so jih v Kopru določili in ne izvolili, je seveda drugo vprašanje. Za zaključek naj pripomnimo, da je bilo včeraj na OK LMS v Kopru posvetovanje z vsemi delegati, ki bodo zastopali telesno vzgojo našega okraja na kongresu v Ljubljani. Raznravljali so predvsem o enotnosti stališč, ki so važna za nadaljnji razvoj telesne kulture v našem okraju. NK Izola -NKTomosB 4:1 (1:1) listali! so pniiGije •NK Postojno - NK Tomos A 5:0 (2:0) Pred približno 500 gledalci sta se sodniku Madotu iz Ilirske Bistrice predstavili moštvi v naslednjih postavah: NK POSTOJNA: Mazec, Blažič, Sevšek, Sinčič, Koljonac, Žagar, Slivek, Čelcič, Celan, Lukovec in Bizjak. NK TOMOS A: Krašna, Jerman, Vidakovič, Cap. Pire, Bertok, Pogačnik, Furlanič, Valdevit. Kava-"j;č in Papec. Gole so dosegli: v 10. minuti Lukovec, v 44, minuti Lukovec in v 60. minuti Čekič, Blatno in spolzko igrišče ni dovolilo razvitja igre. Domačini so 'bili uspešnejši in z rahlo terensko premočjo, ki so jo obdržali skoraj tri četrtine igre in v tem času dosegli tri uspešne gole. 2e JO. 'minuti je Lukovec z glavo "ptregel žogo in jo z ostrim slom poslal v mrežo. Pritisk Postojnčanov se je nadaljeval in v zadnji minuti prvega polčasa je •jsti igralec iz neposredne bližine že drugič ukanil vratarja Krašno, V začetku drugega polčasa je moštvo TOMOS A krenilo v napad, toda obramba Postojne je njihove akcije usnešno odbijala in po hitrem protinapadu dosegla gol, ki ga je streljal Cekič. V 85. minuti se je izkazal vratar Krašna, ki je branil enajstmetrovko, ki jo je povzročil v kazenskem prostoru igralec Tomosa A Pire, Pri postojni sta bila dobra Lukovec in Cekič v naoadu, Sevšek v obrambi, nri Tomosu pa se je odlikoval vratar Krašna. branilec Con. Furlanič in Papec v napadu. Tekmo je dobro sodil Madoto iz Ilirske Bistrice. * * s V predtkemi so mladinci NK Tomosa premagali mladince NK Postojne z.visokim rezultatom 10 proti 1 (4:0), Moštvo Tomosa se je predstavilo kot dobra in borbena ekipa, za kar gre predvsem pohvala njenemu trenerju Rozmanu. Rezultat bi bil lahko še boljši, če ne bi toliko kombinirali ta zadrževali žoge. Dne 21. marca je bila konferenca občinskega odibora Zveze vojaških vojnih invalidov v Kopru. Konferenci je od 80 izvoljenih delegatov prisostvovalo 73, navzoči so bili zastopniki okrajnega odbora ZB Koper, okrajnega odbora ZVVI Koper, občinskega odbora ZVVI Izola in Piran, zastopniki občinskega komiteja ZK Koper, občinskega odbora SZDL, občinskega ljudskega odbora, občinskih odborov ZB in ZROP ter predstavniki oddelka za družbene službe prj OLO, Rdečega križa in upokojencev. O delu organizacije v preteklem letu je poročal predsednik občinskega odbora ZVVI Leopold Jazbec, ki je omenil aktivno sodelovanje članov ZVVI v družbenih organizacijah in organih oblasti, Delo osnovnih organizacij je od zadnje konference zaživelo. Tovariš Jazbec je pohvalil organizacijo ZVVI v Kopru, ki šteje 164 članov, ker samostojno rešuje probleme svojih članov. Za njo ne zaostaja organizacija v Škofijah, ki je predvsem razvila svojo športno dejavnost. Še nadaljnje pomoči pa je potrebna organizacija v Marezigah. Občinska organizacija ZVVI v Kopru ima 1.080 članov, ki so vključeni v 16 osnovnih organizacijah. Občinski odbor ZVVI je posvetil vso skrb zaposlovanju