W i jtN ■ . ■» i i*--4 -tv / / Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. K PC LJUBIJA 831-040 ŽEL. RADMIRJE 841-372 vsri Mesoreznice št. 22.......................6.800,00 SIT Tlačilke za krvavice.....................3.090,00 SIT Tulci za klobase.........................1.140,00 SIT Naprava za omamljanje...................12.490,00 SIT Svinjski mehurji - suhi kom 75.00 SIT Goveji koti - suhi kom 280.00 SIT Goveji koti - dolgi kom 280.00 SIT Svinjska čreva - tanka m 20.00 SIT Sol za razsoüevame kg 100,00 SIT Mreža za meso m 60,00 SIT Svinjska debela čreva za krvavice m 58,00 SIT *4% Konjska čreva za salame m 50,00 SIT w PUC čreva za salame kom 36,00 SIT Obveščamo, da smo pričeli s prodajo sadik sadnega drevja v URTNARSKEM CENTRU v Ljubiji, ftel. 831-045J Možnost pCačiCa na več obrokov 6re.z oßresti. jg (>(\tPOPQČAM O P.E. TRGOVINA MOZIRJE Lg? >g? >g? JKJK mTjE NaSLOVNiCa Jesen v Savinjskem gaju foto: Vlado Lamut 6 Obrtniki so nezadovoljni zaradi prehudih obremenitev 7| Komunala ima novega direktorja 9 m M Krajevni prazniki v „ Bočni, Solčavi in Šmartnem ob Dreti Najbolj simpatična "kelnerca" je Ivanka Ulcej z Ljubnega OK Zgornja Savinjska letos v boju za vrh lestvice Novi smrtni žrtvi na naših cestah Smrt kosi po cestah Upam, da ste si naslovnico številke Savinjskih novic, ki jo držite v rokah, preden ste obrnili list, dobro ogledali in da vam je všeč. Kot ste opazili, je prvič v četrtstoletni zgodovini časopisa v barvah. Na ta način naj bi Savinjske novice postale bolj privlačne, bolj prepoznavne na prodajnih policah in bolj atraktivne za oglaševalce. Za prvo številko v novi podobi smo izbrali jesenski motiv iz Savinjskega gaja, ki v rumeno rjavih barvah na najboljši način ponazarja naravo v dneh, ko se pripravlja na zimsko spanje. Medtem je mini! tudi letošnji prvi november -Dan spomina na mrtve. Dan, ko se verjetno vsak od nas vsaj za trenutek preseli v preteklost, se spomni minulih dogodkov in ljudi, ki jih ni več med živimi. To je dan, ko se morda tudi bolj kot kdajkoli med letom zavemo neusmiljenega življenskega tempa, ki poganja kolo časa vedno hitreje naprej. Občutek imam, da se hitrosti časa človek v pravi dimenziji zave šele takrat, ko je za njim že kar nekaj let bivanja na tem planetu in ko je za korenite spremembe v odnosu do življenja že (pre)pozno. Ali pa nas k takšnemu razmišljanju napelje vest o kruti smrti v naši bližini, v kraju, v dolini. Prav zadnji dnevi oktobra so bili takšni, ko je regionalna cesta, ki pelje skozi dolino, vzela novi življenji. Nezgodi sta se sicer zgoditi v povsem različnih okoliščinah, a posledice so bile v obeh primerih tragične. Ob tem se vsakodnevni pozivi na večjo varnost v prometu kar nekako izgubijo, kot da bi se podobni primeri, žal, ne dogajali vsak dan širom Slovenije. Morija se nadaljuje, najbolj „pa zaboli takrat, ko ugasne mlado življenje. Življenje, ki pravzaprav^ niti ni imelo možnosti v polni meri zaživeti. Življenje, ki ne bo nikoli imelo priložnosti živeti za novo življenje... Svet pa se vrti naprej, nič ne čaka, nič ne vpraša. Misli nam že uhajajo proti koncu letošnjega leta. Kako hitro bo minilo, si rečemo, a nas po drugi plati le navdahne občutek, da se z novim letom začenja novo poglavje, ki bo morda imelo lepo vsebino. Tudi v uredništvu Savinjskih novic, kjer za vas pripravljamo še nekaj novosti, si želimo, da bi bilo tako. Lepo pozdravljeni! Vaš, Franci Kotnik IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 50100-620-128 05 1117114-23833. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Tomaž Pajk. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice. Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.:. 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v'uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in forografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje tromesečje. Republika Slovenija Občina Mozirje Sekretariat za notranje zadeve RAZGLAS Državljane obveščamo, da so za glasovanje na volitvah za člane občinskih svetov in župane, ki bodo dne 4.12.1994, razgrnjeni splošni volilni imeniki po dosedanji razdelitvi voiišč za sedanjo občino Mozirje. Volilni imeniki so razgrnjeni na naslednjih mestih: 1. Za bodočo občino MOZIRJE na matičnem uradu Mozirje (za sedanjo KS Mozirje) in na krajevnem uradu Rečica ob Savinji (za sedanjo KS Rečica ob Savinji). 2. Za bodočo občino NAZARJE na krajevnem uradu Nazarje. 3. Za bodočo občino GORNJI GRAD na krajevnem uradu Gornji grad. 4. Za bodočo občino LJUBNO na krajevnem uradu Ljubno ob Savinji. 5. Za bodočo občino LUČE na krajevnih uradih Luče in Solčava. : Vsak državljan ima pravico pregledati splošne volilne imenike in zahtevati popravek. Državljan lahko zahteva popravek, če sam ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik; če je vpisan kdo, ki nima splošne volilne pravice ali nima volilne pravice na območju te občine; če je vpisana oseba, ki je umrla; če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. Volilni imeniki bodo razgrnjeni do 18.11.1994. Sekretariat za notranje zadeve Občine Mozirje Dajanje podpor volivcev j kandidatom za člane občinskih j J svetov in kandidatom za župane j I 1. Kandidate za člane občinskih svetov, ki se volijo po ! I večinskemu načelu (občine; Gornji Grad, Ljubno/S., Luče in J I Nazaije) določijo politične stranke v občini in volivci v volilni f I enoti. V posamezni volilni enoti lahko določi s podpisovanjem I j kandidata za člana občinskega sveta skupina najmanj 15 j I volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. \ 2. Liste kandidatov za člane občinskega sveta, ki se volijo po j proporcionalnem načelu (občina Mozirje) določijo politične j stranke v občini in volivci v volilni enoti. Listo kandidatov v I volilni enoti lahko določi s podpisovanjem skupina najmanj ! 15 volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti, f 3. Kandidata za župana določijo politične stranke in volivci | j v občini. Kandidata za župana lahko določi skupina najmanj | j 50 volivcev, ki imajo stalno prebivališče v občini. I Volivci lahko dajo podporo kandidatom za člana občinskega j j sveta; listi kandidatov za člane občinskega sveta ali kandidatu I i za župana na posebnih obrazcih (LV-1, LV-2). Obrazci se dobijo j j in podpišejo pred upravnim organom, ki vodi evidenco volilne 1 j pravice: j - Sekretariat za notranje zadeve občine Moziije, sobi št, 7 I I in 8 j I - vsi Krajevni uradi v občini. I Rok za dajanje podpor s podpisovanjem je do 9.11.1994. Sekretariat za notranje zadeve \ Občina Mozirje j Plakatiranje v času volilne kampanje V Uradnem listu RS, št. 62/94 je bil objavljen Zakon o volilni kampanji, ki ureja tudi področje plakatiranja v času pred volitvami (členi 8 do 11). Lepljenje in nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili je dovoljeno na mestih, ki jih določi občina. Na podlagi podatkov krajevnih skupnosti javno objavljamo plakatna mesta, ki so: 1. Krajevna skupnost MOZIRJE: kozolec pri blagovnici SAVINJA Mozirje, blagovnica SAVINJA, stavba PTT Mozirje, stavba SO Mozirje, kozolec Na Trgu, restavracija GAJ Mozirje, zadruga Ljubija, gostilna Šmihel, kozolec pri Pezdelu v Ljubiji, šola Lepa Njiva 2. Krajevna skupnost NAZARJE: pred Delavskim domom, pred trgovino Savinja Nazarje, pred * zadružnim domom Kokarje 3. Krajevna skupnost REČICA /S.: oglasna deska KS Rečica, gasilski- domovi po naseljih: Rečica/S, Pobrežje in Grušovlje, zbiralnice mleka po naseljih 4. Krajevna skupnost LJUBNO /S.: v Okonini gasilski dom, v Radmirju oglasna deska na Pošti, gasilski dom in avtobusne čakalnice, v Juvanju avtobusna čakalnica, na Ljubnem/S. gasilski dom, zadružni dom, avtobusne postaje in oglasna deska KS 5. Krajevna skupnost LUČE: pred pošto (leseni del), lesene hišice na avtobusnih postajah (notranji del) / 6. Krajevna skupnost GORNJI GRAD: kozolec pri "Šteklnu" 7. Krajevna skupnost ŠMARTNO OB DRETI: avtobusne čakalnice 8. Krajevna skupnost NOVA ŠTIFTA: oglasna deska pri bifeju na Slugovem Krajevni skupnosti BOČNA in SOLČAVA: nimata določenih plakatnih mest, organizatorji volilne kampanje naj se za plakatiranje na prostorih, ki so last ali v upravljanju KS dogovorijo neposredno z vodstvi teh KS. Določena so tudi dodatna plakatna mesta, ki so organizatorjem volilne kampanje na razpolago le proti plačilu. Ta dodatna plakatna mesta so: 1. Krajevna skupnost MOZIRJE: velik pano pred zgradbo PTT Mozirje 2. Krajevna skupnost REČICA /S: gostilna TIRŠEK Poljane, gostilna pri METODU v Sp. Rečici, pano Turističnega društva Rečica/S. 3. Krajevna skupnost GORNJI GRAD: park pri posojilnici, zelenica pri trafiki (panoje postavijo organizatorji sami) 4. Krajevna skupnost ŠMARTNO/D: zelenica pred gasilskim domom, zelenica pred zadružnim domom (panoje postavijo organizatorji sami). Višino plačila za plakatiranje na dodatnih plakatnih mestih določajo Krajevne skupnosti, njim se tudi poravna dolžni znesek. Zunaj naštetih plakatnih mest je plakatiranje dovoljeno le s soglasjem lastnika oz. upravljalca reklamnih tabel, stavb, objektov ali zemljišč in z dovoljenjem občinskega upravnega organa za urejanje prostora. Plakatiranje v zvezi z volilno kampanjo se lahko začne najprej 30 dni pred dnem glasovanja in konča najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja. Organizatorje volilne kampanje tudi opozarjamo, da so dolžni svoje plakate odstraniti s plakatnih mest najkasneje 15 dni po dnevu glasovanja. Skupščina občine Mozirje Izvršni svet GOSPODARSTVO RTC Golte Bolj optimistično pred novo zimsko sezono V zadnjem času se stvari v rekreacijsko turističnem centru Golte odvijajo nekoliko bolj ugodno, kot so se, denimo, lansko leto ob tem času. Kot smo poročali v prejšnji številki, na Golteh zaključujejo vrtanje vrtine za vodo, ki jo bodo potrebovali za umetno zasneževanje. Istočasno pa potekajo tudi ostale intenzivne priprave na zimsko sezono. Geološki zavod iz Ljubljane je pri vrtanju vrtine že dosegel načrtovano globino 350 metrov, a ker po opravljenem preizkusu vode še ni dovolj, bodo vrtanje nadaljevali do globine 450 metrov. Ker je struktura terena za tovrstne vrtine izredno zahtevna, še ne morejo natančneje predvideti zaključka omenjenih del. Kljub temu pa računajo, da bo vode dovolj, kar naj bi omogočilo umetno zasneževanje smučarskih prog ob obeh sedežnicah. Vsaj trije snežni topovi naj bi delali non-stop, v praksi pa naj bi to pomenilo približno trikrat krajši čas zasneževanja enako velike površine. Poleg vrtanja poteka v tem času na Golteh redni jesenski remont, v katerem sodelujejo tudi vzdrževalci velenjskega rudnika. Vzdrževalna dela se izvajajo na elektro napravah in na žičniških sistemih. Na Golteh se ob tem z neprijetnostjo 'spominjajo lanskih neresničnih govoric, ki so jim "požrle" veliko prometa, da naj bi namreč Golte ne imele dovoljenja za obratovanje gondole. Kaj takšnega, zatrjujejo na Golteh, je gola izmišljotina in z resnico nima nobene zveze, saj imajo vse naprave vsa potrebna dovoljenja za obratovanje. Prodaja kapacitet, ki jih ponujajo na Golteh, poteka dobro. Turistična agencija Odisej letos istočasno s kapacitetami Golt ponuja tudi kapacitete Mozirske koče, mozirskega penziona Kozorog in ljubenskega gostišča Planinka. V zimskem času pričakujejo velik, kar dvotretjinski obisk iz tujine, pri čemer je še posebno velik interes menda na Madžarskem. Poteka tudi predprodaja smučarskih vozovnic. Smučarji lahko letos v predprodaji kupijo vse vrste kart s tremi časovnimi termini: do 15. novembra, do 10. decembra in glavna sezona. Na Golteh zatrjujejo, da so v primerjavi z ostalimi slovenskimi zimsko športnimi središči cenovno ugodnejši. KF I Gospodarska zbornica Slovenije f Območna zbornica Velenje I Trg mladosti 2, p.p. 45 J 63320 Velenje i Telefon: 063/856-920 i Telefax: 063/588-645 Poslovne informacije I 1. Združenje podjetnikov savinjsko šaleške regije in OGZ j I Velenje sta v petek, 28. Oktobra organizirala srečanje in j j razgovor s Cvetko Tinaver, v.d. direktorico Sklada RS za i I pospeševanje malega gospodarstva. j f 2. Prejeli smo nov spisek ponudb in povpraševanj iz | Is Gospodarske zbornice Slovenije. