86 Mnogovrstne novice, * Čudne vremenske prikazni. Ko po večem delu našega cesarstva vlada sedanjemu času primerno vreme, se bere o tako silnem deževji prve dni tega meseca na Ceskem, da je reka Laba (Elbe) velike povod-nje včinila v Pragi in več druzib krajih. Vrh povo-dinj pa je v Pragi in v okolici 8. t. m. skor z jasnega neba grmeti in bliskati se začelo kakor poleti, potem pa je s silnim viharjem snežilo. Prav tako je bilo tudi na Dunaj i. In čudno! tudi na Kranjskem v Mokronogu (drugej menda nikjer) je 7. dne t. m. grmelo in treskalo kakor poleti. 9. dne t. m. pa je padlo na Semeringu in poleg južne železnico še dalje v gornjem Stajarskem snega za čevelj na debelo. * Pater Sechi, eden najslavnisili zvezdo znancev, je nedavno umrl v Rimu. Rojen leta 1818. v Reggiji je stopil v samostan jezuitov, postal profesor fizike in matematike in spisal mnogo naravoznanskib knjižic, po-sebno preiskave o solncu in nepremičnih zvezdah; naj-imenitniše njegovo delo pa je ,,Le soieii", ki je v Parizu leta 1870. na svitlo prišlo, v katerem preiskuje solnčne maroge in solnčna mraknenja. Zapustil pa je nedovrseno delo o „kemiji solnca'4. * Najveci bogatini sveta dandanes so: Amerikanec Makey, Rotbscbildi, Amerikanec Jones in Angleški vojvoda Westminsteraki. Premoženje Ame-rikanca Makey-a se ceni na 1100 milijonov mark (marka je 50 kraje, po našem denarji) z 25 milijoni gold. letnega dohodka, — Rothschildovo na 800 milijonov mark z 20 milijoni gold. letnega dohodka, — Jonesovo na 400 milijonov mark z 10 milijoni gold. letnega dohodka, — vojvoda West m i n s ter s k ega na 320 milijonov mark z 8 milijoni gold. letnega dohodka. * Tako grozna lakota je v Kini, da glavar dežele Honan samo v tej deželi stradajoče ljudi šteje na 2 milijona, za katere se vsak mesec 300.000 pikul rajža potrebuje samo zato, da glada (lakote) ne mrj6. Z vsem denarjem, ki ga je vlada za nakup živeža dovolila, pa ni bilo mogoče do sedaj več kupiti, kakor 140.000 do 150.000 pikul rajža. - Tem revežem bi pač lahko zdatno pomagali gori imenovani bogatini.