osebnih invalidov in vojnih vdov, prekvalifikaciji in šolanju in imel pri tem lepe uspehe, medtem ko je stanovanjsko vprašanje še vedno pereče in ga bo treba ublažiti v letošnjem letu. Posebno skrb je organizacija posvetila otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. V akciji za pridobivanje naročnikov za »Invalidski vestn-iik« n:so dosegli zadovoljivega uspeha in bodo morali še naprej pridobivati naročnike. Razprava o dolu organizacije je bila zelo živahna. Predsednik OO ZVVI tovariš Pire je pohvalni organizacijo v Kopru in ji zaželel uspehov v nadaljnjem delu. Uspel občni NK IZOLE Preteklo sredo je bil v Izoli občni zbor nogometašev NK Izole, katerega so se udeležili predstavniki raznih športnih, kulturnih in sindikalnih organizacij ter simpatizerji kluba. Po prebranem dnevnem redu in izvolitvi delovnega predsedstva je podal predsednik NK Izole Zvonko Grahek obširno poročilo o težavah in nalogah, ki jih je imel unravni odbor v preteklem letu. V poročilu je bilo govora o izpadu NIC Izole iz Slovenske conske lige, o finančnih težavah, vzgoji športnikov in sodelovanju s športnimi in sindikalnimi organizacijami, o udeležbi na delavskih šnortnih igrah, problematiki igrišč, o športni higieni, o sistematičnih in rednih treningih in drugem. Član tehniške komisije Ratko Videka je prečital rezultate, ki jih je klub dosegel na prvenstvenih, prijateljskih in mednarodnih tekmah, Klub ima 33 registriranih igralcev. Med drugim so omenili, da je potrebno izpopolniti telesne ■metode treninga, sistem igre, popraviti napake, obnoviti rekvizite in ustanoviti B moštvo. Blagajniško poročilo je obsegalo finančne težave in željo, da bi jih ■novi uoravni odibor čim lažje reševal. Nato je podal gospodarsko •poročilo gospodar. Novo igrišče je že v gradnji in želja vodstva Nedeljsko srečanje med NK Izolo in NK Tomosom B se je končalo z zmago nogometašev Izole. Vreme je bUo odlično, igrišče dobro in gledalcev okrog 500. Prvi polčas je bUa tekma enakovredna. Vodilni gol je dosegel Cen-dak, ko je prestregel žogo v kazenskem prostoru od soigralca Kovačiča In jo poslal v gol. Tomos B je po tem golu začel napadati in mu je uspelo Izenačiti rezultat. Po krivdi branilcev Izole Sosiča in Novaka so rezultat Izenačili preko leve zveze. V drugem polčasu so začeli igralci obeh moštev napadati, vendar je imela Izola rahlo premoč. Drugi gol Je dosegel Kovačič A, ko je nevarno prodrl s krila in ostro streljal v gol. Napadalna petorka Izole Je še nadalje ogrožala vrata Tomosa B in strelec tretjega gola je bil Markežon. Zadnji in najlepši gol dneva pa je dosegel Jerkovič iz razdalje 20 metrov, ko je streljal v desni zgornji kot in s tem postavil končni rezultat tekme. Kljub zmagi pa moštvo Izole ni bilo najboljše in s takšnim napadom, kot so ga pokazali v nedeljo, ne bodo uresnlčUl svoje želje, vrniti se v Slovensko consko ligo. Moštvo Tomosa B je pokazalo lepo in borbeno igro. Sodnik je bil slab in je dopuščal ostro igro. Prvi trener NK Izole Uroš dr. Cerne, ki je uspešno vodil izolsko moštvo v Slovenski conski ligi, bo tudi vnaprej pripravljal Izolčane za nove in nove uspehe na zelenem polju je, da bi člani, mladinci in pionirji NK Izole kar največ prispevali h gradnji igrišča s prostovoljnim delom. V