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE ) NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, I TRG MLADOSTI 2, TELEFON: 063/856-920. j Podjetniški kotiček Komaj smo (vsaj morali bi jih) prejeli odločbe o odmeri dohodnine za leto 1993, že bi se bilo pametno, v kolikor nimamo svojih prejemkov pod stalno kontrolo, ozreti na dohodninsko napoved za iztekajoče leto, ki jo bomo oddali sicer šele do 31.3.1995, na njen izid pa morda lahko samo še do konca letošnjega leta. Kot je znano, poteka obdavčitev fizičnih oseb za leto 1994 po spremenjenem zakonu o dohodnini. Ker smo o spremembah v podjetniškem kotičku že pisali, omenimo tokrat samo nekaj bistvenih sprememb glede na prejšnjo zakonodajo. Posamezniku, zavezancu za dohodnino se kot odbitna postavka avtomatično prizna 11% davčne osnove (študentom in dijakom, ki delajo preko študentskega servisa 51%). Nadaljnje 3%-no znižanje davčne osnove se lahko doseže z ustreznimi računi (plačili) za namene, določene v zakonu, ki se le malo razlikujejo od "lanskih". Davčne napovedi ni potrebno izpolnjevati za prejemke, ki po zakonu niso obdavčljivi, prav tako ni potrebno izpolnjevati dohodninske napovedi osebam, katerih letni prejemki ne bodo presegali 11% povprečne letne slovenske plače za leto 1994, dijakom in študentom za delo preko študentskih servisov, če njihovi letni prejemki niso presegali 51% povprečne letne slovenske plače, v kolikor morda na podlagi izpolnjene dohodninske napovedi ne želijo vračila med letom (preveč) plačane akontacije dohodnine. Dohodninske napovedi tudi ne bodo izpolnjevali upokojenci, ki med letom niso prejemali pokojnine, od katere bi bila že med letom plačana akontacija dohodnine (višje pokojnine). Za vzdrževane družinske člane veljajo novi, višji procenti olajšav za posameznega vzdrževanega člana, povečal pa se je tudi obseg prejemkov, ki ne vplivajo na višino davčne olajšave za Vzdrževanega družinskega člana. Po novem zakonu o dohodnini olajšave za vzdrževanega družinskega člana ne znižuje: preživnina, otroški dodatek, varstveni dodatek k pokojnini, denarna pomoč za brezposelnost, denarni dodatek po zakonu o socialnem varstvu, štipendija, nagrade za šoloobvezno prakso, zaslužek preko Studenskega oziroma mladinskega servisa, sorazmerni del družinske pokojnine. Ker je do konca leta morda le še možno vplivati na višino obveznosti za dohodnino za leto 1994, objavljamo ocenjeno revalorizirano dohodninsko lestvico za leto 1994. Ocenjena povprečna plača zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto 1994 je 1.100.000 SIT, kar je 20% več od lanskega leta. Predvidena dohodninska lestvica: Če znaša osnova SIT znaša davek SIT nad do 550.000 17% 550.000 1.100.000 93.500 + 35% nad 550.000 1.100.000 1.650.000 286.000 + 37% nad 1.100.000 1.650.000 2.200.000 489.500 + 40% nad 1.650.000 2.200.000 3.300.000 709.500 + 45% nad 2.200.000 3.300.000 1.204.500 + 50% nad 3300.000 Olajšave za 1. otroka in vsakega drugega vzdrževanega člana bodo predvidoma okrog 110.000 SIT, za 2. otroka 165.000 SIT itd., (olajšave za otroke se pri istem davkoplačevalcu seštevajo), za otroka, motenega v razvoju je olajšava 50% povprečne letne plače v RS, torej 550.000 tolarjev. Bistvenih razlik od predvidenih letnih plač konec leta verjetno ne bo, zato je vsaj bežen izračun vaše dohodninske obveznosti za iztekajoče se leto lahko dobrodošel. Vida Skok GOSPODARSTVO Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica (Pre)obremenjeno obrtništvo V sredo, 19. novembra, sta se v Domu obrtnikov v Mozirju na skupni seji sesia izvršilni in nadzorni odbor Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice. Seje sta se udeležila tudi predsednik občinske skupščine, Franc Miklavc, in podpredsednik občinskega izvršnega sveta, Jože Mutec. Tematika razprave je najprej banke, ki ima izrazito neu-nanesla na prevzem izdajanja godne kreditne pogoje. Vzpod-obrtnih dovoljenj. Po novem bujanje obrti in podjetništva obrtnem zakonu bodo namreč ostaja tako v Zgornji Savinjski obrtna dovoljenja namesto dolini tudi vnaprej zgolj ogulje-občinskih sekretariatov izdajale na fraza. To najbolj nazorno obrtne zbornice, ki bodo tudi potrjuje dejstvo, da so osebni po reorganizaciji lokalne dohodki obremenjeni s 128-od-samouprave ostale v sedanjem stornimi dajatvami in da številu in obsegu. Predsednik morajo obrtniki plačevati tudi mozirske zbornice, Herman Re- zelo visoke pristojbine, kot je mie, je pojasnil, da bodo v prvi denimo nadomestilo za upo-polovici novembra sprejeti rabo stavbnega zemljišča, potrebni podzakonski akti, ki Glede slednjega je bila bodo precizirali podrobnosti razprava še posebej ostra, glede obrtnih dovoljenj. Kot je Člani vodstva zbornice so znano, temelji slovenski obrtni namreč menili, da je nespre-zakon na kontinentalnem jemljiv način, ko sklad stavbnih sistemu, kar pomeni, da bosta zemljišč dobi denar od last-tako imenovani A in B lista nikov zemljišč in objektov, opredelili, katere dejavnosti obrtnik od sklada odkupi zem-bodo spadale pod obrtno in ljišče, zgradi obratovalnico, katere pod gospodarsko zbor- nato pa mora skladu plačevati nico. V mozirski zbornici navk- za že odkupljeno zemljišče, ljub večjemu obsegu opravil ne Mnogo pikrih besed so obrt-nameravajo dodatno zapos- niki namenili tudi lokalni lovati, spremembe pa se obe- samoupravi. Predsednik tajo glede sestave vodstva skupščine, Franc Miklavc, jim zbornice. Izvršilni odbor naj bi je sicer razložil, da je to bil po 1. januarju 1995 projekt državnega merila in da sestavljen iz predstavnikov za njegovo nedorečenost ni novih občin in predstavnikov kriva občina, kar pa kritičnosti obrtnih sekcij. Zaradi tega razprave ni omililo. Izvršilni in bodo potrebne volitve. nadzorni odbor zbornice Še pred iztekom mandata se- menita, da majhne in šibke danjega vodstva obrtne zbor- občine s tako ozkim obsegom nice in sedanjega občinskega pristojnosti ne bodo prinesle izvršnega sveta naj bi bila ena pozitivnih sprememb niti za izmed naslednjih sej delno državljane niti za družbo, namenjena problematiki Tako kot ostali se bodo tudi obrtništva v občini. V mozirski obrtniki in podjetniki zbornici pričakujejo, da bo vključevali v decembrske izvršni svet v času, ko je to lokalne volitve. Predsednik še v njegovi pristojnosti, po- Zgornjesavinjske obrtno pod-magal pri prenosu izdajanja jetniške zbornice, Herman Re-dovoljenj, kakor tudi pri razgo- mie, je apeliral na prisotne, da vorih z inšpekcijskimi naj podprejo stanovske kolege službami. Ob tem so člani na kandidatnih listah, ne glede izvršilnega in nadzornega od- na to, za katero stranko bodo bora z razočaranjem ugo- kandidirali, saj morajo imeti tavljali, da napovedane pred očmi predvsem pri- finančne pomoči temu najbolj zadevanja za boljše pogoje vitalnemu delu slovenskega gospodarjenja in šele potem gospodarstva ni bilo kaj prida, strankarstvo, saj so bila v ta namen izločena KF sredstva ponujena preko KOMSKKÄ M O Obrtniki in njihove "kartice" Znani rek "na zahodu nič novega1' bi po zadnji seji vodstva Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice lahko prikrojili tudi v "med obrtniki nič novega'1. Udeleženci omenjene seje so namreč bolj ali manj složno ugotavljali, da vsebinskih premikov v odnosu družbe do obrtnikov in v odnosu obrtnikov do njih samih (še) ni. Ali bo do tega kdaj sploh prišlo, je sicer veliko vprašanje, vsekakor pa je stanovska organizacija tista, ki sme čisto zadnja izgubiti upanje glede teh zadev. Nekateri so v nasprotju z zgoraj zapisanim mnenja, da stvari niso tako kritične, kot se zdi, in da so nekateri posamezniki preveč črnogledi, če že ne kar panični. Tovrstnim pomirljivim tonom je mogoče zlahka najti tudi argumente “proti", še posebej, če jih na podlagi dolgoletnih izkušenj izrečejo preverjeno uspešni zasebniki. Nobenih olajšav za začetnike, nobenih znižanj obremenitev pri plačah, skoraj nobene kontrole zaposlovanja "na črno", izredno neugodni kreditni pogoji in še bi se dalo naštevati. Torej se stvari še ne odvijajo v pravo smer. Veliko preokretnico v obrtništvu naj bi prinesel novi obrtni zakon skupaj z izvedbenimi predpisi, ki bo zaživel že v tem mesecu. Bistvena sprememba bo v tem, da bodo obrtna dovoljenja poslej izdajale obrtne zbornice, kar bo zelo zahtevna in odgovorna naloga. Pravilna obrtna dovoljenja pa bo mogoče izdati le na podlagi popolnih podatkov. Prav zato so v Obrtni zbornici Slovenije sprožili akcijo "Kartica", s katero naj bi prišli do teh podatkov. Vsi slovenski obrtniki, katerim mora OZS izdati nova obrtna dovoljenja, naj bi na predložene obrazce napisali preverjeno pravilne podatke o svoji dejavnosti in jih vrnili zbornici. A kaj težjega! Na akcijo sta se do konca oktobra odzvali le slabi dve tretjini slovenskih obrtnikov, podobna slika pa je tudi v občini Mozirje. Neresnost? Nezainteresiranost? Malomarnost? Kdo ve? Vsekakor velja ugotovitev, da dokler bodo imeli obrtniki znotraj lastne organizacije takšen odnos, se jim kaj boljšega ne obeta. Med ljudmi je večkrat slišati: "Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!" To najbrž še vedno drži. Vsem tistim obrtnikom pa, ki vztrajno trdijo, da se tako ali tako nič ne da storiti, pa velja priporočilo, da o načinu, kako uveljaviti svoje zahteve, malce povprašajo kmete. Presenečeni bodo, da se da z enotnostjo doseči marsikaj... Franci Kotnik ■ Za naročnike 15% CENEJŠE!!! a POLITIKA Nadaljevanje 34. seje SO Mozirje Znova prekinitev 13. oktobra prekinjena seja občinske skupščine se je nadaljevala v četrtek, 20. oktobra. A tudi številka dvajset ni bila bistveno srečnejša od trinajstice, saj je bila seja po nekaj točkah znova prekinjena. Poslanci so najprej brez posebne razprave sprejeli pričakovan sklep o podpori izgradnje štirih šolskih objektov v sedanji občini Mozirje: osnovne šole na Rečici ob Savinji, nadgradnje osnovne šole na Ljubnem ob Savinji, telovadnice v Nazarjah in športne dvorane v Mozirju. Vsi štirje projekti naj bi bili s prizadevanjem občinskega izvršnega sveta in predsedstva skupščine uvrščeni v tako imenovani šolski tolar in tako dobili republiška sredstva. Izgradnjo teh objektov pa bodo v naslednjih letih morale prevzeti bodoče občine oziroma šolski okoliši. Točka, ki je pomenila pravo nasprotje prejšnje, pa je bila povezana s skladom stavbnih zemljišč. Predsednik skupščine, Franc Miklavc, je predlagal, da se točka zaradi nekaterih novih . dejstev umakne z dnevnega reda. Proti temu je takoj protestiral predsednik upravnega odbora sklada, Jože Kramer, in menil, da razlogov za umik ni, saj je gradivo predhodno potrdil že izvršni svet. V polemični razpravi, ki je sledila, se je pokazalo, da predstavlja glavni problem dolg, ki se nanaša na mozirsko avtobusno postajo in kanalizacijski vod v Nazarjah. Bivši upravni odbor sklada je namreč brez soglasja skupščine občine z bivšim vodstvom Komunale podpisal pogodbi o sofinanciranju omenjenih objektov, avtobusne postaje v znesku 15 milijonov tolarjev in kanala E v znesku 6,5 milijona tolarjev. Pogodbene obveznosti zaradi manjših prihodkov sklada niso bile v celoti realizirane in tako je sklad dolžan Komunali še okrog 8,5 milijona tolarjev. Kot je bilo slišati, strokovna služba sklada za podpis omenjenih pogodb ni vedela in tudi takratni predsednik sklada, Anton Bitenc, naj bi takrat ne imel več veljavnega mandata. Andrej Presečnik se je v zvezi s tem vprašal, kdo bo nosil moralno in materialno odgovornost za takšno ravnanje. Nekateri poslanci pa so ob tem predlagali tudi znižanje vrednosti točke za nepokrite poslovne prostore, čeprav to dejansko ni bila tema razprave. Skupščina je po razpravi sprejela poročilo o delu sklada v letu 1993 in sklenila, da o problematiki sklada razpravlja na izredni seji (le-ta naj bi bila včeraj, 3. novembra). Pred tem pa naj bi na skupni seji bivši in sedanji upravni odbor sklada, vodstvo Komunale, izvršni svet in predsedstvo skupščine našli rešitev za nastalo situacijo, saj sta tako sklad stavbnih zemljišč kot komunalno podjetje v lasti občine Mozirje. V nadaljevanju se je skupščina seznanila z izborom novega izda- jatelja Savinjskih novic (Franci Kotnik s.p.) in v zvezi s tem zadolžila bivšega izdajatelja, podjetje EPS1 iz Nazarij, da opravi dokončno primopredajo (arhiv, naročniška mreža). Nadaljevanje seje zaradi nesklepčnosti ni bilo več mogoče, zato so poslanci opravili le še točko delegatskih vprašanj in pobud, kjer sklepčnost ni potrebna. Nadaljevanje 34. seje je bilo sklicano za včeraj pred pričetkom izredne seje. KF Foto: Ciril Sem V poslanskih' klopeh Izvršni svet SO Mozirje Komunala ima novega direktorja V obsežnem dnevnem redu 15. seje izvršnega sveta je izstopalo predvsem imenovanje novega direktorja javnega podjetja Komunala Mozirje. Po usklajevalnem razgovoru s krajevnimi skupnostmi bodoče gornjegrajske občine je izvršni svet za to funkcijo izbral Jožeta Kumra iz Mozirja, ki se je edini prijavil na javni razpis in je izpolnjeval vse zahtevane pogoje. Sicer pa je občinska vlada v začetku seje najprej obravnavala problematiko sklada stavbnih zemljišč, o kateri je razpravljala že skupščina. Neposredno pred sejo vlade je bil sestanek starega in novega upravnega odbora sklada, vodstva Komunale, skupščine in IS. Zaključke sestanka je sporočil predsednik IS, Jakob Presečnik. Več o tem v posebnem prispevku na strani 8, povedati velja le še to, da je IS ob tem sprejel tudi program dela zimske službe, ki ga je pripravila Komunala. Nato je bila na vrsti tema o zaščiti geografskega porekla Zgornjesavinjskega želodca. Dosedanji postopek je pojasnil Lojze Plaznik iz Zgornjesavin-jske kmetijske zadruge. Povedal je, da so šla prizadevanja o zaščiti v nekoliko nepravo smer, saj je dr. Stanko Renčelj pri pripravi aktov za konzorcij predvidel kolektivno zaščitno znamko, kar pa je bistveno dražje od zaščite geografskega porekla tega suhomesnatega izdelka. Predlog je zato sedaj izdelan v obliki občinskega odloka o zaščiti geografskega porekla. Izvršni svet se je z osnutkom odloka strinjal in predlaga skupščini, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Izvršni svet je podprl tudi kriterije za večji stimulativni del osebnih dohodkov zaposlenih v zdravstvenih zavodih, ki jih je pripravil sek- ¥ POLITIKA retariat za občo upravo in družbene dejavnosti, z opombo, da morajo zavodi pri tem upoštevati veljavno zakonodajo. Isti sekretariat je pripravil tudi pobudo za ustanovitev lokalnega urada za mladino. Urad za mladino RS sicer deluje v sklopu Ministrstva za šolstvo in šport in želi izdelati mrežo lokalnih uradov po vsej državi, katerih glavni namen je, da pomagajo zagotavljati prostore za interesno delovanje mladih in da pomagajo pri delu različnim organizacijam, v katere se združujejo mladi. V razpravi so bili člani izvršnega sveta mnenja, da so mladi v naši občini v različnih društvih zelo aktivni, da pa je problem prostor za tiste, ki v obstoječih organizacijah ne najdejo interesa. Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti so zato zadolžili da še naprej sodeluje z republiškim uradom in pripravi ustrezne usmeritve. Na tokratni seji je izvršni svet sprejel tudi osnutek odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Mozirje, ki bo uredil marsikatero ne- dorečenost, kot na primer parkiranje tovornjakov. Skupščina naj bi odlok sprejela po hitrem postopku. IS se je seznanil s poročilom o dodeljenih sredstvih razpisa za demografsko ogrožena območja, kjer na sam izbor ni imel direktnega vpliva. Delitev sredstev so namreč opravili v Ljubljani. Na področju infrastrukture velja omeniti, da so bila odobrena sredstva za cesto v Podvolovljek in Kmički log, ne pa tudi za cesto Gornji Grad - Florjan. Točko dnevnega reda o spremembi terjatve občine Moziije v lastninski delež podjetja Glin Pohištvo Nazarje so preložili na eno od naslednjih sej, saj je podoben predlog medtem na sklad stavbnih zemljišč posredoval tudi Gorenje Glin Holding. Problematiko naj bi tedaj obravnavali v paketu. KF, foto: Ciril Sem Jakob Presečnik Sklad stavbnih zemljišč Na obveznosti iz preteklosti ni mogoče pozabiti Najbolj pereča tematika, ki v zadnjem času teži občinsko skupščino in njen izvršni svet, je prav gotovo povezana s Skladom stavbnih zemljišč in Komunalo. Sklad, katerega lastnik je seveda sedanja občina, ima do javnega podjetja Komunala, ki je prav tako občinska, nekatere finančne obveznosti, ki se nanašajo na mozirsko avtobusno postajo in vod kanalizacije v Nazarjah (kanal E). Upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč je pri izdelavi letošnjega plana del zavzel stališče, da zneska, ki ga je sicer po sklenjenih pogodbah obvezen plačati, ne poravna, gre za okroglih 8 in pol milijona tolarjev, saj navedena projekta nista bila potrjena s strani skupščine. Izvršni svet se je na eni od minulih sej s takšnim stališčem strinjal, pri čemer se je jasno zavedal tudi dejstva, da bo potrebno odprte terjatve reševati na drugačen način. Zadeva se je, kot lahko berete, zakomplicirala na seji skupščine, kjer so delegati zahtevali "čistega vina v kozarce". Dejstvo je namreč, da sta Oba udeleženca v omenjenih pogodbah v lasti občine in gre torej za prerazporeditev sredstev. Skupščina predlaganega plana dela sklada ni sprejela, sledil pa je sestanek starega upravnega odbora, ki je pogodbi sklenil, novega upravnega odbora, vodstva Komunale, izvršnega sveta in predsedstva skupščine, na katerem je bilo ugotovljeno, da poslovanje Sklada stavbnih zemljišč v preteklosti ni bilo v celoti zakonito in da sta na sklad imela prevelik vpliv bivši izvršni svet in bivše vodstvo komunalnega podjetja. Nedvomno pa so sklenjene pogodbe pravno formalno veljavne in obvezujoče. Nastalo situacijo naj bi rešili tako, da bi sklad poravnal obveznost do zunanje ureditve avtobusne postaje v višini 4 milijone tolarjev, v tem znesku pa bi postal tudi solastnik tega objekta. Obveznosti glede kanala E pa sklad naj ne bi poravnal, ampak naj bi jih nosila Komunala sama. Na omenjenem sestanku je bil podprt tudi predlog, da se vrednost točke za nepokrite poslovne površine zmanjša s 70% na 30% osnovne vrednosti. To bo pomenilo manjše prihodke sklada v letošnjem letu, plačilo obveznosti do avtobusne postaje pa večje odhodke. Temu ustrezno bo potrebno spremeniti plan sklada za leto 1994. S predlaganim načinom reševanja problematike Sklada stavbnih zemljišč je na zadnji seji soglašal občinski izvršni svet, ki je vzporedno s tem razpravljal tudi o problematiki odprtih obveznosti Komunale do izvajalcev del na avtobusni postaji. Gre predvsem za dva upnika, Elektro Vitanc z Ljubnega in Pluton d.o.o. iz Prebolda, katerih terjatve naj bi rešili v obliki lastništva poslovnih prostorov. Glede Plutona se zna zadeva še zaplesti, saj se je menda na objektu medtem pojavilo zamakanje strehe, kar bo treba reklamirati. Neprodane poslovne prostore na mozirski avtobusni postaji naj bi čimprej prodali ali vsaj oddali v najem. O problematiki in letošnjem poslovanju javnega podjetja Komunala Mozirje, le-ta je medtem dobila tudi novega direktorja Jožeta Kumra, bo izvršni svet razpravljal na naslednji seji. KF IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Bočna Čas, ko je bilo nasilje zakon "Živimo življenje, ko lahko le nemo štejemo dneve, ki drvijo z nepopisno hitrostjo, ko zavedajoč se neradi priznamo, da je včerajšnji dan že zgodovina, ki bo jutri pozabljena. Zato je toliko bolj dragocen vsak podatek o tem, kako je desetletja in stoletja teklo življenje v vasici, ki je vpeta med bok Menine planine in reko Dreto. Celoto vasi zaokrožuje njena okolica, ki se razprostira vzdolž in onkraj Drete ter po pobočju Menine. Ne le dedje očetov, temveč predniki izpred turških časov, so že obdelovali polja, redili živino in se borili za vsakdanji kruh in življenje." S temi besedami je bočki kronist Marko Potočnik popeljal svoje sokrajane v zgodovinski pregled vasi, ki je v vseh obdobjih zgodovine doživljala bolj ali manj bridke izkušnje. Vsled temu so spomini Kočanov na tragične V kulturnem programu sta sodelovala ženski in moški pevski zbor iz Bočne, učenci nazarske glasbene šole in učenci osnovne šole Gornji Grad. Slednji so po pripovedovanju predstavili interniranki Ano Zagožen in Frančiško Prisotne je pozdravil tudi predsednik KS, Terbovšek dogodke pred petdesetimi leti, ko so Nemci v maščevalni sli požgali vas, toliko bolj živi. Na spominski proslavi je medvojne dogodke ideološko povsem neobremenjeno obudil Aleksander Štrbenk. To je bil čas, ko se je bilo treba braniti za ceno imetja in življenja, čas, ko je Bočna kljub svoji majhnosti utrpela velik krvni davek, saj ji je vojna vihra iztrgala iz svoje srede 69 krajanov. Tisti čas, pisalo se je 24. 10. 1944, je v Bočni hkrati gorelo 29 objektov. To je bil čas, ki ga Bočani ne bodo pozabili, saj je bila vas ob koncu vojne opustošena in razdejana. Menčak in mobiliziranca Iva Sičnika. Priložnostna razstava slik in zapisov iz bočke zgodovine je dogodek dodatno dopolnjevala. Tako kot srečanje ostarelih krajanov, ki je sledilo uradnemu delu proslave in s katerim se je sedanji rod spoštljivo spomnil tistih, na katerih je bilo v času vojne in po njej glavno breme življenja in obnove vasi. Edi Mavrič foto: Sašo Bernardi Šmartno ob Dreti Srečanje krajanov ob krajevnem prazniku V krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti so letošnji krajevni praznik praznovali v soboto, 22. oktobra popoldne, ko so se krajani najprej zbrali na pokopališču in nato po simbolični otvoritvi tlakovanih poti skupaj odšli v večnamenski prostor osnovne šole. Kot je dejala ena izmed starejših udeleženk srečanja, je bilo vreme to soboto, bilo je oblačno in temačno, podobno tistemu pred petdesetimi leti, ko so gorele vasi Šmartno, Volog in Bočna. “Da se nikoli več ne zgodi, da bi krpali ranjena srca in pometali pepel," si je zaželela Vida Cajner, ki je ob tej priložnosti spregovorila nekaj besed. V Šmartnem so na dosedanje dosežke, ki so v glavnem povezani tudi z lastnimi referendumskimi sredstvi, zelo ponosni. Šoli, vrtcu, cestam, vodovodu in telefonom so se letos priključile pokopališke poti, teče obnova gasilskega doma, v načrtu pa sta tudi športni objekt ter razširitev mrliške vežice. Za vse dosežene rezultate je krajanom KS Šmartno ob Dreti čestital tudi predsednik SO Mozirje, Franc Miklavc, in jim zaželel obilo uspeha tudi v bodoči občini Nazarje. V kulturnem programu so krajane razvedrili učenci domače osnovne šole in nazarske glasbene šole. Prijetno vzdušje je popestril tudi otroški pevski zbor pod vodstvom prof. Tadeje Cigale. V sproščenem klepetu so se okrepčani z okusnim golažem domačini zadržali še pozno v večer. KF Na pokopališču so otvorili tlakovane poti GALERIJA MOZIRJE Vabimo vas na odprtje razstave likovnih del skupine PIN - Rudnika lignita Velenje, ki bo V PRTE K, 4. NOVEMBRA 1994, ob 18. uri. Otvoritev razstave: akademski slikar Aloj/. Zavolovšek Strokovna beseda: prof. dr. Mirko Juteršek V kulturnem programu bodo sodelovali učenci Glasbene šole Nazarje. Razstava bo odprta do petka, 25. novembra 1994, vsak dan od 16. do 18. ure. IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Solčava Spomin na dogodke pred 50-imi leti V Solčavi so se tragičnega požiga kraja, ki ga je okupator zagrešil pred pol stoletja, spomnili v nedeljo, 23. oktobra. Dvorana Zadružnega doma v Solčavi je bila tokrat dobesedno premajhna, da bi omogočala vsem, ki so prišli na spominsko slovesnost, nemoteno spremljanje prireditve. Po uvodnem kronološkem pregledu dogodkov pred petdesetimi leti in pozdravu župana občine Mozirje, Franca Miklavca, je spregovoril osrednji govornik, g. Gorjan. Opozoril je na pomembnost Solčave med drugo svetovno vojno, ko je bila baza obveščevalne službe za srednjo Evropo. Kot je dejal, se je pred kratkim mudil v ZDA in tam izvedel, da so zavezniki prihodnje leto ob 50-letnici zmage nad fašizmom pripravljeni Sloveniji položiti zahvalno ploščo. Po njegovem mnenju nikakor ni šlo le za bratomorilsko vojno, ampak za odpor proti okupatorju, ki je hotel potujčiti slovenski narod. Delegacija je nato položila venec k spomeniku partizanskega komandanta Gašperja, sledil pa je še kulturni program, v katerem so sodelovali učenci in učenke solčavske ter lučke šole, ženski pevski zbor pod vodstvom Martine Štiftar, citrarja in moški kvartet pod vodstvom Mirka Prelesnika. KF, foto: C. Sem Nastop solčavskih malčkov Anketa v Gornjem Gradu Velenjsko podjetje Profil v sodelovanju z Zavodom za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje pripravlja ureditveni načrt prenove starega jedra Gornji Grad. Da bi bila bodoča ureditev starega jedra tega kraja v čimvečji meri odraz želja in potreb krajanov, v teh dneh v Gornjem Gradu poteka anonimna anketa, ki bo izvajalcu projekta služila kot pomoč pri izdelavi ureditvenega načrta. V anketi krajani odgovarjajo na vprašanja o odnosu do Gornjega Grada in njegovega razvoja, o odnosu do prometa, do turističnega razvoja kraja in do prenove starega jedra. Krajani naj bi omenjeno anketo, ki se izvaja v pisni obliki, vrnili bodisi na krajevni urad bodisi na občino najkasneje do 11. novembra letos. KF Rečica ob Savinji Razstava ljubiteljske umetnosti doline Za sedemnajst likovnih umetnikov iz Zgornje Savinjske doline je bila sobota, 29. oktobra, gotovo velik dan. Tega dne je bila namreč v večnamenskem prostoru osnovne šole na Rečici ob Savinji odprta razstava njihovih del in za nekatere izmed njih je bil to tudi prvi stik z umetniško javnostjo. Organizatorja razstave, Tur- pogum zbrali, za kar jim je istično društvo Rečica ob Savinji in Zavod za kuturo občine Mozirje, sta s postavitvijo omenjene razstave storila nov korak naprej v približevanju kulture in njenega poslanstva navadnim, preprostim ljudem. "Kultura podira meje med narodi in gradi mostove sožitja," je med drugim v svojem govoru dejal prof. Anton Venek, predstavnik kulturnega zavoda, in poudaril, da naj bi bilo tovrstnih prireditev v bodoče čimveč. Akademska slikarka Terezija Bastelj, ki je strokovno uredila razstavo in jo tudi formalno odprla, je dejala, da marsikdo od nas v sebi pozno odkrije kakšen dar in si ga ne upa pokazati. Sabina Basti, Miran Cerar, Alojz Fužir, Edo Jed-lovčnik, Lizika Kosmač, Ksenija Krefl, Franc Lesjak, Franc Pus-toslemšek, Anka Rakun, Anton Rakun, Milan Riga, Dragica Ro-gelšek, Jože Rozoničnik, Branko Rupnik, Milka Terbovšek, Anton Venek in Marjana Verbuč so ta treba čestitati. Seveda pa je razlika v tehniki in kvaliteti med sodelujočimi na tej razstavi zelo velika. 'Tisto, kar je vredno, izstopa, res pa je, da nikogar nismo odslovili," je dejala Terezija Bastelj. "Na nas samih je, da ločimo zrnje od plevela." Otvoritev razstave so s svojim prvim nastopom v tem delu Savinjske doline popestrili Sen-tanelski pavri in ljudska godca iz okolice Rečice. Za pevce s Koroškega velja povedati, da gre za moški pevski zbor, ki nastal pred 28-imi leti na pobudo skladatelja Luke Kramolca. Zbor vadi in poje brez not, ohranja pa ljudske pesmi, tudi pet-glasne, ki bi sicer ušle v pozabo. Kot je povedal zborovodja Mitja Šipek, trenutno obvladajo okrog petdeset pesmi. Sodeč pa aplavzu, ki ga je zbor požel, ga bomo v naši dolini še kdaj slišali. KF, foto: C. Sem V imenu Turističnega društva je spregovori! Vinko Jeraj IZ RS ORGANIZACIJE Gornji Grad Odkritje spominske plošče Na pobudo Biološkega inštituta Jovana Hadžija znanstveno raziskovalni center slovenske akademije znanosti in umetnosti in Slovenskega entomološkega društva ter ob podpori Savinjskega gozdarskega društva Nazarje, GG Nazarje in vodstva Biotehniške fakultete, oddelka za gozdarstvo v Ljubljani, so z odkritjem spominske plošče počastili spomin na Jožeta Šlandra, prvega profesorja za varstvo gozdov, gozdno entomologijo in lovstvo na gozdarskem oddelku FAGR Univerze v Ljubljani. Jože Šlander se je rodil 10. marca 1894 v Gornjem Gradu (v Kranjčevi hiši). Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, gimnazijo pa v Celju in Mariboru, kjer je leta 1914 maturiral. Gozdarstvo je študiral v Zagrebu in na Dunaju, kjer je tudi diplomiral. Službena pot ga je vodila po različnih krajih Jugoslavije, med drugim je bil pred drugo vojno ravnatelj državnih lovišč v ministrstvu za gozdarstvo in rudarstvo v Beogradu, po letu 1945 referent v ministrstvu za gozdarstvo v Sarajevu. Leta 1950 je bil izvoljen za izrednega, 1962 pa za rednega profesorja za gozdno entomologijo, fitopa-tologijo, varstvo gozdov in lovstvo na Biotehniški fakulteti, v Ljubljani. Slovesnosti odkritja plošče so se poleg predstavnikov zgoraj navedenih institucij udeležili naj višji politični predstavniki mozirske občine in krajevne skupnosti. "V gozdarstvu se je udomačil pojem trajnosti, ki vsebuje elemente bivanja prihodnosti. Narava gozda samega poganja dolgoročnost, kratkoročnost pomeni v gozdarstvu izključitev iz naravnih zakonitosti. Odlika slovenske gozdarske misli je ravno v razumevanju narave gozda samega. Če hočemo z gozdom trezno gospodariti, je sprejemljiva le filozofija sonaravnega gospodarjenja z gozdom". Del misli predsednika Savinjskega gozdarskega društva Nazarje dipl.ing. Franca Firšta ob slavnostnem trenutku odkritja plošče, ki ga je opravil dolgoletni direktor GG Nazarje, Jože Urank, in s katerimi je nedvoumno opredelil življensko potrebo modrega, s strokovnostjo podkovanega ravnanja z gozdovi. Ob tej priložnosti so gozdarji predstavili gozdove gospodarske enote Gornji Grad z razstavo in informacijo o življenju duplarjev v naših gozdovih. Edi Mavrič foto: Ciril Sem GD Pobrežje Nova gasilska avtocisterna Na Pobrežju se je v nedeljo, 23. oktobra, zgodil težko pričakovan in pomemben dogodek. Svojemu namenu so namreč predali gasilsko avtocisterno, ki pomeni posodobitev ne samo za tamkajšnje društvo temveč tudi za celotno občinsko gasilsko zvezo. “Krsta" nove gasilske avto-cisterne, ki je glede na robustno in kvalitetno vojaško šasijo najboljša med vsemi v dolini, so se poleg gasilcev iz domačega in sosednjih društev ter krajanov Pobrežja udeležili tudi predsednik IS SO Mozirje, Jakob Presečnik, predsednik Le v tem primeru bo prisotno tudi božje varstvo in varstvo sv. Florjana. Skupne želje vseh navzočih je ob krstu avtocisterne povedal Anton FIribernik, predsednik rečiške krajevne skupnosti, ki je glavni boter vozila: "Vedno Anton Hribernik izroča ključe vozila Janku Žunterju SO Mozirje, Franc Miklavc, predsednik in poveljnik Občinske gasilske zveze Mozirje, Franc Terbovšek in Jože Zla-tinšek, predsednik KS Rečica ob Savinji, Anton Hribernik, ter izdelovalec nadgradnje avtomobila, Marjan Pušnik. Vozilo je ob tej priložnosti blagoslovil rečiški župnik Ferdo Lukner, ki je ob tem opozoril, da blagoslov ni niti čarobna formula niti kasko zavarovanje brez odbitne franšize in da je treba z vozilom ravnati po navodilih. pripravljeno - čimmanj uporabljeno!" Ob tej priložnosti, s katero so na Pobrežju zaključili prireditve ob 70-letnici društva, so Matiju Petrinu podelili plaketo, na novi prapor društva pa so svoje trakove pripeli še trije novi botri. KF, foto: C. Sem m ORGANIZACIJE Sektorska vaja gasilcev mozirskega sektorja V mesecu požarne varnosti so mobilnost operativnega kadra in strokovno usposobljenost pri izvajanju zahtevnejših akcij reševanja in gašenja preverili tudi v sektorju Mozirje. V torek, 25. oktobra, je "zagorela" rečiška sušilnica hmelja. Nenapovedano sektorsko vajo, v kateri so sodelovala gasilska društva Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Pobrežje in Gorica ob Dreti, so začeli s predpostavko, da je zagorelo v pritiličju sušilnice, od koder se je požar z veliko hitrostjo razširil tudi v I. nadstropje. Delavci so se umaknili v zgornjo etažo, saj izhod ni bil več mogoč. Prva je po alarmu prispela na požarišče domača ekipa, ki pa ni imela ustrezne opreme za reševanje z višin, zato je organizirala štiri notranje napade v prvem in drugem nadstropju, s katerimi je zaščitila del zgradbe, kjer so bili delavci. Po prihodu ostalih ekip je bilo organizirano reševanje z drsnim prtom, za ponesrečenca po stopnicah, in učinkovito gašenje z obkolitvijo objekta. Analiza je pokazala, da je vaja pod vodstvom sektorskega poveljnika Franja Pukarta uspela z manjšimi pomanjkljivostmi. Evidentna je preskromna opremljenost nekaterih društev z zaščitnimi sredstvi, kar je lahko za gasilce kot tudi vodjo intervencije v določenem trenutku silno kočljivo. Sicer pa je bil čas prihoda na požarišče kot tudi čas gašenja v okviru normale. KF Obvestilo nekdanjim zapornikom Starega piskra v Celju Stari pisker je splošno znana označba za sodne zapore v Celju. V obdobju štiriletne okupacije so bili vedno prenapolnjeni. Nacisti so zapore spremenili v najhujšo množično mučilnico in morišče svobodoljubnih in narodno zavednih Slovencev. Od aprila 1941 do maja 1945 je bilo v Starem piskru zaprtih okoli 16.000 ljudi. Gestapovci so jetnike strahotno mučili, jih pošiljali v koncentracijska taborišča in v izgnanstvo, 374 pa so jih ustrelili kar na dvorišču. Med njimi je bilo tudi 49 žensk. V noči od 14. ha 15. december leta 1944 je skupina 6 partizanov Celjskega okrožja OF pripravila drzen načrt in se odločila, da bo iz zaporov rešila jetnike, ki so jih gestapovci že določili za streljanje. Akcijo so skrbno pripravili ter hitro in uspešno izpeljali. Z zvijačo so prelisičili vse straže in patrulje, prišli v mesto, kjer se je zadrževalo več sto pripadnikov sovražne vojske in policije, vdrli v zapore, presenetili in nevtralizirali paznike ter osvobodili kar 127 jetnikov. Drzna in uspešna akcija je močno odmevala daleč naokoli. Medtem, ko je med gestapovci, vojsko in policijo zavladal strah, preplah, zmedenost in negotovost, so zaporniki svobodno in veselo zadihali, večina prebivalstva pa je akcijo z zadovoljstvom pozdravljala in odobravala. Med ljudmi se je bolj okrepilo upanje, da se zares hitro bliža konec nacistične strahovlade. Zdaj se hitro približuje 50. obletnica tega izredno pogumnega dejanja. Ob tej obletnici namerava Združenje borcev in udeležencev NOB občine Celje pripraviti posebno spominsko svečanost. Pripravljalni odbor želi, da bi se je udeležilo čimveč nekdanjih še živečih zapornikov. Zato prosimo vse, ki so bili med okupacijo zaprti v Starem piskru, da do 15. novembra sporočijo, če se bodo proslave udeležili. Natančen čas in kraj spominske svečanosti bomo pravočasno objavili v reviji Svobodna misel in lokalnih časopisih Štajerske. Sporočilo pošljite na naslov: Združenje borcev in udeležencev NOB občine Celje, Gledališka 2. Združenje borcev NOB, občine Celje m NARODOPISJE 03 cJlipa -Slovenstva Mohorjeva družba in njena tiskarna sta v Celju pomenili tudi veliko poživitev kul-turnega življenja, saj je tedaj nemška manjšina postajala vse napadal-nejša, poleg tega pa so imeli v rokah večji del industrije in veletrgovine. Grafičarji pa so bili močan dejavnik socialnega in narodnostnega gibanja. Zaradi bolezenskih težav je pisatelj Franc Šaleški Finžgar leta 1938 predal uredniške posle dr. Jožetu Pogačniku, ki je bil tedaj že ugleden pesnik, pozneje pa ljubljanski škof. Tiskarno je že nekaj let sem vodil dr. Fran Kotnik, narodopisec, ki je nasledil umrlega ravnatelja, Josipa Zeichna. Tehnični vodja tiskarne pa je bil Fran Milavec. Časi so postajali razburkani, kajti po Evropi je že tlačil narode nacistični škorenj. Tiskarna je bila v težkem položaju, ker so nenehno klicali posameznike na orožne vaje, zaposleni pa so bili pretežno vojni obvezniki. Vrzeli so zapolnili pač kakor so le mogli, toda do zastoja v tisku knjig nikoli ni prišlo. Vodstvo Mohorjeve tiskarne nikakor ni bilo do svojih delavcev politično nestrpno, kar je tiste čase bila nekako že redkost. Državni uslužbenci so bili najbolj izpostavljeni, saj je vsak režim, ki je trenutno vladal, pošiljal nasprotnike na razna kazenska mesta. Zakaj je treba to še posebej omenjati? Grafičarji so imeli najmočnejšo sindikalno organizacijo v tedanji državi. Bila je vsedržavna, da so banovine imele svoje glavne odbore. Tudi v Mohorjevi je deloval odbor na nižji organizacijski ravni. Vodil ga je Jože Jurač, ki je bil hkrati še predsednik Jugoslovanske strokovne zveze v Celju. Ta Zveza je bila trn v peti skrajno desničarskim strankam, ker je pač združevala krščanske socialiste, tako imenovane Gostinčarjeve fante. Tako je pač v letih tik pred drugo svetovno vojno prihajalo do raznih delavskih uporov, denimo tudi do gibanja NARODOPISJE 1939: Mladika 1950 (avtor: Ivan Pengov): Slovenske večernice (Ksaver Meško in drugi) 1939: Cvetje iz domačih in tujih logov 1952 (avtor: Ivan Pengov): Janko Moder, Iz zdravih korenin močno drevo Nekaj založniških znakov Mohorjeve družbe. Vsi so delo znanih umetnikov proti draginji, ki je močno prizadejala najnižje sloje delavstva. Na čelu tega gibanja v tedanjem okraju pa je bil prav Jože Jurač s svojimi somišljeniki. V upravi so seveda to dobro vedeli, pa zaradi tega ni imel nikoli težav, tako pa tudi drugi člani JSZ v Mohorjevi ne. Vse to velja še posebej poudariti, ker drugod ni bilo tako. Verjetno bi z današnjega stališča lahko ocenili, da je za to imel največ zaslug ravnatelj, dr. Fran Kotnik. Sožitje je bilo tiste čase zelo potrebno, ker je število knjig, ki so se tiskale, naraščalo, ljudi pa je, kot smo že omenili, manjkalo. Zelo se je zaostrilo leta 1940, ko so pričeli celjski Nemci odkrito groziti in izzivati. Že je bilo občutiti živčnost pred grozečo vojno. V Mohorjevi je tedaj bilo v načrtu, da izdajo in tiskajo razkošno izdajo Sovretove zgodovine. Pričelo se je z delom na drugem delu zbirke, pod naslovom Stari Grki. Kakovost priprav ni bila pod vplivom dnevnih težav, vse je teklo kot v normalnih časih. Vsi, ki smo na tem tako ali drugače delali, smo se veselili'izdaje tako čudovite knjige. Stavek je bil dokaj zahteven že zaradi izvirnih grških odstavkov, ki jih je bilo treba postaviti ročno iz grških črk. To delo je tedaj opravljal strojni stavec Peter Kusterle, drugi niso bili za tako stavljenje usposobljeni. Prihajale so izbrane upodobitve, delali so se klišeji in vse je teklo tako, ko da zunaj tiskarniških zidov ni vojnega vzdušja. Knjigovezi so pripravljali krasno oblikovane platnice v polusnju in kmalu so bile vse pole za knjigo tiskane, toda knjige, kot smo si jo predstavljali, nismo nikoli videli. Prišli so Nemci in takoj zasedli tiskarno. Tedaj se je pričelo množično uničevanje slovenskih knjig, torej tudi zalog Mohorjeve družbe. Bilo je mučno opazovati, kako so iz skladišč vlačili knjige, plod dela večih rodov Mohorjanov, jih na dvorišču zmetali na kupe in vozili v Radeče za razrez in predelavo v papir. V kupu so se tako znašle tudi Sovretove pole in platnice... V tiskarni so uvedli svoje vodstvo in jo preimenovali v Ciller Druckerei. Uničevali so vse, kar je bilo slovenskega, ukinili so Vošnjakovo Zvezno tiskarno in prenesli še uporabne materiale v Mohorjevo, ki pa je morala uničiti vse črke cirilice in ruskega porekla. Mohorjeva družba in njena tiskarna sta prenehali obstojati, bili sta žrtvi nacističnega nasilja. Slovenstvo naj bi izginilo! Kdo je poslikal fresko? Ko so odkrivali fresko v kapelici, ki stoji na "Franceljnovem mostu” prek Savinje, nekateri pravijo mostu tudi radmirski, je bilo veliko govora o tem, kdo neki je naslikal fresko, ki je sedaj vidna. Gre za trpečega Kristusa, ki naj bi po mnenju restavratorjev sodil v obdobje na prelomnici 18. stoletja. Podpisa ni nikjer, vendar pa sodijo strokovnjaki, da gre za poslikavo, ki kaže določena znanja ustvarjalca. Tudi vsebinsko gledano ni to slika kakega vaškega slikarja, tako meni radmirski rojak, slikar Lojze Zavolovšek. Avgust Stegenšek je v svojem slovitem delu Dekanija gornjegrajska omenil pomožnega duhovnika Nikolaja Pogačnika, ki je nekaj časa deloval tudi v Radmirju. Leta 1719 je bil pri radmirski cerkvi coadjutor, pozneje je bil kaplan v Mozirju in je leta 1755 umrl v Kranju. Stegenšek ga omenja kot do- kakšen turistični letak ali celo prospekt. To so gotovo vredne posebnosti naše doline. Posebej še tedaj, ko so tako skrbne restavrirane, kot je ta o kateri govorimo. Predlagamo torej, da Turistična zveza Zgornje Savinjske doline pisno obvesti razne turistične agencije na brega slikarja, ki da je v okolici Radmirja poslikal številne kapelice. Kaj lahko bi torej bilo, da je poslikal tudi kapelico na mostu preko Savinje. Vsekakor je restavrirana freska nekaj posebnega in je doslej že opozorila nase, toda kaj, ko še vedno ni našla pot v zanimivost sredi mostu in fresko Janeza Nepomuka, ki so jo prav v tej kapelici sneli in visi sedaj v cerkvi sv. Mihaela v Radmirju. A. Videčnik foto: Lojze Zavolovšek SPOŠTOVANI BRALCI, ZA POTREBE PREUČEVANJA PRETEKLOSTI GRADU VRBOVEC POTREBUJEMO FOTOGRAFIJO GRADU V POŽGANEM STANJU. KDOR BI JO IMEL, GA PROSIMO, DA NAM JO POSODI ZA PRESLIKAVO. HVALA! LJUDJE IN DOGODKI Nepozabno prijateljsko srečanje Nekdanji učenci (letnik 1932 - 1933) iz Šmartnega ob Dreti smo se dogovorili, da se po 48-ih letih zberemo skupaj in obudimo spomine na davna leta našega otroštva, ki sicer niso bila najbolj vesela, toda za nas otroke vseeno srečna in nepozabna. Organizacijski odbor, Anica katerega nismo videli vseh 48 Govek in Marija Repenšek, sta let. se z dobro voljo pripravile na Skupaj smo obudili spomine srečanje. Osebno in z vabili so na čase, ki smo jih skupaj bili obveščeni še vsi živeči in preživeli v "Rojtnovem dosegljivi. Iz raznih krajev štibelcu”, naši takratni šoli. Z Slovenije in inozemstva, kjer enominutnim molkom smo se posamezniki živijo, smo se v spomnili tudi vseli tistih, ki so soboto, 10. septembra, zbrali nas žal že zapustili, v osnovni šoli Šmartno ob Po večerji se je edinstveno Dreti. prijateljsko srečanje Nepozabno in prijateljsko je nadaljevalo s petjem in plesom bilo srečanje s takratnim našim do poznih večernih ur. učiteljem Viktorjem Ikovicem, Anica Govek Romanje družin v Gornji Grad Prejšnjo nedeljo so se v Gornjem Gradu zbrali verniki ljubljanskih dekanij (Ljubljana Center, Moste-Polje, Šentvid in Vič- Rudnik), in sicer z enim samim namenom. Počastiti mednarodno leto družine. Kljub slabemu vremenu se jih je v gornjegrajski katedrali zbralo kakih 600. Prvi del pobožnosti je minil v molitvi rožnega venca za družine in v premišljevanju zakonskih parov ene od zakonskih skupin v šentviški župniji. Pari so razmišljali o šoli in družini, o razmerah v naši družbi in drugih pomembnih vprašanjih, katera vsakodnevno bremenijo sodobne družine. Mašno bogoslužje je ob somaševanju dvanajstih duhovnikov daroval ljubljanski pomožni škof msgr. Alojz Uran. V pridigi je poudaril pomen mednarodnega leta družine, še posebej v današnjem času, ko se je politikov, je razmišljal eden od udeležencev, ki so v predvolilnem času veliko obljubljali za družine, čas po volitvah pa je njihove besede pokril s platino pozabe. Edi Mavrič foto: Sašo Bernardi Zmaji, ki bruhajo glasbo življenje družine močno spremenilo zaradi ubijalskega tempa življenja. Srečanje v Gornjem Gradu je za prisotne družine ljubljanskih dekanij gotovo postaja, ki bo rodila trajne sadove. Vsekakor pa trajnejše od besed in obljub Začetki glasbene skupine, ki ima na svojem repertoarju tako zabavno kot narodnozabavno glasbo, segajo v prva leta osemdesetih let. Takrat so se našli ali bolje povedano zmenili za skupno sodelovanje dva harmonikarja in kitarist iz Solčave in ni je bilo društvene prireditve v kraju, ki bi minila brez njihovega nastopa. Volja do dela in smisel ta glasbo sta jih gnala naprej tako, da so kmalu prerastli okvire zgolj domačega kraja in njihova pot se je nadaljevala z igranjem po veselicah. Res. da samo po Zgornji Savinjski dolini pa vendar. Fantje iz skupine vedo povedati, da so bili začetki izredno težki. Finančna sredstva za drago opremo, brez katere si dandanašnji ni moč zamisliti