Poštnina platen* v ffotovtufl.
Leto XVII., št. 13S

Ljubljana, sobota lj. junija 1936
u pravmStvo; t-juDijana, cumtljeva ulica 0. — Telefon S t- £122, 3123. 3124, 3125, 3126* uiseratm oddelek: Ljubljana, Selen« Durgova ul S. — Tet 3392, 3492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. U- — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. — Telefon St. 190. fiaCuni pn pošt ček. zavodih: Ljub* ljana St. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien St. 105.241.
Cena 1 Din
Izhaja vsak dan. razeD pooedeljka. Naročnina znaša mesečno Dm 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knatijeva ulica 5. Telefon
3122. 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica li. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
murnu—ma——
Spremembe v Italiji
Spričo zelo delikatne faze, v katero je 5:ašel sedanji mednarodni položaj tik pred odločilnimi zasedanji v Ženevi, so najnovejše spremembe v Italiji vzbudile mnogo večjo pozornost, kakor bi jo sicer same na sebi v drugih okoliščinah. Tako zvani »cambiamenti di guardia«, spremembe prvih straž, niso pri italijanskem fašizmu nič izrednega; spadajo, rekli bi, med njegove osnovne zakone, ker so v skladu z njegovo dinamiko. Fašistična dinamika pa zahteva mlade ljudi, kakor je to Mussolini sam večkrat poudaril, ko se je odločil za to ali ono reformo italijanske uprave. Ducejeva težnja je, da pritegne k pozitivnemu delu v okviru svojega programa čim več mladih in sposobnih ljudi, ki naj ž njim nosijo odgovornost za delo sedanjega režima, obenem pa tvorijo vez iz sedanje v bodočo generacijo, ki si jo, kakor je povsem naravno, skuša fašizem že sedaj pridobiti in tesno navezati nase, da mu bo v bližnji bodočnosti mogoče izvesti še nadaljnje reforme, ki jih ima v svojem programu.
Najnovejše »pomlajenje« fašističnih vrst komentira italijanski tisk kot prodiranje mladega fašističnega rodu na najvišja mesta v državi in kot simbol kontinuitete fašističnega režima v državnem razvoju. Pred sedmimi leti je Mussolini tri ministrstva, ki jih je imel do tedaj sam v svojih rokah (zunanje, letalsko in mornariško) prepustil svojim mladim sodelavcem, dotedanjim državnim podtajnikom Grandiju, Balbu in Sirianiju. Leta 1932. je ta ministrstva spet sam prevzel, tako da je združil tedaj v svojih rokah kar osem ministrstev. Z najnovejšimi osebnimi spremembami pa se je vnovič odpovedal trem svojim ministrstvom, a to pot trem posebno važnim: zunanjemu, korporacij-skemu in kolonialnemu, kar nehote vzbuja vtis, da so te spremebe v zvezi z verjetnimi spremembami v italijanski zunanji politiki.
Da sta v sedanjem položaju Italije kolonialno in zunanje ministrstvo navezani na tesno medsebojno podporo, je jasno. Toda isito velja tudi glede korpo-racijskega ministrstva, ki mu je v sed-rr :.h mesecih vojskovanja v Abesiniji in istočasnem obleganju Italije s sankcijami pripadla težka naloga, da v okviru korporacijske ureditve države organizira obrambo italijanskega naroda proti sankcijam. Vsi trije novi ministri, grof Ciano, Lantini in Lessona, so se na svojih področjih že do sedaj izvrstno izkazali. Prvi je bil na čelu italijanske propagande, ki je utemeljevala upravičenost italijanske ekspanzije; drugi je kot pod-tajnik v korporacijskem ministrstvu izvedel organizacijo italijanskega gospodarstva v smeri čim večje avtarkije in čim večje avtarkije in čim manjše odvisnosti od tujine; Lessona pa je, tudi kot državni podtajnik v kolonialnem ministrstvu, z organizacijo dosedanjih italijanskih kolonij pripravil bazo za nadaljnja kolonialna osvajanja. Bilo bi torej odveč še posebej poudarjati, da uživajo vsi trije novi ministri popolno Mussolini jevo zaupanje.
Zlasti velja to za najmlajšega izmed njih, za grofa Ciana, Mussolinij&vega zeta, ka.r potrjuje tudi njegova izredno nagla kariera. Mussolini mu je že pred leti zaupal važne diplomatske misije (konzularno in poslaniško mesto v Pekingu, zastopstvo na mednarodni gospodarski konferenci itd.), dokler ga ni izbral za svojega propagandnega ministra. V abesinski ekspediciji pa je vodil znano letalsko eskadro »Disperata«, ki je prva bombardirala Adaio in Adigrat.
Ta mladi mož je sedaj poklican, da vodi italijansko zunanjo politiko v enem izmed najbolj delikatnih trenutkov, ko se Italija nahaja na usodnem razpotju, ali naj se v sedanjem položaju odloči za sodelovanje s Francijo in morebiti z Anglijo v smislu tako zvane »streške fronte« velesili in s tem za popuščanje v abesinski zadevi, ali pa za še večjo popustljivost v zvezi z Nemčijo in drugimi »nezadovoljnimi« državami. Težko je: že sedaj reči, v katero smer bo krenila italijanska zunanja politika pod novim šefom. Frajncoski po Ilira dni »Temps«, čigar dopisnik ima najboljše zveze z italijanskim zunanjim ministrstvom je mnenja, da je Mussolini bolj za prvo kakor za drugo pot vendar pa da ni izključeno, da se z nemško rezervo že sedaj zavaruje proti morebitnim presenečenjem. Zanimivo je, da nemško časopisje pozdravlja imenovanje grofa Ciana za italijanskega zunanjega ministra in da pri tem prikrito namiguje na njegova prijateljstva v Berlinu.
Ver jetnoje, da bo Rim na ta vprašanja, ki si jih v zvezi s poslednjimi spremembami stavijo zlasti v Parizu in Londonu, delno odgovoril še pred zasedanjem DN, ko bo direktorij fašistične stranke, ki se sestane 15. t. m. v Milanu, določil italijansko stališče glede vseh aktualnih vprašanj. Ni pa izključeno, da ne pride tediaj do kakšnega novega presenečenja, ki naj bi pomenilo nov pritisk na Ženevo v vprašanju sankcij, od katerih ukinitve ali obdržanja bo odvisna prva ali druga pot italijanske zunanje politike. Spire-membe v vladi pomenijo vsekakor pove-
ANGLIJA OPUŠČA SANKCIJSK0
POLITIKO PROTI ITALIJI ?
Senzacionalne izjave finančnega ministra Chamberlaina proti
nadaljevanju sankcij in za reformo DN
London, 12. junija d- Finančni minister ^ Ne vitle Chamberlain Se je v sredo zvečer "na nekem banketu zelo odločno izTazil za temeljito reformo Društva narodov in sicer z omejitvijo sankcijske dolžnosti na regionalne skupine držav, ki bi se združile s pakti o jamstvu varnosti. Doslej še ni gotovo, ali je izrazni samo svoje osebno mnenje ali pa je govoril na pobudo ministrskega oredsedniika Baldwina. da bi zvedela vkda. kakšno je razpoloženje javnosti, preden bi zavzela svoje oficielno stališče: V parlamentu so že včerai zahtevali pojasnila od ministrskega predsednika, ki pa je odklonil, da bi točno opredelil svoje stališče. V diplomatskih krogih pripisujejo tej zadevi velik pomen.
Finančni minister Chamberlain je med drug:ra dejal:
Če bomo nadaljevali dosedanjo sankcij-sko politiko, nas more dovesti do nadaljnje neprilike, ki nas more odvrniti od misli, da bi kot praktični ljudje našli druge boljše rešitve- Misel, da bi neodvisnost Abesinije mogli še sedaj rešiti s sankcijami proti Italiji, se mi zdi višek brezumja. Politika kolektivne varnosti temelji na sankcijah, vendar pa se je poizkus ponesrečil-Ta politika ni mogla preprečita vojne m je ni mogla končati, kakor tudi ni mogla rešiti žrtve pred napadalcem. Priznati moramo. da je bila Društvu narodov vsiljena naloga, ki ji ni bilo kos. To je prva posledica. ki jo moramo izvajati na podlaigi dogodkov.
Druga posledica, ki jo moramo izvajati, temelji na naslednjem: Ni jasno, da ne skrivajo morda sankcije v sebi vojne, vsekakor pa vojno nevarnost, ki narašča z nji-
! hovo učinkovitostjo- Ali ni zaradi tega jasno, da se spričo te nevarnosti ne sm°-rno zanašati, da bodo narodi šli do skrajne nevarnosti vojne, dok1' ne bodo ogroženi njihovi lastni živij njski interesi? Ali bi ne bilo zato priporoči jivo, da bi se proučile možnosti lokalizacije nevarnostnega področja in našle bolj praktične metode za zagotovitev miru z regionalni ni pogodbami. ki bi jih priznalo Društvo narodov in za katere bi jamčile države, ki so v neposredni zvezi z nevarnostnim področjem. Preden se odločimo za izolacijo, za zveze ali za kolektivno varnost v stari ali novi obliki, pa je še neobhodno potrebno, da povečamo svoio lastno oborožitev.
Interpelacije v parlamentu
Voditelj opozicije major Athlee je na več-rajšnji seji parlamenta vprašal predsednika vlade, ali je Chamberlain v svojem govoru o sankcijah zastopal stališče vlade v tem vprašanju. Ministrski predsednik Bald-win je odgovoril, da mu je Chamberlain sporočil, da bo v svojem govoru povedal samo svoje osebno mnenje. Ta izjava je izzvala odobravanje in smeh.
Nato je major Athlee vprašal, ali ni mogoče zunanjemu ministru nerodno, da kak minister glasno misli. Baldwin je odgovoril, da se ne strinja z Athleejem, ker je Chamberlain govoril pred politično izkušeno publiko. kar je zopet izzvalo smeh in odobravanje.
V imenu liberalne opozicije je sir Archi-bald Sinclair zahteval, naj Baldwin izjavi, da ta prehod finančnega ministra v zunaujo politiko ne pomeni uradne izjave vlade, Ker
Dva važna zakonska načrta pred Srancosko zbornico
Poslanska zbornica je z veliko večino sprejela zakonske predloge o kolektivnih pogodbah in uvedbi 4®
urnega dela na teden
Pariz. 12. junija. w. Parlament je včeraj sprejel s 53S glasovi proti 7 glasovom zakonski naert o kolektivnih delovnih pogodbah. Zakon določa svobodo strokovnega združevanja in priznava zastopstvo delegatov delavcev pri vseh podjetjih. Določa se najnižja plača kakor tudi plača za dopust
Davi je začela zbornica razpravo o zakonskem predlogu za uvedbo 40urnega dela na teden. Desničarski poslanec Tinguj du Pouet je pred tem postavil vprašanje, ali ne bo morda zmanjšanje časa posplošilo brezposelnosti in ali bo inozemstvo sledilo temu gibanju. Zbornica se je izrekla zoper to vprašanje.
Ministrski predsednik Blum je nato govoril o posledicah mezd za stroške proizvodnje, ki so po večini obremenjeni zaradi splošnih izdatkov. Če to vlada dala gospodarskemu življenju novo vsebino, 6e bodo tudi ti splošni izdatki sorazmerno zmanjšali. Ministrski predsednik se sploh ne spušča v dilemo avtarkije ali devalvacije- Hočemo. je izjavil, svoje izkušnje črpati dalje iz režima demokratične svobode s suverenim parlamentom. Ustvariti hočemo stanje gospodarske obnove s socialnimi in davčnimi reformami in upamo, da bodo la poizkus lojalno podpirali vsi.
Blum je odgovarjal nato na očitke glede dozdevnega umika vlade pred stavko in opozoril v zvezi s tem na mnoge takojšnje intervencije posameznih ministrov za dosego sporazuma. Od ure do ure prihajajo nova poročila o uspešno zaključenih pogajanjih. V pretekli noči je prenehala stavka v hotelski in restavracijski obrti. Tudi rudarji, delavci električne industrije in stavbinski delavci so se že vrnili na delo. Trenutno počiva le še delo v pariški kovinski indu-
striji. Brez velikega optimizma se lahko že računa s trenotkom, ko bo delo splošno obnovljeno. Vlada bo storila svojo dolžnost in ji nihče ne bo mogel očitati pomanjkanja potrebne odločnosti. Z govorom ministrskega predsednika je bila splošna razprava zaključena.
Zbornica je s 385 glasovi. 175 sprejela zakonski predlog o uvedbi 40urnega dela na teden. Prihodnja seja bo v torek dopoldne.
Kratko sejo je imel danes tudi 6enat, ki je razpravljal o petih gospodarskih in socialnih zakonih, ki jih je vlada predložila v zbornici. Zakonski osnutki so bili izročeni pristojnim komisijam, nakar je bila seja zaključena.
Nov predsednik radikalne stranke
Pariz, 12. junija, o. Danes so se sestali vrhovni zastopniki radikalnojocialistične stranke, ki so volili novega predsednika stranke. Za novega predsednika je bil izvoljen Georges Bonnet z 49 glasovi, proti 47. Daladier, ki je bil predsednik stranke šele dobro leto dni, je docela propadel.
Delbosova posvetovanja s poslaniki
Pariz, 12- junija, o. Zunanji minister Dei-tos je sprejel danes francoske poslanike v Moskvi, Berlinu. Varšavi in Beogradu, da se informira o stališču posameznih vlad glede mednarodnih političnih vprašanj, zia-sti pa glede italijansko-abesinskega problema.
Državljanska vojna na Kitajskem
Šanghaj, 12. junija, o. Vojna med oered- j njo in južno Kitajsko se je pričela včeraj. Kantonske divizije so zavzele važno pošto- j janko Heng čav. Nanfcinška vojska je proti večeru zopet pregnala Kantonce, ki pa so se umikali le na bližnje postojanke, kjer čakajo sedaj ojačenja.
Hankav, 12 junija, vr. Kakor poročajo iz kitajskih virov, so južno od Hengčava izbruhnile sovražnosti Vladni oddelki so baje zasedli mesto Lajang, južno od Hengčava dočim so se južne čete umaknile odtod
Vsi znalki kažejo, da se je osrednja vlada nenadoma odločila, da bo vrgila svoje čete proti jugu, namestu, da bi dalje umikala svoje oddelke iz okolice Čangše in se tako izognila spopadom-
Kanton, 12. junija. w- Pod orožje so bili poklicani vsi miličniki iz provinc Kvanosi in Kvantun. Trdnjava Rokatigris, ki 6traži
■i	h l ig^bi--■"	-ju--
eanje italijanske aktivnosti v borbi proti sankcijam. Ta vtis še povečuje okolnost, da se bivši šef italijanskega generalnega štaba in podkralj Abesinije, maršal Badoglio ne vrne več v Abesinijo, temveč da spet prevzame vodstvo generalnega štaba, kjer se je že doslej izkazal za najboljšega italijanskega strokovnjaka. Oči-vidno hoče biti Mussolini v naprej pri-pravfljen za vsako eventualnost in s tem dati poudarka svoji mednarodni politiki.
izliv reke Pearl. je bila močno zasedena z vojaštvom za primer, če bi nankinška vlada odposlala bojne ladje za bombardiranje Kantona.
Nova ruska ustava zagotovljena
Moskva, 12. junija, o. Nova ruska ustava, ki so jo pripravljali več mesecev, je sedaj v celoti sestavljena. Načrt je bil predložen Stalinu, ki ga je tudi že odobril. Sedaj ga bodo predložili kongresu zastopnikov komunistične stranke in merodajnim fafktorjem posameznih republik Sovjetske unije.
Potrjujejo se vesti, da se bosta z novo ustavo uvedli v Rusiji dve zbornici. Vrhovna oblast, vprašanje o reviziji ustave, o mobilizaciji vojske in druge suverene pravice, ki so drugod pridržane vladarjem, odnosno predsednikom republike, bodo spadale v bodoče v pristojnost vrhovnega centralnega sveta.
Italijanska letalr v Budimpešti
Budimpešta. 12- junija- g. Danes ob pol 12. je prispela v Budimpešto eskadr.ilja 11 italijanskih letal, ki se bodo v nedelio udeležila velikega letalskega mitinga v Budimpešti.
je Chamberlain politiko, ki je bila izvajana v okviru DN, imenoval sen iz kresne noči-Po kratkem obotavljanju je Baldvvin izjavil, da ni odgovoren za to kar je izpovedal Chamberlain
Komentarji tiska
»Morningpost« ugodno komentiTa govor finančnega ministra Chamberlaina. o katerem pravi, da so ga ocenili v parlamentarnih krogih kot zelo modrega. »Dailv Ex-press* pravi, da bo na prihodnjem ženevskem zasedanju britanski zastopnik odkrito izjavil, da želi njegova vlada ukinitev sankcij. Delavski »Daily Herald« poudarja, da se vse jasneje vidi, da hoče britanska vlada opustiti načelo kolektivne varnosti, v čigar imenu so v glavnem tudi sankcije stopile v življenje.
»Evening Standard« naglaša, da je Chamberlain ubil sankcije ker ni več dvoma, da je govoril v imenu vsega kabineta. Chamberlain je zato vreden pohvale za besede, ki jih je povedal.
»Evening News« piše pod naslovom >Zdrav človeški razum«, da bo ves narod hvaležen Chamberlainu. ker je tako jasno izrazil splošno mnenje, toda njegov govor bodo zelo slabo sprejeli pristaši neznatne manjšine, ki meče razvoju dogodkov polena pod noge in zahteva nadaljevanje sankcij.
Kako presojajo položaj v Franciji
Pariz, 12. junija, o. Po informacijah vladnih in političnih krogov pa tudi nekaterih jutranjikov je angleška vlada pred osmimi
dnevi obvestila francosko, da v Ženevi ne namerava povzeti pobude za ukinitev sankcij. Angleška vlada je izrazila pripravljenost, da pridane v tei stvari na akcijo kake druge vlade, ki bi se zanjo zavzela. Očitno je, da je angleška vlada pričakovala. da bo pobuda izšla iz francoske vlade, ker je smatrala, da je Franciji predvsem na tem. da si s takim ukrepom zagotovi nadaljnje prijateljstvo Italije. Francoska vlada je na to sporočilo iz Londona odgovorila negativno. Nagilasala je, da v Ženevi ne namerava predlagali ukinitve sankcij. Sploh kaže, da angleški vladi ni preostalo ničesar drugega, kakor da sama prevzame ta neprijetni predHog. ker tudi med manjšimi državami nobene ni najti, ki bi ga predložila.
S tega vidika je treba presojati tudi izjave angleškega finančnega ministra Ne-viiŠla Chamberlaina, ki je odkrito nastopil za ukinitev sankcij- Politični krogi poudarjajo. da so njegove izjave najboljši zrna k, da bo Anglija predlagala ukinitev ■ankcij in da bo v to svrho Društvu narodov predložila celo elaborat, v katerem bo utemeljila svoj predlog. Po zanesljivih informacijah iz Londona pa angleška vlada s tem predlogom še ne bo hotela doseči obenem tudi priznanja dosedanjega stanja v vzhodni Afriki. Priznanje italijanske aneksije Abesinije je odvisno od tega, kdaj se bo Italija spet sporazumela z Društvom narodov. Dokler tega sporazuma ne bo, ne bo mogfe nobena članica Društva narodov priznati okupacije in aneksije abesinskega ozcmilja-
»Echo de Pariš« in »Oeuvre« trdita, da se rmraio pričakovati važne izpremembe v angleški zunanji politiki »tre Nouvelle« napoveduje ukinitev sankcij, o katerih pravi, da se jih Društvo narodov v bodoče ne bo smelo več posluževati za dosego svojih namenov, dolžnost zapadnih velesil pa je, da čim prej pridobe kaiijo za ponovno sodelovanje z Društvom narodov, ker se drugače lahko zgodi, da pride v srednji Evropi d.o zelo težavnega položaja m nevarnih dogodkov. Vsekakor se mora francoska vlada sedaj odločiti za sporazum i angleško vLadio o vseh perečih medmarod-n.ih političnih vprašanjih.
Blum proti rovarjenju komunistov
Francoska vlada bo nastopila z vso ostrostjo proti ino-zemcem, ki izrabljajo stavkovno gibanje za revolucionarne namene
Pariz, 12. junija, o. Snoči so se v hotelu »Matignon« sestali vodilni člani francoske vlade pod vodstvom ministrskega predsednika Leona Bluma. Po daljšem posvetovanju je bil izdan komunike, ki pravi:
Spričo dejstva, da so se v sedanji delavski pokret vrinili tuji elementi, ki nimajo z njim ničesar skupnega; je bil sklican ta sestanek, na katerem so se proučili vsi potrebni ukrepi, ki se bodo izdali, če bosta mir in red na ulici prekršena. Vlada je prepričana, da bo vsak zaveden državljan skrbno pazil na svoje postopanje in da ne bo nasedal tujim provokaterjem, ker bi na tak način samo oviral pogajanja, ki so sedaj na pravi točki.
Politični krogi tolmačijo ta komunike tako, da je vladi znano, da so se njeni nasprotniki, ki sodelujejo v stavkovnem po-kretu, odločili za to, da vprizorijo v primeru potrebe tudi nerede in nemire, s katerimi bi diskreditirali vlado in zmanjšali njen pomen. Vlada je sklenila, da onemogoči vsak tak poizkus z vsemi zakonitimi sredstvi. Z vso strogostjo bodo oblasti nastopile zlasti proti tujcem, ki eo Be pričeli v zadnjem času vmešavati v stavkovno gibanje francoskega industrijskega delavstva.
»Echo de Pariš« piše, da se opažajo mnogi vznemirljivi pojavi, ki kažejo na izrazito politično-revolucionarni značaj stavke. Vznemirjenje med prebivalstvom čim daljo bolj narašča in so stavkujoči ponekod gospodarji pariških ulic.
Težkoče vlade v borbi proti stavki
Pariz, 12. junija, o. Notranji minister Sa-lengro je danes naprosil generalnega tajnika komunistične stranke Thoreza. naj komunisti odkrito nastopijo za zaključitev stavke. Thorez ni hotel v celoti pristati na Salengrove zahteve.
Zlasti &o vznevoljeni radikali. Novi predsednik parlamentarnega kluba radikalske stranke Campinchi je izjavit da je notranje politični položaj v Franeiji zelo neugoden. Radikali so sicer prijatelji delavstva, vendar pa sedanje stanje ne sme več dolgo trajati. Na tehtnici so državni interesi in bodočnost demokracije. Radikalna stranka zahteva, naj vlada takoj stopi v akcijo.
Blum je izjavil, da trenutno ne more ničesar Btoriti, kar se tiče stavke, ker neki temni elementi sproti uničujejo vsak najmanjši uspeh, ki ga vlada doseže med delavstvom za zaključitev stavkovnega gibanja. Edino sredstvo za to, da se pri delavstvu nekaj doseže, je, da trudi senat brez obotavljanja sprejme socialno-politične zakonske načrte, ki jih je vlada predložila parlamentu. Temni elementi, ki agitirajo med delavstvom, so dosegE, da so sedaj delavci v tovarnah, kjer ae je dek) že ponovno pričelo, znova stopili v stavko le zaradi tega, ker se kaže. da sena* ne bo zlepa sprejel vladnih načrtov.
Auriol o gospodarskih načrtih vlade
Pariz. 12. junija, g Finančni minister Auriol je novinarjem deman tiral vse vznemirjajoče govorice o finančnih reformah Vlade. Nam ni treba, je poudaril, takšnih, ukrepov. Avantur, kakor jih je organiziral dr. Schacht v Nemčiji, ma ne bomo počenjali. V deželi, v kateri je tezavriranih 40 do 45 milijard frankov, takšni poizkusi nteo potrebni. Mi bomo rajši zopet oživtti gospodarstvo in predvsem na-novo organizirali davčni sistem Saj je znano, da je danes v Franciji nad 150 vrst dajatev, ki seveda povišujejo cene, ne da bi kaj koristile državi, ker stroški za zbiranje teh dohodkov prekašajo izkupiček.
Latentna kriza belgijske vlade
Bruselj. 12. junija, o. Van Zeeland ni mogel premostiti vseh težav, ki so se pojavile pri pogajanjih za sestavo nove vlade in je zato vrnil kralju svoj mandat. Kralj Leopold je nato osebno interveniral. Zvedelo se je, da so socialisti zahtevali zunanje ministrstvo, ki naj bi ga prevzel Vandervelde, o njem pa je znano, da je bil
dolgo let tajnik H internacionale in da je intimen prijatelj francoskega ministrskega predsednika. Očividno hočejo socialisti v zunanje političnem pogledu Belgijo spraviti povsem v francosko odvisnost, čemer pa se protivijo odločilni krogi pa tudi katoliške stranke, ki zaradi bega nočejo pristati na sodelovanje v vlad
Badoglio se ne vrne v Abesinijo
Rim, 12. junija, d. Predsednik vlade Mussolini je včeraj sprejel maršala Ba-doglia, ki ga je ob tej priliki naprosil, naj ga razreši dolžnosti abesinskega podkralja, da bi mogel zopet prevzeti posle načelnika glavnega generalnega štaba. Mussolini je na to pristal ter je maršalu Badogliu sporočil, da ga je kralj Emanuel
imenoval za vojvodo Adis Abebe. Za pod-kraja je na Mus&olinijev predlog imenoval italijanski kralj maršala Grazianija.
Obisk bolgarskega kralja v I talij"
Rim, 12. junija, o. Po informacijah agencije Štefani bo prispel boflgarski kralj Boris v kratkem v Italijo, kjer se že mudi njegova soproga kraljica Ivana. V Italijo bo ostal mesec dni ter bo go6t italijanske kraljevske dvojice.

Dr. Schacht v Beogradu I Beležke
Preveč propagande tod! nI dobro
Konference nemškega ministra za gospodarstvo in zastopnikov nemške državne banke z zastopniki
Narodne banke
Beograd, 12. Junija p. Nemški minister za narodno gospodarstvo in predsednik nemške državne bank« dr. Hjalmar Schacht se mudi že drugi dan v Beogradu, kjer so mu priredili zelo prisrčen sprejem.
Prispel je včeraj dopoldne v spremstvu višjega državnega svetnika pri ministrstvu za gospodarstvo Reinchardta in direktorja nemške državne banke dr. Josta. Na letališču so ga sprejeli nemški poslanik Heeren, guverner Narodne banke dr. Milan Radosavljevič in mnogi drugi dostojanstveniki. Dr. Schacht je po svojem prihodu izjavil zastopnikom tiska, da je njegov obisk v Beogradu povsem zasebnega značaja in da nima niti političnih niti gospodarsko-političnih namenov. Prišel je. da vrne lanski obisk guvernerja Narodne banke dr. Radosavljeviča v Berlinu.
Po sprejemu se je odpeljal dr. Schacht V spremstvu nemškega poslanika v vilo industrijca Vlade Teokaroviča, čegar gost je za bivanja v Beogradu. Takoj nato se je vpisal v dvorsko knjigo, opoldne pa je oficijelno posetil Narodno banko, kjer ga je pozdravil dr. Radosavljevič in kjer se je udeležil krajše konference.
Po konferenci je guverner Narodne banke dr. Radosavljevič izjavil, da so izvršene izpremembe v medsebojnem plačilnem prometu z uvedbo klirinških čekov na marke našle razumevanje pri nemški državni banki ln da 60 rodile ugodne posledice, ki se kažejo v stalnem naraščanju obsega medsebojne trgovine.