razpravi) je govoril prvi trener NK Izole dr. Uroš Černe o premajhnem zanimanju za šport, o organiziranju tekem med kolektivi 'ter o nujni ipotrebi po finančnih-, sredstvih in igralcih za nadaljnja srečania. V razpravi so še sodelovali predstavniki sveta za telesno vzgojo, Občinskega sindikalnega odbora Okrajne ko-rcrsije za nogomet in sekretar Občinskega komiteja ZK Izola. Igralec NK Izole Lesjak je med drugim omenil slabo povezavo vodstva z igralci. Na občnem zboru so izvolili 17-članski upravni odbor in za novega predsednika je bil izvoljen Boris Grebene. AGFA nr~. ZRAČNI VOHUNI I ■ n i—.. ■ i,,...—i—., .. .J Brž, ko boste prešli linijo nemške obale, prekinite vsako zvezo z oporiščem ... Vračajte se po najkrajši poti... Ko se seznanite z ukazom, pismo takoj uničite...« Cnlman je spremenil smer poleta in usmeril letalo proti južnemu rtu danskega otoka Falster. Ukaz je predal pilotu, poročniku Seeschaftu. »Predlagam, da se pri Bornliolmu spustimo do višine 300 čevljev in da tedaj švignemo pod mrežo sovjetskih radarjev,« je dejal drugi pilot. »Ah,« je zamahnil z roko Colman, »saj nas bodo tako ali tako odkrili.« Zdajci pa se mu je v grlu zataknilo. Prav tedaj je v svojem kabinetu odložil telefonsko slušalko polkovnik White. »Vse britanske radarske postaje so jih izgubile s s1 _ jih zaslonov,« je dejal White. »Zadnje koordinate, ki so jih sporočili, so bile: 55° 47' širine in 17° 35' dolžine. Zdaj so že izven območja naše kontrole.« »Jaz mislim,« je dejal podpolkovnik Long, »da bodo imeli vaši fantje priložnost, da požgečkajo Ruse.« »Prav mogoče. Vprašanje je le v tem, če si ne bodo te zabave privoščili Rusi.« Mar menite, da bi utegnili Rusi izgubiti živce? Dragi polkovnik, s tem bi nam napravili veliko uslugo. Pomislite, kaj bi se zgodilo v Beli hiši. Slehernemu bi bilo jasno, da se je treba oborožiti. Državni departement bi brez velikih zaprek lahko dosegel, da kongres odobri vojaške zveze z Japonsko, Pakistanom in celo z Nemčijo. Moj bog, Rusi so sestrelili neoboroženo letalo!« »Z drugimi besedami povedano: hočete, da se »Pre-vator« ne vrne?« je vprašal White razdraženo. »Le kaj vam pride na um? Saj govoriva le o predpostavkah! Ste mar razmišljali o trgovskih posledicah takšnega primera? Kongres bi odobril nov vojaški proračun. Pri sedanjem stanju businessa bi bila to rešitev.« White se je spomnil, da ima tudi sam delnice podjetij, ki gradijo letala in se o tem ni več prepiral. jc- O rjïïr ... Ob IG. uri in 50 minut je predal Colman poveljevanje Seeschaftu in šel iz pilotske kabine k operatorj radarjev. »No, kako, bo dovolj?« je vprašal komandir inženir! ki je nosil očala in je imel čin poročnika. »Zdaj delamo že četrti krog nad tistim rajonom, ki so nam ga označili. Bo dovolj, dok?« Inženir je dvignil glavo in s pogledom obstal na pilotu. »Ne vem. Nekaj kaset filmov je že polnih. Zdi se mi, da moramo slediti podmornicam, dokler se .nam nudi takšna priložnost.« Z roko je pokazal na zelenkasti radarski ekran, po katerem je polzelo in večkrat izginjalo šest drhtečih pegic. »Ali nas oni vidijo?« »Seveda.« Inženir je z glavo pokazal na eno izmed aparatur. »Ta naprava kaže, da prihajajo radarski impulzi na »Prevator«. Emitirajo jih lahko le sovjetske postaje, ker so naše ostale daleč za nami.