poštene glasbe, so si zagotavljali z delovnimi akcijami, pogozdovanji in podobno. Polni dve leti so tudi igrali brez vsakršnega izplačila honorarjev. Vse za nakup glasbene opreme. Zmaji v elementu LJUDJE IN DOGODKI V teh letih je Zmajem uspelo posneti štiri lastne skladbe zabavnega žanra in sicer pod budnim očesom tonskega mojstra Matjaža Vlašiča, katerega ljubitelji glasbe gotovo poznajo kot člana popularne skupine Pop desing. Njihovi posnetki se večkrat vrtijo na lokalnih radijskih postajah, celo na valu 202 najdejo prostor za njihovo glasbo, tako da je njihov melos poznan širše po Sloveniji. Seveda pa je njihova želja prodreti s svojo kvalitetno glasbo tudi izven meja doline in to v živo, ne samo s pomočjo radijskih posnetkov. So pa Zmaji, sami amaterski glasbeniki z rednimi službenimi obveznostmi, tako da za daljša gostovanja nimajo posebnih možnosti. In kdo so fantje, ki navdušujejo mlade in manj mlade s svojo glasbo. Solo kitara in vokal Slavko Bojnec, Alojz Lipnik harmonika, kitara in vokal, Jernej Slapnik se trudi na bobnih in vokal, Mitja Venišnik klaviature in vokal, Jože Grudnik prav tako klaviature in vokal ter Miran Grudnik bas kitara in vokal. Pisana druščina fantov, zbrana ne več samo iz Solčave ampak iz cele Savinjske doline, v glasbi gotovo še ni rekla zadnje besede. Volje in tudi znanja jim očitno ne manjka. Edi Mavrič foto: Sašo Bernardi Najbolj simpatična "kelnerca" celjskega dela Štajerske je Ivanka Ulcej z Ljubnega "Rada imam ta poklic!" Da imamo tudi v Zgornji Savinjski ^dolini "luštne kelnerce", se je pokazalo na nedavnem tekmovanj^ za Naj natakarico celjskega dela Štajerske. Tekmovanja, ki je potekalo v celjski dvorani Golovec, se je med drugimi udeležila tudi natakarica Ijubenskega bifeja Zgornjesavinjske kmetijske zadruge, Ivanka Ulcej, in osvojila laskavi naslov najbolj simpatične med sodelujočimi. Ivanko smo obiskali nekaj dni po omenjeni prireditvi na delovnem mestu. Pridna in vedro razpoložena, takšno jo na Ljubnem tudi poznajo, si je rade volje vzela nekaj minut časa tudi za naš časopis. “Doma sem iz Mežice, iz rudarske družine, vendar že 18 let živim v Savinjski dolini," začenja svojo pripoved Ivanka. Po končani šoli je predvsem iz zdravstvenih razlogov iskala zaposlitev izven rojstnega kraja in usoda je hotela, da je našla zaposlitev v Izletnikovem domu v Logarski dolini. Po treh letih dela v Logarski se je zaposlila v podjetju Elkroj, kjer je delala šest let in pol. Nato pa je našla službo v 'zadrugi, kjer je že devet let zaposlena v bifeju v ljubenski blagovnici. "Občasno pomagam tudi v kakem drugem zadružnem lokalu, sicer pa sem vseskozi tukaj." Ne glede na to, da Ivanka ni doma z Ljubnega, jo imajo že kar za pravo domačinko. Za vsakega gosta v lokalu vedno najde primerno besedo, razumevajoč odnos. "Stranke prihajajo s svojimi problemi, tudi jaz imam svoje probleme, malce drug drugemu potožimo, si zaupamo in vsem je lažje." V glavnem se gostje v bifeju zadržujejo bolj kratek čas, a to ni ovira, je pač take vrste lokal. Pridejo, se okrepčajo in gredo naprej po vsakodnevnih opravkih. "Ljudi Ivanka je treba razumeti," pravi Ivanka Ulcej in ko pogledaš v njene oči (za trenutek se mi zazdi, da tam nekje globoko v njih vidim kanček otožnosti), je svet manj brezobziren, kot je bil prej. Spoznaš namreč, da se pogovarjaš z osebo, ki ti zna prisluhniti. Mar ni že to dandanašnji nekaj lepega? Pot do nastopa na tekmovanju v Golovcu seveda ni bila tako enostvna, kot se zdi. Prej je bilo potrebno zadostno število glasovnic iz časopisa, pa sreča pri žrebu, testiranje v Ulcej Velenju... In potem je prišlo omenjeno tekmovanje v Celju. Vsaka natakarica jé imela možnost krajše predstavitve. Ivanka Ulcej je to priložnost odlično izkoristila, pri tem pa so ji pomagali ljubenski pevci, oblečeni v flosarje, ki so v obliki skeča na svojstven način predstavili ne samo "kelnerco", ampak tudi ljudske šege Ljubnega in njegovo značilno domačo kulinariko (ajdnik, ko-turovec...). Tudi V razgovoru z Jako Sraufcigerjem, ki -je povezoval prireditev, se je Ivanka dobro odrezala. Svoje so doprinesli tudi domači navijači iz Zgornje Savinjske doline, teh je bilo preko sto, vse skupaj pa je pripomoglo, da je žirija Ivanko izbrala za najbolj simpatično natakarico. Veselje ob razglasitvi je bilo nepopisno. "Seveda sem se priznanja tudi sama zelo razveselila, saj je bilo na tekmovanju kar precej lepših in mlajših natakaric, toda uspelo mi je, da sem jih premagala. Zavedam se, da mi tega brez pomoči drugih ne bi uspelo, zato se najlepše zahvaljujem Lenki Kralj, ki je režirala skeč, vsem, ki so nastopali z mano, in vsem ostalim, ki so me bodrili, še posebej upravi Zadruge, ki je organizirala avtobus za navijače." Kot je povedala Ivanka, so bili tudi doma v Mežici zelo veseli njenega uspeha in tudi to ji daje novega motiva pri njenem vsakdanjem delu. "Rada imam ta poklic, veseli me delo z ljudmi, ustreza mi delovno mesto, kjer sem zaposlena, zakaj torej ne bi bila zadovoljna?" Res, ob tem ni kaj dodati. Kvečjemu to, da se po pogovoru z Ivanko Ulcej (cidi meni ne zdi več čudno, zakaj jo imajo Ljubenci za svojo. Oglasite se ob priliki v bifeju na Ljubnem, pa bo jasno tudi vam! KF NASVETI Q) Oh, ti presneti odpadki! ? Tj Tako sem si rekel, ko sem prišel s polno kaliji®' glo smeti do kontejnerja, pa je bil tako poln, da sem jo moral odnesti nazaj! Pošteno me je ujezilo, potem sem se zamislil. Kaj le delamo mi ljudje, ki se imamo za bistra bitja, da se bomo enkrat še zadušili v smeteh. Odpadkov vseh vrst je vedno več, pa si zaradi tega nihče ne beli glave. Preprosto jih vržemo v kanto, zabojnik, pod breg ali za vodo, pa je problem rešen. Ko sem se pogovarjal z delavci JP Komunale, ki skrbijo za odvažanje smeti, so mi razložili, da ravnanje z odpadki ni več tako preprosto, kot je bilo včasih. Zakaj? Odpadkov je vedno več, mnogo med njimi so nevarni in neprimerni za odložitčv na komunalni deponiji v Homu. Nekaterih pa sploh ne bi bilo treba voziti tja. Videti je, da je ravnanje z odpadki cela znanost. Ugriznimo v ta trdi oreh! Najprej so tu odpadki, ki se jih da ponovno uporabiti (steklo, papir, kovinski odpadki). Zanje so zadolžene lokalne skupnosti, to je občine, ki naj bi poskrbele za primeren način zbiranja v dogovoru s podjetji, ki se ukvaijajo z zbiranjem in odkupovanjem odpadnih surovin. Treba jih bo spodbuditi, da bodo to tudi storile. Vsaka krajevna skupnost bi lahko imela vsaj tri zabojnike: za steklo, za papir in za kovine. Velik je delež biološko razgradljivih odpadkov (kuhinjski odpadki, plevel, listje, umazan papir, karton, lesni ostanki). Zbiramo jih v posebni posodi. Večina naših gospodinjstev jih lahko daje na kompost in si tako pridobi zastonjsko gnojilo za vrt. Pravilnik o ravnanju z odpadki predvideva poseben popust pri plačevanju odvoza smeti za vse, ki si bodo uredili kompostnike. Ostalo: odpadki iz gospodinjstva, smeti in odpadki iz poslovnih prostorov, skladišč, tržnic, igrišč, avtobusnih postajališč, parkov in parkirišč ter drugih javnih prostorov, odpadni nevtraliziran material iz zdravstvenih, veterinarskih in kmetijskih dejavnosti, neuporabni odpadki iz industrijske in obrtne dejavnosti, odpadki iz gostinskih lokalov in trgovin, pepel in ugaski iz peči, spada v posode za odpadke - kante ali kontejnerje, ki sedaj ne bodo tako hitro polni. Še posebej, če poskrbimo, da se stisnejo prazne posode (pločevinko pohodimo, tetrapak zložimo, škatle stisnemo). Veliki kosovni odpadki (večji kosi embalaže, nerabno pohištvo, drugi večji nerabni predmeti) tudi sodijo na deponijo. Te odpadke bo JP Komunala zbirala in odvažala na deponijo v akcijah spomladi in jeseni. Lahko jih pripeljete tudi sami v delovnem času deponije ali naročite zabojnik na dom. Nekateri odpadki so posebej nevarni. To so: akumulatoiji, vse vrste baterij, kozmetika in čistilna sredstva, zdravila, barve, laki, lužila, razredčila, topila, vse vrste škropiv, izrabljeno strojno olje. Ti odpadki nikakor ne sodijo na komunalno deponijo. V skladu z Odlokom o ravnanju z odpadki morajo povzročitelji posebnih odpadkov (tovarne in trgovine) poskrbeti zanje, jih zbirati in začasno deponirati v skladu z veljavnimi predpisi. Vendar tega ne delajo, ker potrošniki tega od njih ne zahtevamo. Vam je že prišlo na misel, da bi morala trgovina vzeti iztrošene baterije nazaj in poskrbeti zanje? Ali tovarna škropiv nazaj stara škropiva? Poskusite! Svetla izjema so črpalke, ki zastonj izčrpajo izrabljeno olje iz vašega vozila. Velike težave povzroča neohlajen pepel. Razne odpadne gradbene materiale, kamenje, zemljo uporabimo za zasipanje in nasutja na primernih mestih in jih ne vozimo na deponijo. Tja tudi ne sodijo različne vrste tekočih odpadkov, gošč, fekalij, odplak. Za te morajo poskrbeti povzročitelji tako, da so zagotovljeni minimalni sanitarni pogoji in da jih ne izpira tekoča voda. Z novim Odlokom o ravnanju z odpadki je na celotnem prostoru sedanje občine Moziije obvezno odstranjevati in odlagati odpadke iz stanovanjskih, poslovnih ter drugih objektov in površin. Pravilnik o ravnanju z odpadki predvideva dva načina zbiranja komunalnih odpadkov: 80-litrske posode (kante) in zabojnike v kombinaciji vrečka - zabojnik. V soglasju s krajevnimi skupnostmi bodo v odvoz kant vključili nekaj novih območij, odvoz z zabojniki (odpadki v vrečah) ohranili pri večstanovanjskih objektih, na novo pa uvedli za razpršena in oddaljena naselja. Torej pozor! Odpadki, ki jih odložimo v zabojnik, naj bodo v zvezani plastični vrečki. Ne zavedamo se nevarnosti sežiganja raznih odpadkov na prostem ali v pečeh. Pri gorenju gume, plastike, tekstila, embalaže z ostanki barv in lakov, ostankov ivemih plošč nastajajo zdravju zelo škodljive snovi, da o smradu sploh ne govorimo. Ne imejte slabe vesti, če že jutri ne boste začeli zbirati odpadkov po teh priporočilih. Ljudje se branimo novosti, posebej če so povezane z dodatnim delom. Vendar mislim, da je prav in pošteno do narave in soljudi, če vsak za seboj pospravi odpadke na najbolj primeren način. Tudi sam sem imel precej težav, ko sem pri naši hiši uvedel še kanglo za razgradljive odpadke. Še sosedje so me malo postrani gledali, kakšne smeti si nosim na vrt. Prvo leto mi kompost ni uspel. Naslednje leto sem dodal še hlevski gnoj in je uspelo. Ko bi videli, v kakšno imenitno prst sem si presadil svoje lončnice. Želim vam veliko potrpljenja pri prebiranju odpadkov, če si boste vzeli čas za to pomembno malenkost! Zeleni Franček ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZAGJE Gozdnogospodarski načrt za enoto Gornji Grad Predstavitev načrta, ki je bila 21. oktobra v Gornjem Gradu, smo pripravili z namenom, da lastnike in ostalo javnost seznanimo s stanjem in usmeritvami za gozdove gornjegrajske enote. Po novem zakonu o gozdovih je sicer od leta 1996 dalje predvidena javna razgrnitev gozdnogospodarskih načrtov in v okviru te tudi javna obravnava. Na tej obravnavi bo imel vsak možnost dati pripombe in predloge, ki jih bo obravnaval svet območne enote zavoda, načrtovalci jih bomo upoštevali, kolikor bo to možno. OPIS STANJA GOZDOV Površina gozdov v gornjegrajski enoti je 7.850 ha. Združeni sta bivši enoti družbenih in zasebnih gozdov, za katere sta se prej izdelovala ločena načrta. V enoti je trenutno 2.724 ha državnih gozdov (od tega 2.310 ha škofijskih) in 5.039 ha zasebnih gozdov. Proces denacionalizacije še ni končan (škofijski gozdovi in Petelinek). Državnih gozdov bo predvidoma ostalo manj kot 200 ha. Zaradi različnega gospodaijenja v preteklosti bistveno odstopajo bivši veleposestniški (škofijski) gozdovi. Značilnost škofijskih gozdov je prevelika homogenost, ki je nastala zaradi velikopovršinskega gospodarjenja. Pred II. svetovno vojno se je gospodarilo golosečno, kjer pa je bilo spravilo oteženo, so sekali samo iglavce. Zato imamo danes na Menini (pre)stare bukove sestoje, ki so na velikih sklenjenih površinah v obnovi, na Kašnem vrhu in delno tudi na Homu pa pretežno homogene smrekove nasade. Etati so bili zaradi hitre obnove bukovih sestojev visoki in zato je leta 1973 zaloga upadla. Od takrat dalje pa zaloga stalno narašča. V zadnjem delu obdobja je bil izredno visok delež posekanega lesa zaradi vetrolomov in ostalih poškodb (40%), kar narekuje posebej previdno ravnanje z gozdom v bodoče. Zasebni gozdovi pa so precej bolj pestri'tako po sestojnih oblikah kot po drevesnih vrstah, kar je razumljivo, ker imamo v enoti skoraj 700 lastnikov s povprečno površino gozdne posesti 7 ha. Nad 20 ha gozda ima le 10% lastnikov, ki pa imajo v skupni površini kar 43% delež. Predvsem v nižjih legah je bil močno prisoten problem sušenje jelke. Tudi v zasebnih gozdovih so bili etati visoki in so se še povečevali iz obdobja v obdobje. V zadnjem obdobju je tudi zato zaloga rahlo upadla. CILJI IN USMERITVE ZA GOSPODARJENJE Z GOZDOVI Naš cilj je naraven gospodarski gozd - odporen, kvaliteten mešan gozd, ki trajno in usklajeno zadovoljuje vse naše potrebe, tako lastnikov kot javnosti. Proizvodne funkcije so sicer v tej enoti v ospredju, a le malo manj so poudarjene ekološke funkcije (varovanje tal, zadrževanje vode) in socialne funkcije gozda, zato jih moramo prav tako upoštevati pri načrtovanju vseh ukrepov. NASVETI Usmeritve za gojenje gozdov smo predstavili po razšiijenih gospodarskih razredih, to so: 1) jelovi gozdovi, 2) ohranjeni gozdovi, 3) zasmrečeni gozdovi in 4) gozdovi s poudaijeno varovalno vlogo. Med temi skupinami gozdov se ravnanje z gozdom bistveno razlikuje. V jelovih gozdovih je potrebno ohranjati in pospeševati prebiralne oblike. Prednost pri vseh ukrepih dati listavcem, ki so tu redki, in tudi jelki. To so naša najboljša rastišča, zato morajo biti ukrepi intenzivni in še posebej premišljeni. Osnovne usmeritve v ohranjenih gozdovih so malopovršinska (pretežno naravna) obnova, ohranitev pestrosti, nega usmerjena v krepitev odpornosti. Na Menini je zaradi starosti in padanja kvalitete lesa nujno nadaljevati z