Ob 13. je dr. Schacht obiskal ministra za trgovino in industrijo dr. Vrbaniča, ki mu je priredil na Avalj obed. Popoldne je dr. Schacht položil na nemškem pokopališču venec na grobove padlih vojakov. Ob 18. je dr. Schacht obiskal tudi predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča, in sicer v spremstvu nemškega poslanika.
Snoči je bil v nemškem poslaništvu banket, ki se ga je udeležilo mnogo uglednih beograjskih osebnosti, med njimi tudi ministrski predsednik dr. Stojadinovič, trgovinski minister dr. Vrbanič, finančni minister Letica, minister Voji&lav Djor-djevič, pomočnik zunanjega ministra Mar-tinac, guverner Narodne banke dr. Rado. savljevič, viceguvernerja dr. Lovčevič in ' dr. Belin ter generalni direktor dr. Protič, kakor tudi zastopniki vseh večjih gospodarskih ustanov in denarnih zavodov v Beogradu. Dt Schacht je na banketu predaval o jugoslovensko-nemških gospodarskih odnošajih ter o razvoju gospodarskih razmer po vojni v splošnem. Govoril je tudi o gospodarski politiki nove Nemčije. Na-glasil je, da se razvijajo gospodarski od-nošaji med Jugoslavijo in Nemčijo v pravi smeri, kakor je to v skladu z gospodarskimi in realnimi interesi obeh držav. Ti odnošaji predstavljajo zdravo podlago za splošno vzajemno sodelovanje. Posebej je ugotovil, da se gospodarski interesi Jugoslavije in Nemčije docela izpopolnjujejs in da njihovega razvoja ne bo moglo ničesar otežiti, ker so podani obenem tudi vsi pogoji zanj. Prisotni so sledili izvajanjem ministra dr. Schachta z največjim zanima njem in so ga ob koncu nagradili z živahnim odobravanjem.
Dopoldne ee je nrudil minister dr. Schacht v palači Narodne banke. Pripeljal Se je v spremstvu direktorja nemške dr-
žavne banke dr. Josta ln višjega svetnika ministrstva za narodno gospodarstvo
Reinchardta. Ob 10. dopoldne ga je sprejel guverner dr. Radosavljevič. Razgovorom so prisostvovali tudi oba viceguvernerja Narodne banke, dr. Belin in dr. Lovčevič, direktor zavoda dr. Protič in bivši minister dr. Oton Frangeš. Konferenca je trajala do 12.15.
Popoldne si je minister dr. Schacht ogledal gospodarske ustanove v prestolnici, ob 16.15 pa so mu v prostorih Jugoslovensko-' nemškega društva v Beogradu priredili čajanko, na kateri so se zbrali tudi beograjski novinarji. Minister je v knjižnici društva novinarje posebej sprejel in jim dal obširno izjavo o svoji misiji.
Dr. Schachtova izjava novinarjem
Zvečer je dr. Schacht sprejel v prostorih jugoslovensko-nemškega društva zastopnike listov in jim izjavil med drugim:
Prišel sem z živim zanimanjem in x velikim veseljem v Jugoslavijo in upam, da bo moj obisk pospešil medsebojno zbliža-nje. Za nami leže strahoviti dogodki, ki povzročajo še sedaj strahovite posledice za vse svetovno gospodarstvo. Posledice vojne in mirovnih pogodb, ki niso rodile mini v gospodarskem smislu, so še vedno strašne. Zaplemba zasebne lastnine in znižanje denarne vrednosti, dalje misel, da je treba s posebnimi sankcijami preprečiti miroljubno sodelovanje, vsa ta pojmovanja so povzročila hud nered v mednarodnem gospodarstvu.
Mi želimo ln iščemo trajne razmere na
področju prava, zlasti tedaj, kadar delamo v tujini. Prav tako si želimo trajnih osnov v denarnih vprašanjih in na področju mednarodnega kredita.
Perturbacije pravkar navedenih pojavov bodo povzročile še hujše izpremembe v strukturi mednarodnega gospodarskega življenja. Mnoge države skušajo s temi metodami braniti svoje lastne interese.
Nemčija kupuje v drugih državah le to, kar more njej sami koristiti. Podobno ravnajo tudi druge države. To pa že ustvarja popolnoma novo sliko mednarodne trgovinske politike, kakor pa je bila dosedanja. Na podlagi tega novega načela -o se tudi razvili trgovinski odnošaji med Nemčijo to Jugoslavijo in dosegli tak obseg, kakršnega doslej niso imeli.
Sedanji sistem v mednarodnem plačilnem odnošaju je nov in prinaša zaradi tega gotove nedostatke, ki pa jih bo sama praksa izpremenila in popravila. O teh malih ne-dostatkih je bilo govora tudi na sestanku z guvernerjem jugoslovenske Narodne banke. Na obeh straneh se je pojavila iskrena želja, naj se dosedanji stiik le še poglobe.
Na današnjem razgovoru z guvernerjem jugoslovenske Narodne banke smo mogli skleniti sporazum, ki bo mogel popraviti plačilni promet med Jugoslavijo in Nemčijo. želim, naj bi postal ta sporazum nadaljnji nov prispevek za razvoj naših gospodarskih stikov.
Jutri dopoldne ob 10. bo dr. Schacht odpotoval e svojim letalom t Atene, kjer bo ostale prav tako dva dneva. Od tam bo odpotoval v Sofijo, kamor bo prispel 15. t m.
Visoko odlikovanje dr. Schachta
Z ukazom kr. namestnikov je nemški minister za gospodarstvo to predsednik narodne banke dr. Hjalmar Schacht odlikovan z redom Jugoslovenske krone I. stopnje.
Katastrofa parnika „Wien" na Dunaju
Dunaj, 12. junija d. Včeraj okrog 13.30 se je pripetila na Dunaju pri dunajskem državnem mostu, ki ga prezidavajo, huda nesreča Potniški parnik podunavske paro-plovne družbe »\Vien« se je nad mostom preskrbel s premogom ter nato odplul po vodi navzdol. Med vožnjo je baje parniku odpovedalo krmilo, zaradi česar je zavo-zil v steber mosta, se preklal na dvoje in
potopil. Od posadke se jih je 23 rešilo, dočim jih je šest utonilo. K sreči na parniku, ki ima prostora za 1.200 potnikov, razen posadke ni bilo nikogar. Parnik »\Vien« je opravljal potniško službo na progi Dunaj-Passau ter je bil drugi največji parnik podunavske paroplovne družbe. Kapitan je bil danes po daljšem zaslišanju aretiran.
Dr. Schacht v avdienci pri N. V. knezu Pavlu
Beograd, 12. junija Ob 12.30 Je predsednika nemške državne banke sprejel v avdijenci Ni Vis. knez namestnik Pavle.
Sklepi vlade
Beograd, 12. junija. AA. Ministrski svet je imel nocoj od 17. do 2o. ure sejo, na kateri so poleg drugih resornih vprašanj sklenili;
1.) na predlog gradbenega ministra se razpišejo licitacije za postavitey treh velikih mostov, in sicer čez Tiso pri Žablu zaradi zveze Bačke z Banatom, čez Savo pri Bosanski Gradiški zaradi zveze južnega pri-morja s Slavonijo in čez Taro na cesti Plevlje-Savnik.
2 ) na predlo? ministra za gozdove in rudnike sta sprejeti uredba z zakonsko močjo o podeljevanju državne gozdne zemlje in o likvidaciji tako zvanih uzurpacij v Bosni in Hercegovini in sprememba uredbe o ustanovitvi centralnega fonda za sanacijo glavnih bratovskih skladnic.
3)	na predlog kmetijskega ministra je sprejeta uredba o dobavljanju oljnega semenja industriji in o določanju cen oljaric,
4)	na predlog ministra za trgovino in industrijo je sprejet sklep o odkupu letošnjega opijskega pridelka po pooblaščeni izvozni družbi in sicer po 20 Din za enoto morfija v 1 kg opija.
5)	na predlog finančnega ministra je sprejeta uredba o izvajanju pogodbe o nakupu tobaka s strani ravnateljstva Dolj-skega tobačnega monopola.
Povratek prezidenta dr. Beneša v Prago
Praga, 12. junija, d. Predsednik republike dr. Beneš ee je s svojim spremstvom vrnil enoči ob 19. iz Bukurešte v Prago, kjer so ga sprejeli ministrski predsednik dr. Hodža, člani vlade, diplomati In drugi dostojanstveniki. Pred postajo mu je velika množica priredila živahne ovacdje. Pred svojim odhodom iz Bukarešte je dr. Beneš daroval 100.000 lejev za siromake rumunske prestolnice in 60-000 lejev za žrtve nesreče pri svečanosti v Cotroceniju.
Naloge sveta DN
Ženeva, 12. junija. AA. Predsednik sveta DN je sklical, kakor je bilo opoldne uradno objavljeno, sejo sveta DN za 26. junij ob 17-, da nadaljuje razprave 92. zasedanja. Na dnevnem redu se nahajajo naslednja vprašanja:
1.)	Spor med Abesinijo in Italijo.
2.)	Garancijski pakt med Nemčijo, Belgijo, Francijo, Veliko Britanijo in Italijo, sklenjen v Locarnu 16. oktobra 1925.
3.)	Naselitev A Sircev, ki so se izselili iz Iraka.
4.)	Poročilo o poslednjem zasedanju odbora, ki ima proučiti vprašanje suženjstva.
Iskanje petroleja v Abesiniji
Rim, 12. junija, o. Neko italijansko petro-lejsko podjetje je pričelo raziskavati teren v Danakilski puščavi ter v pokrajinah Ausi in Hararju, kjer upajo najti petrolej-ske vrelce. Raziskavanja se vršijo z najmodernejšimi sredstvi in vrtajo ponekod v globino do 800 m. Kakor poroča agencija Štefani, so imela dosedanja preiskovanja že pozitivne rezultate.
Minister dr« Korošec o Jugoslaviji
Rumunski list »Odinea« objavlja razgovor z ministrom dr. Korošcem, ki je med drugim rekel:
»Kadar razmišljam o položaju naše države, moram ugotoviti, da smo v koncertu evropskih sil gospodarsko in finančno še vedno slabi. Smo brez velikega kapitala ter nas kot pretežne poljedelce sedanja gospodarska kriza še bolj pritiska kakor druge države. Geopolitično smo obkoljeni od vseh strani od samih velikih sil. Vendar sem prežet optimizma glede naše bodočnosti.
Mi smo mladi 1 Prirastek našega prebivalstva presega vse druge v Evropi. Našega naroda ni napadla bela kuga, ki razjeda vse ostale kulturne narode. To naše zdravje nas je ohranilo v naši zgodovinski preteklosti, ko nam usoda ni bila naklonjena. Izpostavljeni vedno tujim navalom, smo skozi stoletja v sužnosti trosili svoje najboljše sile za obrambo. Vendar smo se ohranili ter očuvali skoraj vse naše narodno posestno stanje. V tem je naš optimizem, da naš zdravi etos ni zastrupljen od dekadence zapada. Zato sem prepričan, da bo v primeru potrebe ves naš narod branil svojo državo z nezmanjšano silo.«
Banovinska skupščina JNS za dunavsko banovino
V nedeljo ob 10. uri se bo vršila v veliki dvorani Obrtnega doma v Novem Sadu banovinska skupščina JNS za dunavsko banovino. Število do sedaj prijavljenih delegatov sreskih organizacij je preseglo vsako pričakovanje. Konferenco bo vodil senator inž. Daka Popovič, glavni govorniki pa bodo senator Jovan Banjanin, bivši minister dr. Svetislav Popovič in senator Milan Popovič. Poleg njih bodo govorili še bivši narodni poslanec dr. Slavko Še-čerov, Ivan Bošnjak in senator Lazar Anic.
Še ena anketa o kmečkih dolgovih
Novosadski »Dane poroča, da je prevzela Narodna banka ureditev materiala o kmet-skih dolgovih, v njenem okrilju se sedaj vrli pregledovanje vseh sedaj zbranih podatkov o višini teh dolgov in o vrsti kreditov, iz katerih izhajajo. Čim bo ves material pregledno urejen, bo sklicana posebna konferenca VBeh zainteresiranih krogov, da predloži primerne ukrepe za deflnitivno *fc-šitev vprašanja kmečkih dolgov. Na podlagi teh predlogov bo izdelala potem vlada svoj program za rešitev naše gospodarske kriz«
O političnem paradiranju
Glavni organ JRZ »Samouprava« se je
vendar odločila poklicati nekoliko k redu razne svoje govornike, ki so v zadnjem času vedeli toliko povedati o novih političnih zakonih. V posebnem članku poudarja, da je JRZ sicer za demokracijo, ali da ni za »prenagljeni« postopek. Politično je najbolj pametno hoditi po sredi ter preprečevati tako pritisk z desnice kakor anarhijo z levice. Pretiranosti »o nevarne. Seveda je lahko po shodih paradirati, toda, kakor je rekel predsednik vlade dr. Stojadinovič, mora JRZ, ki je prevzela odgovornost, računati z dejstvi.
Križev pot agrarnih interesentov
Pod tem naslovom objavlja zadnji »Rmet-ski list« članek, ki pravi med drugim;
»Zakon o likvidaciji reforme je že pet let v veljavi. Izdani so bili vsi potrebni pravilniki za izvedbo agrarne reforme in na večini veleposestev so definitivno utrjeni objekti in subjekti ter tozadevni odloki pravomočni. Tudi odmera oddvojenih zemljišč je skoro pri vseh veleposestvih izvršena. Nobene zapreke torej ni, ki bi ovirala prepis v zemljiški knjigi.
In vendar ne gre- Ne gre, pa ne gre. Ljudje se čudijo in ne razumejo, zakaj so se ponekod dela na izvedbi agrarne reforme ustavila. Isti zakoni in ieti predpisi so v veljavi, potrebe malih kmetov so se še povečale, odloki so pravomočni, zemlja odmerjena, pa se je pred prepisom v zem'ji-ško knjigo cela stvar ustavila.
Konfinacijska taborišča v Bolgariji
V bolgarskem ministrstvu notranjih del izdelujejo načrt uredbe o ustanovljanju konfinacijskih taborišč. V zvezi s to uredbo je ravnatelj sofijske policije ie nekaj dni na potovanju po Bolgariji, kjer išče primerne kraje za bodoča taborišča. Za sedaj bodo ustanovili tri taborišča V prvem bodo namestili politične konfinirance, ki sistematično delajo proti državi in režimu ter stalno kalijo red in javni mir. Drugo taborišče bo namenjeno kriminalnim tipom, ki so nadaljevali s svojim zločinskim delovanjem kljub temu, da so bili že enkrat ali večkrat kaznovani. V tretjem taborišču pa bodo konfinirali ženske, ki se ba-vijo s prostitucijo. Vsi konfiniranci v taboriščih bodo morali delati na polju ter bodo imela zato taborišča svoja posebna posestva.
Iz prosvetne službe
Beograd, 12. Junija AA. Imenovana je za uradniško pripravnico na ženski obrtni Soli v Ljubljani Ema Turk.
Iz finančne službe
Beograd, 12. junija, d. V finančni službi so bili premeščeni finančni svetnik Mirko Miuškovič iz Ljubljane k odseku za carine pri finančni direkciji v Skoplju, finančni pristav Josip Vučič s Sušaka k odseku za carine pri finančni direkciji v Ljubljani, višji finančni svetnik Janko Kočevar iz Podgorice k finančni direkciji v Ljubljani in višji finančni tajnik Anton Gunde iz Novega Sada k finančni direkciji v Ljubljani.
Velik vlom v čakovcu
Zagreb, 12 junija, o. Iz Cakovca poročajo, da so neznanci v času od srede zvečer do davi vlomili v podružnico Prve hrvatske štedlonice in odnesli iz blagajne 250.000 Din gotovine. Za njimi nI nobenega sledu
V nafti Javnosti se čujejo testo očitki na različne naslove, da ne »ireumo delati propagande da ne znamo izrabljati pripravnih prilik zanjo ia da si moramo vzeti za vzgled razne druge narode, ki so mojstri ▼ propagandi to agitaciji. Predvsem čujemo često hvalo madžarske propagande, ki je res Iznajdljiva preko vsake mere. Od ciganskih godb, lepih narodnih noš pa do segedlnskega goljaža je pri Madžarih vse vpreženo v politično propagando za revizijo mej.
Kako pa včasih deluje ta način na tujca, ki ga je treba obdelati In pridobiti za revizijo okleščene Madžarske, priča najlepše znani angleški publicist in politik Vernon Bartlett. Na svojih potovanjih po evropskih prestolnicah se je ugledni mož mudil tudi v Budimpešti, kjer so mu da-jair tako močne doze propagandnih mamil, da je o tem napisal v eni zadnjih številk >News Chronicla« članek z naslovom »Ljudje, od katerih propagande mi je slabo«.	#
Prav lep uvod v članek tvori slika lepega madžarskega dekleta v narodni noši, ki je seveda slovaška, ker so Madžari ob svojem prihodu v Evropo opustili 6vojo aziat-sko nošo in se poprjeli noše svojega omikanega soseda. To lepo sliko pa je Bartlett opremil s hladno ugotovitvijo: »ženSke v Budimpešti so najlepše, kar sem jih kdaj videl, nikoli pa bi si ne želel govoriti s katero ,ker bi «e moral vedno bati, da bo začela govo^ti o madžarskih mejah«. Članek sam pa pravi med drugim:
>Kadar mi bo kak kratgk odmor v političnih krizah dopustil vsaj nekoliko prostega časa, se bom lotil obširne študije o uporabi to zlorabi propagande. Ko bo ta študija končana, bo moje ime potisnjeno v blato pol ducata evropskih držav. BojLm se, da bom v najbolj umazanem blatu ravno na Madžarskem.
Pred nekoliko dnevi sem večerjaj r najelegantnejšem budimpeštanskem hotelu z nekaterimi ljubeznivimi gostitelji, ki me bodo sedaj gotovo sovražili na smrt.
Eden Izmed razlogov sovraštva bo ta, da
smatram uživanje njihovih jedf In njihovega konjaka za dosti lažje, nego požiranje njihove propagande. Do smrti sem utmjen od vseh njihovih zemljevidov, ki kažejo sedanje in nekdanje madžarske meje. Rajši bi Imel Zemljevid, ki bi kazal, kakšne meje naj se jim dado, da bi bilo konec njrhove iredeatistične propagande. S takim Zemljevidom bi človek morda lahko prepričal sosede, naj odstopijo kolikor mogoče mnogo, da bi 6e dosegel mir. Toda takega zemljevida nikoli ne pokažejo, kajti Madžari zahtevajo, naj se Jim vrnejo ne samo ona ozemlja, kjer prebiva mnogo Madžarov, marveč tudi ona, kjer so Slovak, Rumuni in Jugosloven; imeli polno pravico za svoj lredentizem.
Po večerji smo šli poslušat orkester ciganskih otrok, ki je gotovo Izredna po-i sebnost te vrste. Ves čas pa me je traptla j misel, da morajo biti ti ljubeznivi gostitelji sami so skrajnosti utrujeni po neprestanem prizadevanju, kako bi prepričali britanskega popotnika, da so '* Angleži to Madžari podobni v svoji ljubezni do »fair playa«, da so vsi sosedje Madžarov neomikani cepci in da vsa ogromna izda-nja politična'h publikacij, dokazujočih pravico madžarskega vladanj nad Nemadžari, lahko opravičijo grozovito siromaščino madžarskega kmeta
Cigani so na Madžarskem bolj ali manj izločeni iz naroda, toda dobrodošli eo, kadar je treba, da t*', njihova divja godba napolnila tujca z romantičnimi občutki, da se bo ob povratku domov zavzemal za večjo revizijo meja. nego se da doseči brez vojne. Metode take propagande vsaj mene ne bodo nikoli prepričale, da bi s srcem to dušo delal za njihovo revizijo. Z lahkoto sem zadihal, ko sem bil zopet na Dunaju, kjer uradni propagandist} niso šli dalje ,ncgo da so mi poslati listek za v opero. Posledica tega je, da me trpljenje Avstrije bolj gane, nego trpljenj« Madžarske.«
Odstop šibeniskega škofa
Šibeniški škof dr. Mileta vzdržuje te pro-cej časa zasebno semenišče, v katerem vzgaja duhovniški naraščaj za svojo škofijo. Ze par let sem se pojavlja med duhovščino šibeniške škofije precejšnje nezadovoljstvo nad vodstvom semenišča. Vodstvu očitajo, da sprejema v zavod mladeniče, ki nimajo primerne in potrebne kvalifikacije za duhovniški poklic. Baje je v semenišču danes med 70 bogoslovci samo 10 takih, ki so naredili gimnazijsko maturo. Nadaljnjih 29 jih je absolviralo 6 razredov gimnazije, od tega samo 9 na državnih, ostalih 20 pa na zasebnih srednjih šolah. Vsi drugi bogoslovci imajo po manj kakor 5 razredov gimnazije, nekateri celo samo po 3, dočim eden izmed gojencev sploh ni študiral na gimnaziji, marveč je absol-viral učiteljišče. Baje so med bogoslovci tudi taki, ki so bili izključeni iz raznih samostanov ali pa so sami od tam pobegnili.
Zadnje dni meseca maja se je vršila posebna konferenca duhovščine iz šibeniške
škofije. Po dolgih posvetovanjih so skl»* nili, da se bodo obrnili direktno na Vatikan s prošnjo, naj ukine zasebno semenišče v Sibeniku. K direktnemu apelu na pa-peško kurijo so se odločili, ker od škofa niso mogli doseči remedure.
Ko je šibeniški škof izvedel za to akcijo svoje duhovščine, je poklical k sebi njene voditelje ter jih pozval naj javno de-mantirajo vesti in poročila o razmerah v ši-beniškem semenišču. Ker so duhovniki to zahtevo odklonili, je škof dr. Mileta, kakor poročajo zagrebške »Novosti«, pred njimi odložil škofovske insignije z besedami: »Ako ne uživam vašega zaupanja potem ne maram biti več škof šibeniške škofije.«
O vsej tej zadevi so obvestili Vatikan,
ki je brzojavno odredil, naj posebna komisija prouči spor med škofom in njegovo duhovščino. Za predsednika komisije ie postavil profesorja teološke fakultete ljubljanske univerze g. dr. Ujčiča.
Sestdesetletnica
dr. V. Kukovca
Prošlo sredo je praznoval svojo šestde-setletnico g. dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik v Mariboru, bivši minister. Rojen je bil v Gračici pri Ormožu kot sin kmet-skih staršev. Po končani gimnaziji se je posvetil pravnim študijam. Študiral je v Gradcu in na Dunaju. Ko je dosegel juri-dični doktorat, je vstopil kot odvetniški kandidat v pisarno dr. Serneca v Celju, ki je bilo takrat center narodnega gibanja na Štajerskem. Glavno vlogo v tem pokretu so igrali odvetniki, ki so se kot edini neodvisni ljudje med slovensko inteligenco lahko najbolj svobodno udejstvovali v politiki in narodnih bojih. Tudi dr. Kukovcc se je začel takoj po svojem prihodu v Celje uveljavljati kot marljiv narodni in politični delavec. Ko so napredni štajerski Slovenci osnovali Narodno stranko, je postal njen predsednik in je bil L 1909. izvoljen za poslanca v štajerskem deželnem zboru. Da bi strankino delo tudi žurnali-stično podprl, je osnoval v Celju strankino glasilo »Narodni dnevnik«, ki pa v malih celjskih razmerah ni mogel uspevati in se je po par letih spremenil v tednik »Narodni list«.
Ob prevratu se Je dr. Kukovec živo udeleževal narodnega pokreta. Bil je član Narodnega veča in je vstopil, ko je bila v Ljubljani osnovana Narodna vlada, v njo kot poverjenik za finance.
Strankarsko-politično se je dr. Kukovec po prevratu udejstvoval v Jugoslovenski demokratski stranki, ki je bila 1. 1918 ustanovljena v Ljubljani. 2 njo je vstopil v državno demokratsko stranko, ko se je bila ta formirala iz sorodnih političnih skupin v raznih pokrajinah države. Kot mandatar demokratske stranke je postal leta 1920 minister za socialno politiko, 1. 1921 pa minister ze trgovino. Ponovno je bil izvoljen za poslanca. Po ustanovitvi Samostojne demokratske stranke se je dr. Kukovec pridružil Ljubi Davidoviču in je nekaj časa na njegovi strani nastopal proti Svetozaru Pribičeviču, v zadnjih letih pa je stopil zopet v tesnejše stike s pribičevi-čevskim krilom zagrebške opozicije. Pri lanskoletnih parlamentarnih volitvah je kandidiral na listi izvenparlamentarne združene opozicije, a ni bil izvoljen. Sedaj je predstavnik opozicijske »slovenske fronte«, ki jo je dr. Maček priznal in odobril.
Od 1. 1922. deluje dr. Kukovec kot odvetnik v Mariboru. Njegovi osebni in politični prijatelji so mu v sredo zvečer priredili prijateljski večer v proslavo njegove 60-letnice.
Episkop dr. Tihon obolel
Beograd, 12. junija p. Na kliniki profesorja Ignjatovskega se že nekaj dni zdravi mostarski episkop dr. Tihon. Včeraj dopoldne je episkopa obiskal krajev! vamestnik dr. Radenko Stankovič,
Zagonetka vloma v Stožicah
Ljubljana, 12. junija.
Kakor poročamo na tretji strani, se je danes vršila pred malim kazenskim senatom razprava proti trem obtožencem v zvezi z uspelim vlomom pri Francu Verbiču na Stožicah. Popoldanska razprava, ki ja pričela ob 16. uri. se je zavlekla do 20. ure. tekom dopoldanske in popoldanske razprave je bilo zaslišanih 22 prič, ki so zvečine vse tri obtožence skladno z obtožnico obremenjevale, le deloma razbremenjevale. Po govorih državnega tožilca dr. Fellacherja to branilca dr. Lemeža je predsednik senata s. o. s. Ivan Kralj zaključil dokazno postopanje.
Ob 21.45 Je bila razglašena sodba. Janea Senica Je bil spoznan krivim to obsojen zaradi vlomne tatvine na 1 leto in 6 mesecev robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. V kazen pa se mu všteje preiskovalni zapor od 30. januarja do 12. junija.
Zakonca Franca to Marijo Zaletel je sodišče oprostilo obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov.
Obsojeni Senica al je prLdržal rok za premislek, državni tožilec pa je predlagal revizijo glede Franca to Marije Zaletel in še kazensko postopanje proti Francu po 5 144. k. z. za krivo prisego v poravnalnem postopanju.
Znižana voznina za zlet v Škof j i Loki
Beograd, 12. junija, p Prometni mteL star Je dovolil 50 odstotni popust na železnici udeležencem župnega aokolskega zleta v fikofji Loki, ki bo 5. julija.
Šahovski turnir v Dresdenu
v 3. kolu je Samisch porazil Hellinga, cie.LS Keresa- remis ie bila partija Rodl-Mahlberg. Aljehin - Grob in Maroczv-Bo-goljubov so prekinili. V 4. kolu je Štahl-berg premagal Samischa, Helling pa Bogoljubova Partije Aljehin - Engels, Ma-roczy - Keres in Rodi - Grob so bile prekinjene:
Stanje po 4. kolu: Stahlberg 3, Engels 2 (1). S.misch 2. Aljehin P/t (2), Bogoljubov. Rodi IV* (1) itd.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved ia danes: Postopoma bolj vedro, zmefrno toplo in stalno vreme.