« Colman se je vrnil na svoje mesto. Zdajci je drugi pilot kriknil: »Pod nami je zemlja!« »Moj bog, kaj počenjamo!« je sinilo kapetanu skozi možgane. »Takoj nazaj!« je kriknil v mikrofon in sam zgrabil za krmilo. Pedalo za plin je stisnil »do deske«; letalo se je začelo dvigati. »Nad nami so štiri lovska letala!« je zakričal See-schaft. »Približujejo se nam. Prisiliti nas hočejo, da pristanemo ...« Colman je videl enega izmed sovjetskih lovcev, ki je rohneč in s švistom švignil nad »Prevatorjem«. »Prokleti, pritiskajo nas k tlom!« je pomislil kape-tan. Razumel je, da bodo padli dragoceni elektronski aparati Rusom v roke... Pod seboj je ugledal črto morske obale. Poročnik Seeschaft je nepremično zrl na drugega lovca, ki je strmoglavil na njihovo letalo. Kaj če se Rus pripravlja na streljanje? V takšnih primerih je najbolje biti prvi... Ne da bi čakal ukaza svojega komandirja, je re-pctiral strojnico in pripravil trak z naboji. Seeschaft je stisnil držaj. In to je bilo zadnje, kar je napravil v svojem življenju. Nekaj trenutkov nato je Prevator ves v plamenih padel v Baltiško morje. V VRECl NI MOČ UTAJITI ŠILA 11. aprila 1950 je minister za zunanje zadeve SZ izročil ameriškemu poslaniku protestno noto zaradi kršenja zračnega prostora nad sovjetskim Baltikom, ki ga je zagrešilo vojaško letalo ZDA. Državni departement Združenih držav je ta dejstva ovrgel, češ da Prevator ni bil oborožen in da ni zašel v zračni prostor Sovjetske zveze. Vlada ZDA je izrazila upanje, da bo Sovjetska vlada povrnila škodo, ki je pri tem nastala in kaznovala krivce. Zahodni tisk je dobil temo za svoje uvodnike in članke na prvih straneh. V biltenu nevvyorske borze je izšla, tedaj tudi tale notica: »V zadnjem tednu je mogoče opaziti porast. kursev akcij skoraj vseh jeklarskih in petrolejskih družb, kakor ■ tudi družb, ki gradijo letala. Posebno močan porast je po daljšem upadanju očiten v letalski industriji. Če vzamemo za osnovo kurs teh akcij, ki je veljal konec marca, za-100 točk, tedaj je kurs v tem trenutku že presegel 132: točk. Pred vsemi vodi »Frychild Ingenirs and Airplain Corporation« (42 točk), ter »Boeing«, »Duglas« in »United: Aircraft« — po 39 točk vsaka ...« Ugoden položaj so tedaj izrabili tudi zahodnonemšk£ koncerni. Dobro so se spominjali svojega pionirskega dela-pri zračnem vohunstvu. Začeli so proizvajati opremo za. izvidniška letala. Družba »Lindhof-kammervverke« ¿G&i Miinchenu, ki je nekdaj opremljala Rovelisov odred, začela s pospešenim tempom izdelovati portativne kamere za taktično aerofotosnemanje. Zahodnonemški koncerni »Zeiss-aerofotograf« je dobil od ZDA naročila za aparate, s katerimi je moč obdelati posneti fotomaterial. Iz sovjetskega filma »Balada o vojaku« poznamo igralko Jeanno Prohorenkovo (na sliki), ki je zdaj dobila glavno vlogo v novem filmu J. Rais-mana »Je to ljubezen?