obnovo, ki pa mora biti zadržana. Da se izognemo preveliki sklenjeni površini mladega gozda, je potrebno puščati “prestaie" nekvalitetne bukve kot ekocelice, ker so prav ta ekonomsko nezanimiva drevesa zelo pomembna za živalski svet. V zasmrečenih gozdovih je potrebna posebno intenzivna nega mladih sestojev, da se poveča njihova odpornost. Cilj je doseči razgibane mešane sestoje, zato moramo ohranjati listavce in jelko. Z obnovo začeti prej kot v ohranjenih sestojih, po potrebi tudi saditi listavce na močna degradirana tla. V gozdovih s poudarjeno varovalno vlago je ukrepanje najmanj intenzivno in seveda takšno, da ni prizadeta varovalna vloga gozda (naravna obnova, krepiti odpornost). Na podlagi teh usmeritev dobljen najvišji možni posek je posebej v državnih gozdovih precej nižji od prej predpisanega eteta. Zmanjšal se je tudi obseg potrebnih gojitvenih in varstvenih del zaradi predvidenega večjega deleža naravne obnove. ZAKLJUČEK Pri gospodarskem načrtovanju gre za usklajevanje javnih interesov, potreb lastnikov ter možnosti gozda. Zadnja desetletja je bil preveč poudaijen javni interes, pa še ta je bil okrnjen samo na oskrbo lesne industrije. Ostale funkcije gozdov so bile premalo upoštevane. Danes pa je po drugi strani prisotna težnja po prevelikem poudarjanju lastnine. Potrebe lashiikov bomo sicer upoštevali bolj kot doslej, seveda le kolikor to gozd omogoča. Bistvena razlika s prejšnjim načrtovanjem je v tem, da ima sedaj določeni najvišji možni posek popolnoma drugačno vlogo kot prej etat. Od etata je lahko posek le malo odstopal, potreb lastnikov se ni upoštevalo in se je celo pritiskalo na lastnike, Id so sekali manj od etata. Po novem zakonu o gozdovih pa se z določenim najvišjim možnim posekom preprečuje previsoke sečnje, ki bi ogrožale trajnost. Lastnik lahko seveda seka manj, odvisno od njegovih potreb in razmer na trgu. Z odzivom na predstavitev smo zadovoljni in kaže, da lastniki pogrešajo takšna strokovna srečanja. Na žalost smo morali razpravo, ki se je šele začenjala, prekiniti, ker smo bili časovno omejeni. Zaključimo lahko, da so poleg stikov revirnega gozdarja z lastniki tudi takšna srečanja zelo pomembna in zato si bomo še večkrat prizadevali zbrati lastnike in ostalo javnost ter jim predstaviti našo strokovno dejavnost. Vid Preložnik Sortni poskus krompirja KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Krompir je v Sloveniji in tudi v Zgornji Savinjski dolini ena najpomembnejših poljščin. Dolgo je veljal kot živilo za zadovoljevanje osnovnih življenskih potreb, danes pa ga uporabljamo predvsem kot dodatek mesu in zelenjavi ter za industrijsko predelavo in krmo za živali. Kljub temu, da sega začetek pridelovanja krompirja daleč nazaj v 18. stoletje, še vedno ne dosegamo zadovoljivih pridelkov. Povprečni letni hektarski donosi v Sloveniji se gibljejo okrog 14 t/ha, najboljši pridelovalci pa dosežejo 30 in več ton po hektarju. Možni pridelki krompirja so znatno višji, kar kažejo tudi sortni poskusi. V letošnjem letu smo kmetijske svetovalke imele nastavljen sortni poskus krompirja na kmetiji Janeza Zavolovška, Homec - Brdo 20, p.d. Brezovnik. Sejane so bile 4 sorte krompirja: sorta____________________barva mesa________pridelek t/ha opombe____________ SANTE DESIREE FRISIA PENTLAND DELL svetlo lumena svetlo rumena bela bela 61 52 61 52 odporen, bio proizv. vsestransko uporaben lepi gladki gomolji dobro skladišči jeseni je bilo opravljeno globoko oranje zatravljene površine. Podoru je bil dodan hlevski gnoj (10 t/ha) in goveja gnojevka (12 t/ha). Spomladi je sledila predsetvena obdelava zemlje do drobno grudičaste strukture. Istočasno je bilo zabranano 800 kg/ha NPK 15-15-15. Posevka nismo dognojevali z dušikom. Setev je bila opravljena 6. aprila. Varstvo posevka: Pred vznikom krompirja je bila njiva poškropljena s SENCOR-jem, ki je dobro deloval, zato nasad ni bil zapleveljen. Proti krompirjevi plesni smo posevek zavarovali z dvakratnim škropljenjem z dotikalnim fungicidom D1THAN M-45, nato še z dvakratnim tretiranjem s sistemikom RIDOM1L MZ in nazadnje še z D1THANOM M-45. Koloradskega hrošča smo zatrli z insekticidom DEC1S EC-2,5. Roke škropljenja smo določali po napovedih prognostične službe in po lastnih opazovanjih. Nasad je bil dobro varovan pred krompirjevo plesnijo, zato je ostal dolgo zelen - listi so bili zeleni še avgusta. Poskus je dne 12.8.1994 vrednotil g. Tadej Sluga, priznani strokovnjak Kmetijskega inštituta Slovenije. Pridelki so navedeni v tabeli zgoraj. Poudariti je potrebno, da rast krompirja še ni bila zaključena. Hektarske pridelke lahko precej povečamo z novimi sortami krompirja. Pomembno je, da so sorte odporne proti boleznim in suši ter da so zelo rodovitne. Saditi je potrebno zdrav, kakovosten in potrjen semenski krompir. Majhne hektarske pridelke pripisujemo predvsem temu, da uporabljamo slabo, s hudimi virusnimi boleznimi okuženo seme. Večinoma pustimo za seme gomolje, izločene iz pridelka jedilnega krompirja, kar je velika napaka. V nasadu je razlika med potrjenim semenskim krompiijem, kjer so vrste že sklenjene in domačim semenom več kot očitna. Posnetek je bil narejen 30.5.1994: Pridelek krompirja je odvisen tudi od dolžine rastne dobe, ki bi naj bila čim daljša. Zato je zelo pomembno nakaljevanje (siljenje) krompirja, s katerim se skrajša čas od sajenja do vznika za 7 - 14 dni in podaljša rastno dobo. Vznik je hiter, enakomeren, krompir začne hitreje nastavljati gomolje. Tako se izogne pomanjkanju vlage v obdobju debelitve gomoljev, ki je za krompir najbolj kritično, saj slabo prenaša sušo. Rastno dobo pogosto skrajšuje tudi krompirjeva plesen, ki prezgodaj uniči cimo. Temu se lahko izognemo tako, da dosledno upoštevamo navodila prognostične službe, nasad pa moramo tudi sami opazovati. Toliko za zdaj. Spomladi, ko bodo nasveti o pridelovanju krompirja aktualnejši, se bom oglasila z bolj konkretnimi navodili. Marjana Mikek Preberite, saj ne bo bolelo! Joj, nikar ne omedlite od začudenja! Prav vidite! Na tej strani bo od danes naprej z novicami od tod in drugod ropotal MLADI BOBENČEK. Poročal bo o stvareh, ki zanimajo “vse dečle in pobe” v Savinjski dolini. Ta stran bo posvečena mladim. Kar pa je najvažnejše - pisali jo bomo skupaj! Takoj poiščite papir in svinčnik ter nabiralnik Savinjskih novic zasujte s pošto. Narišite, napišite, ali pa zrecitirajte v telefon, kaj naj MLADI BOBENČEK razbobna čez štirinajst dni. Velja? Tebe pa poznam Pod tem naslovom bomo v vsaki številki Savinjskih novic predstavili zanimivega fanta ali punco. Svetujte nam, h kateremu vrstniku ali vrstnici iz vašega kraja naj se odpravimo na pogovor, ki bo objavljen na tej strani. Seveda morate v vsaj nekaj stavkih razložiti, zakaj prav k njemu ali k njej. Vam je všeč? Zna kaj posebnega? Ali pa morda poje kot Sanja Mlinar, ki jo predstavljamo za uvod.Prihodnjič pa po vašem izboru! Prikupna rjavolaska, Sanja Mlinar, je doma iz Velenja. Mladim se je priljubila s pesmimi, ki zmagujejo na mnogih festivalih. Z njo smo se pogovarjali v odmoru na enem izmed številnih nastopov. Sanja je začela peti pred petimi leti, ko je nastopila na Zlatem srčku. Nato so se povabila vrstila in leta 1993 je bilo dovolj pesmi za prvo kaseto. Seveda vse to brez inamidile pomoči ne bi šlo, saj je prav ona Sanjin menedžer. Mlada Velenjčanka vse več poje z bratom Urbanom, šestošolcem. Njuni skupni nastopi so ohširni, zato ju spremlja plesna skupina. Osmošolka Sanja pravi, da ji v šoli kljub nastopom nič ne gledajo čez prste. Pa ji vseeno dobro gre, saj se s sošolci lepo razume. Ste že pomislili, da bi jo povabili na šolsko kulturno prireditev? Ureja Karolina Grudnik Preverjeno dobro: Bananin napitek Nagradni bobenček Izmed tistih, ki nam boste do četrtka, 10. novembra, poslali predloge za našo in vašo stran, bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel KASETO SANJE MLINAR. Pišite nam, česa si želite na tej strani! pripravim: Banano zrežem in jo skupaj z ostalimi sestavinami zmešam z ročnim mešalnikom ali v multipraktiku. (In pospravim za sabo!) Okusnega napitka, ki tekne topel ali hladen, bo dovolj za dve osebi. Postrežem v kozarec - obvezno s slamico. potrebujem: 1 zrelo banano 3 del prekuhanega mleka 2 žlički sladkorja za noževo konico cimeta Naj Savinjskih pet! Vsem dopisovalcem hvala za predloge, ki ste nam jih poslali. Sicer ni bilo takšnega navala, kot bi lahko bil, ampak za prvič ni bilo slabo. Zato vsi, ki ste hoteli glasovati in ste spregledali rubriko ali pozabili, storite to sedaj in sodelujte z nami. V naprej pa opozarjam vse dopisovalce, da na kupon napišite skladbo, ki jo lahko izberete iz domačega in tujega dela Naj Savinjskih pet. Svoje predloge pa pripišite na list ali v obliki pisma, kot je to storila Andreja iz Luč. Pohvalila je rubriko in izrazila željo, da bi v prihodnje napisala kaj o skupini, pevcu, njihovih albumih... Seveda se bom potrudila in malo pobrskala. S tvojo prvo željo, Andreja, naj napišem 5 popularnih v 14 dneh, se seveda ne strinjam, oziroma želja ni mogoča. Če si me prav razumela, sem sestavila lestvico, ki je bila napisana v prvi rubriki, naslednja lestvica pa bo zgrajena na osnovi vaših predlogov. Preidimo torej na lestvico Naj Savinjskih pet, ki se je v celoti malo spremenila. Upoštevala sem vaše želje in predloge. Na prvem mestu domačega dela, Naj Savinjskih pet, je skupina CALIFORNIA: Nisem avtomat in tujega dela skupina BAJAGA: Plavi moj safir. Izpadli so PINK FLOYD, THE DOORS, WET WET WET ter PETER LOVŠIN. Opazila sem, da so nam večinoma predlogov poslali zelo mladi ljudje, kar je seveda super. Vendar ne bi imela nič proti, če nam oglasi še kakšen pristen teen - ager. Živjo do prihodnjič! KATJA DOMACI DEL: 1. CALIFORNIA: NISEM AVTOMAT 2. MAGNIFICO: 24.000 POLJUBOV 3. BRENDI: ZELENE OČI 4. SIMONA WF.ISS: ZATE SLADKA BOM ČUKI: IZ SRCA TUJI DEL: 1. BAJAGA: PLAVI MOJ SAFIR 2. MARIAH CA RAY: WHITHOUT YOU 3. E.T.: TEK JE 12 SATI 4. SABRINA: BOYS 5. MO DO: EINS ZWEI POLIZEI đamat« skladbic Tujo skladbo:C ~\ ime in priimek: a eM|°a:A J/ 90-letniki Predstavljamo štiri udeležence srečanja starejših krajanov v Gornjem gradu, kjer smo jim čestitali za njihov visok življenjski jubilej: Antonija Pahor je praznovala dvaindevetdeseti, Franc Zalesnik enaindevetdeseti, Jože Čeplak in Rok Žehelj pa devetdeseti rojstni dan. Brazde na njihovih obrazih izpričujejo, da so prehodili življenjsko pot polno truda, nenehnih prizadevanj in težkega dela. Zdi se, kot da jih je ravno to krepilo in ohranjalo pri zdravju vse do današnjih dni. Njihovi zadovoljni obrazi izražajo srečo, saj vsi preživljajo jesen svojega življenja varno in mirno v krogu svojih najdražjih. Veseli so, da se imajo kje zbrati, kjer se s svojimi vrstniki srečujejo enkrat letno in obogatijo dan z novimi doživetji, ki nekaterim osvetlijo temnejše samotne ure. Zahvaljujejo se vsem, ki omogočajo druženje, kije postalo eno izmed najljubših praznovanj v naši KS. Vika Venišnik Foto: F. Ugovšek ^ LJUDJE IN DOGODKI Kako ohraniti današnje trenutke sebi in prihodnjim generacijam? Nič lažjega! Poslužite se profesionalnih fotografskih storitev: -poročni portreti v ateljeju -reportaža poročnega obreda v cerkvi in na matičnem uradu -reportaža proslav, prireditev in drugih svečanih obredov, tudi obhajilnih, krstnih ipd. -portretna fotografija za dokumente -razvijanje amaterskih filmov in izdelava slik -različne povečave -strokovni nasveti fotoamaterjem o pravilnem snemanju in rokovanju s fotoaparati -fotoaparati in fotomaterial v stalni ponudbi Kakovostne storitve in konkurenčne cene vam, sicer v novi organizacijski obliki ViaS d.o.o., zagotavlja že poznana blagovna znamka PE fbtO gÖBfp atelje: Gornji Grad Justina Ugovšek-Bastl ateje: Mozirje telefon: 843-071 Nagradna igra: z nakupom FUJI filma lahko postanete dobitnik fotoaparata YASHICA. Želimo vam srečno roko pri izbiri filma. ŠPORT OK Zgornja Savinjska V boj za vrh lestvice Kot smo poročali že v prejšnji številki, se je ženski odbojkarski klub z novim imenom Zgornja Savinjska na letošnjo tekmovalno sezono temeljito pripravil. V klub so prišle reprezentantka Barbara Kislinger in dve igralki iz Belorusije, novo pa je tudi vodstvo kluba, ki mu sedaj predseduje Boris Cimperman. Predsednika kluba smo povprašali, kaj je bil razlog, da je prevzel krmilo kluba in kakšne rezultate je zastavil kot cilj. BORIS CIMPERMAN: 'Vrhunski rezultati ekipe, ki nastopa v najvišji, I.A odbojkarski ligi, bi navdušili vsakega simpatizerja športa, mene, kot bivšega športnika pa še toliko bolj. Cilj kluba je, da ostane čim več kol v Evropskem pokalu in da v domači l.A odbojkarski ligi osvojimo eno od pivih treh mest. Želimo, da se čim bolj uigra mlada ekipa, hkrati pa, da se povežemo s šolami in pričnemo sistematično vzgajati bodoče igralke. Seveda pa je potrebno zagotoviti tudi urejene organizacijske, prostorske in materialne pogoje za delovanje kluba. Sodim, da bo prav slednji najtrši oreh." Trenerja ekipe, Vido in Srečka Skoka, smo povprašali o pripravah na letošnjo sezono in začrtani poti do načrtovanih rezultatov. VIDA IN SREČKO SKOK: "Na letošnjo sezono smo se pričeli pripravljati dokaj pozno, saj praktično do pričetka tekmovalne sezone nismo povsem vedeli, ali bo klub zaradi velikih finančnih težav sploh obstal. Po formiranju novega vodstva so zadeve stekle, vendar smo ekipo dokončno oblikovali šele 29.9., tekmovanje v državni ligi pa se je pričelo že 1. oktobra. Omenjene težave imajo za posledico začetno neuigranost ekipe, ki se kaže tudi v rezultatih tekem. Od štirih odigranih prvenstvenih tekem sta se dve končali z zmago, dve pa s porazom. Še vedno, kljub poteku tekmovanja, veliko delamo na uigravanju ekipe, saj smo v letošnjem letu pridobili novo organizatorko igre, priznano igralko Barbaro Kislinger, prvo slovensko podajalko, domačim igralkam pa sta se pridružili tudi dve tujki iz Belorusije, ki bosta poma- SPOUT gali doseči zastavljene cilje sezone. Pred začetkom prvenstva smo