Dunajska vremenska napoved za soboto;
Nekoliko boljše In toplejše, toda še vedno nezanesljivo vreme, krajevne nevihte.
Naši kraji in lfudfe
N. Tesla bo predlagan za Nobelovo nagrado
Dubrovnik 12 kin i i*
Po veličastni proslavi jubileja Nikole Tesle so inozemski gostje prišli tudi na Jadran- Spotoma so obiskali Teslin rojsitni kraj, vas Smiljane pri Gospiču, kjer^ so bili prisrčno sprejeti. Split! so si ogledal; v enem dnevu, potem so odrinili proti Dubrovniku. Tu jim je bilo prirejeno poslovilno kosilo in inozemski učenjaki so se ob tej priliki najtopleje zahvalili za veliko gostoljubnost v Jugoslaviji. Nazdravljajoč Nikoli Tesli so svetovni znanstveniki zagotovili, da bodo v svojih državah delovali na tem, da dobi Tesla za 6voje zasluge v prid vsemu človeštvu vidno priznanje z leitošnjo Nobelovo nagrado za fiziko. Nemški delegat prof Kolchester je tudi zagotovil, da se bo doma trudil, naj nemška vlada razpiše gotovo število štipendij za naše inženjerje in fizike, da bodo pozneje lahko vodili tako važno ustanovo kakršna bo institut Nikole Tesle v Beogradu. Direktor »Telefunkena« pa je obljubil, da bo nemška industrija brezplačno odstopfe zavodu Nikole Tesle potrebne aparate in stroje, obenem pa bo Nemčija dala en milijon Din za zgradbo zavoda samega.
Smrt je segla po mladem življenju
Zvečer 3. t. m. nas je v Žetalah za zmerom zapustila v cvetu mladosti gdč. Pavlica Svenškova, ki si je bila s svojim blagim značajem pridobila mnogo prijateljev in prijateljic. Še nebo se je solzilo z nami, ko je ležala tiha na mrtvaškem odru med cvetjem, a ko smo jo spremili v dolgi vrsti k večnemu počitku, ji je poslalo zlato sonce svoje žarke v zadnji pozdrav.
no sliko in tehnično opisati stavbo. Nagrade so: 10.000, 5000, 3000 in 2 odkupa po 2000 Din. Glede na umetniško in praktično nalogo stavbe bo ministrstvo trgovine in industrije svobodno razpolagalo z nagrajenim osnutkom in ni obvezano zgraditi paviljon po nagrajenem načrtu, če bi se pokazalo, da načrt ni primeren za izvedbo. Člane razsodišča bo ministrstvo pravočasno določilo, načrte pa je treba predložiti do 30. julija trgovinskemu muzeju ministrstva za trgovino in industrijo. Beograd, Miloša Velikega ulica štev. 29.
Pred njeno rojstno hišo se je poslovil od nje z ganljivimi besedami šolski upravitelj iz Gabrija g. Tone Štefanciosa. Ko je zapel pod vodstvom tukajšnjega šolskega upravitelja g. Tomažiča naš mladinski pevski zbor pretresljivi »Pomladi vse se veseli« in »Vigred«, smo zaplakali vsi. Draga nam Pavlica, naj ti bo žemljica lahka, a tvojima roditeljema, bratcem in sestricam naše iskreno sožalje!
Naš paviljon na razstavi v Parizu
Beograd, 12. junija.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je definitivno odločilo, da se Jugoslavija udeleži mednarodne razstave, ki bo prirejena prihodnje leto v Parizu. Pravkar je razpisalo natečaj za idejne skice za jugoslovenski paviljon. Natečaja se lahko udeleže vsi arhitekti jugoslovenske narodnosti. Zemljišče, namenjeno za naš paviljon, leži v neposredni bližini glavnega vhoda na parceli 2000 m2, ki je od vseh strani svobodna. Projektanti morajo upoštevati naslednje: prostor za našo razstavo mora biti smotrno razdeljen, da bodo v njem lahko razstavljeni umetniški objekti, upodabljajoča umetnost, tujski promet in prikazi našega gospodarstva. Paviljon lahko zasede površino 1000 m2 s potrebnimi prostori za urad. skladišče in stranske prostore. Slog je lahko poljuben. Konstrukcija stavbe same mora biti lahka in naj jo projektant svobodno reši. Načrt mora biti izgotovljen v razmerju 1:200 s potrebnimi fasadami in prerezi, da bo popolnoma razumljiv. Zaradi boljše pojasnitve morajo projektanti pokazati tudi perspektiv-
Dve družini sta izgubili rednika
Turjak, 12. junija.
Ko smo pokopavali nesrečnega 37-letnega Jožeta Adamiča v Malih Lepljenah, ki ga je stredi polja ubila strela in je tako osmim nepreskrbljenim otrokom ugrabila skrbnega očeta, se je zbrala pred hišo žalosti ogromna množica. Pretresljivi so bili prizori, ko se je obupana vdova v otročiči poslavljala ob mrtvaškem odru od pokojnika. Ljudstvo je ihtelo z družino vred. Dolg sprevod se je vil skozi Male Lipljene proti Škocijanu, kjer še niso videli tako velikega pogreba. V cerkvi je g. župnik v krasnem govoru orisal vrline pokojnega, ki se je sredi najlepših moških let ves žrtvoval za svojo številno družino. Ob grobu so zapeli cerkveni pevci in ljudstvo se je potrto razhajalo.
Potem smo pokopali daleč na okrog spoštovanega tesarskega mojstra Jožeta Gor-jupa. ki je bil oče 1F otrok. Pokojnik se je rodil 18fi4. v Malih Lipljenah. pri očetu se je izuffll tesarstva. Postavil je nešteto stavb in še nedavno je bil na delu. potem pa je moral v ljubljansko bolnišnico, od koder se je mrtev vrnil v domači kraj. Poročil se je zelo mlad in v prvem zakonu se mu je rodilo 6 otrok. Štirje so umrli, sin je padel v vojni. Tako je iz prvega zakona ostal samo še en sin. Ker je gospodar Gorjup potreboval gospodinje, se je po smrti prve žene poročil z njeno sestro, ki mu je darovala 12 otrok in od teh jih je 8 živih. Ko ga je avto MPZ pripeljal iz Ljubljane v domačo cerkev, sta tam stali kar dve krsti, kar se v Škocijanu redko primeri. Hkratu je namreč bil pogreb Frančiške Pečnikove iz Gradeža, ki je umrla v starosti 83 let. Pokojnim naj bo lahka domača zemlja!
čedalje večja škoda zaradi deževja
Ljutomer. 12 junija V vinogradih se širi peronospora, a uspešno škropljenje ovirajo neprestani nalivi. Trta ne more odevesti in bati se je, da se bo cvetje osulo. Sadovnjaki rumenijo, oso-bito starejše drevje; rumena je tudi koruza, na žitnih poljanah pa se je bujno razrasel plevel. Nekateri kmetje so že triikrat sadili krompir. Na mnogih krajih, posebno ob Muri in njenih pritokih so še precejšnji deli zemlje pod vodo.
Košnja se je začela, toda seno leži po teden in še več časa na travniku. Kakor vse kaže, bo letina diosti slabša, kakor smo pričakovali. Edino čebele izkušajo kmetovalcu izgubo malo nadomestiti- Skoro vsak čebelar ima po več rojev, tako da ne-dostaja mnogim že prostora. Toda 6pričo slabega vremena je treba roje že pitati in dež je uničil nade na obilen pridelek medu z akcije, grozi pa tudi lipi, k: je že začela cvesti.
Gornji grad je zdaj zvezan z Ljubljano
Gornji grad, junija. Na binkoštno nedeljo je bila otvorjena redna avtobusna proga Ljubljana—Mengeš— Kamnik—Gornji grad—Logarska dolina. To je za na srez in zlasti za njegov gornji del velik napredek v vsakem ozira in je zlasti iz tujskoprometnega vidika ogromne važnosti. S to progo ne dobi samo mesto Gornji grad kot sedež sreskih uradov, davčne uprave in sreskega sodišča najcenejšo
KINO UNION, tel. 22-21
Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri
premiera veseloigre Any Ondra in Wolf Albach Retty
Veliko čiščenje f
Ob 14.15 uri matineja po Din 4.50
S E Q U O I A
Stavka se na vsej črti končuje
Ljubljana, 12. junija.
Veliko stavkovno gibanje, ki je bilo zajelo stavbno delavstvo po vsej Sloveniji, se polagoma bliža definitivnemu zaključku. S posredovanjem predstavnikov oblastev so se danes ves popoldan vršila pogajanja med zastopniki delavcev in delodajalcev v Kranju, v ponedeljek pa se bodo nadaljevala pogajanja v Mariboru in bodo po vsej priliki privedla do uspešnega zaključka. V Ljubljani stavkajo samo še delavci na To-mažičevih stavbah in pa Dukičevi delavci, zaposleni pri regulaciji Ljubljanice; izmed specialnih delavcev, ki so bili stavili svoje posebne zahteve, pa samo še izdelovalci cementnih izdelkov. Jutri ob 9. se bo v dvorani Delavske zbornice vršilo veliko zborovanje delavstva, ki je še stavki, nakar bo sledila razprava med zastopniki delavcev in delodajalcev, ki bo privedla, kakor upamo. dn končne pomiritve v naši gradbeni stroki.
Ob petletnici
Pohorskega doma
Dne 14. t. m. poteče pet le. ko je bila na južnovzhodnem Pohorju v višini 1030 m nad morjem otvorjena nova planinska postojanka, prvi hotel na našem Pohorju Pohorski dom. Dr. Mišič pravi v svoji knjigi »V žaru in čaru sumovitega Pohorja« med drugim: >Zadruga Pohorski dom, katere članstvo sestavljajo nameščenci mariborske mestne občine, ga je postavila (leta 1930.) tako tiho, skoro skrivaj, kakor bi se bala nasprotnih pohorskih vetrov in viharjev.« Stavbna zadruga Pohorski dom je bila ustanovljena ob koncu 1. 1929, a jeseni 1. 1930 je bf!a stavba v sirovem stanju že gotova, Otvorjen pa je bil dom 14. junija 1. 1931. Kaj se pravi zgraditi moderno letovišče na vrhu Pohorja, kamor je bilo treba dovažati stavbni material po slabih potih, vedo le tisti, ki so imeli kdaj s takim poslom opravka. Mariborski mestni uslužbenci so se bili z veseljem lotili dela, pri čemer niso štedili niti z denarnimi žrtvami in ne z osebnim delom. Da je znala naša javnost pravilno ceniti to delo, je pokazal dan otvoritve, ko so se zgrnile okoli doma velike množice ljubiteljev naših planin. Na-vzočni so bili tudi zastopniki' občinskih uslužbencev iz vseh večjih krajev dravske banovine, ker se je pri tej priliki vršil v novo otvorjenem domu občni zbor Zveze
in najhitrejšo direktno zvezo i Ljubljano, temveč bodo B sedežem 8reza odslej zvezani kraji Gornje Savinjske doline, odkoder bodo mogli ljudje prihajati po svojih opravkih v gornjegrajske urade, kar je doslej bilo mogoče le z veliko težavo in zamudo. Ves gornjegrajski srez bo odslej direktno zvezan s slovensko prestolnico Ljubljano, kamor je bilo doslej potovanje izredno zar-mudno preko Celja in zelo drago, ko je bilo vrhu tega treba pri neugodnih ivezah po večini prenočiti v Ljubljani
Obenem je dobila Ljubljana in sploh bivSa ljubljanska oblast neposreden dostop v najlepši del slovenske domovine — v našo Logarsko dolino. Za 39 Din se bodo lahko letoviščarji, izletniki in turisti pripeljali ht Ljubljane v Logarsko dolino v slabih Štirih urah. Iz Gornjega grada vas stane vožnja v Ljubljano le 23 Din, sem in tja torej 46 Din, med tem ko stane vožnja iz Gornjega grada preko Celja 110 Din.
Vozni red je ugoden. Ob nedeljah in praznikih je odhod iz Ljubljane ob 5.33, ob delavnikih ob 17.20. odhod iz Logarske doline v Ljubljano ob nedeljah in praznikih ob 18.58, ob delavnikih ob 5.19.
Za to progo sta bila dva prosilca, Gori-čan Jožef iz Tržiča in Avtoprometna zadruga iz Ljubljane. Zadnja je dobila koncesijo za to progo, ker je imela v smislu tozadevnega pravilnika prednost pred prvim prosilcem.
Izletnike in ljubitelje naših naravnih lepot opozarjamo, da drži ta proga skozi prelepe kraje naše domovine. Po 11 serpentinah se vije pot iz Kamnika na vrh Črnivca, odkoder je prekrasen razgled v gornjegraj-sko kotlino Pot drži tudi mimo znanih romarskih cerkev Nove Štifte in Sv. Frančiška Ksaverija. Odločilne činitelje prosimo, da spravijo cesto v boljše stanje.
ALBUS DOMAČE MILO
ČUVA VASE PERILO f Dobiva se povsod!	Parite na ime Albus!
organizacij občinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine.
Pohorski dom ima ca seboj pet let. Ob prvi obletnici je bila za dom zaslužnim možem odkrita spominska plošča. Nesreča je hotela, da je ob koncu L 1933. preminil najzaslužnejši med njimi, ustanovitelj in prvi predsednik inž. Albin černe. Na njegovo
mesto je stopil magistratni direktor Fran Rodošek !n začrtani delovni program se je dovršil in napravil nov. Preuredili in izpopolnili so se notranji prostori, povečala se je elektrarna tako, da lahko nudi tok tudi Mariborski koči in drugim postojankam. Cesta do Pohorskega doma je že skoro docela dograjena.
Ko gledamo na petletno delo nazaj, smelo lahko trdimo, da se vidno občuti pomen Pohorskega doma kot važnega činitelja v tujsko-prometnem oziru. Razvajeni letoviščarji nimajo več povoda hoditi na planinska letovišča v tujino, ker dobe tu vse udobje, ki prav nič ne zaostaja za tujim komforom. Pohorski dom je s tem, da je igradil elektrarno s tolikšno kapaciteto, da lahko zalaga s električnim tokom tudi druge stavbe, kakor s tem, da se je pobrigal za gradnjo odcepa ceste do vrha. dal interesentom pobudo za gradnjo ^iovih stavb tako. da bo nastal v kratkem na Pohorju pravi Seme-ring. Pod streho je stavba dr. Blankeja. gradil bo dr. Robič, gradili bodo poštni uslužbenci in gradil bo Sokol. Dt. Mišič priznava v omenjeni knjigi pomen Pohorskega doma, ki je »po svojem nastanku, po svoji srečno izbrani legi. po zunanjem licu in po svoji notranji ureditvi brezdvomno vzor in prednik sličnim ln enakim zgradbam, ki se mu bodo pridružile, brž ko bodo avtomobilske ceste in pohorska železnica tisoče in tisoče tujcev in domačinov, samih novih obiskovalcev našega Pohorja, dan za dnem poleti m pozimi spravljale v ta lepi in zdravi planinski svet.«
Pohorski dom bo praznoval v nedeljo 14. t. m. petletnico in vabi prijatelje, da ga obiščejo.
Zagonetka vloma v Stožicah
Vsi trije obtoženci so včeraj zanikali vsako krivdo
Ljubljana, 12- junija
Bralcem je še v spominu vlom, k.i je bil 30. januarja letos v opoldanskih urah izvr-šev v Stožicah pri Ljubljani v hiši železničarja Franca Verbiča. Tega dne okrog 11. ure je Verbičeva žena, ki je s svojim možem hranila v predalu omare večjo vsoto denarja, kakor običajno odšla v mesto, da ponese na glavni kolodvor kosilo svojemu možu. Pred odhodom je zaklemila predal. v katerem se je nahajal denar, ključ pa je spravila v psiho pod papir in je odš'a. ko je zaklenila tudi kuhinjska vrata. Ko pa se je okrog 13. ure vrnila domov. je na svoje veliko presenečenje našla kuhinjska vrata odprta, kar jo je opozorilo na to. da je pogledala tudi v predal. kjer ie bil denar hranien in je mogla samo ugotoviti, da je bilo vlomijem> in da je obiskovalec odnesel ves prihranjeni denar: 8 ti^akov in 71 stotakov, skupno 15.100 Din. ki sta jih prinašala iz hranilnice domov v namenu, da bi zidala.
Vlomilec ni zaoustil za seboj nobenih sledov, vendar ie bilo jasno, da je izvršila vlom oseba, ki so ji bile razmere v Ver-bičevi družini dobro znane Poizvedbe so dognale, da v času odsotnosti Verbičeve nihče ni prišel v hišo Zato je saim padel na edine sostanovalce Verbičevih — na Marijo Golobovo in njeno mater Pavlo Šenico, ki sta z družino stanovali v isti hiši. Tudi se je brat Golobove, Janez Še-nica, v kritičnem času brez pravega razloga nahajal v hiši in se okrog 12- ure odpeljali s kolesom zopet na delo. Preiskava je tudi dognala, da so omenjene osebe že dalj časa pred izvršenim vlomim vedele, da Verbičeva hranita v hiši denar. Ko je Verbičeva tatvino odkrila, je to takoj povedala Pavili Šenici, ki se je nemudno odpravila proti Ježici. da pričaka svojo hčer Marijo Golobovo na povratku iz Jarš, kamor se je bila okrog 14. ure odpeljala-Pod težk m sumom, da so zasnovali vlom, so bili Janez in Pavla Šeniica ter Marija Golobova vpleteni v preiskavo. Ko je Janez Šenica dobil v roike obtožnico, je v zaporu sojetnikom povedal, da je res on izvršil vlom in jrn je tudi natančno razlagal, kako ga je k temu nagovoril krojač in gostilničar France Zaletel in kako mu je njegova žena Marija preskrbela žico, iz katere si je napravil vitrih. Na podlagi teh njegovih izjav je bilo nato postopanje proti njegovi maiteri in sestri ustavljeno. uvedena pa fe bila preiskava na domu gostilničarja Frana Zaletela, kjer so našli 10.200 Din. Preiskava je tudi dognala, da je Zaletelova družina, ki je živela v zelo revnih razmerah, po vlomu živela preko svojih razmer in da sta Zaletelova tudi kljub svoji denarni stiski podpirala Janeza Šenico, ko 6e je nahajal v preiskovalnem zaporu.
Na današnji razpravi pred mailim kazenskim senatom. ki mu je predsedoval s. o. s. Ivan Kralj, se je moral zagovarjati Janez Šenica zaradi zločinstva vlomne tatvine v smislu § 316 k. z-, zakonca Zaletel Franc in Marija pa, da sta Šenico naklepoma zavedla in nasnovada, da je izvršni vlom.
V Prago in Tabor, potem v domovino
Izlet naših pedagogov v ČSR je popolnoma uspel
Ura se je pomaknila na šest, ko smo prišli na užitninsko mejo zlate Prage. Uradnik je samo uljudno pozdravil, ko je zvedel, da potuje ekskurzija slovenskih učiteljev, pa smo šli dalje brez postanka. Naš krmilar je srečno jadral po živahnih praških ulicah, celo pri Prašni Brani se mu ni kar nič zateknilo; gladko je prešel Pfikope. jo zavil na Vaclavak, kjer pa je krenil v napačno cestišče. Praški taksiji so našega >Franceljna« malo začudeno gledali, ko je moral korakoma voziti po njihovem postajališču, no pa je sikoro prišel k sebi in zavil na pravo vozišče. Mimo muzeja smo krenili na Vinohrade, zavili ob hotelu Graf na desno in se že ustavili v Legerovi ulici pred številko pet, kjer nas je že čakala množica ljudi, da nas pozdravi. Med temi zastopniki je bil gotovo najmarkantnejša osebnost urednik g. Strakaty. V mali šolski dvorani so nas pozdravili zastopniki Jč lig, Zveze čeških učiteljev in jugoslovanskih dijakov in re nam dali v vsem in povsodi na razpolago Ko smo dobili potrebna navodila za štiridnevno bivanje v Pragi smo odšli na prenočišča, ki so bila za moške takoj v šolskem poslopju, za dame pa so dobili tudi zasebna stanovanja, a jih niso sprejele,
ker so rajši ostale na skupnem prenočišču za žene.
Drugi dan bivanja v Pragi je bil namenjen ogledu šol v Nuslih in v Mihlih. Praška šolska poslopja so starejšega datuma in po svoji zunanjosti ne dosegajo onih, kt so bila na deželi zgrajena po vojni. Notranjost je bolj stisnjena, sicer pa so tudi v Pragi mislili prav na vse pripomočke, ki jih mora imeti šola, če naj uspeva. Dvorana-predavalnica s kino-aparatom in stalnimi sedeži, udobna telovadnica, čitalnice in drugi stranski prostori so opremljeni prvovrstno. V nuselskem šolskem poslopju je nastanjena deška in dekliška narodna šola, deška in dekliška meščanska šola ki se po načrtu reformirane šole imenuje tudi »Komenium«, in gimnazija, ki se po istem načrtu imenuje »Ateneum«. Obiskali smo pouk v prvih treh razredih osnovne šole, v več razredih meščanske šole in v dveh razredih gimnazije. Nusel-ska šola je matica reformiranih šol in zato dobi človek tu najboljši pogled v delo učitelja in učencev. Tu se je zbral kader onih učiteljev. ki niso bili zadovoljni z dovčerajšnjim poukom na čeških šolah. Mladina je oni večno nezadovoljni element in tako srečamo tudi v teh šolah izvečine
same mlade ljudi, ki Se posvečajo delu z vsem ognjem.
Med drugimi predmeti sem prisostvoval tudi pouku kemije v m. razredu meščanske šole. Dečki in deklice so skupaj. Za domačo nalogo so im©li proučiti problem suhe destilacije. Učnih knjig nimajo, pač pa dobe od šole razmnožene deloyne načrte za teden, dva ali tri, in te morajo proučiti. Ura je bila namenjena praktičnim poizkusom za pridobivanje produktov potom suhe destilacije. Spustil sem se v pogovor z deklico, ki je hotela napraviti poizkus. Zvedel sem. da je njen oče zidarski pomočnik, da je ona sama navdušena privrženka reformiranega šolstr/a, da ji je nov način pouka dosti bolj všeč, da načrtne naloge ž njo predela njen oče, preprost človek in da se ž njo vred navdušeno uči, vse, kar vzamejo v šoli. Zvedel sem zadosti. Ob koncu naših obiskov smo dobili množico razmnoženih delovnih programov za vse razrede ta pripadajoče vprašalne pole ali teste. Kedaj bo mogoče vse to pregruntati, je seveda vprašanje časa. Pripomniti moram le še to, da smo naleteli tudi ne tej šoli na uro mesečnega zborovanja vseh šolarjev, kjer so nas učenci še prav posebno pozdravili.
Popoldne tega dne smo si ogledali dr. Jedličkov zavod za pohabljence- To je zavod, kjer se izobražujejo oni nesrečneži, ki so prinesli kako telesno napako s seboj
na svet, kakor tudi oni, ki jih je v življenju zadela nesreča, da so se pohabili. Razume se samo ob sebi, da je tu pouk individualen v najstrožjem pomenu besede. Zavod nudi svojim gojencem izobrazbo v okviru obsega meščanske šole. Zavod tudi gospodarsko zaposluje izučene pohabljence v svojih delavnicah, od katerih je ona za ontopedične izdelke pač najpopolnejša. Izdelki te delavnice, kjer delajo sami pohabljenci, so prejeli odlikovanja že na treh svetovnih razstavah. Čudovito pri ogledu delavnic pa je to. da telesnih napak na prvi pogled niti ne opazite, tako 60 skrbno zakrite z umetnimi protezami in raznimi drugimi pripomočki. V Soli smo videli poleg drugih tudi izdelke deklice, ki je prišla pri železniški nesreči ob obe roki. Zdaj piše s posebno napravo, ki jo drži med okoleščenima laktema; piše pa tako lepo, da bi človek ne verjel. Tudi Izdelki pisca z nogo nas navdušijo. Zavod je internatsko urejen in se vzdržuje {zvečine iz lastnih sredstev.
Po ogledu olšanskega pokopališča, kjer počivajo največji možje češkega naroda, smo se vrnili v osrčje Prage. Večer je bil proet. Nekateri so zavili v znamenito pivnico »K Flekuc, drugi so si izbrali spanje, tretji gledaliSče, jaz pa sem obiskal koncert Praške filharmonije, ki ga je priredila v veliki koncertni dvorani >Ln-cemic. V zvezi a praškim jd vtaotaradrtdm
Poleg tega sta se morala zagovarjati tudii na obtožbo, da sta prikrivala ukradene stvari 6 tem, dia sta od Šenice prevzela Verbičevim ukradeni denar 15.100 Din in ga hranila na svojem domu ter porabil« od njega za svoje potrebe 4 680 Din. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec
dr.

Predsednik senata g. Ivan Kralj
Fellaher, je obširno utemeljevala razloge izključno na tehtnih indicijih zasnovane obtožbe Razprava, ki ji je ves čas dopoldne prisostvovalo z napetim zanimanjem mnogo občinstva iz severnega dela ljubljanskega predmestja, je bila v opoldanskem času prekinjena in se je nadaljevala ob 16. Obtoženi Janez Šenica ie zanikal vlom. Glede svojih izpovedb pred sojetniki v zaporu pa je zatrjeval, da jih je govoril le v šali. Prav tako sita zanikala vsakršno krivdo oba Zaletelova; glede zaplenjenega denarja sta se zagovarjala, da izvina ves denar iz izkupička v gostilno. Nekaitere priče so zatrjevale, da je moral biti inkaso gostilne tako majhen, da ne bi mogel zadostovati niiti za preživljanje več-elanske družine. Poizvedbe pa so tudi dognale, da je Zaletelova hiša trik pred javno dražbo zaradfc prezadolženosti, iz česar bi sledilo, da si od gostilniškega obrata nista mogla toliko prihraniti. Iz teh razlogov je tudi težko razumi!jtvo, zakaj bi bila Janeza Semico zalagala z denarjem, ko je sedel v zaporu in skrbela za advokata, kd ba ga branil. — Poročilo o zaključku razprave objavljamo ni drugem mestu.
rKINO SLOGA Te,ef- 2730
PREMIERA! — Glasba, ljubezen v prekrasnem filmu
Zlomljena srca
Filadelfijski simfonijski orkester izvaja Cajkovskega 5. simfonijo, Bachovo Toccato in Fugo! Ob 16., 19.15 ln 21.15 uri
Matineja ob 14.15 uri po Din 4.50
Muzikalična mladina
>Hlaholam« ln žborpom vinohradske realke je izvajala Mahlerjevo osmo simfonijo. Vseh sodelujočih je bilo okoli 500. Koncertna dvorana, ki ima skoro 5.000 sedežev, je bila do zadnjega kotička polna, čeprav je bila to že ponovitev koncerta. Izvedba je napravila name neizbrisljiv vtis. Dirigent Zemlinski je junak!
Drugi dan sem jo mahnil v lastna lovišča. Le zvečer sem se ustavil v družbi svojih znancev na Barandovem, kjer je priredila JC liga to Zveza čeških učiteljev pozdravno večerjo vsem udeležencem. Ba-randov je najlepša i zletna točka bogatega praškega sveta, kjer preživljajo v francoski ali kaki drugi restavraciji vesele večere. Meni ni bilo po godu, pa smo jo mahnili po dolgih letih enkrat >K Fleku«. Drogo jutro sem Sel dalje v Tabor, medtem pa so si moji tovariši ogledali šoli v Suchdolu to v Lysolaji, zvečer pa so prisostvovali Slavnostni predstavi v Narodnem gledališču v počastitev rojstnega dne prezidenta dr. Beneša. Dajali so Smetanovo »Tajnost«.