« SUHA KOPEL Neki ameriški strokovnjak, za energetiko je "red nedavnim izjavil, da bodo kopalnice v stanovanju že kmalu popolnoma odveč. Ljudje se bodo kopali pod suhimi prhami. Vso umazanijo bodo s kopalca odstranili ultra kratki valovi, ne da bi pri tem rabili vodo, milo ali brisačo. TRAKTOR NA MESEC V treh letih nameravajo ZDA poslati na Luno poseben traktor, ki se bo mogel gibati avtomatsko in bo lahko po radiu in televiziji sporočal izsledke svojih raziskovanj. Traktor bo težak 7 ton. Kako bodo to izvedli, je težko uganiti. V dveh letih ni njihova raketna tehnika kdo ve kako napredovala. Satelit, ki so ga prejšnji teden spustili v vsemirje, je bil le za borih 26 kilogramov težji od prve Explorera (12 kg). ŠVICA : SZ (x:x) Velika ponudba sovjetskih ur v Veliki Britaniji dela Švicarjem nemalo sivih las. Neka britanska trgovinska misija, ki se je te dni vrnila s Sovjetske zveze, je izjavila, da so sovjetske ure srednje kvalitete boljše od ustreznih ur švicarskega izdelka. Te ure pa imajo tudi to prednost, da so mnogo cenejše. NEVARNI TRANZISTORJI Britanski minister za letalstvo je od letalskih družb zahteval, naj potnikom prepovedo. da bi v času letenja uporabljali tranzistorske radio-aparate. Po zadnjih letalskih nesrečah so prišli strokovnjaki na misel, da utegnejo tranzistorji oddajati žarke, ki ovirajo delovanje navigacijskih instrumentov. Podobne mere so podvzele tudi ameriške letalske družbe, zdaj pa je to prepovedala tudi nemška Lufthansa. Poslušanje programov proko tranzistorjev utegne biti za letalo prav tako nevarno, kakor nastavljeni peklenski stroj. 7. april 19G1 o ZADNJA STRAN o LETO X. — St. 15 V Sovjetski zvezi gradijo blizu Stalingrada tako imenovano Belojarsko atomsko centralo. Na sliki je videti zgradbo, v kateri bo deloval veliki atomski reaktor Marjano v filmu Kozaki po istoimenskem Tolstojevem romanu igra znana sovjetska igralka E. Kirienkova, ki je veliki obet sovjetskega filma V ZDA je dosegla tehnična vzgoja prebivalcev ncsluten razmah. V ta namen posebna podjetja proizvajajo kompletna orodja za vrsto tehničnih panog pod geslom »Posluži se sam« ali »Napravi si sam«. V Ameriki zna sleherni preprosti državljan vrsto obrtniških in tehničnih del, potrebnih v hiši ali pri vsakdanjih opravkih v tako industrijsko in tehnično razviti državi kot je prav Amerika. Na sliki je zbirka orodja, ki ga ima skoraj vsaka ameriška družina pri roki, kadar Je treba v hiši kaj popraviti. Naša Ljudska tehnika si močno prizadeva, da bi s poukom o tehnični vzgoji državljanov prodrla med najširše ljudske množice, saj nam bo tehnično znanje spričo napredujoče tehnike vsak dan bolj potrebno in koristno v vsakdanjem življenju Svetilnike prižigi - sonc® Letos slavi Italija stoletnico združitve. Ob tej priložnosti so filmski producenti izdelali film o Giuseppeju Garibaldiju (na sliki). Film bo nosil naslov »Viva ntaiia«, režira pa ga Roberto Rossellini Na Japonskem že uspešno deluje svetilnik, ki mu svojo energijo posoja sonce. Svetilnik ima 684 silikonskih elementov, ki podnevi spreminjajo sončno svetlobo v električno energijo in polnijo z njo nikel-kadmijevo baterijo. Baterija napaja ponoči svetilko, DRAGA PENA Britanske tovarne, ki izdelujejo milo in razne detergente, so nedolgo tega izdale svojo poslovno skrivnost: samo za televizijsko reklamo so porabili več kot 30 milijonov dolarjev. ki se vsakih sedem sekund enkrat prižge. Svetlobo je moč videti na razdaljo 17 kilometrov. Svetilnik dela brezhibno. Uprava za varnost plovbe na Japonskem je naročila pri podjetiu, ki je ta svetilnik izdelalo, še šest svetilnikov. V glavnem so po vsem svetu ljudske množice nerazpoložene proti