stavili tako na domače prvenstvo, kjer načrtujemo v štirikrožnem sistemu šestih najboljših slovenskih ekip boj za vrh lestvice, kot uspeh v Evropskem pokalu, vendar nam sreča ni najbolj naklonjena, saj bomo morali v Evropskem pokalu (CEV) nastopati brez prve podajalke, ki jo je za Evropski pokal sicer nepravilno registriral Odbojkarski klub Celje, kjer je le-ta nastopala lani, kot tudi brez ene tuje igralke, ki se ji je zgodilo podobno. Kljub dokazom o nepravilnosti prvotne registracije igralk, pri Mednarodni zvezi ne moremo doseči, da bi igralki za mednarodne tekme registrirali za naš klub. Tekem evropskega pokala tako žal ne bomo igrali v najmočnejši postavi, kar sicer pomeni manjše možnosti, vendar pa verjamemo v preostale igralke, ki z dobro igro lahko presenetijo in priigrajo uvrstitev v naslednje, 3. kolo Evropskega pokala, kar bi bil za nas že zelo velik uspeh. Letošnjo tekmovalno sezono smo vključili v sistem tekmovanja tudi mlajšo ekipo, ki nastopa v III. državni ligi in katere cilj je zbrati okrog sebe potencialne nove igralke, ki se bodo z nastopi v blažji konkurenci kalile za zahtevnejše nastope v višjem rangu tekmovanja. Ekipa za razliko od prve, ki mora zaradi neprimerne OK Zgornja Savinjska dvorane v dolini nastopati na Gomilskem, tekmuje v telovadnici OŠ Mozirje. Skratka, po začetnih težavah upamo na boljše. Domače prvenstvo je še dolgo in s trdim delom še lahko nadoknadimo izgubljeno. Na mednarodni sceni pa bi bil zaradi zapletov z registracijami izjemen uspeh uvrstitev v naslednje kolo, ki je že 3. po vrsti. Glede na okoliščine zato še bolj pričakujemo pomoč publike, ki je na naših tekmah vedno dobrodošla." Jožica Založnik kot igralka z najdaljšim igralskim stažem v matičnem klubu opravlja mesto kapetana ekipe. Kako ona vidi potek in zaključek letošnje tekmovalne sezone na državnem in mednarodnem nivoju? JOŽICA ZALOŽNIK: "Naša ekipa je pričela letošnje prvenstvo v najhujši državni konkurenci s precej spremenjeno postavo. Kar tri igralke prve ekipe so nove. Začetni rezultati so ravno zaradi neuigranosti ekipe še polovični, ker pa je tekem še veliko, igralke med seboj dobro sodelujemo, mislim, da kljub zelo izenačenemu prvenstvu, v katerem ni slabe ekipe, ne bomo razočarale. S svojo igro in rezultati bomo skušale čimbolj uspešno zastopati našo malo dolino tako v državnem kot tudi v mednarodnemu merilu." Tekma 2. kola Evropskega pokala, med ekipami OK Zg. Savinjska in OK Wurstenrot iz Salzburga bo v soboto, 5. novembra 1994 ob 20. uri v dvorani na Polzeli. Vsi prijatelji odbojke prisrčno vabljeni! KF ŠD Lipa Šmartno ob Dreti Želijo asfaltirano • «V V igrišče Športno društvo Lipa iz Šmartnega ob Dreti je tudi v letošnjem letu zelo aktivno. V zimskem času je na smučišču Globoka riža obratovala smučarska vlečnica dolžine 160 metrov s kapaciteto 450 smučarjev na uro. To je bilo povsem dovolj za manj zahtevne domače ljubitelje smuke. V tem obdobju je bila organizirana tudi rekreacija. Osnovnošolci se se zbirali v večnamenskem prostoru domače šole, starejši pa v telovadnici osnovne šole v Gornjem Gradu. V maju so pričeli s krajevno ligo v malem nogometu, v kateri je sodelovalo sedem ekip z 91-imi igralci. Junija je sledil 10. jubilejni maraton Menina 94, katerega proga je bila dolga 100 kilometrov. Udeležilo se ga je 26 maratoncev. Julija so organizirali Trim pohod na Menino, na katerem je sodelovalo 72 pohodnikov. Po počitnicah so v mesecu septembru organizirali še najbolj množično prireditev - Trim kolesarjenje na relaciji Šmartno - Nova Štifta - Šmartno, kjer je sodelovalo kar 149 kolesarjev. Septembra so v Šmartnem pričeli tudi z jesenskim delom lige v malem nogometu. Ta se je medtem že končal, vrstni red ekip pa je naslednji: 1. BAG 10, 2. Bohinc 8, 3. Turky 8, 4. Input 6, 5. Texas 6, 6. Vološki voli 3, 7. Želve 1. Športno društvo Lipa za Šmartno ob Dreti vse bolj pomeni združevanje, sodelovanje, razvedrilo, saj na igrišče v Račneku prihaja ob nedeljah pa tudi med tednom vedno več krajanov. In prav zaradi vse bolj številnih aktivnosti si v Šmartnem goreče želijo asfaltiranega igrišča, saj so menda med redkimi v dolini, ki ga še nimajo. Krajevna skupnost je že prisluhnila njihovi potrebi, ne gre pa spregledati tudi dejstva, da je športno društvo ob vsaki priliki, tako je bilo tudi ob krajevnem prazniku, pripravljeno po svojih močeh priskočiti na pomoč. Lep zgled sodelovanja. BM Končan jesenski del lige Nogometaši krajevne lige v Radmirju so zaključili jesenski del tekmovanja, v katerem je merilo moči osem ekip. Po končanem prvem delu je vrstni red ekip sledeč. Prvo mesto pripada moštvu Razborje, sledijo Mizarstvo Poličnik, Gmajna, Okonina, KMN Radmirje, Smreka d.o.o., Homce, Mrzlo polje. Najboljši strelec jesenskega dela lige je s 13. zadetki Marko Centrih iz ekipe Razborje. Edi Mavrič SPORT Pozdrav gornjegrajskega mednarodnega sodnika Vilija Krajnca AKTIOUN "msE . Birni" Ä -S3 Blasons daprès l'artiste héraldisle Robert LOUIS Reproduction interdite I ^ kotnik,..... * .............. 21. oktobra so bili rezultati naslednji: Stari đemsi : Nazarje I 8:1 Kokarje : Bočna 7:7 Odpisani : Nazarje II 0:5 Šmartno/Dreti : Nova Štifta 6:3 Značilnost tega kola je bilo veliko število zadetkov na tekmo - kar 9,2. Največkrat so bili uspešni igralci Kokarij in Bočne, ki so skupaj dosegli 14 zadetkov, vendar so si točki razdelili. Stari đemsi so suvereno odigrali srečanje proti prvi nazarski ekipi in jo visoko premagali. Odpisani nadaljujejo z neučinkovitostjo, kar je razvidno tudi iz rezultata tekme z drugo nazarsko ekipo, na kateri je najboljši strelec lige, Polde Venek, sam dosegel vseh pet zadetkov. Šmarčani so v polni formi, a so morali za zmago proti Novi Štifti vložiti kar precej napora. Zadnje, sedmo kolo jesenskega dela so nogometaši odigrali zadnji petek v oktobru. Rezultati: Nova Štifta : Stari đemsi 0:6 Nazarje II : Šmartno/Dreti 2:4 Bočna : Odpisani 2:0 Nazarje I : Kokarje 1:1 Spomladanski del občinskega prvenstva v malem nogometu se bo pričel predvidoma v mesecu aprilu, do takrat pa bodo ekipe, tako kot je to že običajno, uredile in okrepile svoje vrste. Milan Peternelj Ljubenska liga v malem nogometu Zalugnca za točko pred ostalimi Končan je tudi jesenski del ljubenske lige v malem nogometu. V zadnjem, devetem kolu, ki so ga odigrali predzadnjo nedeljo v oktobru, so bili doseženi naslednji rezultati: Občinska liga v malem nogometu Šmartno ob Dreti jesenski prvak Na igrišču ŠD Vrbovec v Nazarjah so odigrali še zadnja jesenska kola občinske lige v malem nogometu. V zadnjem kolu je vodilna ekipa Šmartnega z zmago nad nazarsko drugo ekipo povečala naskok pred drugouvrščeno na tri točke. Bočna se je na drugo mesto prebila z ne ravno lahko zmago nad Odpisanimi. Stari đemsi so premagali Novo Štifto, s tem da je bila tekma pri rezultatu 6:0 prekinjena. Kokarje in druga nazarska ekipa sta remizirali. Tekme zadnjega kola so bile odigrane v zelo slaben vremenu. Vrstni red ekip: 1. Šmartno ob Dreti 7 60! 36:14 12 2. Bočna 7 412 26:21 9 3. Stari đemsi 7 403 28:16 8 4. Nazarje 1! 7 403 24:21 8 5. Nazarje I 7 313 20:22 7 6. Kokarje 7 223 19:21 6 7. Nova Štifta 7 205 23:30 4 8. Odpisani 7 106 5:36 2 Najboljši strelci: P. Venek 15; B. Remic 9; Hren, Colnarič, L. Cajner, Sovinšek 8; D. Šemenc, B. Cajner 7; Enei 6, Marovt, T. Grudnik 5, Vezočnik, Hribernik, Zvir, Boršnak, Strmšnik, Kaker, A. Remic, Cigale, F. Šemenc 4, itd. Foršt : C.V.R. 5:1 Solčava : Struge 6:2 LD Ljubno : Trbiž 1:4 Rastke : Savina 4:1 Lumpi : Zalugnca 1:3 Posebnih presenečenj v zadnjem kolu ni bilo. Ekipa Foršta je je v kratkem času strla odpor ekipe C.V.R., ki je tako ostala na predzadnjem mestu na lestvici. Solčava se je razigrala proti oslabljenim Strugam in dosegla najvišjo zmago tega kola. Ekipa ljuben-skih jagrov ni imela nikakršnih možnosti proti razigranemu Trbižu, derbi kola med Rast-kami in Savino pa je potrdil slabšo formo igralcev Savine, ki je tako zasedla nezanesljivo četrto mesto. Zalugnca je pre- magal Lumpe in postala jesenski prvak, vendar so so se slednji precej dolgo upirali trenutno najboljši ekipi ljubenske lige. Vrstni red ekip po devetih kolih: 1. Zalugnca 16 2. Foršt 15 3. Rastke 13 4. Savina 10 5. Trbiž 9 6. Solčava 8 7. Lumpi 7 8. LD Ljubno 6 9. C.V.R. 5 10. Struge 1 Ekipam ostaja preko zime dovolj časa, da se pripravijo na spomladanski del prvenstva. Milan Peternelj Tretjeuvrščena ekipa Rastk « —.....................— lahko naročite tudi na tel.: 832-306 BI PISMA BRALCEV Turizem v Zgornji Savinjski dolini - da ali ne? Mislim, da lahko mirno zapišemo, da so le redki predeli v Sloveniji, ki se ponašajo s takšno naravno lepoto in neokrnjenostjo, kot jo najdemo v Zgornji Savinjski dolini. Tudi v Turističnem informatorju o Zgornji Savinjski dolini lahko v uvodnih besedah g. Aleksandra Videčnika preberemo o lepotah krajine, prijaznih ljudeh, mirnem okolju, majhni onesnaženosti in ohranjenosti prave zakladnice starega stavbarstva in zgradb. Prav tako zasledimo, da ima turizem v Zgornji Savinjski dolini razmeroma dolgo tradicijo, da pa nikoli ni prišlo do pravega razmaha te dejavnosti. Ena prvih oblik turizma je vsekakor bilo planinstvo. Planinske postojanke so omogočale boljše spoznavanje in večdnevno bivanje v sami dolini. S tem se je zanimanje za dolino naglo večalo, zato tudi ne preseneča preveč, da je bila že pred 2. svetovno vojno urejena stalna avtobusna povezava med Celjem in Logarsko dolino. Tako lahko že od leta 1939 naprej spremljamo urejene statistične podatke o domačih in tujih obiskovalcih naše doline: NOČITVE: 1.1939 25.900, 1.1950 21.300, 1.1960 37.100, 1.1970 54.200, 1.1980 30.900, 1.1985 37.300, 1.1990 19.073, 1.1991 7.859 (Vir: Celjska turistična zveza in SO Mozirje). Dejstvo pa je, da sta bila že od vsega začetka zanimanje in obisk doline odvisna od urejenosti in ponudbe doline. Kot domačin sem skladno z našim sloganom "ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA DOŽIVETJE GORA, GOZDOV IN VODA" tudi sam želel nekaj doprinesti k popestritvi in razgibanosti življenja v dolini z manjšim turistično rekreativnim centrom. Ta center bo vseboval igrišče za squash z manjšim fitnes prostorom ter ribnik s postrvmi, kjer bi se lahko marsikateri domačin kot tudi tuji gost preizkusil v lepotah ribolova postrvi. Ob tem pa bi voda iz ribnika omogočala polnjenje vreče mehkega jezu - bivšega Mrčinko-vega jezu - kar bi hkrati pocenilo in pospešilo sanacijo poškodb po vodni ujmi iz novembra leta 1990. Ves turistično rekreativni center, vključno z dovodom vode, bi izvedel izključno v lastni režiji. Ob tem sem naletel na vsesplošno podporo društev na Ljubnem (Društvo Naš kraj Ljubno, TVD Partizan, Smučarsko skakalni klub, Klub malega nogometa, Planinsko društvo, Društvo upokojencev) ter soglasje Ribiške družine Ljubno, žal pa tudi na nasprotovanje družine Zagožen in s tem Krajevne skupnosti Ljubno, tako da je celoten projekt močno ogrožen oz. zavrt. Tako se meni kot verjetno še marsikateremu krajanu Ljubnega zastavlja vprašanje, kako je možno, da lahko nekateri posamezniki zatirajo splošno dobro oz. koristno zaradi samo njim znanih razlogov oz. interesov. Drago Povh Prod 8 Ljubno ob Savinji Zahrbten lovec V soboto 15.10.1994 dopoldne se je po Dobrovljah sprehajal lovec LD Mozirje Franc Fužir. Potem pa je ustrelil tudi prijazno psičko, ki je bila zraven domačih, ko so ob robu gozda žagali drva. Šla je malo nižje na travnik in lajala, lovec Franc Fužir pa jo ustrelil in nato takoj zbežal. Če bi bil tega dejanja upravičen, potem bi moral počakati in povedati zakaj je to storil? Tudi pokopal jo je ponoči, da ga ne bi kdo videl. Vendar resnica je prišla na dan. Mislim da je lahko tega zahrbtnega lovca sram pred svojim dejanjem. Tudi za LD Mozirje je zelo grdo, da ima v svoji vrsti takšnega lovca, ki ne zna streljati v gozdu kar je treba, ampak se gre poslužit nedolžne živali na travnik. Jože Vodušek Dobrovlje 4 Nazarje Zagorelo je v bistroju Merlin 21. oktobra je ob 10. 