Taboru je naša ekspedicija odmenila tri ure. 2e davno pred enajsto se je na Žižkovem trgu zbrala velika množica ljudi, ki je hotela pozdraviti slovenske učitelje. Sprejema so se udeležili prav vsi vidni meščani ta uradi po svojih zastopnikih. Po sprejemu je bilo malo okrepčilo v potNtDNUd) k| so Mat ga pri-
omače vesti
Kulturno poročilo
Iz prestoonice
Beograjska »Pravda«, last šefa JRZ in člana njenega vodstva poslanca Miloja So-kiča, si je dala po svojem posebnem odposlancu ogledati tudi ljubljanski velesejem. Razumljivo je, če se od velemestnih kulturnih in družabnih užitkov nekoliko bla-ziranemu delegatu tega odličnega prestol-niškega žurnala zdijo ljubljanske razmere nekoliko tesne in ljubljanski ljudje pač hudo provincialni. Zato se ne čudimo, da z rahlo ironijo opazuje na velesejmu. kako se bodri Kranjci navdušujejo največ pri pogledu na prašičke, vrteče se na ražnju, in pri pokušavanju trapistovskega likerja. Njemu, ki je očitno prenasičen umetniških produkcij na Čubun in v Jatagan mali, se zaokrožajo ustnice v rahel nasmeh, ko opazuje Ljubljančane pri občudovanju lepih nemških artistk. Ironično prizanesljiv ie tudi nasproti našemu ženskemu svetu, ki se gnete okoli modne revije, pri kateri mora zastopnik prestolniške elegance na svoje rahlo začudenje ugotoviti, da se ljubljanske dame inspirirajo ob zastarelih in zme-šanih dunajskih in pariških modelih, ki jih smatrajo za svoje originalne kreacije. In pomislite, kako skromna je še ta ljubljanska gospoda s svojo deco vred! Ringlšpil jim je največje veselje in okrog atrakcij in njihove primitivne muzike se zbirajo ministri, poslanci in druga publika, v kateri pa odposlanec »Pravde« vidi neštevilo žepnih tatov, ki se množijo iz dneva v dan tako, da se čitatelju vidi, kakor bi bil ljubljanski velesejem v nevarnosti, da ga na kraju s paviljoni vred ne ukradejo.
Razen čevapčičev, starega krokodila, trapistovskega likerja, nemških artistk in žepnih tatov naš prestolniški sejmski Baedek-ker na žalost ni mnogo videl. Pardon, opazil je še patre trapiste, ki v kutah in s križci na prsih veselo točijo lepim dekletom svoje slovite alkohole.
Mi mu ne zamerimo, ako se je sukal samo v svojem priljubljenem začaranem krogu čevapčičev in ringlšpilov ter zato ni utegnil zapaziti, da je bilo na velesejmu tudi še kaj drugega. Navzlic temu sme biti naš velesejem ponosen. Kulturni delegat iz »Pravde« ga je odlikoval z imenom »va-šar i po« . . .
SVILA SOUVAN
HLAD IN LAHKOTNOST MODA ELEGANCA
* Ovire za spominsko ploščo Francetu
Graienauerju. V marcu je posojilnica v Brdu pri šmohorju sklenila na občnem zboru, da iz čistega dobička vzida spoiiiinsko ploščo pokojnemu članu Francu Grafenauer ju. Navzočni so predlog soglasno vzeli na znanje in odobrili v ta namen 200 šilingov-Kmalu nato pa je. kakor poroča »Koroški Slovenec«, prišla od deželnega glavarja prepoved za izvršitev tega sklepa, češ, da bi društvo s tem kršilo svoja pravila. Načel-stvo je vložilo priziv, ker občni zbor lahko po svoje sklepa o uporabi čistega dobička-O prizivu pa je izvedel brdski župan, ki je takoj naročil občinskemu tajniku, naj gre načelniku posojilnice povedat, da priziva ne sme odposlati, ker bi to bilo protidržavno. Načelnik posojilnice je užaljen dovolil na županov pritisk, da se priziv ne odpošlje. Nato je sklica! sejo načelstva in nadzorstva ter je povabil k njej tudi župana, ki je svojo zahtevo še enkrat potrdil, češ, da bi bila občina s prizivom pri deželni vladi še tolj črna in da se ne spodobi z javnim denarjem napravljati spominskih plošč inozemcu. Sledilo je burno prerekanje, nakar je načelnik sojo brez sklepa zaključil ter zadevo izročil deželni zvezi gospodarskih zadrug. »Ko>ro-ški Slovenec« navaja, kaiko je Grafenauer
Prva In glavna bodi teo-
\ fema:
vzemi vedno Izvrstni film MIMOSA-EXTREMA
uredil zadevo razlastitve servitu ov v Dobravi in kočljivo vprašanje rutov in kako je vobče deloval za male posestnike, posebno pa za ugodni položaj brdske posojilnice. Naše mnenje je. pravi, naj odstranimo staro nacionalno nasprotje in pustimo vsakomur, kar mu gre. Ne pozabimo, da Grafenauerju velja zahvala za vse. kar je storil in žrtvoval za koroškega kmeta.
♦ Nemška Siidmarka se pritožuje. »Berli-ner Tageblatt«. ki posveča pod zaglavjein sDeutschtum in Ausland« vsak četrtek .;elo stran vprašanjem nemškega življa onkraj državnih meja. se v svoji najnovejši številki bavi z letnim poročilom, ki ga je pred kratkim objavila dunajska centrala »Siidmarke«. Posebno značilen je v članku odstaveic o težnjah in težavah Nemcev v Jugoslaviji. V Jugoslaviji, piše »Berliner Tageblatt« med drugim, »so bile med nemškimi nacionalnimi skupinami samimi precei velike razprtije. Kot povsem nezadovoljiv je treba smatrali položaj nemštva v Sloveniji- Slovenci zatirajo nemško društveno življenje in nemško šolstvo na Spodnjem štajerskem in Kranjskem. Poleg tega si prizadevajo, da bi razdrli koroško enotnost in dobili nacional-no-slovenski vpliv na tamošnje »Windi-schen«. ki so priključeni nemškemu kulturnemu krogu. Temu se upira vsa Koroška.« Stilizacija sama kaže, da nemškim sanjačem o možnostih ekspanzije na slovanski jug nikdar ne bo napočila ura treznosti.
POZOR!
POZOR!
V Kavarni Central
svira nova damska kapela. SOBOTA, NEDELJA - odprto celo noč,
*	Švicarski gospodarstveniki na poletu po Jugoslaviji. »Neue Ziircher Zeitung« je v nedeljo objavila obširen članek pod zaglav-jem »Polet v Banjaluko«, kjer dO opisani vtisi z zleta švicarskih gospodarstvenikov v Zagreb in Banjaluko. Namen poleta je bil, poglobiti stike zaradi lesne trgovine Pisec članka ing. VVegenstein navdušeno opisuje zanimivosti in lepote krajev, nad katerimi so Švicarji leteli. In napoveduje, da bo po zaslugi švicarskega kapitala v kratkem začela znova obratovati industrija ceJuloze v Drvarju
*	Ljubljanskim učiteljskim maturantom iz 1- 1906. 30 let bo minilo letos, odkar smo zapustili učiteljišče v Ljubljani. Od takrat se nismo več sestali Ali naj gre tudi ta obletnica mimo nas kakor vse dosedanje? Po tolikem času si gotovo večina nas želi svidenja. Kje in kdaj naj se vrši naš sestanek? Razmišljajte o tem in poročajte. lerin Voj-teh, Sv. Lovrenc, štore. Paternost Riko, Tržič.
*	Polovična voznina je dovoljena udeležencem župnega sokolskega zlet v LokL Popust bo veljal od 3. do 7. julija. Dalje udeležencem skupščine in svečanosti društva »Apostolat molitve« v času od ,17. do 23. junija. In naposled članom zveze zadrug srbskih gospodarstvenikov, ki se udeleže skupščine zveze od 18. do 24. junija.
*	Mladi harmonikarji iz Ljubljane prire-de jutrišnjo nedeljo za zaključek turneje po slovenski zemlji koncert narodnih in umetnih pesmi- Prvi koncert bo v Kamniku ob pol 16- drugi pa v Mengšu ob pol 18. uri.
*	Izgledi letošnjega tujskega prometa na Jadranu so bili spočetka zelo dobri. Ker pa devizni aranžman z Nemčijo ni bil pravočasno urejen, so začeli Nemci izostajati. Do 1. junija je bilo v Nemčiji izdano samo okrog 250.000 mark akreditivov za potnike, namenjene v Jugoslavijo. Zdaj je zagotovljen milijon mark. a bili so skupno namenjeni trije milijoni. Nadejati se je, da bo prihod nemških turistov vsaj na jesen večji, ko je bil zelo slab pomladi. V juniju je znaten dotok iz Češkoslovaške pa tudi iz Poljske in iz notranjosti države. Opaža se živahno zanimanje v Švici in Franciji. Upajo, da škofovska poslanica o kopalnih oblekah ne bo škodovala letoviščarstvu na Jadranu.
*	Bolezen ameriškega trsa v Dalmaciji.
Lani je bila suša kriva slabe letine v Dalmaciji, letos pa preobilno deževje. Oljke todo rodile za tretjino slabše od lani. Ječmen in nekateri drugi posevki so začeli gniti, a najbolj trpijo vinogradi. Na t rs ju so se pojavile različne bolezni. Od Šibeni-ka navzgor jx> severni Dalmaciji menda ni vinograda, kjer se ne bi bila pojavila bolezen zlasti na ameriškem trsu, in je grozdje jelo odpadati.
*	Katastrofa motorne ladje. Motorna ladja »Dva brata« je krenila v sredo iz Dubrovnika proti Kotoru e precejšnjim tovorom. V bližini Hercegnovega jo je zajela nevihta. Na ladji sta biia dva mornarja, ki sta ladjo pognala z največjo hitrostjo, toda borba z valovi je bila zaman. Neki parnik jima je hitel na pomoč, a je prišel prepozno. Rešiti je mogel oba mornarja, ki sta se vzdržala na valovih z rešilnim' pasom, lad-
ja pa se je potopila ▼ globino nad 100 m in je ne bo mogoče dvigniti. Burja je tudi vrgla v vodo kmeta Petra Matiča, ki se je s čolnom podal preko Neretve in je utonil.
*	Smrt vzorne gospodinje na Goriškem. V Oslavju pri Gorici je umrla 15. maja za srčno kapjo ga. Marija Fieglova v visoki starosti 81 let, vdova po Antonu Fieglu znanem veleposestniku v Oslavju. Bila je dobra in vzorna gospodinja, znana daleč naokrog zaradi svoje gostoljubnosti in dobrot-ljivosti. Pokojnica je bila zadnja gospodinja na tem posestvu, ki ga je vodila polnih 62 let. Preživela je marsikatero gorje, a najbolj jo je zadela smrt sina Rudolfa 1. 1931. Fieglova rodbina poteka iz 17. stoletja in je njih posestvo pod Avstrijo, Francijo in zdaj pod Italijo ostalo čvrsto v njihovih rokah. Iz tega rodu je bilo mnogo duhovnikov uradnikov in vojaških osebnosti, znanih ne samo na Goriškem, temveč tudi po ostali Sloveniji. Lahka ji domača žemljica!
*	Živ valjar. V vasi Blizancih, nedaleč od Mostarja. živi premožni OOletni kmet Andrej Buntič. kj tehta 146 kg, visok pa je 2.07 m. Po vsej Hercegovini ga imenujejo >valjak«, ker je nekoč, ko je posul svoje dvorišče s peskom, porabil samega sebe za valjar. Iz šale je postala resnica in »Va-ljak« je zdaj začel z lastno pezo uravnavati neko cesto, ki jo zdaj gradijo v njegovi vasi.
*	Miši so razgrizle 4o tisočakov vdovi Heleni Hinckelovi v Feketiču pri Somboru. Ženica je imela sicer v Feketiču hišico in nekaj polja, ali je neprestano beračila e svojim 141etnim sinom od vasi do vasi. S tem svojim beračenjem si je nahranila nad 40.000 Din. Denar je zamenjala v tisočake in jih spravila v star čevelj, ki ga je skrila v podstrešje. Po daljšem času pa se je zdaj spomnila, da bi bilo treba pogledati, ali je njeno bogastvo še tam kjer ga je skrila Toda kaka groza jo je prešinila, ko je pogledala čevelj- Niti enega tisočaka ni bilo v njem. temveč sam razgrizen papir. Miši so razgrizle ves denar. Ženico je ta nesreča tako pretresla, da je sklenila končati življenje sebi in sinu Vzela je vrvico, io privezala za tram v kuhinji in obesila nanjo sina. Vrvica pa je bila k sreči pretanka in se je utrgala. Deček je pobegnil kri-če iz hiše in tako priklical sosede. Ko so ti prihiteli v Helenino hišo, je ženska pograbila steklenico s petrolejem in ga izpila na dušek. Sosedje so jo prepeljali v soin-borsko bolnišnico, kjer so ji nudili potrebno zdravniško pomoč.
Sla dni preparat
Unumo/t
za bolne na želodcu, slabokrvne, tuberkulozne, rekonvalescente, z a otroke za razvoj kosti itd.
100 g Din 10.— Cena za škatlico: 250 g Din 20.—
500 g Din 38.—
Izdeluje: Zagrebška delniška pivovarna in tvornica slada, Zagreb.
•	Stroga obsodba dičnega advokata. V
Šabcu je odvetnik dr. Dragoljub Rosič nagovoril učiteljico Natalijo Pirivatričevo, da je po krivem obtožila nekega sodnega starešino, češ, da jo je napadel in zlorabiL Pri prvi razpravi je bil dr. Rosič obsojen na 3 mesece zapora. Kasacijsko sodišče pa je smatralo to kazen za premajhno in je dr. Rosica obsodilo na 6 mesecev.
•	Po 60 letih odkrit zločin, v ulici kralja Aleksandra v Beogradu so začeli podirati staro pritlično hišo, v kateri je bila vse do zadnjih časov zlasti kmetom iz beograjske okolice znana krčma »Dva duda« (»Dve murvi«). Ko so delavci začeli razkopavati temelj v kuhinji, so komaj kakih deset centimetrov pod površino naleteli na krsto, v katetri je ležal okostnjak. Obvestili so o tem policijo, ki je ugotovila, da je bil tu pred kakimi šestdesetimi leti izvršen zločin. Tedaj je bil tu han — krčma s prenočiščem, za katero se je vedelo, da so izginjali ljudje, ki so prenočevali v njej. Da bi se vodila še nadaljnja preiskava o tem zločinu, bi bilo odveč, ker so morilci gotovo že zdavnaj pomrli.
•	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeuo perilo t najlepšo izdelavo.
Vsi, ki trpite
na kurjih očesih
pridite, da Vam jih s koreninico in brez bolečin odstranimo. Takoj Vam bo odleglo. Zopet boste prijetno razpoloženi za vsako delo. Sprejemne ure ob delavnikih od 7.30 do 18.30, ob nedeljah od 7.30 do 12. ure, v kopališču hotela Slon — Frančiškanska ulica 2.
Čudežni otrok
SHIRLEY TEMPLE
kot »Mala gospodična"
Jutri! ELITNI KINO MATICA Jutri!
1
■
Iz Liubliane
županov poziv za sdkotekl praznik.
G. župan dr. Juro Adlešič je izdal naslednji poziv: Sokolska župa Ljubljana priredi v dneh 13. in 14. junija 1936. v Ljubljani svoj župni zlet in od tej priliki se bo razvil tudi župni prapor — dar Nj. Vel. kralja Petra EL., ki je blagovolil prevzeti tudi kumstvo. Ob tej priliki bodo posetili naše mesto tudi mnogi gostje izven Ljubljane, zato vabim ljubljanske hišne posestnike, predvsem one, mimo katerih bo šel sprevod, da razobesijo na svojih hišah zastave!
u— Seja sreskega odbora JNS za Ljubljano se je vršila preteklo sredo. Po političnem poročilu, ki ga je podal predsednik dr. Kramer, se je razvila obširna razprava o redukcijah, ki so bile izvršene, odnosno se baje še pripravljajo v ljubljanski mestni službi. Te redukcije so tem bolj obžalovanja vredne, ker zadenejo dolgo vrsto uslužbencev. ki brez vsake svoje krivde ostanejo z rodbinami vred brez kruha, ne da bi v današnjih hudih časih mogli poiskati drugega, še tako skromnega zaslužka. Sreski odbor je podrobno razpravljal o obnovitvi dela v ljubljanskih krajevnih organizacijah JNS in so bili sprejeti tozadevni sklepi.
u— Odbor jugoslovensko-feškoslovaškp lige v Ljnbljani je daroval v počastitev spo-mina pok. profesorja Evgena Jarca. svojega dolgoletnega podpredsednka 100 Din Slovenski dijaški zadruei v Prasi.
u— Korošci! Prijatelji Koroške! Jutri v nedeljo izlet na Dobeno nad Trzinom. Odhod z vlakom ob 13.46 z glavnega kolodvora do Trzina ali Jezice. Od Trzina pol nre. od Jezice poldrugo uro senčne poti! Klub koroških Slovencev v Ljubljani.
u— Rezervni častniki, stanujoči v Ljubljani. ki še niso oddali legitimacij radi zamenjave z novima, se pozivajo ponovno in zadnjikrat, da oddajo svoje častniške legitimacije z novo sliko 4X6 cm (v uniformi ali civilu) najkasneje do 20. junrija t. 1-na vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7/1 coba št. 1.
u— Tovarišem bojevnikom bivše skupine Ljubljana—Moste kakor tudi vsem ostalim skupinam sporočam, da je preminil naš prvoboritelj tov. Hladnik Anton pri Devici Mariji v Polju. Pogreb bo danes v soboto ob 17. iz hiše žalosti št. 8. na tamkajšnje pokopališke. Prosim za polnoštevilno udeležbo Rozina.
u— II. operna produkcija drž. konserva-torija bo v ponedeljek ob 20. v operi. Izva-njo se odlomki iz nasledniih oper: Mozart— Fisrarova svatba. Verdi—Trn vin ta. Masse-net—Manon. Vmes nastopi zbor plesalk, ki izvajajo Borodinov Polovski ples. Gregorjev Slovenski ples Bizetov Španski ples in Schubertove plese s spremljevanjem komornega mešaneera zbora. Režijo ima Ciril Debevec. plese je naštudiral inž. Golovin, mu-zikalne točke spremlja dr. Svara, plesne pa kons. Kumar. Veljajo cene od 15 Din navzdol. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi.
u— Telovo je bilo solnčno. Za Telovo je Ljubljana doživela spet lep, soinčen praznik ki gta vse do večera ni skalilo ne-vreme. Od časa do časa so se sicer zbrali oblaki, ki so grozili, da izlijejo nevihto na mesto in okolico, a nazadnje so se zmerom spet razbežali- Prijazno vreme je množico Ljubljančanov spravilo na noge, da so pohiteli na krajše in daljše izlete, zlasti proti Posavju in na gorenjsko srtran, mnogi pa so ostali v Ljubljani, da se udeleže tradicionalnih telovskih svečanosti. Kakor zmerom so bile tudi letos najlepše, z najbolj številnim obiskem počaščene slovesnosti v stolnici- Tu je škof dr. Rozman najprej daroval slovesno ponitifikalno mašo, ki so se je udeležili tudi številni predstavniki našega javnega in kulturnega življenja. Po maši se je razvila procesija, v kateri so med množico drugega občinstva korakadi: ban dT- Natlačen, divizrijonar Ne-deljkovič. pomočnik bana dr. Majcen in šefi vseh državnih in samoupravnih uradov v Ljubljani. Vse ulice, po ka<terih se je procesija pomikala preko MaTiiinega, Kongresnega, Šentjakobskega in Mestnega trga, so bile okrašene z brezovani vejama, okna stanovanj pa razsvetljena z gorečimi svečrmi. Na ne mnogo manj blesteč način so počastili Telovo tudi verniki šentpe-terske župnije in pri Sv. Krištofu
u— 27—29. avtomobilski izlet Plitvfce— Senj—Crikvenica. Informacije Okornova iz-letna pisarna, hotel Slon, Ljubljana.
pravile gojenke šole za ženske poklice. Naš »rdeči kardinal« je zasedel v posvetovalnici županovo mesto in vodil okrepčilo v radosti in veselju. Potem smo si ogledali žižkov in Husov muzej, staro mestno obzidje in Behinjska vrata, botanični vrt pri srednji gospodarski šoli — in prišel je že čas obeda. Gostilo nas je mesto in Jč liga. Hotel »Slavija« je bil priča najlepšega bratskega sporazuma. Govori in pozdravi, jed in pijača, vse j® pripomoglo, da bo ostal taborski postanek za dolgo, dolgo v najlepšem spominu. škoda, da imajo tri ure samo 180 minut. Taboru bi bilo treba odmeriti najmanj en dan in eno noč, da bi si ogledali in spoznali žižkovo mesto, ki je »naš program«, kakor je dejal prezident Masaryk, ko se je v pozni jeseni 1. 1918. vračal po štiriletnem izgnanstvu v domovino.
Pa ni šlo drugače. Zamudili smo se uro več, kakor je bilo na sporedu Ob to uro je prišlo naslednje mesto našega postanka. To so bile Budjejovice. Na pravo. kotnem velikem trgu je ob petih obstal naš j-Francelj« to zaključena bhdjeviška družba s prof. Vugo na čelu nas Je prav prisrčno okregala zaradi nastale zamude. Po površnem ogledu bližnjih znamenitosti, škofijske cerkve to spomenikov, smo krenili ob šestih dalje. Cez dobro uro smo na melt. Carinske formalnosti so bil«
rešene hitro. Načrpali smo bencina, sneli v svoji ponižnosti našo in češko trobojko, ki sta nas spremljali po češkem in krenili v noč proti jugu, mladina v »macohi« zaradi trobojk slabe volje, prednjaki pa tudi, ker so na tihem mladini pritrjevali. Zve čer ob pol devetih smo bili v Lincu, kjer smo se nastanili v hotelu >Wetozinger« ob nabrežju Donave.
Line je zaenkrat mrtvo mesto. Po večerji smo nekateri pogledali v kavarne in druge lokale, toda vse ko izumrlo. Godba igra v prostornih kavarnah, za mizami pa sedi pet šest oseb, nikjer smeha, nikjer mladosti. Za večerjo, prenočišče in zajtrk smo z napitnino vred odrajtali po 9.50 šilinga to krenili ob največjem priporoče-vanju od strani hotelirja, ki že dolgo ni imel hkratu toliko gostov, dalje. Pot nas je peljala v glavnem ob železniški zvezi Linc-Selztal-Trieben. Najvišja točka, ki pa jo je »Francelj« odlično zmagal, je na Pyhrnpas3u, ki je visok 1250 m. Tu smo obudili kesanje ta znova pritrdili našo trobojko, Cehe pa smo še nadalje tajili.
Obedovali smo v Liznu. Komaj se Je avtobus ustavil na malem trgu, že Je prihitel gospod, ki nas je razburjeno vprašal, odkod da smo. Ko Je zvedel, da smo Slovenci in iz Maribora ln Ljubljane, je bil vidno gin jen. Povedal je, da je v Liznu že od 1913. leta, kjer si je ustanovil malo sla-
ščičarno. Je Slovenec, doma iz 2a!ca. Za ženo ima Nemko, sinovi so Nemci. Po dolgih letih more spet govoriti v svojem maternem jeziku, ki ga še ni pozabil, če-prav je zapustil materino naročje m slovensko drevo. Tako smo tonili v tujih morjih, tako pojimo tujo kri. Usoda!
Po prevalu Rottensmannpassa smo okoli šeste ure zvečer peljali »kozi Breže, kjer sem leta 1915. zmrzoval v telovadnici meščanske šole in požiral avstrijske vojaške učenosti. Pernekerja ni več, zato se nismo ustavili. Zaradi cestnih del v velikem obsegu Je Sla tod vožnja bolj počasi. Kljub temu pa smo bili ob 7. uri pr' Knežjem prestolu na Gosposvetskem polju, kjer smo ae pomudili v pobožni molitvi. Odšli smo dalje v goeposvetsko cerkev, kjer so bile ravno večerne šmarnice. Petje nemško, nemško, kamor človek potrka, na slovenska vprašanja pa odgovore prav in tudi denar radi in pravilno vzamejo. Večer lega na dušo in prlrodo. Naša pot pa gre dalje in točno ob osmih smo v Celovcu. Pod streho so nas spravili v hotelu »Vrbsko Jezero«, katerega lastnik je g. Strajntk. Pozdravil nas Je slovensko, natakarica Je znala slovensko, plačilni našega jezika ni hotel razumeti Celovec Je bil ve« v zastavah. Med drugimi zastavami smo opazili tudi našo državno, to pa zaradi tega, ker Je bila na binkoštno nede-
ljo otvoritev Parkerske ceste, ki naj vabi tudi jugoslovanske goste.
Drugo jutro smo se podali na pot že zgodaj, ker nismo hoteli priti v otvoritveni vrvež nove oeste. Skozi Podjuno to La-budsko dolino smo dospeli ob 11. uri na našo državno mejo, kjer smo z globokim oddihom spet pozdravili domača tla. Doma! Sladka beseda dvakrat sladka, ker jo lahko to s ponosom izgovarjamo tako, kakor pride na jezik. Carinski pregled j« bil opravljen kmalu tn zbrzeli smo dalje po Dravski dolini do Maribora, kamor smo prispeli ob 13 uri .
Razhod. Udeleženci prve poučne ekskurzije slovenskih učiteljev v CSR smo se razkropili na vse strani in še dobro sd nismo segli v roke, že Je odbrzal naš »Francelj« in njegov krmilar g. Ružič v svojo stajo, da si spet odpočijeta. Poučno potovanje je v vsakem pogledu doseglo avoj namen. Pokazale so se sicer malenkostne tehnične napake, ki jih bo v bodoče prav lahko odstraniti, poizkus pa ae je odlično posrečil. Pedagoška centrala v Mariboru in njem organi zaslužijo popolno priznanje, prav tako pa tudi pevca pedagoške epopeje, ki sta vse dogodke in osebe opela po njihovem zaslužen ju in pesnitev pri veseli večerji ob Vrbskem jezeru prebrala Vsem skupaj: Hvala!
V Ljubljani, U. Junija 1936.