uvajanju vojaških oporišč posameznih velesil. Slika kaže demonstracije prebivalstva znanega oporišča ameriških atomskih podmornic na Škotskem Holly Locha proti ameriškim atomskim podmornicam, ki nosijo atomske rakete tipa Polaris Čeprav lahko trdimo, da imajo bolj ali manj vsa območja naše države že po naravi za turizem ustvarjene kraje, je stvarni turistični promet v raznih naših republikah in še zlasti v posameznih njihovih delih zelo različen. Odvisen je pač od tega, kaj smo v posameznih krajih ustvarili, da se turizem res more razviti. Ni pa dvoma, da privlačuje v povojnem času tako domače kot tuje turiste v prvi vrsti morje in ker pripada morje, razen slovenske in črnogorske obale, Hrvatski, je imela ta naša republika tudi lani največji turistični promet. Od 4,230.000 jugoslovanskih turistov jih je sprejela Hrvatska skoraj polovico. Isto velja tudi za obisk 8G4.000 tujih državljanov. Vseh turističnih go- Pisali smo že, da so v Piranu ustanovili prvo društvo akvaristov. Za ljubitelje te dejavnosti pa zdaj objavljamo posnetek lepega domačega akvarija, ki daje obilo veselja ne samo otrokom v hiši, marveč tudi odraslim. Na sliki je videti, da nima rastlinje v akvariju samo okrasnega namena, marveč služi predvsem presnavljanju vode za dihanje vodnih živali v akvariju. Rastlinje mora biti racionalno razmeščeno med kamenjem po dnu akvarija, da lahko sorazmerno proizvaja čimveč kisika oziroma odvaja ogljikovega dioksida stov je bilo lani v naši državi 5,094.000 in dali so skupaj 22,511.000 nočitev. Te številke nam dokazujejo, da narašča turizem v naši državi od leta do leta bolj in da se uvrščamo med pomembne turistične države Evrope, čeprav smo še zelo daleč za prvimi tako po možnostih, katere smo ustvarili, kakor po obisku in dohodku. Vsa Jugoslavija ima komaj 4G.927 ležišč v hotelih in penslonih, medtem ko jih ima Francija 1.505.000, Velika Britanija 1,059.000, Italija 737.5G9, Zahodna Nemčija 569.271, Avstrija 254.859 itd. Toda glede nočitev je bila lani le prva Italija, saj jih je imela kar 42,585.000 in jI je prinesel turistični devizni priliv velikanski znesek 530,000.000 dolarjev. Znaten del tega pa je šel seveda na račun Olimpiade. Vendar tudi priliva tujih deviz v Jugoslavijo ne smemo podcenjevati, saj je dal lani 10,600.000 dolarjev. Od tega priliva tujih deviz, za katere nam ni treba ničesar izvoziti, kakor v industriji, rudarstvu in poljedelstvu, imajo neposredno korist tudi republike in najbolj neposredno še občine. Država odstopa namreč turističnim občinam devizno razliko kurza in tako je izplačala letos Narodna banka FLRJ za lansko turistično leto skupaj teh razlik za 2,823.000.000 deviznih dinarjev. Od tega je odpadlo na hrvatske turistične občine 1,964.000.000 din, na Slovenijo 409,000.000 din, na Srbijo 285,000.000 din, na Bosno in Hercegovino 05,000.000 din, na Črno goro 63,000.000 din in na Makedonijo 39,000.000 din. Marsikoga bo pri tem začudilo če povemo, da je dobila hrvatska Istra na teh razlikah več kakor vsa Slovenija sku-kaj, in sicer kar 510,000.000 din, torej 101,000.000 din več, predvsem po zaslugi Opatije, ki je dobila sama 342,000.000 din. To nas samo po sebi sili k prizadevanju za povečanje pritoka tujih turistov na slovensko morje in v Slovenijo sploh.