A.k
u— Promenadni koncert. Tujsko-prometni svet za Ljubljano priredi jutri ob ugodnem vremenu promenadni koncert pred Tivolskim gradom. Godba Nar. žel. glasb, društva »Sloge« bo pod vodstvom g. kapeini-ka Heriberta Svetla od 11-15 do 13. izvajala slovansko operno glasbo.
u— Kresna prireditev Rdečega kriia na Ljubljanskem gradu bo 21. t m. Živahne priprave so v teku- Na to prireditev opozarjamo že danes ljubljansko občinstvo.
u— Na Dolenjsko! V pomladnem času imajo dolenjski kraji svoje čare in privlačnost. Z edino vlakovno zvezo jutranjega izletniškega vlaka si lahko privoščite užitek, ki vam ostane v trajnem spominu. Za to nedeljo pa se pripravl ja Dolenjska, da sprej-me številne ljubljanske in izvenljubljauske goste. Iz raznih slovenskih krajev in tudi iz sosedne Hrvatske pohite gostje z avtobusi v Dolino gradov. Z izletniškim vlakom pa pojde množica onih oboževatelje<v dolenjskih krasot, ki jim ni bilo mogoče pridružiti se izletnikom z avtobusi-
u_ Tri hude nesreče na cesti okrog Te-
lovega. V sredo zvečer je prišlo do precej hudega karambola pred državnim kolodvorom, a k sreči ni zahteval človeških žrtev, pač pa je prizadejal lastniku hotela Slona za okrog 30-000 Din škode. Po prihodu enega izmed večernih vlakov je hotelski avtomobil krenil čez tramvajsko progo, ko sta pravkar od obeh strani prihitela tramvajska voza. Nesreča je hotela, da je prav tedaj privozil avtomobilu nasproti tudi neki kolesar, in ko se je šofer hotel izogniti temu, je moral zavozitj v tramvaj. V hipu je bii avtomobil ves razbit, a tudi tramvajski voz je odnesel precej škode- Na sam praznik popoldne pa se je v ne mnogo manj zavidljivem položaju znašel komisar vojne bolnice Milovan Pajič, ki je na kolesu zavozil med avto in avtobus blizu kavarne Tabor. Pri tem je priletel v avtomobil 8 tako silo, da je z glavo razbil šipo in se nevarno ob-rezal po glavi in po životu. Tretja nesreča se je na Telovo popoldne pripetila na znanem jeprškem klancu, kjer je padel z mo-tociklom trgovski pomočnik Ivan Gerželj rt Janševe ulice, in se precej potolkel po obrjt-zu, da so ga morali reševalci prepeljati v bolnišnico.
PRI HEMOROIDIH, BOLEČINAH V KRIŽU, ZASTOJU KRVOTOKA V JETRIH IN NEZADOSTNEM IZLOČEVANJU IZ 20LČA, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno
FRANZ - JOSEFOVO
vodo odlični uspehi. Bolniki radi uživajo preskušeno
FRANZ - JOSEFOVO
grenčico, ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese.
Ogl. reg. S. iw. 16485/35
Bosanski prodajalci med seboj. Včeraj ponoči sta se na svojem stanovanju na Vodnikovi cesti nekaj sporekla dva bosanska rojaka, da so morali nazadnje intervenirati reševalci in policija. Malo čez mero židane volje sta po policijski uri prišla domov 45Jetm prodajalec preprog Sudo Zerič in njegov prijatelj Redža Cehajič, prodajalec sadja iz Bihača. Cehajič je med besedovanjem udaril Zeriča po obrazu, nakar je ta trikrat z žepnim nožem sunil vanj, da je bil precej nerodno ranjen v hrbet in obraz- čehajiča so prepeljali v bolnišnico. Zeriča pa bodo izročili sodišču.
u— Ugodna prilika! Z modernim avtobusom iz Ljubljane v nedeljo, 14. t-m. ob 5.30 do Novega mesta, povratek isti dan v Ljubljano ob 22. Vožnja tja in nazaj 20 Din. Prijave sprejema »Putnik«.
u— Izgubil se je, oziroma založil kozorogov rog, okovan s srebrom to graviran, namenjen za nagrado pri športni tekmi. Kdor ga je našel ali kupil, naj ga odda za nagrado, oziroma odkupnino pri blagajni kavarne Evrope. Športni klub Ilirija.
u— Iignbil se je majben slonokoščen, rezljan križec (obesek). Pošten najditelj naj ga blagovoli proti nagradi vrniti na naslov: E. Justin, uredništvo »Jutra« Knafljeva «1.
5.
Iz Celja
e— Izobesite zastave! Sokolska župa priredi r nedeljo župni zlet v Celju. Mestna občina bo v počastitev gostov teobeeila
državne zastave na svojih poslopjih. Hišne posestnike vabim, da sledijo temu vzgledu. Predsednik mestne občine Alojz
Mihelčič.
e— Osebna vest. Te dni Je zapustil Celje poverjenik celjske finančne kontrole g. Svetozar Bačič, ki je bil premeščen v Si-sak. Bačič si je v teku službovanja v Celju pridobil kot odličen uradnik to kot nacionalen mož mnogo simpatij. Na novem službenem mestu msu želimo mnogo uspehov!
e— Ljubljanska drama bo gostovala V četrtek ob 20. zadnjikrat v tej sezoni v gledališču in uprizorila Verneuilovo komedijo »Sestrična iz Varšave«. Neabonenti dobijo vstopnice v trafiki g. FVajleta na Dečkovem trgu.
e— Strelsko okrožje ▼ Celju vabi člane strelskih družin, da ee udeležijo sprevoda ob priliki sokolskega župnega zleta v nedeljo rt) pod 12. od Glazije skozi mesto. Člani strelskih družin bodo stopali pod zastavo strelskega okrožja. Zbirališče ob 11. na Glaziji.
KINO IDEAL
Danes prekrasni velefilm
NATAŠA
v glavni vlogi: ANNABELLA, HARRY BAUR Predstave ob 4., 7. in 9.15 zvečer.
e— Od doma je Izginil 13-letni Ernest KadUmik lz Brnce PTi Sv. Križu. Ako je komu znano, kje je deček, naj blagovoli to proti nagradi sporočiti dečkovim staršem; KadUnik, Sv. Križ, pošta Petrovče.
e— Regulacija Savinje. Banska uprava je v sredo odobrila licitacijo za drugi del regulacije Savinje pod Celjem. Obrežje, ki bo letos regulirano, je dolgo skoro en ln pol km. Regulacijska dela je prevzelo irradbeno podjetje Ubald Nassimbeni iz Maribora, ki je izlicitiralo dela za 2,053.000 Din, med t©m ko je znašal proračun 2,474.000 Din. Za ta dela pa bo letos na razpolago 2,668.000 Din. Banovina t»o prispevala iz svojega rednega proračuna 1,200.000 Din in iz svojega regulacijskega sklada še 718.000 Din, mestna občana celjska 450.0()0 Din, sreski cestni odbor v Celju pa 300.000 Dim. Višek te vsote, ki znaša 595.000 Din, bodo porabili za odikup zemljišč, ki pridejo pri regulaciji Savinje v poštev. Podjetje bo v prihodnjih dneh pričelo pripravljalna dela na terenu. Kakor znano, so lani regulirali Savinjo od Rifengozda do tremerskega mostu, letos f>a bodo nadaljevali dela od tremerskega mostu proti Celju. Pri sporočilu te vesti pa ne moremo prezreti dejstva, da med prispevajočimi faktorja letos ni državne uprave, zaradi česar je banovina više obremenjena.
e— Umrl je v četrtek v Rimskih toplicah t starosti 78 let industrijec g. Alojz Assmaam iz Lipnice pri Gradcu. Truplo so prepeljali v Lipnico. Blagomu spomin!
e— Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 364 brezposelnih nasproti 638 dne 31. maja.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 iin 20.30 velefilm >Poziv na valček« in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Za mariborski spomenik Kralju Uedi-rdtelju so med drugim darovali: Oblastni odbor JS 1000 Din, Mannergesangverein 1000 Din, sreski odbor Obrtniških združenj 1050 Din, stolni kapitelj (zbirka) 1374 Ddn.
a_ Skupina avstrijskih zdravnikov, ki
je billa te dni na poučni turneji po naših zdraviliščih in ki je obiskala Dobrno, Rimske Toplice, Čateške, Krapinske in Stubič-l:e toplice ter Rogaško Slatino, je prispela v četrtek v Maribor. Mariborska mestna občina in Tujsko promet na zveza sta priredila na čast gostom na Mariborskem otoku kosilo. V imenu mestne občine jih ie pozdravil podžupan g. Franjo Žebot, za gostoljubnost se je zahvalil v imenu gostov prof- dr. Purkhardt iz Gradca. Gostje katerih je bilo okoli 40. so si ogledali mestne znamenitosti in eo se podali tudi do vznožja Pohorja. V četrtek zvečer &o se vrnili v svojo domovino.
a— Šahovski preizkusi med Ljubljano in ^lariborom. Jutri v nedeljo od 13. do 19. to v kavarni »Grajski kino« šahovski dvoboj med mariborskim in ljubljanskim šahovskim klubom. Za zmagovalca je predvideno lepo darilo. Kibici na plan!
a— Iz magistratne službe. Nadzorstvo v Delavski koloniji je prevzel g. J. Kram-berger, ki je s tem nastavljen v mestni službi.
a— Strokovne organizacije mariborskih stavbinskih delavcev so zavzele stališče, da naj bi v njihovi zadevi intervenirala pri delodajalcih inšpekcija dela, da se vsa zadeva reši brez spora in brez grozeče stavke t>o ljubljanskem vzorcu.
a— Razširjenje kablov v Mariboru. Združenje mariborskih trgovcev je odposlalo včeraj na pristojno mesto obširno utemeljeno spomenico, v kateri se s stvarnimi, tehtnimi razlogi dokazuje nujna potreba povečanja telefonskih kablov v Mariboru, kjer je današnje stanje v tem oziru, kakor navaja omenjena spomenica, postalo nevzdržno. Proračun za povečanje telefonskih kablov v Mariboru se je že predložil na me-rodajno mesto ter izkazuje 500.000 dinarjev. Tudi s v spomenici navajajo razni ne-dostatki v mariborskem telefonskem prometu.
a— K Tumpejevi aferi. Pravni zastopnik na notioo od 5 junija poslal naslednje pojasnilo: Okrožno sodišče je v znani tožbi 34 železničarjev proti Tumpeju prizivu tega ugodilo in ga oprostilo vsake krivde Jn kazni- Potrdilo pa je sodbo zaradi razža-ljenja časti (§ 297 k. z.) na škodo tožilca Pileja, ki se je pritožil, da je biil Tumpej obsojen na 130 Din globe in ki ni v nobeni zvezi s tožbo navedenih 34 železničarjev.
a— Mrtvec v potoku. V bližini tvorniee za orodje v Muti so našli utopljenega mrtveca, v katerem so spoznali 461etnega delavca Petra Karata, doma iz okolice Mute. Hude življenjske razmere so mu stisnile v roko beraško palico in si je Karat očividno v obupu končal življenje. Znakov nasilja na truplu ni bilo.
a— Obešenega so našli v Vrbanovi ulici 361etnega slugo Cirilove tiskarne Franca Wagnerja. Izjavil je nekajkrat, da se bo obesil. Kaj je mladega moža gnalo v smrt, še ni točno znano.
Konjske dirke v Mariboru
Maribor, 12. junija
Kasaško društvo v Mariboru je na Telovo popoldne priredilo na dirkališču Tezno pri Mariboru konjske dirke, ki so privabile okoli 4000 gledalcev. Na častni tribuni so bili zastopniki naših civilnih in vojaških ob-lastev ter drugih organizacij. Dirke same so potekle v znamenju ostre konkurence. Startali 60 najboljši konji iz naše ožje domovine ter so bile vse diike zelo zanimive in napete. Zal se je pripetila tudi težka nesreča, in sicer pri šesti dirki, ko je neki poročnik strmoglavil s konja ter so ga morali reševalci prepeljati v bolnišnico. V splošnem pa so včerajšnje dirke v vsakem pogledu prav lepo uspele ter so bile dober uvod h glavnim dirkam ki bodo v nedeiio 14- t.m. V naslednjem poročila o izidu posameznih dirk;
I.	Dirka Karla Pachnerja. Heat vožnja za 4 do 12 letne konje vseh krajev. Dolžina proge 1600 m. Nagrade: 1000. 500, 300 in 200 dinarjev od Kasaškega društva Mari-bDr. 1. Basta (Vinko Pernat, Ptuj) 1:38.2, 2. Lasta (Alojz Novak, Banovci) 1:845, 8. Peter Pilot (Ludvik Slavič. Grabe) 1:35-25, 4. Ossi (Edo Weitzl, Maribor) 1;33. 5. Dene« (W. Woschnagg, Šoštanj) 1:42.5.
II.	Dirka mesta Maribor; Za 3 do 121etne jugo6loveneke konje. Proga 2100 m. Nagra-
de: 1000, 500. 300 in 200 dinarjev. 1. Pika
(Ludvik Slavič, Grabe) 1:34, 2. Pelikan (Jožef Slavič. Bunčani) 1;43, 3. Oh-ha (Kobilarna Turnišče) 1;42, 4 Baja (Mihael Ba-steiger, Slov. Bistrica) 1:39.7, 5. Janko (Gvido H5genwarth. Ptuj) 1:42.
III.	Dirka Karla Pachnerja. druga vožnja: 1. Lasta 1;29. 2. Peter Pilot 1:30.4, 3- Basta 1:33-7, 4. Ossi 1:31. 5. Denes 1:49.
IV.	Derby poskušnja vožnja: Za 4letne jugoslovenske konje. Proga 23(X) m. Državna nagrada od Centrale kasaških društev (1000, 500, 300 in 200 Din). 1. Danilo (Ko biLarna Turnišče) 1:40. Lep uspeh, ki je dosegel 781etni vozač g. plem. Lippit! 2. Pika (L Slavič. Grate) 1:43.7, 3. Jasna (Anton Kerenčič, Pesnica) 1:46. 4. Solim (Franjo Filipič, Maribor) 1:54, 5. Poka (Franc Herič, Boreči) 1:54.5.
V.	Dirka Karla Pachnerja, tretja voinja: 1. Lasta 1:30 2. Peter Pilot 1:307 3- Ossi 1:31.7, 4. Basta 143.
Ljudem, nagnjenim
k maščobi
pomaga čaša naravne
FRANZ-JOSEFOVE
grenčice
zjutraj na prazen želodec, da dosežejo lahko iztrebljenje
Ogl. reg. & Dr. 16485/35
VI.	Galopska dirka; Za konje vseh krajev- Dolžina proge 1600 m. Nagrade; 500, 300 in 200 dinarjev. 1. Nemapara (por. Ilič) 1;16, 2. Zuleka (por. Popovič) 1:19, 3. Dragan (por. Kosi) 1:20.
VII.	Spominska dirka dr. A.. Rossmanita; Dvovprežna amaterska vožnja za 31etne in starejše konje vseh krajev Proga 2800 m-Nagrade; 1200 600. 400 in 300 dinarjev in častna nagrada zmagovalcu od Kmečkega društva. Ta dirka je bila izredno napeta. Zmagal je Franc Filipič, ki je kljub temu, da je šele pred kratkim zapustil bolniško posteljo, vodil Tosko in Ilono ter z okoli 400 m naskokom z lahkoto zmagal. Dosegel je čas 1:47, 2. Peter-Pilot-Pika (Ludvik Slavič) 1:44.5 3- Janko-Dalila (HQgenwarth Kobilarna Turnišče) 1;52 4. Ossi-Hugo (Edo Weitzl 1:49-5.
Dirke ae bodo nadaljevale r nedeljo 14.
tm. na dirkališču Tezno. Na sporedu nedeljskih dirk je med drugim tudi jugoslovenski derby, ki bo vsekakor najbolj napeta in zanimiva točika v okviru letošnjih prireditev Kasaškega društva v Mariboru-
Naši planinci v
Ljubljana, 12. junij«
Slovensko planinsko društvo, ki že dolgo tiho in skromno, a neumorno gradi in dela na polju visokogorskega planinstva, se je odločilo, da po vzorcu drugih držav, kjer je planinstvo tako rekoč narodni šport, prične s predpripravami in vežbanjem svojih članov-alpinistov za ekspedicije v turistično in znanstveno še neobdelane gorske predele. Alpinistični odsek SPD je v to svrno izbral skupino svojih najboljših alpinistov, ki odidejo 1. avgusta v Švico, da pri vzponih na ondotne gorske velikane preizkusijo svoje moči ter se izvežbajo v plezanju v snegu in ledu- Za izhodišče si je skupina izbrala Zermatt, svetovno znano središče gora Gornjega Wallisa.
SPD se je odločilo da tudi ostalim svojim članom omogoči na cenen način dostop v ta prelestni gorsiki svet. Z razmeroma malimi stroški se gotovo število Članov udeleži izleta v Zermatt- Celokupni stroški za poedinca znašajo 2-500 Din. \ tem so vračunani izdatki za potni list, vizum, vožnjo in celodnevno oskrbo med bivanjem v Zermat-tu. Izlet bo trajal 14 dni.
Pri zgoraj navedeni vsoti niso vračunani osebni izdatki za takse za vodnike, ki si jih udeleženci najamejo za eventuelne vzpone na okoliške vrhove, kot; Monte Rosa, Breithorn. Matterhorn itd. Izletnik bo našel tudi mnogo lažje dostopnih vrhov. Zeio znana in priljubljena točka je 3136 m visoki Gorner Grat, kamor vodi tudi žična železnica.
Člani, ki se nameravajo udeležiti izleta, naj se do 2. julija prijavijo v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta, kjer dobe podrobnejše informacije. Vsak udeleženec izleta mora ob prijavi vplačati znesek 1000 Din, ostanek izroči pozneje blagajniku izleta. Izlet bo vodil znani alpinist g. Kopin-šek, Slan alpinistične skupine te odprave-
Samo še danes ob 16., 1
VELEFILM ATRAKCIJ
CLtena krvi i
WAJLACE BEERY —
Elitni kino Matiea — Tet 21-24
Gospodarstvo
Uvozna kontrola
25. junija se prične izvajati uvozna kontrola pri uvoza
blaga iz n ekli rinltfh držav
Pred tedni smo poročali, da je posebni odbor za kontrolo uvoza pri Narodni banki na osnovi uredbe finančnega ministra od 6. aprila, sestavil seznam blaga, na ketere-ga naj se nanaša uvozna kontrola. Ta seznam je bil predložen finančnemu ministru, ki ga pa ni odobril, ker je medtem prišlo do sklenitve trgovinske pogodbe 8 Španijo, v kateri priznavamo Španiji za določene vrste blaga uvozne kontingente, glede na vsebino te pogodbe je odbor za kontrolo uvoza pri Narodni banki prvotni seznam spremenil in ga je ponovno predložil finančnemu ministru. Ta spremenjeni seznam je sedaj odobren.
Včeraj je finančni minister izdaj odlok B katerim se uveljavlja uvozna kontrola. Ta uvozna kontrola se bo nanašala na blago, navedeno v posebnem seznamu in se bo pričela izvajati 25. junija. Od tega dne uvozniki ne bodo mogli uvažati iz neklirinških držav, niti cariniti blaga, navedenega v seznamu, ako ne bodo predložili predhodnega deviznega dovoljenja Narodne banke. Uvozna kotrola je torej omejena le na neklirin-ške države, dočim je bilo prvotno zamišljena tudi za klirinške države. Seznam blaga, na katerega se nanaša uvozna kontrola, je naslednji:
Seznam blaga
1)	Tarifna številka 5/1 in 2: riž oluščen in neoluščen (lani je znašal uvoz riža 47.7 milijona Din, od tega je iz Italije 17.2, is Egipta 14.4, iz Indije 5.6, iz Španije 4.1 in iz Japonske 2.8 milijona Din; po trgovinski pogodbi smo dali Španiji kontingent 60.000 odnosno 80.000 kvintalov).
2)	Tarifna številka 17/1 zemeljski orehi (kikiriki) in lešniki, neoluščeni (lani je bil uvoz malenkosten in je znašal le 0.1 milijona Din, prejšnja leta pa smo uvažali znatne količine tega blaga; po trgovinski pogodbi smo Španiji dovolili kontingent 3400 kvintalov).
3)	Tarifna številka 18/1 ab: limone in pomaranče (lani je znašal uvoz limon in pomaranč 30.8 milijona Din, od tega iz Italije 15.2. iz Španije 8.44, iz Palestine 3.4, iz Grčije 2.7 milijona Din; Španiji smo odobrili kontingent 30.000 odnosno 40.000 kvintalov).
Otvoritev nove mesnice na Jesenicah
Cenjenemu občinstvu javljam, da sem otvoril opremljeno in higijensko urejeno
mesnico in hladilnico pri Paaru na Jesenicah
V zalogi bom imel vedno sveže in najboljše meso. Turistom, izletnikom in smučarjem bom vsak čas postregel z najboljšim provijantom. Gostilničarjem, trgovcem in društvom pa bom dobavljal vsakovrstne mesne izdelke, predvsem hrenovke in klobase, po naročilu v najkrajšem času in po najnižjih cenah.
Tone Hočevar,
mesar in prekajevalec, hotel Paar, Jesenice.
4)	Tarifna številka 19: banane (lani je znašal uvoz 1.3 milijona Din, od tega iz Nigerije 0.8 in z Jamajke 0.4 milijona Din; Španiji smo priznali kontingent 2000 odnosno 2400 kvintalov).
5)	Tarifna številka 25/1: sirova kava (lani je znašal uvoz 62.8 milijona Din, od tega iz Brazilije 48.0, s Cejlona 4.6, iz Anglije 4.5, iz USA L7, iz Kenye 1.3 milijona Din).
6)	Tarifna števila 96: plutovina, sirova, neobdelana (lani je znašal uvoz 1.3 milijona Din, od tega iz Portugalske 0.5, iz Italije 0.5 in iz Španije 0.2 milijona Din; Španiji smo priznali kontingent 800 odnosno 1000 kvintalov).
7)	Tarifna številka 100/4: kolofonlja (lani je znašal uvoz 7.0 milijona Din, od tega iz Španije 2.3, iz Grčije 2.3 in iz USA 0.7 milijona Din: Španiji smo priznali kontingent 8.400 odnosno 10.500 kvintalov).
8)	Tarifna številka 169/1, 2 in 4: antracit, črni premog in koks (lani je znašal uvoz antracita 12.2 milijona Din, od tega iz Rusije 7.9, iz Nemčije 2.3 in iz Anglije 2.0 milijona Din, uvoz črnega premoga 805 milijona Din, od tega iz Anglije 11.1 iz Poljske 8.4 in iz Nemčije 7.0 milijona Din, uvoz koksa pa 76.1 milijona Din, od tega iz Anglije 33.3 iz Nemčije 32.3 in iz Češkoslovaške 7.5 milijona Din).
9)	Tarifne številke 274, 275 in 276: bombažna preja, enonitna, dvo in večnitna in bombažna preja za nadrobno prodajo (lani je znašal uvoz 363 milijonov Din, od tega iz Italije 147, it Češkoslovaške 95, iz Anglije 51, iz Avstrije 19, iz Francije 14 in iz Nemčije 8 milijonov; Španiji smo priznali kontingent 15.000 odnosno 20.000 kvintalov za enonitno bombažno prejo).
10)	Tarifna številka 277: gladke bombažne tkanine (lani je uvoz znašal 162 milijonov, od tega iz Češkoslovaške 63, iz Anglije 46, iz Italije 39, iz Avstrije 18, iz Nemčije 14, iz Francije 14 in iz Japonske 11 milijonov).
11)	Tarifna številka 278: žamet, pllš in druge podobne tkanine (lani je uvoz znašal 9.9 milijona Din, od tega iz Češkoslovaške 4.1, iz Anglije 2.4 in iz Italije 1.8 milijona
Din).
12)	Tarifna številka 312/1 ln 2: preja is česane volne nad številko 16, enonitna in večnitna, sirova (lani je znašal uvoz 76 milijonov, od tega iz češkoslovaške 86, h Avstrije 18.4, iz Italije 8.1, iz Anglije 5.8, iz Nemčije 3.3 in iz Belgije 8.0 milijona Din).
13)	Tarifna številka 313/1 a In b: preja Is grebene volne, enonitna (lani je znašal uvoz 9.1 milijona Din, od tega iz Češkoslovaške 3.3 iz Italije 3.3 in iz Anglije 1.4 milijona Din).
14)	Tarifna številka 317; volnene tkanine (lani je znašal uvoz 156 milijonov Din, od tega iz Češkoslovaške 65, iz Anglije 36, iz Nemčije 15, iz Avstrije 13, iz Italije 12 in iz Francije 9 milijonov).
15)	Tarifna številka 327/1 in 2: preja h umetne svile (lani je znašal uvoz 94.1 milijona Din, od tega iz Italije 45.4, iz Belgije 17.2, iz Švice 10.8, iz Nemčije 1(U$, ia iz Nizozemske 44 mflijona Din).
"n
Rada se peni,
še bol) osvežuje,
izdatna pri uporabL
NIVEA PASTA z* ZOBE
Normalna tuba 6.— Din, včfika dvojna tuba 10.— Din.
16)	Tarifna številka 393/1 e: izdelki Iz gume, cevi in plašči za pnevmatike (uvoz
je lani znašal 17.5 milijona Din, od tega največ iz Nemčije 3.8. iz Anglije 3.6, iz Italije 3.6, iz Belgije 1.8. iz USA 15, iz Avstrije 15 milijona Din).
17)	Tarifna številka 439: plutovina r obdelanih kosih ploščah, kockah, listih, zdrobljena ali v obliki moke, opeke iz plutovine, cevi in deli za cevi (lani je znašal uvoz 0.6 milijona Din, od tega največ iz Španije in Italije; Španiji smo priznali kontingent 500 odnosno 700 kvintalov).
18)	Tarifna številka 440/1: podplati, pasovi in zamaški iz plutovine (lani je znašal uvoz 1.6 milijona Din, od tega iz Španije 0.7 in iz Purtugalske 0.6 milijona Din; Španiji smo priznali kontingent 300 kvintalov).
19)	Tarifna številka 537: železna pločevina
(lani je znašal uvoz 39.4 milijona Din, od tega iz Nemčije 14.2. iz Češkoslovaške 7.7, iz Madžarske 5.0. iz Anglije 2.8 in iz Avstrije 1.9 milijona Din).
20)	Tarifna številka 539: železne cevi hi deli za spajanje cevi (lani je znašal uvoz 22.3 milijona Din. od tega iz Češkoslovaške 10.5, iz Nemčije 5.9. iz Anglije 1.8, iz Madžarske 1.7 in iz Francije 1.6 milijona Din).
21)	Tarifna številka 652: motorni bati, motorna dvigala, kompresorji, hladilni stroji (lani je znašal uvoz 7.8 milijona Din, največ iz Zedinjenih držav, Francije in Italije).
22)	Tarifna številka 655: stroj! za šivanje In vezenje (lani je znašal uvoz 24.0 milijona Din. od tega iz Anglije 18.6. iz Nemčije 3.8, nekaj pa h Češkoslovaške m USA).
23)	Tarifna številka 663: dinamo stroji, alternatorji in elektromotorji (lani je znašal uvoz 18 milijonov, od tega največ iz Nemčije 5.8, iz Avstrije 4.7, iz Švice tZ ln i« Češkoslovaške 1.4 milijona Din).
24)	Tarifna številka 665/6: radijski aparati in njihovi deli (lani in znašal uvoz 41.4 milijona Din, od tega iz Nizozemske 11.8, iz Nemčije 9.9, iz Avstrije 7.8, iz Madžarske 4.2 iz Zedinjenih držav 2.8, iz Anglije 1.8 in iz Češkoslovaške 1.5 milijona Din).
25)	Tarifna številka 667/2 tr električne žarnice, razen žarnic za žepne svetilke (hud je znašal uvoz 5.0 milijona Din, od tega is Madžarske 8.5 milijona Din in le malo is Avstrije, Nemčije in Japonske).
26)	Tarifna številka 675: osebni ln tovorni avtomobili (uvoz je lani znašal 89.8 milijona Din, od tega iz USA 18.1, iz Nemčije 18.1, Iz Anglije 2.0, iz Italije 1.5, iz Češkoslovar Ske 2.2 milijona Din).
Gornje vrste blaga, na katere te bo odslej nanašala kontrola uvoza, predstavljajo prav znaten del našega skupnega uvoza, kajti lani smo blaga iz gornjega seznama uvozili v celoti za 1360 milijonov Din, to Je 36% vsega uvoza.
Stanje Narodne banke
Poslednji izkaz Narodne banka od 8. t m. zaznamuje povečanje zlate rezerve v tresor-
jih banke za 8.5 na 1468.7 milijona Din, dočim so se devizne rezerve v podlagi ponovno zmanjšale za 6.6 milijona Dm, tako da znašajo sedaj le še 9.5 milijona Din. Pred tremi tedni so devize v podlagi znašale še 23.2 milijona Din. Tendenca Narodne banke gre očitno za tem, da spričo sedanje negotovosti na mednarodnih deviznih tržiščih glede zlatih valut pretvori vse razpoložljive devize v zlato. V celoti je zlata in devizna podlaga za malenkost nazadovala, in sicer za 2.7 na 1535.9 milijona Din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago (odkupljene nemške marke, grške drahme, italijanske lire itd.) pa »o se v prvi četrtini junija povečale za 9.5 na 334.2 milijona Din.
Zaloga kovanega denarja v ntklju in srebrn je narasla za 5.1 na 415.4 milijona Din, tako da je bilo 8. junija v obtoku le sa 785 milijonov Din kovanih novcev (za 148 milijonov manj nego lani). Posojila so se ponovno znatno zmanjšala, in sicer menična posojila za 22.4 na 1850.4 milijona Din (lani 1510.0), lombardna pa za 0.1 na 250.5 milijona Din (lani 264.1).
Obtok bankovcev se je v prvi četrtini junija zmanjšal za 61.0 na 4782.5 milijona Din in je bil pri tem za 846 milijonov večji nego lani ob tem času in za 681 milijonov večji nego pred dvema letoma. Obveznosti na pokaz pa so narasle za 82.4 na 1657.7 milijona Din. od tega privatni žbovni računi za 50.2 na 754.8 milijona Din, rasni računi pa za 19.0 na 892.6 milijona Din. Vrednost zlate fn devizne rezerve skupaj s premijo je znašala 8. t m. 1973.6 milijona Din. zlato In devizno kritje pa je znašalo 80.64% (prejšnji teden 80.56).
o^spodarske vest!
= Sklicanje tarifnega odbora. Z odlokom ministra za promet je sklican tarifni odbor k zasedanju sa 2. julij v Sarajevu.
= Obvezni devizni kontrolniki za uvoznike. V številki od 3. tm. smo že obja-vfli vsebino odloka finančnega ministra, po katerem bodo moraH odslej vsi uvozniki voditi devizne kootrolnike, v katerem bodo morali vpisovati vse podatke o uvozu in pJačddu blaga, in sicer pod grožnjo kazenskih sankcij. Ta odlok je sedaj objavljen s to spremembo, da stopi ta obveznost v veljavo šele 1. avgusta in ne 1- julija.
= Vinogradniški posvetovalni odbor. Dne 15. t. m. bo imel svojo prvo sejo vinogradniški posvetovalni odbor, ki je bil pred kraitkim ustanovljen z odlokom kmetijskega ministra. Seja »e bo vršila v ministrstvu. Razpravljali« bodo o vseh vprašanih, ki se tičejo napredka nritoga '
Borze
12. junija
Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali skoro nespremenjeni, le London je bil nekoliko čvrstejši. V privatnem kliringu so avstrijski šilingi za malenkost popustili in so se trgovali po 8.95, angleški funti pa po 250. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.8450 ia v grških bonih po 29.15, dočim so se španske pezete nudile po 6.90, Nemški klirinški čeki so se v Ljubljani trgovali po 13.91, v Beogradu po 13.90. in ▼ Zagrebu po 13.88, odnosno za konec junija po 13.8250 in za 15. julij po 13.60
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda zaključena po 358 (v Beogradu po 357 — 360.50). Čvrstejši so bili dolarski papirji in je bil zabeležen promet v 7% Blairovem posojilu po 74.75 (v Beogradu 74.50). v 8% Blairovem posojilu po 83 in 84.50 (v Beogradu po 84.50) in v 7Vs Selig-manovem posojilu Drž. hip. banke po 85.
I>evtw
Ljubljana. Amsterdam 2976.71 — 2991.31, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 143.46 — 748.52, Curih 1424.22 — 1431.29, London 220.84 — 222.89, Newvork 4368.92 — 4405.23, Pariz 289.99 — 291.43, Praga 181.90 — 183.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.3725, London 15.57, Newyork 309.50, Bruselj 52.30, Milan 24.35, Madrid 42.20, Amsterdam 209.05, Berlin 124.40, Dunaj 58.40, Stockholm 80.25, Oslo 78.20, Kobenhavn 69.50, Praga 12.78, Varšava 58, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Bukarešta 230.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote. Vojna škoda 358 — 359, 4°/* agrarne 48 den., 6V« beglu-ške 67.75 den., 7*/« invest. 82. den., 7"/« stabiliz. 82 — 84, 7°/. Drž. hip banke 85 — 85.25, 7*/« Blair 75 — 76. 8% Blair 83.50 — 84; delnice: APB 229 — 230, Trboveljska 125 denn., Sečerana Osijek 120 — 128.
Beograd. Vojna škoda 360.25 — 361 (357 — 360.50), 4V« agrarne 48.50 49, 6*/. begluške 68.75 — 69 (68.50 — 68.75), 7»/t invest 82.75 — 83.50 (82-50 — 82.75), 7»/. stabiliz. 83.25 den., 7V« Drž. hip. banka 6300 — 6370, PAB 228.25 — 229 (228.50 — 229).
Blagovna tržiSča
2JTO
*+ Chicago, 12. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za jiriij 85.125, za sept. 86-25, za dec. 88.25; koruza: za jtriij 61.50- za sept, 58.50, za dec. 53375.
-f Winnipeg, 12. junija. Začetni tečaji: Pgenica: za maj 77575, ta okt. 78-375, za dec- 78.75
-I- Novosadska blagovna borza (1?. t. m.) Tendenc* nespremenjena. Pšenica: baška in sremska 118—119; okolica Sombor in ba-natska 117—119, baška ladja Tisa 123— 125, ladja Bege i 122—124; slavonska 119 —121. Oves: baški sremsfci in slavonski 106—108. Koruza: baška, sremska in bana teka 98—100. Moka: baška in banet-ska »Og« in »Ogg« 192.50—202.50; »2« 172.50 —18250, >6* 152.50—162-50, »6« 132.50— 142.50, »7« 11250 — 122.50. »8« 100—102-50 Otrobi: baški, sremsiki in banatski 96—100. Fižol: bašlci in sremski beli 162—170-
+ Budimpeštanska terminska borza (12-t m.) Tendenca prijazna. Koruza: za julrj 12.18 — 12-20, za avg. 12.24 — 12.26.
b Julijske Krajine
Vojaška propaganda
Da se čim bolj izpopoirei znanje delavcev, ka so zaposlena v vojni industriji, in da ee tudi širši sloji prebivalstva čim bolj |>oučijo o pomenu vojne industrije za državo je bil na pobudo ministrs/kega predsednika Mussolinija ustanovljen poseben generalni komisarijat za vojne izdelke, ki ima svoj odbor tudi v Julijski Krajini. Ta odbor je v sporazumu s pokrajinskim »dopolavoro« v Trsitu na binkoštno nedeljo organiziral že znano propagandno manifestacijo za delavce in druge nameščence, o kateri smo kratko že poročali V bodoče se bodo take propagandne manifestacije prirejale vedno češ-če in ne le v Trsstu, nego (tudi po drugih industrijskih centrih, kakor v Gorici, Puli, Tržiču in drugod. Kakor zadnjič v Trstu bodo na talkah zborovanjih prirejali predavanja o posameznih panogah vojTie industrije, predvajali vojaške filme in edično O prvi taki prireditvi so objavi« tržaški lasti zelo podrobna poročila-
Drobne novice
Na otoku Lastovu so pred meseci ustanovili ribiško kolonijo, ki je bHe imenovana po prometnem ministru Ludg^ju Raz-zi, ki se je smrtno ponesrečil v Egiptu, ko je lani z letalom nameraval v Eritrejo Sedaj je komisarijat za notranjo kolonizacijo poslal na Lastovo že drugo skupino italijanskih ribičev, da ee tem naselijo.
y krpanskem premogovniku se je v sredo pripetila huda nesreča. Z nektrn dvigalom so spuščava!! v 150 m globok rov tračnice in tramove za jamsko železnico. Nenadoma pa se je dvigalo med potjo nagnilo in so tračnice padle v globino. 23 letni rudar Dominik De Roeei je bil ubit. 29 letni Domi-ciik Nacinovič m 23 letni Josip Golja pa sta bila nevarno ranjena.
Za podprefekta v Gorici je bil imenovan dr. Peter David, višji upravni uradnik iz Bcrgama.
filmske zvezdnice
Marlena D i e t r ic h o v a se je pri svojem delu v Hollywoodu hudo ponesrečila. Pri snemanju prizora, med katerim bi morala stopiti v vlak, je padla in dobila močne poškodbe. Podrobnosti o nesreči trenutno še prikrivajo
Položaj Džibutl|a
Težavno urejevanje razmer v notranjosti Abesinije — Edina železnica, ki veže abesinsko prestolnico s svetom
Ureditev abesinskih razmer zadeva, kakor vse kaže, na ovire, ki jih Italijaru gotovo niso pričakovali. Vprašanje je, ali bo nad vse energično nastopanje italijanskih oblastri v Adis Abebi napravilo na Abesince potrebni vtis, a z angleške strani so to nastopanje vzeli vsekako zelo neprijazno.
Abesinsko psiho je težko doumeti, lahko se zgodi, da bodo metode, ki so jih Italijani v Severni Afriki z uspehom uporabili proti Senusijcem, tu odpovedale. Gotovo pa je, da bodo Italijani zadeli na hude težave, če ne bodo mogli uporabljati železnice iz Džnbutija v Adis 'Abebo. Pripravljeni so na vsak način s fanatično odločnostjo, da dosežejo z vsemi sredstvi
Filmska kamera opazuje
oblake
Fotokamera in jadralno letalstvo
Znani meteorolog dr. J. Kampe de Feriet je predaval te dni o zračnih tokih, oblačnih študijah in kinematografskih posnetkih T visokem gorovju.
Proučevanje zračnih tokov ni samo znanstvenega pomena. Ravno v naših dneh, ko »e tako razširja brezmotorno jadranje po zraku, ima velik praktičen pomen. Jadralno letalstvo ima svoj edini vir energije v naravnih tokih svobodnega ozračja, zato pa mora to ozračje dobro poznati. Opazovanje, kako nastajajo in se razpršujejo oblaki nam daje priliko videti zračne struje na na zoren način. V ta namen je posebno uporabna filmska kamera, ki nam omogoča počasna gibanja v naravi tako pospešiti, da
| dobi gledalec pravilen in nazoren vpogled v ta dogajanja.
Pri predvajanju takšnega oblačnega filma se nam pokažejo zavoljo pospešitve podrobnosti o nastajanju oblakov, ki bi jih drugače ne opazili tako dobro. Stolpi ku-mulov (oblačnih kop) se gibljejo n. pr. periodično navzgor in navzdol, gibljejo se kakor vrtinci. Oblak, ki je na videz obvisel na gorskem grebenu, se v resnici neprestano obnavlja. Po eni strani se obnavlja pod vplivom zraka, ki se dviga, po drugi strani razpada s strujo, ki pada v dolino. Film more z zasledovanjem markantnih točk v oblaku prikazati na nazoren način črto, v kateri se giblje kakšen delec zraka.
Vlada narodne sloge
v Belgiji
'1MMM1 .______• . * >
Sestava nove belgijske vlade je bila poverjena bivšemu min. predsedniku van Zeelandu, ki bo obrazoval kabinet narodne sloge. V tej vladi bo Vander-valde podpredsednik in minister za socialno politiko
Kje leži Addis Abeba?
V nekem londonskem poštnem uradu so imeli pred nekoliko dnevi strastno politično debato. Nekdo je oddal pri okencu pismo, ki je bilo naslovljeno na »Addis .Abebo v Italijanski Vzhodni Afriki«. Uradnik se je branil sprejeti to pismo, češ da je naslov napačen. V italijanski Vzhodni Afriki ni nobenih Addis Abeb. Pošiljalec, ki je očitno spadal med antisankcioniste, pa je dejal, da ve vsak otrok, da pripada Addis Abeba danes Italijanom. Uradnik je po daljšem prerekanju pozval svojega predstojnika, ki je rešil zadevo na prav salo-monski način: odredil je, naj se pismo odpošlje najprvo v Rim. Tam bodo že vedeli, kje Addis Abeba leži...
Mnzej maršala Pilsudskega
Palačo Belvedere v Varšavi, kjer je re-zidrral pokojni poljski narodni junak, marža] Pilsudski so spremenili v muzej, ki je posvečen njegovemu spominu. Muzej je že dostopen javnosti.
svoj cilj in si zagotove mar v Abesiniji, pa čeprav bi se morali ijpriti še dolgo časa.
Za sedaj gre najprej za to, da si zaei-gurajo prehrano svojih čet in podado dokaz. da so pravi gospodarji neguševe de-žole- Če jim to ne uspe. če pride do kakšne gveriljske vojne, kakor jo na Angleškem že napovedujejo, tedaj bo nastal za Italijo položaj, ki ne bo baš zavidanja vreden.
Poroč;la o nameravanih cestnih zgradbah so godba bodočnosti. V deževni dobi bo ta gradnja, če se bo sploh vršila, napredovala lahko samo zelo počasi. To velja podobno za progo, ki bi vodila iz De-sieja ck> Asaba. drugega največjega italijanskega pristanišča ob Rdečem morju. Tu gre pot skozi snino težko ozemlje Dam-kalske puščave. Baš zveza z Asabo pa je za kolonizacijo Abesinije nad vse važna.
Tako ie nastal malo grotesken položaj, da rnora Francija, ki je bila Italijanom doslej vedno dovolj naklonjena, vsak trenutek delati Italijanom velike ovire p-ri pomiritvi dežele, ne da bi se s tem kakor koli pregrešila zoper mednarodno pravo. Italijane v Abesiniji ima Francija v svojih rokah, vsaj za sedaj. Njej pripada namreč pristanišče Džibuti. od koder vodi edina poštena zveza v notranjost Etiopije.
Francija doseže s tem lahko sama več nego 50 drugih držav s sankcijskimi ukroji. Med upravo železnice m Italijani je pri* šlo, kakor je bilo razvidno iz poročil te dni, že do nekih nesoglasij, kajti Italijani bi radi, da bi jim po tej progi dovažak ogromne količine živil, ki jih potrebujejo za svoje čete, železniška uprava pa je raček govoriti, da se mora oziTati na sankcije. lci veljajo zoper Italijo-
Ali pripada ozemlje 10 km na obeh straneh železniške proge na abesinskih oziroma sedaj italijanskih tleh Francozom ali ne, nima nobene uloge. Kajti 80 km proge z izhodiščem na Rdečem morju pripada brez vsake debate Franciji in s tem delom proge počnejo Lahko Francozi, kar se jim ljubi.
V teh razmerah ima Franci ;a danes možnost večjega pritiska na Italijo nego katerakoli druga država. Vprašanje je le, v koliko se bo hotela nova francoska vlada posluževati tega pritiskanja. Vsekako se morajo Italijani dobro zavedati tega položaja, kajti če jim ne bodio pomagale grožnje — in te ne zaleže jo — bodo morali kreniti drugo pot in poskusiti, da dosežejo na mirnejši način sporazum z glavnimi eankcijskiimn silami, to je z Anglijo in posebno s Francijo, a ta mirnejši sporazum pomeni, da bodo moralii nekaj svoje moči v Abesiniji prepustiti drugim.
Spomenik bojevnikom iz Kanade
- .......
V Vimyju blizu Arrasa v Franciji bosta angleški kralj in predsednik francoske republike odkrila spomenik kanadskim bojevnikom iz svetovne vojne
Trideset milijonov plinskih mask
Zaščita zoper strupene plane na Angleškem
V kratkem bo na Angleškem na razpolago 30 milijonov plinskih mask za primer sovražnega letalskega napada. Do konca tega leta bodo izvežbali pol milijona ljudi v rabi teh mask in vseh drugih zaščitnih ukrepih zoper napade s strupenimi plini. V Falfieldu v grofiji Gloucestershire imajo že državno šolo, v kateri šolajo v štirinajst-
Z granato poskusen umor
Osveta z izstrelkom iz vojne dobe
V Polednu, ki leži v ozemlju Baranovi-čev, kjer so se 1. 1916. vršili krvavi boji ob priliki ofenzive generala Brusilova, je prišlo te dni do nenavadnega po6.kusa umora.
Neki kmet po imenu Sapanov je našel na polju nerazpočeno granato, ki je izvirala še iz bojev pred dvajsetimi leti. Izstrelek je dalj časa hranil v svoji kleti Sapanov je živel v hudem sovraštvu s svojim sosedom, kmetom Kristešem in njegovo ženo. Da bi se nad njima znesel, se je splazil v njiju hišo in je granato skril
Korist eksteritorialnosti
Proti nekemu varšavskemu trgovcu se je vršil proces, med katerim so izvršili rube-žen v njegovem stanovanju. Pritisnili so rubežni pečat na njegov dragoceni klavir. Ko so pa eksekutorji prišli nekaj pozneje, da bi zarubljeni predmet odnesli na sodno dražbo^ so se presenečeni ustavili pred vrati. V tem času je bil premeteni trgovec svoje meblirano stanovanje s klavirjem vred dal v najem nekemu inostranemu poslaništvu. S tem pa so postali prostori z vsem inventarjem eksteritorialni. Uradni organi so se morali brez uspeha vrniti od vrat, na katera je bila pritrjena deska z napisom poslaništva.
NEKAJ ZA VSE
Srce človekovo je prilično tako veliko kakor njegova stisnjena pest.
Napolnjen želodec deluje tudi v 6panju, zato moti spanje. Zadnji obed preden ležeš spat, naj ne to preobilen in použij ga kakšni dve uri prej
Normalen želodec ima približno 15 cm dolgo podolžno os.
Že stari klinik Schonlein je vsem, ki so trpeli v grlu. posebno pri tuberkulozi gol-tanca, prepovedal govorjenje. Dejal je. da je molk najboljše zdravilo Takšni bolniki naj izražajo svoje misli pismeno, kajti čim strožje se drže molka, tem lažje jih je zdraviti Hruške vsebujejo redkokdaj več nego 1/4 odstotka rastlinske kisline, jabolka Da cesto 1 do 1 in pol odstotka..
globoko v ognjišče. Naslednje jutro so v tem ognjišču zakurili in nenadno je nastala mogočna eksplozija. Vsa hiša se je podrla. Za srečo ni bilo baš v tistem trenutku nikakoT doma, deska, ki io je razpok zalučal daleč proč, pa je ranila dva otroka na cesti. Orožniki so izvršili preiskavo in so kmalu dognali povzročitelja zločinskega naklepa ter ga spravili v luknjo.
dnevnih tečajih po trideset oseb iz civilnega prebivalstva v tej stroki. Te osebe delujejo potem v domačih krajih kot inštruktorji med ljudstvom.
V bližnjem času bodo otvorili še nadaljnje šole te vrste, med drugim v Manche-stru, industrialnem osrčju dežele. Tečajniki so v prvi vrsti policijski uradniki, gasilci, občinski nastavljenci, zdravniki in bolniško strežno osobje.
»Nihče noče podcenjevati nevarnosti plina«, je dejal eden izmed voditeljev teh tečajev, »toda če storimo primerne zaščitne ukrepe in ljudje tudi napravijo, kar jim rečeš, tedaj bo nevarnost plina gotovo ena izmed najmanjših skrbi bodoče vojne.«
Tečajnikom predvajajo na nazoren način različne vrste plina, ki pridejo v prvi vrsti v poštev za vojne namene. Dalje pa jih pouče tudi o različnih metodah napada, o zaščitnih ukrepih za posamezne kraje ta osebe, o razplinjevanju in drugih podobnih stvareh.
Sprejem pri negušu v Londonu
Ilaile Selassie prireja v angleški prestolnici poleg diplomatskih tudi družabne sprejeme. Tukaj ga vidimo med povabljenkami iz angleške aristokracije. V cesarjevem spremstvu je tudi njegova hči, princesa C aha j
Pivo v konzervah
Najprvo se je v Ameriki pojavila misel, da bi pivo razpošiljali v konservnih škatlah namesto v steklenicah. To idejo so si osvojile sedaj številne angleške pivovarne in delajo z njo poskuse. Že v juliju bo mogoče dobiti na Angleškem povsod škatle, ki bodo vsebovale po četrt litra piva.
Dr. Hjalmar S c h a c h t, guverner nemške Državne banke ▼ Berlinu se mudi zdaj na potovanju po balkanskih državah. Ustavil se je tudi v Beograda
Nevaren poskus
Profesor kemije na varšavskem vseučilišču Stryzowski je izvršil pred velikim številom svojih slušateljev in članov akademije svojevrsten poskus, ki je napravil na navzoče velik vtis
Med zelo zanimivim predavanjem o novih protivnih strupih je zaužil profesor veliko množino sublimata, petkrat večjo, nego je potrebna, da usmrti vsakega človeka. Takoj nato je izpil neko tekočino, ki jo je bil sestavil sam in je v največjem miru nadaljeval svoje predavanje. S tem poskusom na samem sebi je hotel predavatelj dokazati, da je mogoče zastrupitev para-lizirati s takojšnjo uporabo primernih protivnih strupov. In res se mu ni nič zgodilo. Navzoči so S t rvzowskemu za originalni in pogumni, poskus burno ploskali.
Kuhanje z brezžičnimi valovi
Radijska peč — Hladilnice bodo kmalu odveč
V Ameriki in na Holandskem so v zadnjem čsau delali poskuse, ki so spravili na rinn povsem nepričakovane lastnosti brezžičnih valov. S temi valovi je mogoče kuhati. Za »radijsko peč« potrebuješ samo radijsko cev, seveda močnejšo nego v običajnih aparatih, tuljavo iz bakrene žice in dve veliki kovinski ponvi. Ko priključiš ta aparat, položiš surovo jed v ponvo in jo pokriješ z drugo ponvo. Dočim postanejo jedi pri običajnem kuhanju in cvretju z elektriko ali plinom zunaj razmeroma hitro rjave, znotraj pa so lahko še surove, dosežeš
tu enakomerno prekuhanost in ocvrtost zo-in znotraj.
Tudi neizkušena kuharica spravi lahko že pri prvem poskusu uspele jedi na mizo. Ko pridejo nove radijske peči v promet, bodo postale nepotrebne tudi sedanje hladilne naprave, kajti z malenkostno spremembo se da takšna peč uporabljati za konser-viranje vseh jedi. V holandskem laboratoriju so na ta način hranili celih šest let sadje, zelenjavo in tudi cvetlice, ne da bi se jim pokvarilo. Brezžični žarki, ki so jih pri tem uporabljali, imajo namreč to lastnost, da uničujejo vse škodljive klice.
Dvanajst vdov žaluje...
76 letni zaročenec in njegova 74 letna nevesta
Dvanajst vdov žaluje na Angleškem pa ne za pokojnimi možmi, kajti ti so že preveč dolgo pod zemljo in nobena izmed dam ne šteje manj nego 70 let. Žalujejo za—zaročencem. ki jim je ušel tako rekoč pred nosom.
Junak te tragikomične zgodbe je 761etni bivši podčastnik britske armade T. R-Lavers, ki uživa v lepi vrtni hišici v mestu Plyniptonu svojo tedensko j>okojnino 36 šilingov. Vse življenje ga ni žalosti lo, da je ostal samec, kajti kot star vojščak je imel o ženskah svojo sodbo. Sedaj pa, ko se že vznemirljivo bliža osemdesetemu letu. se mu je zazdelo, da ti mogla s 36 šilingi, če bi bila štedljiva, živeti tudi dva človeka.
Začutil se je nenadno osamelega in si je zaželel skrbeče roke. Pa je odšel na socialni urad svoje občine in je tam sprožil misel. da bi mu poiskali žensko, s katero bi se poročil. Bila naj bi mu dobra tovarišica, zato želi, da bi po starosti ustrezala njegovi starosti. Malo iznenadeni so bili gospodje v uradu, pa so vendarle ustregli njegovi želji in dali v liste oglas, da išče 76-letni starec najmanj 70-letno vdovo, ki bi mu tdla za ženo. Na tisoče je bilo ponudb po tem oglasu. Neka 701etna vdova iz Buckinghama je zagotavljala, da ima izredno srečen značaj in da je prav tako miroljubna kakor sposobna kuhe, 80-letna dama iz Cumberlanda je pisala, da tvega brez nadaljnega ponoven skok v zakon, neka 761etnica iz New-Castlea je sporočala, da se čuti zelo pobito od svojega večnega samotarstva. Skratka, vse bi rade bfle staremu vojščaku za ženo.
Lavere si je potem s pomočjo gospodov iz urada izbral dvanajst kandidakt, pa jim je pisal, naj pridejo neobvezno v Plympton, kjer se bo dokončno odločil. Vse so sledile vabilu m prišle ob isti uri v pisarno Ne-zaupno so se ogledovale med seboj in vsaka zase je verovala v svoj uspeh- Toda starega
Trideset umorov na dan
Vodja ameriške zvezne policije Edgar Hoover je sestavil statistiko, iz katere je razvidno, da se je lansko leto v Zedinje-nih državah izvršilo povprečno po 30 vmo-rov na dan, skupaj torej preko 12.000 zločinov. Drugih zločinov je bilo okrog pod-dnug milijon. Vsaka 84. oseba dn vsaka 16. družina je postala žrtev morilcev^ Skoda, ki jo povzročajo gangsterji ameriškim financam, je fantastična. Hooverova statistika navaja, da plačujejo ameriški državljani razbojnikom letno nič manj nego 15 milijard dolarjev tributa posredno in neposredno.
Zapuščina admirala Beattyja
Zapuščina pred kratkim umrlega brit-skega admirala Beattyja, ki je imel odločilno ulogo v bitki v Skagerraku, znaša po poročilih angleških listov okrog 35 milijonov dinarjev. Davki na to zapuščino bodo znašali prilično 8 milijonov.
vojščaka ni bilo od nikoder. Prišel je končno le predstojnik socialnega urada in jim z obžalovanjem sporočil, d3 se lahko vrnejo domov, kajti g. Lavers se je že odločil drugje. Njegova krivda je, da so se dame zastonj nj potrudile sem. izvršenih dejstev pa ni mogoče spremeniti. Kaj se je bilo zgodilo? Vrli Lavers je bil prejšnji dan obiskal nekega prijatelja v sosednem kraju in ob tej priliki se je bil >zaljubil« v njegovo 74-let-no sestro. Stara dama je takoj pristala na to. da bi postala njegova žena in tako je ostalih 12 kandidatk prišlo prepozno. Dvanajst starih vdov je z žalostjo in gotovo tudi z najslabšim mnenjem o vihravosti moškega srca ostavilo Plympton. kamor so se bile pripeljale s toliko upanja...
VSAK DAN ENA
Ko je Walter Scott nekega dne Sedel ob pisalni mizi in delal, je prihitela njegova žena vsa razburjena in vzkliksrla: »Pomisli, kaj so spet nakadili otroci! Mojo šivalno mizo so pregledali, vse prevr-gli in mi zmešali štrene! To bodo batine!« Scott se je dvignil in dejal z nasmeškom: »Tokrat pa niso otroci krivi, jaz sem šaril po tvoji šivalni mizi.« — »Kaj«, j^ dejala žena presenečeno, »otroke bi rad ščita?«
»Ne, tokrat sem bil res jaz,« je odvrnil Walter Scott. »Čutil sem potrebo, da bi storil 'sto, kar delaš ti. Zadnjič si pospravljala po moji mizi in to ti je tako dobro uspelo, da sem se čut® kot hvaležen človek dolžnega napraviti v tvoji šivalni mizi -isti red!«
ANEKDOTA
revJ
Oče (sinu): Vidiš sinko, to so nomadi, ljudje, ki neprestano menjavajo kraje, ker nimajo nobene stalnosti v eebi!
Sin: Torej nekaj podobnega kakoj- služkinje v naši hiši...«	(»fftire«;
Na župni zlet v Ljubljano!
V nedeljo 14. t m. bo t LJubljani zle« sokolske župe Ljubljana, na katerem bo svečano razvit župni prapor, ki ga je daroval župi naš mladi sokolski kralj Peter IL, ki bo novemu praporu tudi kumovaL Pozivamo brate in sestre, ki imajo slavnostne kroje, da se brez izjeme udeležijo slavja v njih- Pokažimo, da smo disciplinirani člani sokolske organizacije vedno in povsod!
Prenos razvitja prapora po radiu bo v nedeljo 14. t. m. ob 11.
Ljubljančani, razobestite zastave! Župna uprava prosi gg. hišne posestnike, da se odzovejo vabilu mestnega poglavarstva, zlasti pa prosimo gg. hišne posestnike, da v naslednjih ulicah, kjer se bo pomikal sokolski sprevod, okrasijo hiše z zastavami: na Gosposvetski cesti, Tvrševi, Masarykovi, Miklošičevi cesti. Marijinem trgu, Stritarjevi nlici. Mestnem. Starem. Sv. Jakoba trgu, Trubarjevi ulici, Cojzovi, Emonski cesti, Vegovi ulici, Kongresnem trgu, Selenburgovi ulici in Aleksandrovi cesti. Mestno poglavarstvo bo na večer pred zletom in na dan zleta razsvetlilo ljubljanski grad.
Mimohod pred kraljevim zastopnikom. Sokolstvo bo defiliralo po razvitju prapora pred zastopnikom Nj. VeL kralja Petra n., in sicer bo mimohod pred srlavnim vhodom na letno telovadišče Ljubljanskega Sokola v Lattermanovem drevoredu. Občinstvo naj zato takoj po svečanem aktu zavzame prostor nasproti glavnemu vhodu in ob vele-sejmskih prostorih proti Gosposvetski cesti. Obenem prosimo cenjeno občinstvo, da se brezpogojno pokorava odredbam rediteljev
in varnostnih organov.
*
Načelništvo sokolske župe Ljubljana je izdalo na župni zlet, ki bo jutri in v nedeljo na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju, vsem župnim edinicam še tale navodila, po katerih se morajo ravnati
Izbirne tekme članov in članic za savezne
tekme v Subotici bodo danes, IS. t m.
ob 16. na telovadišču Ljubljanskega Sokola, v primeru slabega vremena pa v telovadnici v Narodnem domu.
Slačilnice bodo na velesejmskih prostorih, vhod iz Lattermanovega drevoreda nasproti vhodu na letno telovadišče. Zbor za skušnje v nedeljo za deco ob pol 8.. za naraščaj ob 8. in za članstvo ob pol 9. Načelniki (ce), oziroma vodniki (ce) društev morajo imeti zbrane svoje oddelke ob navedeni uri, da jih predajo župnim vodnikom posameznih odelkov.
Kajenje v slačilnicah r veleseju»kih prostorih je najstrože prepovedano!
Ob pol 11. bo zbor vseh oddelkov s prapori za sprevod v slačilnicah, na zletišču ostanejo samo nekateri člani župne uprave, ki bodo sprejemali goste, vsi ostali pripadniki v krojih pa morajo biti zbrani v slačilnicah Z zbornega mesta odkorakajo vsi oddelki na zletišče k razvitju župnega prapora.
Za popoldanski nastop morajo biti vsi nastopajoči oddelki že v slačilnicah, v ostalem veljajo navodila kakor za skušnje. Brate praporščake obveščamo, da odnesejo po sprevodu prapore v sejno sobo Ljubljanskega Sokola v Narodni dom, popoldne pa jih morajo odnesti na zletišče, kjer bodo ves čas izvešeni na glavni tribunL
Nastopajoči oddelki morajo biti na mestu ob vsakem vremenu, župno vodstvo pa bo v primeru slabega vremena izdalo potrebne odredbe na licu mesta.
Vse udeležence zleta ponovno opozarjv mo. da je dovoljena polovična vozna cena, ki velja od 11. do 17. L m.
Glede prehrane opozarjamo bratske edini-ce, da je prosta, za deco pa je naročila župna uprava kosila po izredno nizki ceni v Delavskem domu na Gosposvetski cesti.
Vse bratske edinice ponovno vabimo, da se udeležijo župnega izleta v čim večjem številu, da pokažemo naši beli sokolski Ljubljani moč in disciplino prerojenih sokolskih legij.
Slovenjgraški Sokol otvori svoj dom
Z veliko vnemo se pripravljata Slovenj-
jgradec in okolica na sokolsko slavnost 21. t. m. Rečemo lahko, da še ni bilo v Slovenj-gradcu prireditve, za katero bi se vse pripravljalo s takim veseljem, kakor se pripravlja za otvoritev Sokolskega doma kralja Aleksandra I. in odkritje spomenika velikemu blagopokojniku. Prireditev bo pod pokroviteljstvom Nj. Vel, kralja Petra II. in
Primarij dr. Vinko Železnikar starostuje ie od ustanovitve društva v leta 1918.
»s bo praznik samo za Slovenjgradee, temveč za vso našo lepo Mislinjsko dolino.
Sokolski dom je že skoro čisto dogotor-ljen. Nad pročeljem se že dviga Sokol, krasno delo iz umetnega kamna, dar enega izmed naših bratov. Urejeno je tudi že letno telovadišče, kjer bosta telovadni nastop in potem narodna slavnost Pri zadnjem inšpekcijskem potovanju si je ogledal Sokolski dom tudi g. ban, ki je izrazil zadovoljstvo nad lepo stavbo in njeno ureditvijo ter izrekel odboru svoje priznanje.
Res hude so bile žrtve, ki jih je dopri-našalo članstvo v vseh teh letih gradnje. V veliko zadoščenje in veselje pa je odboru bilo vedno, da se je prošnjam odzvalo res tudi mnogo prijateljev, ki sicer niso
člani Sokola, a so »poznali važnost m potrebo trdnjave sokolske misli v Slovenj-gradcu. Pozabljena pa sta delo in trud, pozabljene so vse druge žrtve, le srca se nam širijo zadovoljstva in ponosa, ko gledamo pred seboj veličastno stavbo, naš Sokolski dom. Res je, da žrtev še ni konec, ali prepričani smo, da bodo zdaj tudi tisti, ki so stali doslej ob strani, vsak po svoje pripomogli, da vržemo še zadnja bremena z našega doma.
Grenka kaplja je sicer primešana naši radosti, saj njega, pod čigar nenadomestljivim vodstvom smo začeli graditi stavbo, ki nosi njegovo ime, našega velikega kralja Aleksandra L ni več. V trajen spomin in v našo sveto zaobljubo, da hočemo zvesto izpolnjevati njegovo oporoko, odkrijemo velikemu blagopokojniku v domu spomenik, ki naj tudi našim zanamcem priča, da smo Sokoli bili vedno verni njemu in da hočemo tudi vedno verni ostati njegovemu sinu, našemu mlademu kralju Petru H. m domovini Jugoslaviji. Naj bosta naš Sokolski dom in spomenik znamenje naše prisege, da hočemo vedno imeti pred očmi oporoko velikega tvorca Jugoslavije »Čuvajte Jugoslavijo!«
Spored svečanosti je tale: 20. t. m. na večer pred otvoritvijo ob 20. slavnostna akademija; 21. t. m. ob 10.30 slavnosten sprevod, ob 11. sprejem in pozdrav zastopnika Nj. Vel. kralja, zastopnikov oblastev, Sokolstva in gostov, potem otvoritev doma, odkritje spomenika in ob 14. javna telovadba. Po telovadbi narodna slavnost. Pri sprevodu nastopita tudi sokolska konjenica in skupina narodnih noš.
Gostje lahko pridejo z rednimi vlaki, in sicer iz smeri Celje-Slovenjgradec ob 6.45 ali 10.20, iz smeri Maribor - Slovenjegradec
ob 7.50. Odhod t obeh smereh ob 19. Gostje, ki pridejo že v soboto, se morajo zaradi prenočišč pravočasno javiti odboru. Dovoljena je polovična vozna cena, zaprosili pa smo še za četrtinsko. Za ceneno in dobro hrano je preskrbljeno.
Sokoli in prijatelji Sokolstva I Pohitite 21. t. m. v čim večjem številu v naš lepi obmejni Slovenjgradec, da z nami skupaj poudarite: Tu smo in tu ostanemol
Jutrišnji župni zlet v Celju
Prenočišča. Sodniški zbor, tekmovalci, tekmovalke in udeleženci iz Spodnjega Po-savja, ki pridejo že nocoj v Celje, bodo prenočevali: sodnice v Zdravstvenem domu, sodniki v rudarski šoli, člani in moški naraščaj v Sokolskem domu v Gaber-ju, moška deca v okoliški šoli. članice in ženski naraščaj v gimnaziji, ženska deca v meščanski šoli.
Narodne noše. Zbirale se bodo v nedeljo ob 11. na Glaziji. Pridejo naj točno, ker bo sprevod že ob V»12. Župna uprava prosi, da se narodne noše odzovejo vabilu zup-ne poverjenice v kar največjem številu. Sestre in bratje, ki nimate slavnostnih krojev in pri javnem nastopu ne boste sodelovali, a imate narodne noše, uporabite jih na vsak način 14. t. m. v Celju.
Vozne olajšave. V poštev pride za skupine vsaj 10 pripadnikov pravilnik za vozne olajšave za člane SK J, sicer P« nedeljska povratna vozovnica. Župm zlet bo ob vsakem vremenu.
Knez namestnik Sokolom. V odgovor na
udenostno brzojavko s sokolske savezne skupščine je poslal Nj kr. Vos. knez-na-mestnik Pavle savezu SKJ brzojavko: »Zahvaljujoč se za pozdrave iskreno zetom Sokoletvu uspešno delo za moralni, tizični in kulturni napredek našega naroda.«
RADIO
Sobota, 13. junija _
Ljubljana 12: Plošče- - 12-45: Vreme, poročila. _ 13; Cas, spored, obvestila. — 13-15: Pester program na ploščah. —.14. Vremensko poročilo. - 18: Za delopust igra radio orkester. -19: Cas vreme, poročila, spored obvestila. - 1930: Nac. ura: O bo-gomilih (Hamza Humo — iz Beograda). — 19.50: Polke na ploščah. 20.10: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). - 20-30-Poglejmo po Posavju: Od Rajhenburga do Brežic. _ 22: Cas, vreme, poročila, spored-_ 22.15; Radio-jazz.
Nedelja, 14. junija __
Ljubljana 8- Jeločnikov šramel kvartet _ 8.46- Cas, poročila, spored. — 9: Verski
govor-(g. Jože Jagodic). _ 9-15: Prenos
cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 10-Opereta »Mala Floram7e< na ploščah. — 1115- Prenos promenadnega koncerta godbe »Sloga«. - 12: Cas. spored, obvestila. _ 12 15: Nadaljevanje prenosa promenadnega koncerta. _ 13: Plošče po željah. -17- O poljedelstvu (inž- Rado Lah). — 17.£J: Vesel spored (radio orkester). — 18.20: Otroška ura: Mikica in Mikec. _ 19: Cas, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac-ura: Pesnik Vladimir Nazor (ob 60letnici _ Milan Marjanovič). — 20: Pilih Rudolf igra harmoniko. — 20.45: Opemii spevi in fantazije- Poje gdč. Štefanija Fratnikova s spTemljevanjem radio orkestra- — 22: Cas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio
jazz.	_
Beograd 16- Narodna glasb«. — 17: Godba na pihala.' _ 20: Prenos O. Straussove operete >Terezina<. — 23; Narodne melodije. — Zagreb 16.30: Godalni kvartet. — 20: Violinski koncert — 20-30: Humor. — 20 46: Moški pevski kvartet — 22-15: Lahka in plesna muzika. — P*aga 19.06: Pester program. _ 20-30: Spevoigra. — 21: Orkestralen koncert _ 22.30: Lahka glasba. — Varšava 19-55: Zborovski koncert — 21.30- Klavirske skladbe. _ 22.20: Lahka godba in ples. — Dunaj U.45: Orkestralen in klavirski koncert. — 12.55: Lahka godba. — 16- Švedski pevski zbori. —16 30: Plošče. — 18- Koncert Beethovnove glasbe-_ 19.16: Kitare. — 19.30-. Zabaven program. _ 20- Veseloigra. — 23.05: Plesna muzika. — Berlin 19: Koncert orkestra- — 20: Pester večer. — 22.30: Prenos iz MOn-chena. — 24: Lahka glasba. — Mflnchen 19- Melodija in ritem. — 20: Ve5er plesne glasbe. — 22.30: Lahka godba. _ Stuttgart 19: Komorni koncert — 20: Pester glasbeni program. — 22-30; Operetna in plesna muzika. _ 24; Nočni koncert Beethovnove glasbe.	_____
Točno plačo) »Jutra« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino
ŠPORT
Kulturni pregled
Iz češkoslovaške
književnosti
Kot osmi zvezek elegantno opremljenih
Pourovih edicij je izšla v Pragi drobna a podnetna knjižica češkega kritika in esejista Alberta Vvskočila »Marginalia«. Pisec se bavi v nji s problemi pesniške stvaritve in prihaja po prodornem estetsko—filozofskem razglabljanju celega kompleksa problemov k sklepu, da je pesniško delo naj-realnejša in najkonkretnejša zadeva in da šele skozi lepoto spoznavamo polnost življenja. Lepota je po avtorju najosnovnejša in najbistvenejša sestavina sleherne pesniške stvaritve, a njen izvor je božanski. Z argumenti plemenitega estetskega idealizma zagovarja A. Vyskočil življenjsko vrednost pesniškega dela in se zaustavlja tudi pri raznih čeških pojavih, zlasti pri umetnosti K. H. Mache. ki je gledal svet skozi krajino in Bž. Nomcove, ki ga je doživljala skozi človeka. Zato sta »Maj« in »Babica« prava kanonična spisa; izvirna, pristna in popolna.
Kritik Antonin Vese!y je izdal v založbi Moravskega pisateljskega kola knjižico, ki jo je okusno opremil Karel Vik. prof. Arne Ncvak pa ji spisa! krasni predgovor. Dr. Antonin Vesely je izdal doslej že nad 10 samostojno kislih spisov, med njimi študijo o Otokam Brezini zbirko kritik *Pisma avtorjev« in ^Razgovori z igralci«. Arne Novak ga označuje za kritika, ki skuša bolj karakterizirati kakor soditi in ki bolj išče to, kar ga s pisatelji združuje: njegova značilnost je, da v delu vedno išče sovisnosti z avtorjevo osebnost jo, to pa razlaga z ozračjem dobe in domovine. V novi knjigi, ki se imenuje »Poletno odsevanje« (Letni zrcadle-
nf), je zbral svojo kratko prozo, k! je nastala ob robu kritiškega dela in ob počitniških doživljajih. Značilnost teh. kramljanj, ki se gibljejo na mejah eseja, feljtona in pripovedne proze in katerih »barvita zgovornost« (A. Novak) prehaja tudi v nas. ki ne poznamo krajinskih značilnosti opisovanih krajev, je posebna spojenost vidnega in imaginarnega sveta, objektivnega in subjektivnega, splošnega in intimnega. Prav posebno zanimajo sestavki, ki so v zvezi s pesnikom Macho; Antonin Vesely hodi po njegovih stopinjah in dojema črte pokrajin, ki so inspirirale pesnika »Maja«. Iz knjige odseva kritikova umetniška duša in topla človečnost.
Broški pesnik in pisatelj Mirek Elpl je
nedavno izdal pri Moravskem pisateljskem kolu zvezek uspelih prevodov iz poezije predstavitelja madžarske Moderne A. Adyja. Ady ima pri nas dobrega poznavalca v Miroslavu Krleži (glej njegovo študijo v knjigi »Eseji«)- Češki častilec Adyjeve smele in življenjsko tople lirike, ki je srkala skrita navdihnenja iz najboljših stvaritev francoske Moderne, je v zbirki »Krev a zlato« (Kri in zlato) podal sveži šopek izbranih Adyjevih pesnitev. Primerjal sem njegove prevode s francosko zbirko prevodov Adyje-ve lirike in občutil v Elplovih prevodih večji utrip pesniške krvi in polnejši izraz Adyjevih prividov in strastnih krikov iz samote in iz -razvnetega življenja. Elpl. ki je v svoji lani izišli knjigi »Mesta ob obalah« pokazal prikupne uspehe prozno-Iiričuega oblikovanja, se je s prevodi iz Adyja vzpo-sobil za nadaljnje prevajanje pesnika, ki je najsijajnejši križanec madžarsko panonske melanholije ia francoskega življenjskega ob-
čutja. O Elplovih prevodih je dr. B. HabH-na napisal biliofilsko iziSo Studijo >Na okraj Elplova uvedeni b&snika Adyho do češtiny<: priznanje prevajalca in njegovega
mojstra.	,	,
Kolomau K. Geraldini, ki je nekaj prejšnjih' mesecev študiral na ljubljanski univerzi, je pravkar izdal kot prvi zvezek Edi-ce Slovo pri Urbanku v Trnavi na Slovaškem zbirko svojih poezij »Rosa v Ka-lichu«. Okusno opremljena zbirka predstavlja Geraldinija kot pesnika svežega izraza, znatne lirične invencije in pristno mladostnega odnosa nasproti večnim inspira-cijskim virom sleherne lirike: erotičnega doživljanja in prirode. Tem motivom se pridružujejo pri Geraldiniju Se religiozna občutja in ob koncu celo domoljubna (na pr. Junakom in Mrtva legija). Pri slednjih bo se naš človek vprašal: kako dolgo ni že zazvenela s strun naših mladih poetov domoljubna pesem; ali nimajo teh čuvstev. ali pa jim ne morejo najti sodobnega Izraza? Geraldinijeva slovaška lirika je v primeri s povprečjem sodobne češke pesniške tvorbe nekoliko vzdržnejša v stremljenju po formalnih novotah in zato preprostejša in jasnejša v svoji vsebinski napolnitvi. Tu ln tam spominja nekoliko na našo moderno (Zupančič) ali na Sr. Kosovela, pri čemer pa ne mislim, da obstoje kakšni neposredni vplivi- daljno sorodstvo je v formalnih odlikah, v stilu metafor, v celotnem dojemanju življenja. Koloman K. Geraldini je 3e mlad in šele na začetku poti. Izdaja in ureja tudi literarna časopis »Pramen«.	—o.
Zapiski
Po uspelem gostovanju ljubljanske opere
v Splitu je priložnostni glasbeni sotrudnik napisal v »Jutru« nekoliko zaključnih besed. Splitskemu »Jadranskemu dnevniku« to poročilo nI ugajalo. Zagrizel se je x
Polfinale Jugoslavija
v naših teniSkih krogih je vzbudila veliko vznemirjenje odločitev angleške teniške federacije, da morajo naši teniški reprezentan-ti, ki so si v Parizu izvojevaii tako sijajno zmago nad Francozi, igrati ▼ polufinalu l Avstrijo že 13., 14. in 15. junija na Dunaju. Naš teniški savez je predlagal, naj bi se po-lufinale vršilo 17., 18. in 19. junija, da bi se na ta način omogočilo našim igralcem, da se vsaj malo odpočijejo od potovanja, pa tudi od naporov hude borbe. Sklep angleške federacije je še bolj nerazumljiv, ker določajo statuti za Davisov pokal, da mora biti
: Avstrija že danes
polufinale končan do 19. junija.
Naši igrači so se r četrtek vrnili r Za^ greh, pa so morali takoj nadaljevati svoje potovanje na Dunaj. Čeprav taki napori ne bodo ugodno vplivali na njihovo kondicijo, vendarle upamo in želimo, da bodo naši »mušketirji« častno zastopali naš teniški šport ▼ tem velikem tekmovanju. Proti avstrijski teniški ekipi bodo nastopili isti naši igrači, kakor r Parizu, torej Pallada in Pun-čec za single partije, Kukuljevič in Miti6 pa v doublu.
Olimpijski dan v Mariboru .
Na stadionu SK Železničarja je v četrtek popoldne priredil tukajšnji olimpijski odbor »Olimpijski dan«. Na sporedu prireditve so bile nogometne tekme, teniške tekme, lah-koatletski nastopi ter nastop vzorne vrste mariborskega Sokolstva. Ker so se istočasno vršile na Teznem konjske dirke, je bil obisk precej slab in se je na stadionu zbralo komaj okoli 500 gledalcev. Prireditve v korist jugoslovenskega olimpijskega fonda pa so se v Mariboru končale r takem stilu, ki ni v čast športa samega, najmanj pa za nastopajoče, klube. Na igrišču so se odigravali dogodki, ki doslej v zgodovini mariborskega športa še niso bili znani. Pri odigravanju nogometnega turnirja, na katerem so sodelovali Železničar, Rapld, Maribor in Slavija, je prišlo do takšnih incidentov med igralci, ki jih še nismo videli. Zlasti zadnja tekma, in sicer med Železničarjem in Mariborom je bila taka, da bo se ljudje zgražali Nekateri igralci so se ponašali tako, da je izgledalo igrišče kot mesto fizičnega obračunavanja. Ob koncu tekme pa so se igralci pred tribuno dobesedno Btepli. Pri tem je bil neki igralec Železničarja precej občutno ranjen. Brezobzirnost igranja ter napadi na funkcionarje itd. bodo imeli sigurno posledice pri merodajnih športnih forumih. Javnost zahteva, da se krivci kaznujejo in izločijo iz športnega udejstvovanja. To, kar se je v četrtek zgodilo na stadionu, se ne sme več pojaviti!
0 nogometnem turnirju nf izgubljati besed. Bil je to pravi fiasko. Navajamo le rezultate: Maribor—Slavija 8:1 (3:1), Železničar—Rapid 2:0. Tudi ta tekma, se je igrala samo 10 minut ker so Rapidovi igralci nar valili na sodnika g. Schnellerja, nakar je od-žvižgal tekmo. Rapid—Slavija 4:2 (2:0), Železničar—Maribor 1:0.
Med posameznimi tekmam!, katera vsaka, bi morala trajati dvakrat po 20 minut so se vršile razne lahkoatletske točke. V teku 110 m zapreke je zmagal Lipovšek (Maraton) v času 18.6, 1500 m Štefančič (Mart) 4:31. kopje Lončarič (Mart), štafeta 4X200 m SK Železničar.
Službene objave LNP
Iz predsedstva mesto aeje p. o. 10. 6. 1936
Popravljajo se v »Jutru« 23. maja netočno objavljene verifikacije igralcev, ki morajo pravilno glasiti: s pravico nastopa 30. maja za Železničarja Stalekar Karel, Spanger Vojmir; za Lendavo Varšič Gjuro itd. Dalje: čita se za Amaterja Lukač Milan. Ostalo je ▼ redu.
Spored prvenstvenih tekem 14. i. m.: V Ljubljani igrišče Slovana ob 9.30 Svoboda-Jadran jun., ob 10.30 Korotan-Mars jun, službujoči Slamič, vsak klub po dva reditelja; igrišče Reke, ob 9.30 Hermes-Slavija jun., ob 10.30 Reka-Mladika jun^ službujoči Hartman, vsi klubi po dva reditelja. — V Hrastnika igrišče Hrastnika ob 1430 Hrastnik-Amater, službujoči Dblanc Slavko, Hrastnik rediteljstvo. — Na Jesenicah igrišče Gorenjca ob 14.30 Gorenjec-Kovinar, službujoči Ručigaj Tone, oba kluba po pet rediteljev. —
Pokalna tekma 14. t m.i V Kranju ob 14.30 Korotan-Bratstvo, službujoči Kern, Korotan rediteljstvo. —
Verifikacija igralcev: S pravico nastopa z dnem objave, ker so bili že čitani, za Marsa Podgajšek Josip, za Svobodo-Lj. Ko-kalj Milan, za Amater Lukač Milan. — S pravico nastopa 20. junija t L Za Železničarja Skorjanec Drago, Bačnik Zdravko, Ranftl Oton; za Celje Berger Aleksander; za Ljubljano Eržen Mirko. — S pravico
dva stavka, ki Jhn daj« povsem napačno tolmačenje, kakor da vsebujeta neko posebno prežimo omalovaževanje splitske gledališke publike, odnosno splitske kritike in kulturno.politi čnega prestiža Splita sploh, žolčnl odgovor »Jadranskega dnevnika« predstavlja bolj portcus nekakega obračuna z našim listom, s katerim »Jadranski dnevnik« ni v dobrih političnih odnošajih. Zato bi preSli preko teh izpadov a primernim smehljajem, da nam ni za splitsko javnost, kateri ne hi hoteli pustiti vtisa, kakor da jo naS list podcenjuje, ali pa celo omalovažuje. Ce je ljubljanska opera v Splitu fcmela s svojim gostovanjem uspeh, potem to ni samo za^ sluga repertoarja in umetniške kvalitete izvajanja, temveč nič manj tudi posledica glasbene splitske Široke publike. Nt treba še posebej podčrtavati, kar je notorično, da Split za operno glasbo ni provinca to da je morda v tem oziru fcritičnejSi nego katerokoli drugo mesto ▼ Jugoslaviji. Oe je torej ljubljanska opera v Splitu imela uspeh, potem ima polno razloga, da to i ona i ml beležimo na računu njenega kuJ-turnega prestiža prav tako, kakor uspeh v Beogradu ali Zagrebu. Ako je »Jutrov« sotrudnik zapisal, da ljubljanske turneje ni ocenjevati kot neko posebno kiflturno-politično afirmacijo in prestižno vprašanje, je hotel s tem te poudariti, da ljubljanska opera svojega obiska Splitu ni aranžirala kot neko reprezentativno ekspedicijo, kakor se je to pred leti zgodilo z obiskom Beograda, temveč je tako rekoč prenesla v našo primorsko prestolnico le en del svoje normalne serije, svo-
n as topa 10. septembra in 10. decembra t L za Grafiko Gestrin Ferdo. — V roku treh dni imajo dostaviti savezne izkaznice z odjavami: bivša Svoboda-Mrb za Ranftla Otona. Ilirija za Eržena Mirka, Slavija za Ge-strina Ferda. — Citajo se, s tem da bo naknadno sledila verifikacija: za Amaterja Opresnik Rudolf; za Grafiko Zgonc Alojzij; za Lendavo Jovič Milutin. —
Na podlagi, sodniških poročil se pred»-sta k . o.: Ovsenik Janez, Jadran, in Trčck Ciril, Korotan-Lj.
Vzame se na znanje izjava Svobode^g. po kateri odstopa od nadaljnjega tekmovanja v svoji skupini in se verificirajo tekme Svoboda-Hrastnik, Amater-Svoboda, Trbovlje-Svoboda s 3 : 0 za protivnike. So-ra prepušča tekmo Kovinarju in se tekma verificira s 3 : 0 za Kovinarja. Ljubljana prepušča tekmo CSK in se tekma verificira s 3 : 0 za CSK.
O drugih zadevah bo sklepala prihodnja seja p. o.
Ljubljanski plavalni podsavez. Jutri ▼rši na kopališču Ilirije propagandno olin*» pijsko tekmovanje. Spodaj navedeni teb« movalci sc morajo točno ob 9.30 javiti k»* petanu moštva Jamniku. Kdor bo neopravičeno izostal, bo najstrožje kaznovan po pravilih JPS. 50 m prosto: Pestevšek, Ska-pin, Banko, Brumec, 100 m prsno: Tori, Bin-der, Biber, Kramar, 100 m prosto: Cerar, Fux, Mihalek, Ziheri, 50 m prosto dame; Bradač, Groschel, Šiška, Tavčar, skoki: Ziheri, Sega, Strnad, Pribošek, Kržan, 5 x 50 m prosto: I. Banko, Binder, Schell, Skarpa. Lenart, H. Sernec, Serbec. Sega, Žiga, Ziheri, III. Čuden, Jamnik, Mihalek, Demonte, Fux, rezerve: Cerček, Pestevšek, Skapin. Waterpolo: Linhart Pribošek, Ilovar, Jamnik, dr. Bibiča, Otruba, Vrankar, Fux, Či-čin Šajn, Skarpa, Ziia, Skapin, Čuden, Lenart Jesih, Bnider, Demote, Močnik. Pri* četek tekmovanja točno ob desetih.
Olimpijski dan : plavanje. Jutri dopoldne ob 10. bo ▼ okviru olimpijskega dne na kopališču Ilirije plavalna tekma, ki se radi neugodnega vremena preteklo nedeljo ni mogla vršiti Naš državni prvak v plavanju Ilirija nam bo pokazal predvsem moč svojih sprinterjer in zato obsega program v celoti samo sprinte in štafete, pri čemer bodo prišli gledalci ▼ polni meri na svoj račun. Posebno štafeta 5 x 50 m prosto bo radi izenačenih moči plavačev nudila publiki najlepši užitek: borbo do cilja. Tudi vaterpolo tekma bo zelo zanimiva, saj so srečata najmočnejši moštvi plavalne sekcije Ilirije. Upamo, da bo jutri naša športna publika pokazala, da razume pomen olimpijskega dne in bo v velikem števil« posetila plavalno tekmo na kopališču Ilirije.
Službeno 11 S. O. Delegirajo se k tekmam 14. junija: Korotan jim. : Mars jun. Jofc-sič, Hermes jun. : Slavija jun. Kos, Svoboda jun. : Jadran jun. Dorčec, Reka jun. s Mladika jun. Martelanc, Hrastnik : Amater Dolinar, Gorenje : Kovinar Erlih, pokalna Korotan Kranj : Bratstvo Držaj.
Iz Ljutomera
IJ__ Odlikovani orožniki Razen pripad* mkov orožniatva, o katerem odlikovanju eo poročali lasti, so bild odlikovani še nasied-nji: z redom j egosilovenske krone 4. razreda major g. Vladimir Narančič, koman« danit orožniške čete v Murski Soboti, s srebrno kolajno za vestno službo oa mured-mk-vodrak g. Nakcfla Baltič v Ljntomem in narednik gL Ivan Vrtačič Ivan v Slatini Rad enaih. Čestitamo!
lj— 50 letnico je praznoval pred kratkimi g. »dr. Dolfe Salberger, tukajšnji odvetnik. Odličnemu narodnjaku, dobrovoljca z doforualdh poljan, ki živi že vrsto let vf našem mestu, želimo še mnogo let zdravja, sreče in zadovoljstva.
jega vsakodnevnega umetniškega delovanja, kar t ostalem, le Se pojačava veljavo umetniške bilance splitskega gostovanja; Le te osnove pogreSna interpretacija lahko iz poeameznfli stavkov izvaja nevše-čne komentarje to prihaja oelo do absurdnega zaključka, kakor da bi »Jutro« bilo protivnlk kulturnega sodelovanja med Hrvati n Slovenci!
»Življenje in svete, fTustrirana tedenskat revija, bo veetovala v prihodnjem zvezku, ki izide kot priloga ponedeljske izdaje »Jutra«. naslednje prispevke: nadaljevanje razprave primarija dr. Fr. GgstLa »Progresiv» ns paraliza in njeno zdravljenje« (s elikoV geološki članek »Zemlja s« ne vrti enakomerno«, nadaljevanje potopisa »K Prospan-skemu Jezeru« (s slikami), članek iz praktične medicine »Zdravimo se i dihanjem«« ki kaže, da moderna veda potrjuje prastaro ljudsko modrost, nadaljevanje romana : AL Dumasa »Trije mušketirji« z ihistraci-i jami Norretrandersa. prof- Ivan Koštial poroča o zanimivi knjigi »Hipolit iz Rudolf3-rerta«, v rubriki Iz Literarnega sveta je j prispevek dr. Pavla Karlina »Ob stoletnici smrti očeta marsejese«, med Novimi knjigami in revijami referira dr. Anton Debel jak o drugi knjigi Zbranih spisov dr. Fr. De-tele. Slede rubrike Tehnični obzornik (Obrt in električno varjenje — s slikami). Praktične novote. Človek in dom (Balkonske svetilke), Filatelija (Nove abesinske znamke), Sah, Uganka satovnica (Crassus), Za bistro glave. Zvezek vsebuje poleg številnih slik še mnogo drotoih zanimivosti kakor »Fio-schi in sokrivci obglavljeni«. »Častilci vraga«, »Hočeš videti, kako raste trava?« (s sliko). »Življenje in svet« stane mesečno samo 4 Din, po pošti ali na dom dostavljen 5 Din. Naročniki ponedeljskega Jutra prejemajo revijo zastonj. Naroča se pri UDia* vi; Ljubljana, Knafljeva ulica 5,
85
LIANA SANDEN:
VSE Z AT )E i
»Vse je na tam!« Kramer odjpre vrata v pred-sobje. »Dovolite, da vam predstavim gospodično Fehlairovo.
»Sedite, prosim,« reče gospod pl. Henrici. »Za kai torej gre?«
»Samo za to, da bo gospodična Fehlauova izpovedala nekaj, kar dokazuje popolno nedolžnost gospoda ravnatelja Gragerta.«
Stari gospod si sname enoočnik. »Dokazuje? Popolno nedolžnost? Ali, to je neverjetno! Po vseh indicijah — nu, prosim, kako mislite to dokazati?«
»S temle-« reče Lora in položi popisano polo na mizo. »'Nekoč, dne 5. novembra, sem po spreje-makii napravi, ki je vodila iz šefove sobe na mojo mizo, poslušala razgovor med bankirjem Joos-snerjem iti gospodom ravnateljem Gragertom. Zapisala sem ga dobesedno na to polo. Gospod svetnik Kramer ie bil navzočem ko sem davi v tajništvu vzela zapiske rz omare.«
»Morda jih sme gospodična Fehlauova prebrati?« In Lora bere razgovor med Jcossnerjem in Georgom. ki si ga je zapisala ob poslušaini napravi.
»AJi... to je...« jeclja gospod pl. Henricd in onemoglo bega z očmi od Lore do Krameria in nazaj.
»To je ena izmed nainesramnejših sleparij, ki sem iimej kdaj opravka z njimi. Ta lopov, ta Joos-sner, hodi z Gragertovo pobotnico okoli iai pripoveduje vsakomur, kdor ga mara in kdor ga ne mara poslušati, da je s to in z drugimi vsotami poplačal Gragerta za nepoštena dejanja. Ce bi ne bilo vrle gospodične, ki je ves pogovor slišala ;n zapisala--«
Lora za rdi. »Prav za prav ga ne bi bila smeta, gospod svetnik,« reče tiho; »saj mi nd bil nihče
naročil.«
»Nu da,« meni Kramer, »vestnost je lepa reč.«
Prav ta dan stoji Renata na hamburškem nabrežju in čaka Blackwella. Krzneni plašč se Je v februarskem vetru tesno ovija, in vsa nežna postava je videti sestavljena iz same svetle črnine in beline.
Za velikanskim temnopoltim človekom v kričeče kockastem plašču, očividno je južni Američan, se pokaže ozka, zmerom nekam sključena postava Mr. B1ackwella. Množica se za trenutek za-gvozdi. A še preden utegneta Blaokwell ali Renata kaj izpregovoriti. plane nekaj plavolasega burno proti Renati. »Dearest!«
Renata se nežno zagleda Maudkj v bleščeči dekliški obraz. In tako, sfekaje Maudko k sebi, poda preko ograije Mr. Black\vellu roko. Mr. Black-
well se hitro spusti po stopnicah; nekaj mladih ameriških boyev vihra za njim.
Blackwell spusti reko liudi mimo sebe. Pri miru stoji in gltda Renato. »Tu sem zdaj, Mrs. Har-tyjeva,« reče preprosto.
Njen smehljaj se razprosfcre. »Hvala vam, M«-. Blackwell.« In kakor, da bi hotela podčrtati to zahvalo, poboža Maudko po laseh.
Biackwell m Renta stopata drug vštric drugega. Močan veter piha po naibrežjn, sivi in beii oblaki plavajo nad penečo se vodo. Noben pravi po-menek se noče razviti. Oba mislita na isto — na Georga. Renato, ki je mirnejša, obhaja otroško, pravljično upanje, da se bo zdaj vse uredilo; Blackvvell pa misli, kolikanj mora ljubiti tega človeka, da me je poklicada z one strani morja!
In zdaj so formalnosti opravljene. George, ki se je izkrcal nekoliko pozneje, je vse uredbi zastran prtljage. Maudko je spravila varuška v njeno hotelsko sobo. Blackwell in Renata sedita v salon-čku, ki spada k Blackwellovemu stanovanju, drug drugemu nasproti. Brezpomembne besede govorita, v tem, ko natakar podaja čaj. Ni ga v življenju takega položaja, si misli Renata, da bi Američan pozabil piti čaj. Miza ie pogrnjena, pribor in opraženec sta na njej. Caj dehti. »Tako,« de B!ackwell. »in zdaj lahko govoriva, Mrs. Harty-ieva. S čim torej lahko pomagam Mr. Gragertu?«
»Z vsem,« hitro reče Renata in ga pogleda s svojiimi temnimi: očmi; »se pravi, kako, niti saima še ne vem.«
Blackwell se tiho nasmehne. »Jaz prav za prav tudi ne vem, Mrs. Hartyjeva; a nekaj bomo že
našli,« hitro dod£, ko žair v Renatinih očeh potemni. »Strašno me je razočaral, Mrs. Hartyjeva; veliko zaupanje sem imel vanj.«
»B'lackweH,« reče Renata vn ga prime za roke, »z vso gotovostjo vem: ta reč mora biti čisto drugačna, nego se vam zdi.«
»Ali, Mrs. Hartyjeva, na svoge oči sem všdel pobotnico Mt. Gragerta — v rokah teh navijačev, ki so mi ponujali kupčijo.«
»A vendar mora biti v vsem tean nekaj krivega. Nikoli ne bi bil Georg zmožen sleparije,« strastno reče Renata.
»Kako ga ljubi,« pomisli Rlackwell znova, m srce ga zaboli — a Renata že nadaljuje. »Na Georga se tako zanesem« — in išče primere — »kakor bi se zanesla samo na vas, Mt. Blackwen.«
V brezup Mr. Blackwella kane kapljica veseuJa. »To je bila dobro beseda, Mrs. Hartyjeva — torej, po zkusili bomo urediti vso stvar. Ze zato, da obnovimo dobri sloves moža. ki vam je tod i bližnji.«
»Mr. Blackwe!l,« dč Renata in ga bolestno in malce .poredno pogleda, »za obnovitev Georgove-ga slovesa me ni skrb. Georg in jaz nisva več eno.«
Cisto tiho izreče te besede — in začuti: Šele ta mah, ko Jih je izgovorila, je ločitev dokončna in nepreklicna — tudi v njej.
BIackwell pogleda Renato — nekaj hoče reči, a zdaj je bolje, da molči. Zakati vse, karkoli bi mogel ziniti, bi bilo napačno, prepozno — aJi prezgodnje.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo orcl, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—*
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« TI««« *	- -
odgovor, priložite Uin > ▼ znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulatrijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek
„JntraM, LJubljana«
Službo dobi
B^eda 1 Din, lavek 3 Din. ca Šifro al! ta-janje laalova 5 Din. Najmanjši inesek 17 Din.
Izvrstno frizerko
sprejmem. Ponudbe na M. Drexler, Maribor, Ulica A. oktobra štev. i
16727-1
Dekle
vajeno v&eh hiširib del in Šivanja na stroj sprejmem. Florianska 16.
13787-1
Plačilno natakarico
in servirko, event. začetnico, rabim takoj za dober sezonski posel. Takojšnje ponudbe na Pension restau-rant Park, Delnice, Gorski Kotar.	13793-1
Vsaka Dsaeda 50 par; lavek S Din n dajanj« i&alove g Din. i^ajmanjSi tnesek 12 Din.
Kolarski in mizarski pomočnik
v kolarstvu imam izpit, — iščem takoj kakršnokoli službo. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Kolarski pomočnik«.
13721-2
Prodajalka
mešane stroke, zmožna slovenskega in aemškesra je-zika. i lepim rokopisom in dobra izložbena aranžerka, dobi službo v večjem zdraviliškem kraju. Nastop takoj. Ponudbe na podnižni-co Jutra v Celju pod značko »Poštena lšc.
13803-1
Brivskega
pomočnika
mlajšega dobrega delavca, sprejmem. Prednost imajo ondulerji. Nastop takoj. Salon Zaje, Tyrševa 16.
36771-1
Brivskega
poslovodjo
po možnosti ondnl-erja in pomočnika sprejmem takoj. Nasl-ov v vseh poslovalnicah Jutra.	1377Ž-1
Službe
Potrebujemo takoj dekleta za vse, kuharice, natakarice. odeojiteljice za privatne hiše, hotele, menze in gostilne t>or zflčetniee za kapelo. Udruženje udovica i samostalnih žena, Zasreb. niča -29/1. kat. — Telefon 73-71. Za odgovor poslati Din 5 v snamkah.
13746-1
Plačilno natakarico
samsko, v starosti do 30 let. zmožno tudi nemščine, sprejmem. Ponudbe s sliko na hotel »■Central«, Bled.
13757-1
INSERIRAJ
V „JUTRU"
□□□uuumuuuuuu
3.000 Din nagrade
dobi, kdor preskrbi službo uradnice mlajši gospej, najrajši v večje podjetje, imožna vseh pisarniških del. Imam 41et.no prakso. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hvaležna«.
13745-2
Pouk
cSeseda 1 Din. davek 8 Din •a šifro >11 dajanje iuIots 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Dr. Svoboda,
Tavčarjeva 1,
začne s poletnim tečajem
v nemščini 20. t. m.
10792-4
Prodam
Beted» 1 Din. davek S Din u šifro ali dajanje oaelov* 5 Din. Najmanj^ *ne»<4 17 Din.
Steklenice
različne, več tisoč, poceni prodam. Ponudbe pod »38« na ogl. odd. Jutra.
15788-6
Pletiln! stroj
že nekoliko rabljen, novejši, prodam. Dgodna cene Maurerjeva nI. 19, Spod. Šiška..	18751-6
Kristalno šipo
veliko, 8 m/m, ugodno pro da 0. Kiffmann, juvelir. Mestni trg 8.
18768-6
Avto, tHoto
Beseda i Din. davek S Db> za šifro ali dajanje naslovi 3 Din. Najmanjši r.n»«<>k 17 Din.
Motor na
vpojni plin
dobro ohranjen coa 30 do 40 HP, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Motor 749«.	13749-10
G. Th. Rotman:
Miha Klapouh ln njegovi prijatelji
mmrm
Beseda 1 Din, davek S Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kolesa
za časa velesejma po znižani cent, prvovrstne nem ške marke Miele, original Adier, Dflrkopp kolesa kromirana, ponikljana ie od Din 700.- naprej. Remec Oskar, Dolenjska e. 5. Ljubljana	12939-111
Ko se je Strehar ohrabril in z žežljem dregnil Miho pod rebra, ga je ta toli grdo udaril s stolom po glavi, da se j« slamnati sedež raztrgal 'n je stol kakor kreželc obtičal Streharju na vratu. Ponosen na zmago je nato Miha spet zlezel skozi okno.
Damsko kolo
dobro ohranjeno, kupim Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »J. S.«
13760-11
Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslov* 5 Din. Najmanjši cneeek 17 Din.
Šivalni stroj
pogrezljiv, nemški fabrikat. z okroglim čolničkom, ka teri tudi štika, poeeni na prodaj. — Nova trgovina, Tyrševa 36.	18778-20
Ti
Beseda 1 Din. davek 3 Dir za šifro ali dajanje naslov« * Din. Najmanjši tn*«eV 17 Din. •
Plise, en tel, ažur
gumbe, gumbnioe, raono grame, Izvrši 'ikoj Matek & MikeS, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. — 2epni robci plenice, ročna dela.
169-3!
Britje 2 Din,
striženje 4 Din
Obiskujte najcenejšo brivn. co »RAPID«, Tyrševa/Du najska št. 31.
13682-3'
V najem
Beseda 1 Din. davek 8 Du 'j, šifro ali dajanje naslov^ 5 Din. Najmanjši ene««-' 17 Din.
Mlin
na stalni, močna vodi, v prometnem kraju na deželi dam v najem. Spoeoben j< tudi ra vsako drugo obr na vodni pogoo. — Babif. strugar, Rečica - Laško.
18754-11
Malo hišico
novo, ograjeno (obcestri. zključene), 2 sob, kuhinje in pritiklin, vzamem v na jem 1. julija. V pošte v pr. de jo hiše na severovzhodni strani ljubljanske okolice. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Mala hišica«.
16783-17
Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje aa«lova Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Dobroidočo gostilno
gospodarskim poelopjem in 70 arov zemlje, prodam na periferiji mesta Celja. Pojasnil daje Kari Kramer. Vodnikova ul. št. 11 — Celje.	15795-20
Stanovanje
Sobo odda
Opremljeno sobo
»ddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18763-33
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom in uporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu t. julija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13766-23
odda
Seseda 1 Din. davek 8 Din u šifro ali dajanje naslov« i Din. Najmanjši tnesek 17 D in.
3-sobno stanovanje
s kopalnico, pritikline, — komfortno, oddam taioj. Poizve Be in ogleda Gregorčičeva ul. 17b, H. nad.
13718-21
Stanovanja
Stanovanje
2 sob ln pritiklin, v novi hiši, proti št. Vidu, iščem 1. julija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmerna cena«.	18782-21a
2 sobi
oddam takoj dvema ose bama. Aleksandrova 16 pritličje, desno.
1B762-23
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom, tako oddam v mali vili na vrtu. Bohoričeva ulica 34a.
113791-33
raovčlte
najbolje
potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko!
Rudolf Zore,
Ljubljana, Gledališka 12 Telefon 38-16.
M6-16
Hranilne vloge
vsefc denarnih zavodov
vnovčuje
>o najvišji cent tako} gotovini rrj. ag. za bančne tu kreditne posle
Alojzij Planinšek
Ljubljana, Beethovnova u. :4/Il, telefon 35-10. ki Vai> 3 m čl za pravilnost ln str< -o soUdnoct t vseh posli) 13659-U
Bančno kom. zavof
Maribor, Aleksandrova 4'.:
Tvršuje najbolje nakup prodajo
HRANILNIH KNJIŽIC seb denarnih zavodov. /, idgovor Dia 3 snamk.
17316
Izgubljeno
Siv svilen robec
-e je Izgubil v torek zv er. Prosim najditelja, rf odda v ogL odd. Jutn.
18764--
JUL
fiaka beseda	g Du
i a vek 3 Din, ca	šifre s
lajanj« naslova	B D
ijiuanjši ueeek	80 D:
V zakonu
nezadovoljen
.jteligent, teli diekretn. i nanje i Inteligentno, do JO let staro damo. Odgov. ■ >oo »1000« na ogl. odd Jutra.	13762-24
Lahka LETNA OBLAČILA buret, kaša 1 i s t e r i. t. d.
v odlični izdelavi si nabavite najceneje pri
PRESKERJU,
SV. PETRA C. 14.
ŠATOR
za 3 osebe Din 630.— dobavi Kolb & Predalič
Ljubljana, Kongresni trg 4.
Iz življenja na deželi
Iz Ptuja
j— SreSko združenje učiteljev bo zborovalo danes ob 9 v ptujskem mestnem gle dališcu Dnevni red: situacijsko poročido predavanje v češkoslovaški šolski reform1 s skiopitičnimi slikami (g- Jurančič) in volitev delegatov za letošnjo glavno iu sek-cijsko skupščino. Istega (tae bo zborovanje tudi v Ormožu.
j— Pregled čebel ju jakov v ptujskem sre-zu se je začel v petek zaradi zatiranja če-belnih bolezni, ki so se letos zelo razpasle. Pregled vrše izvedenci ob navzočnosti veterinarskega strokovnjaka bakteriološkega zavoda iz Ljubljane g. dir. Hribarje.
j— Vzrok smrti strupene jagode. V bol nišraico so pripeljali 5-letnega sinka nekega posestnika iz Majšperga, ki se je ^ gozdu zastrupil z nekim strupenim sa dom- Trud zdravnikov je bil zaman in je umrl.
j— Tatvina. V stanovanje Katarine Sko-kove na Ljutomerski cesti 6e je te dni splazil Bosanec Disdarovič Salko iz Tuzle in ukradel pet svilenih naglavmh robcev in eno volneno Jopico. Oškodovanka je taivino prijavila policiji, kd je taitu izsledila.
j— Zvočni kino Radio bo predvajal v soboto in nedeljo ob pol 2L v nedeljo tudi ob 15. krasen sov je tsko-ruski film >Pesem na Volgi«. Dodatki občajnl. Sledi velefihn
>V znamenju križa«.
★
BLED. Otvoritev zvočnega kina v Sokol--kem domu na Bledu je zdaj končnoveljav-iio sklenjena reč, tako da bo Čez letno sezono prav prijetno preskrbljeno za razvedrilo. Dvorani je pri zidan oder, e čimer ee ,e zvečalo število sedežev, istočasno pa se
0	nudila boljša in udobnejša reprodukei-a slik. V kabini je montirana najmoder-lejša zvočna aparatura svetovne znamke 'hiiisonor, tako da je dobra reprodukcija •;voka že v naprej zajamčena. Poleg tega
a je dvorana akustično opremljena in jo oživljajo vseskozi temnordeče zavese. Dvo-ana bo tudi v najhuši vročini prijetno hlad-la radi preskrbljene ventilacije. Predvaja-
1	ja bodo dnevno zvečer ob pol 9., ob ne-ieljah in praznikih bodo ob 11. dopoldne uatineje (sedeži po 5 Din) in ob 16. in :0.30- Spored se bo menjal v 2 do 3 dneh. J prava si je zagotovila izbor najboljših in lajnovejših filmov. Kot prvi film pa bo na |x>redu >Pri belem konjičku«, opereta, ki p tiila predvajana na vseh svetovnih odrih n kinematografih in ki že v naprej jamči a uspeh. Tej pridobitvi Bleda je vsekakor treba iskreno čestitati in obisk najto-leje priporočiti.
Nase gledališče
DRAMA
Pobota 13-: Vesela božja pot. Izven. Cene
od 14 Din navzdol. \'edelja 14.: Direktor Campa. Izven. Cene
od 10 Din navzdoL 'onedeljek 15.: Tiran. Red A Torek 16-: Zaprto. (Gostovanje v Kranju: Mladi gospod šef).
Ljubljanska drama zaključi secono 1935-}6 v ponedeljek 15. t m. Zato opozarjamo na zadnje tri predstave: Vesela božja pot. Direktor Campa in Tiran. V torek bo zadaje gostovanje v Kranju.
OPERA
Sobota 13.: Othello. Gostuje Marij Šimenc. Red A.
Nedelja 14.: Bolgarski večer plesov in pesmi. Izven. Znižane cene. Ponedeljek 15.: Produkcija opeme Šole dii.
konservatorija. Izven. Cene od 15 Din navzdol.
Torek 16. • Kavalir z rožo. Red C.
★
Marij Simene poje naslovno partijo v Verdijevi operi »Othello« drevi za red A. Na gostovanje odličnega našega pevca, ki je sijajen v tej vlogi, tako v pevskem kakor tudi igralskem oziru, še prav posebno opozarjamo.
Bolgarski pevci in plesalci t naši operi
V nedeljo 14. t. m. zvečer nastopi v opernem gledališču skupina bolgarskih akademikov. ki pojo in plešejo najlepše pesmi in plese bolgarskega naroda. S svojim orogra-mom so dosedaj nastopili z največjim uspehom v Beogradu in Novem Sadu, v sredo v Zagrebu, kjer so imeli tako velik uspoh. da bodo večer ponovili. Zato opozarjamo na njihov nastop v Ljubljani in sicer v nedeljo zvečer v opernem gledališču-
m^i.
EAUdeCOLOGNČ
ZAPUSTITI PRIJETEN VTIS JE TAJNA USPEHA.
Prizadevajte si, da dota vsakdo, ki se Vam približa, takoj prijeten vtis! Uporabljajoč Eau de Cologne de COTY z rdečim trakcem, pokažete vsakomur, s katerim se snidete, svoj prefinjeni in odlični okus. Ta bistra, sveža in lahka kolonjska voda, ki je sinteza vseh pomladanskih vonjev, vsebuje v istini samo esenco branega cvetja in sadja. Ako pa ljubite bolj aromatično kolonjsko vodo, ki vas obda z jačjim valom milega vonja, tedaj zahtevajte Ean de COTY z zelenim trakcem, ki ima Se intenzivnejši in trajnejši vonj.
Pri oslabelih živcih
se uporablja fizijološki ekstrakt iz žleze močne in zdrave živali (»kal.eflutd«). Brezplačno pošljemo detajlno literaturo. — Zahtevajte jo: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič. — »Kalefluld« se dobiva lekarnah in drogerijah.

KLIŠEJE
END IN VEČBARVNE
Jrrf0-
SV.PETRA NASIP Si. 23
□□□□□EE
Velika tekstilna tovarna na Hrvatskem
išče za svojo kazino c več gostilniškimi prostori in dvorano
sposobnega
restavraterja.
Pogoji: prvovrsten, agileo strokovnjak, dobra kuhinja. Obširne ponudbe na oglasni odd. JUTRA pod br. 504.
Za vedno nas je zapustila naša ljuba, zlata mama gospa
Josipina Kamenček
danes ob 3. url zjutraj po dolgotrajni, mučni bolezni in odšla k Bogu po večno plačilo.
Pogreb nenadomestljive pokojni ce bo v nedeljo 14. t. m. ob 15. uri lz mrtvašnice mestnega pokopališča na magdalensko pokopališče.
Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 15. t_ m. ob 7. uri zjutraj. Naj počiva v miru!
Maribor, St. Vid, Sušak, dne 12. junija 1936.
ANICA PEČJAK, JANKO, ŠTEFKA, VALERKA — otroci
in ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. ga Narodno tiskarno d. d. kot tiflkarnarja Frane JeaezSek, ~ toeeratm del p odgovoren Aloj« Novak. ~ VM m ^ab^aoL