20 uri zagorela omarica pri točilni mizi bistroja Merlin v Mozirju. Požar so hitro pogasili gostje v loj^alu, kljub temu pa je nastala škoda v višini 30.000 tolarjev. UgO^vljeno je bilo, da je do požara prišlo zaradi napake na električni napeljavi. Vlom v vikend in lovski dom Neznani storilec je v času od 19. do 21. oktobra vlomil v vikend Marjana V. (39) v kraju Črnivec - Tomanova planina in v lovski dom lovske družine Gornji Grad. Odnesel je trofeje in nekaj pokalov. Vozil se bo z avto mati ko m Neznani storilec je v noči na 22. oktober iz gospodarskega poslopja v Radmirju odtujil kolo z motorjem, last Franca B. (51). Lastnika je s tem oškodoval za okoli 20.000 tolarjev. Zabodel ga je v hrbet 22. oktobra so se ob 22.50 uri v Gornjem Gradu sprli Rudi K. (28) iz Gornjega Grada, Janko P. (21) iz Podkraja pri Velenju, Marjan R. (21) iz Velikega vrha in Tomaž P. (27) iz Šmartnega ob Paki. Med prepirom je Rudi pograbil večji nož in Tomaža P. zabodel v desno stran hrbta v predel ledvic. Tomaž P. je bil hudo telesno poškodovan odpeljan v bolnišnico. Zapeljal je s ceste Peter B. (33) iz Mozirja je 23. oktobra ob 22.30 uri vozil osebni avto iz Soteske proti Mozirju. V bližini kužnega znamenja ni prilagodil hitrosti vožnje stanju in lastnostim vozišča in je z vozilom zapeljal na travnik. Pri tem se je tudi lahko telesno poškodoval. Ukradel je plinsko jeklenko Neznanec je iz kleti stanovanjskega bloka v Mozirju 25. oktobra odtujil plinsko jeklenko in s tem oškodoval Majdo T. (38) za okoli 10.000 tolarjev. Smrt šolarke v Ljubiji 25. oktobra je Miha F. (19) iz Mozirja ob 13.15 uri vozil osebni avtomobil iz Soteske proti Mozirju. Ko je pripeljal v bližino avtobusnega postajališča v Ljubiji, je izza avtobusa Osnovne šole Mozirje prečkala cesto desetletna Blanka Z. iz Ljubije. V tistem trenutku je Miha F. peško zadel s prednjim delom vozila, pri tem pa je le-ta dobila tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nezgode umrla. Vlom v trgovino 26. oktobra je bil neznani storilec na delu v trgovini trgovskega podjetja Savinja Mozirje na Rečici ob Savinji. Iz nje je odtujil večjo količino cigaret, nekaj bund in žganih pijač. Poskušal je vlomiti tudi v železno blagajno, vendar mu to ni uspelo. Mozirsko podjetje je oškodoval za okoli 250.000 tolarjev. KRONIKA Kraja tudi na Ljubnem Neznanec je v noči na 27. oktober iz ograjenega dela podjetja Vegrad na Ljubnem ob Savinji odtuji! škarje za rezanje betonskega železa in s tem oškodoval omenjeno podjetje za okoli 30.000 tolarjev. Še ena prometna nezgoda s smrtnim izidom Roman S. (21) iz Dobrovelj je 28. oktobra ob 21.05 uri vozil osebni avto iz Mozirja proti Nazarjam. Ko je pripeljal v neposredno bližino jezu na reki Savinji, je z vozilom zadel pešca Mihaela Z. (63) iz Šmartnega ob Dreti, ki je hodil ob desni strani ceste proti Nazarjam. Pri trčenju je Mihael Z. dobil tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nezgode umrl. Popeljal se je z Nissanom 30. oktobra je neznani storilec okoli 13. ure prišel do parkiranega osebnega avtomobila, ki ga lastnik Niko T. (38) z Ljubnega ob Savinji pustil pred gostilno Ledenica na Ljubnem. Ko je neznanec v vozilu opazil kontaktne ključe, se je z vozilom odpeljal proti Celju. Policisti so vozilo brez voznika izsledili v Šempetru. i OBVESTILA Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE INSPEKTORAT Veterinarska inšpekcija Obvestilo veterinarske inšpekcije Veterinarska inšpekcija je izdala odločbo, ki odreja kontumac in pokončanje potepuških psov in mačk. Kontumac je prepoved prostega gibanja psov in mačk. V času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, zaprte morajo biti tudi mačke. Kadar imetnik vodi žival na sprehod, jo mora imeti na vrvici, psi morajo imeti tudi nagobčnik. Za nadzor nad izvajanjem kontumaca je pooblaščena veterinarsko higienska služba Zavoda za živinorejo in veterinarstvo Celje in lovske organizacije, ki gospodarijo z lovišči na območju občine. Lovci imajo nalog, da v tem času strožje nadzorujejo lovišča in so dolžni potepuške pse in mačke ustreliti. Pse in mačke, ki se gibajo brez nadzorstva v urbani sredini, mora poloviti veterinarsko higienska služba. Bojana Strum dr.vet.med. veterinarski inšpektor Po nov avto v Okonino Tu in tam že skoraj zadiši po snegu in čas je že, da svoje jeklene konjičke pripravimo na zimo. Pa ne kjerkoli! Najboljše jih je zaupati strokovnjakom, ki že z imenom zagotavljajo kakovost: AVTOSERVISU ŽUNTER, na primer. V Okonini (te!.: 841-173) je daleč najbolj opremljena avtoservisna delavnica, odprta že od leta 1977. Od takrat je njen lastnik, Maks Žunter, razširil dejavnost in izpopolnil ponudbo. Štirje pari zanesljivih rok vam namreč vsak trenutek opravijo vse servisne storitve, optično nastavijo kolotek, elektronsko testirajo motor... kar pa je najvažnejše - v Avtoservisu Žunter ves material priskrbijo sami, tako da je stranka razbremenjena mučnega iskanja rezervnih delov. Omembe vreden je tudi podatek, da so v času popravila vsi avtomobili zavarovani pri Zavarovalnici Triglav. Žunterjeva ponudba zajema tudi trgovino. Izberete lahko več vrst olj, hladilnih tekočin, svečk, metlic in filtrov... Seveda vam ob nakupu tudi svetujejo. V zadnjih dneh so vozniki, ki puščajo avtomobile v pripravi ali popravilu, še posebej presenečeni: V Ok- onini že štejejo dneve do otvoritve novega avtomobilskega salona, iz katerega se bo mogoče odpeljati s povsem novimi vozili (letnik 94!) FIAT, LANCIA in ALFA ROMEO. Od letos naprej imajo namreč podpisano pogodbo za pooblaščeno servisiranje in prodajo omenjenih jeklenih lepotcev. Vozila, ki bodo kupljena v Okonini, pa bodo v garancijski dobi deležna brezplačnega servisiranja. Za italjanske štirikolesnike pa zago- tavljajo še originalne rezervne dele. Gospod Maks Žunter skupaj s sinom Jožetom zatrjuje, da pri njih ponujajo več kot klasični servis. Petindvajset let očetovega truda namreč nagrajuje zvestoba mnogih Savinjčanov in Velenjčanov. Kako že gre tisto? Dobre stvari imajo tradicijo... Karolina Grudnik TIŠINA, TIŠINA, JESENSKA TIŠINA, OSTAIA Z MENOJ JE SAMO BOLEČINA. OSTALE Z MENOJ SO BESEDE SLOVESA, KO USTJE RUMENO, KI PADA Z DREVESA. A. GRADNIK Zahvala Ob bridki izgubi naše ljube mame in babike Tatjane RADOTIČ predmetne učiteljice v pokoju se iz srca zahvaljujemo prijateljem, ki ste jo v času njene hude bolezni obiskovali in jo bodrili. Hvaležni smo tudi vsem, ki ste se ji zadnjič poklonili in tistim, ki ste jo spremili na zadnji poti. Hvala za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter za vsako lepo misel, ki ste jo namenili naši dragi mami. Za besede tolažbe smo hvaležni g.prof. A. Veneku in g. Miji Pečnikovi; zahvalo dolgujemo šolskemu in moškemu pevskemu zboru, ki sta s pesmimi polepšala njeno zadnje slovo. "Sreča je imeti za hišnega zdravnika dr. Francija Širka!" je bil med zadnjimi mislimi večkrat izrečen stavek naše mame. V globoki hvaležnosti se ji pridružujemo. Sreča pa je v hudih časih imeti tudi dobre prijatelje, ki so nam pomagali premagovati težave. To velja posebej za g. Pavlo Trogarjevo in njeno nesebično pomoč. Njeni: Saši, Đurđa, Darko in ostalo sorodstvo. Tišina, tišina jesenska, tišina. Ostala z menoj je samo bolečina, ostale z menoj so besede slovesa, ki pade z drevesa. (Alojz GRADNIK) Zahvala ob smrti našega dragega moža, ata in starega ata Jožeta PODKRIŽNIKA iz Lok 19, Ljubno ob Savinji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem ostalim, ki ste ga spremili na zadnji poti ter mu poklonili cvetje, sveče in darovali za svete maše. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter nam pisno in ustno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se Lovski družini Ljubno za organizacijo pogreba, ljubenskim pevcem ter gospodu Pušenjaku za opravljen obred. Posebna zahvala pa velja zdravnici dr. Maji NATEK ter zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica za skrbno nego v času bolezni. Njegovi: žena Frančiška, hčerka Vida z družino V spomin Polje kdo bo tebe ljubil, ko boni jaz v grobu spal? (nar.) Petega novembra mineva leto, kar nam je v bolnišnici Topolšica v šestinosemdesetem letu življenja za vedno zaspal naš dragi mož, ata, stari ata, tast, brat in stric Franc Fužir POLIČNIK iz Dol Suhe Žalostna je misel, da te ne bo nikoli več domov. Vsem sorodnikom in prijateljem, ki obiskujete njegov grob, prižigate svečke ali položite cvetje iskrena hvala. Hvala tudi vsem naključnim mimoidočim, ki ustavite korak ob njegovem grobu in vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Njegovi domači Le srce in duša ve, kako boli, ko vas več ni. Zahvala ob izgubi drage mame, tašče in stare mame Marije MLINAR iz Bočne 28 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, za darovano cvetje, sveče in maše. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za poslovilni obred, pevcem, gasilcem, enako Jožici Špeh za izrečene poslovilne besede ob grobu. Enako zahvala zdravstvenemu osebju Gornji grad. Žalujoči vsi njeni Zahvala V 83. ietu življenja nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in tašča Frančiška PLANOVŠEK iz Trnovca. Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh pomagali, izrekali sožalje, darovali vence, sveče in svete maše. Najlepše se zahvaljujemo tudi GD Pobrežje za pomoč pri pogrebu, g. župniku Luknarju za lepo opravljen obred in g. Grobelniku za poslovilni govor ob odprtem grobu ^^^^iim^^^^^^^^JialyjočFm£ir^ož(^družino m ZAHVALE - ^ t b> OGLASI ttL V spomin dragemu očetu Francu BENDA 10. novembra mineva pet let, od kar je tiho odšel od nas dober in skromen, kot je vedno bil. Nepozaben bo ostal v naših srcih. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi. TROOyilill TADI^MT™, 32 VfìMNUDI: Tel 843 633 ■ rezervne dele Zastava, Golf, Lada, R-4, - motorne žage Husqvarna, - olja za osebna vozila, kmet. mehanizacijo, mot. žage, - dodatni asortiman ZELO UGODNE CENE AKUMULATORJEV T0PLAI ANTIFRIZ - KONCENTRAT (V SODU) ZELO UGODNA CENA! Pri nakupu nad 6000 SIT možnost plačila na dva čeka. Pri gotovinskem plačilu nad 5000 SIT 5% popusta, nad 10000 SIT 10% popusta. Del. čas: 8.00 ■ 15,00, sobota 8.00 • 12.00 POGREBNA MORANA STEBLOVNIK SLUŽBA d.o.o. IVAN Parižlje 11/c. 63 314 BRASLOVČE Tel. & fax: 06Ì3 721 667, 063 721 043 * pogrebna služba * izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom „ * ureditev dokumentov * ODŠTEJEMO POGREBNINO V VISINI 83.000 SIT CVETLIČARNA ODPRTA TUDI OB NEDELJAH OD 8.00 DO 12.00 POSLUJEMO 24 UR NA DAN Razrez, obdelava in vgraditev marmorja in granita UGODNA PONUDBA: nagrobnih spomenikov okenskih polic stopnic tlakov šankov in kuhinjskih pultov L Valentin Podpeč«“ Salek 20, Velenje Tel. 063/857-558 Uradne ure za stranke'. vsako sredo od 7.00 do \1,^ j L € V G C MGRCGDG5-BEN Ä* A C ^ LEVEC 18 ----- v prodajnem centru MODERNI INTERIERI LEVEC TELEFON: 063/472-409, FAX: 063/471-708 PRODAJA AVTOMOBILOV: HONDA in ostalih vozil iz programa AUTOCOMMERCE! Posredniška prodaja vozil: BMW 520i 1.93 58.000 DEM, BMW 520i 1.91 30.000 DEM, BMW 316i 1.91 27.000 DEM AUDI 80TD 1.91, 22.000 DEM, OPEL OMEGA 1.8 1.90 23.000 DEM, FIAT TIPO 2.0ÌE 16V 1.93 22.000 DEM MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT ALI LEASING. f OBVESTILA KRAJEVNA SKUPNOST LJUBNO OB SAVINJI OBVESTILO Obveščamo vse prebivalce krajevne skupnosti Ljubno ob Savinji, da naša KS ni naročnik niti pobudnik ankete, ki jo izvaja podjetje Public Relations. Svet KS Ljubno ob Savinji ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. VETERINARSKO DEŽURSTVO 31.10. do 06.11. ZAGOŽEN DRAGO, dr.vet.med., LJUBNO, tel. 0609-616-978 (831-277) 07.11. do 13.11. RUP MARIJA, dr.vet.med., G.GRAD, tel. 0609-616- 978 (843-084) 14.11. do 20.11. KRALJ CIRIL, dr.vet.med., LJUBNO, tel.0609-616-978 (841-410) VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE tel.: 831-017, 831-418, 0609-616-978 IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7.00 do 8.30 ure___________ I-------------------------------------------------1 I SPORED FILMOV V NAŠIH | I KINEMATOGRAFIH | IkINO LJUBNO OB SAVINJI 1 5. in 6. novembra: KREMENČKOVI 1 I Ameriški film, 92 minut, družinska komedija, 1994. Režija: | Brian Levant. Igrajo: John Goodman, Rick Moranis, Elizabeth I Perkins, Elizabeth Taylor. ‘ i Prvi igrani film, posnet po priljubljeni risanki. Življenje ■ Kremenčkovega Freda v kameni dobi. I 12. in 13. novembra: MOJA PUNCA 2 I • Ameriški film, komedija, 1993. Režija: Howard ZiefF. Igrajo: . 1 Anna Chlumsky, Dan Aykroyd. I Moja punca gre po mamo, ko pa pride tja, zasumi, da njen | oče morda sploh ni njen oče. Tipična zgodba najstnice. ■ Predstave so ob sobotah ob 19.30 uri, ob ' I nedeljah ob 17.30 uri. Cena vstopnice 350,00 SIT. | 'kino "JELKA" NAZARJE «5. in 6. november: VRAŽJA DEKLETA 1 i Ameriški film, 99 minut, western, 1994. Režija: Jonathan i Kaplan. Igrajo: Madaleine Stowe, Andie MacDowell, Mary I Stuart. I ■ Kavbojska tolpa jezdi kot eno, ubija kot eno, sovraži kot eno . 1 in ljubi kot eno. Jasno, v tolpi so same ženske... I 12. in 13. novembra: NABRITI KANONI | Ameriški film, parodija, 1993. Režija: Gene Quintano. Igrajo: . • Emilio Estevez, Samuel L. Jackson, Kathy Ireland. 1 I Estevez išče smisel življenja... Predstave so ob sobotah ob 20.00 uri, ob I nedeljah ob 17.00 uri. Cena vstopnice 350,00 SIT. ‘ .KINO "DOM" MOZIRJE j 5. in 6. novembra: KREMENČKOVI I Ameriški film, 92 minut, družinska komedija, 1994. Režija: I i Brian Levant. Igrajo: John Goodman, Rick Moranis, Elizabeth ■ Perkins, Elizabeth Taylor. I Prvi igrani film, posnet po priljubljeni risanki. Življenje I . Kremenčkovega Freda v kameni dobi. ■ ' 12. in 13. novembra: NEBO IN ZEMLJA ' I Ameriški film, drama, 1993. Režija: Oliver Stone. Igrajo: Tommy | Lee Jones, Joan Chen, Debbie Reynolds. • Vietnamski veterani svojo povojno travmo običajno razrešijo ■ ■ s samomorom. V filmu Nebo in zemlja pa glavni igralec i Vietnam gleda skozi oči Vietnamke, ki je povojni stres I preživela. I ■ Predstave so ob sobotah ob 20.00 uri, ob , nedeljah ob 17.00 uri. Cena vstopnice 350,00 SIT. L_________________________________________________I DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 31.10. do 06.11. JERAJ FRANC, PRIHOVA, tel. 831-910 07.11. do 13.11. LEVER PETER, PAŠKA VAS, tel. 885-150 14.11. do 20.11. MAROLT MARKO, MOZIRJE, tel. 831-877 V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite telefon 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. OPRAVIČILO V 21. številki SN je bil na 21. strani objavljen članek Kmetijske svetovalne službe, ki ga je napisala Sonja Moličnik. V omenjenem članku je bil namesto izraza potaknjenci večkrat naveden napačen naziv pod-taknjenci. Zaradi neljube napake se avtorici in bralcem opravičujemo. Uredništvo OGLASI Programe si lahko ogledate v knjigovodskem servisu INPUT, Savinjska 4 v Nazarjah pri g. Purnatu, tel.: 063 832 716. Programe lahko kupite na 12-mesečno odplačevanje. Podjetniki, trgovci, obrtniki, knjigovodski servisi, več kot 2000 kupcev naših aplikacij s področja poslovne informatike vam lahko potrdijo, da so računalniški programi našega podjetja najboljša glasba za vaša ušesa. Naj vam omenimo sedem let izkušenj, brezplačno svetovanje in šolanje, hitro servisiranje, enostavno uporabo in zanesljivo delovanje programov? RAČUNALNIŠTVO S (065) 27 760 OGLASI urarstvo Na trgu 25, 63330 MOZIRJA, tel.: 063/ 831 215 * Popravila vseh vrst ur in izdelava ključev * PRODAJA UR - priznanih švicarskih firm OMIKRON, JEAN PIERR, DARWIL, DUKE, BENETTON - nemških firm GREINER, ROYAL, SPEKTER - japonskih firm CASIO, QQ, SEIKO - žepnih ur - štoparic - budilk STAIGER, CITIZEN, JERGER, SLAVA in različnih stenskih ur PRI NAS DOBITE URE ZA VSAK ŽEP IN OKUS! P0GIIB1E STIBKTVG 24 OB U BAI IWAN ROPOTU i ubimi) batti: Vt SIT - kompletne pogrebne storitve - prevoze doma in v tujini - urejanje grobov - urejanje cvetličarskih storitev - povračilo stroškov za celoten pogreb v znesku 83.1 ■ možnost obročnega odplačevanja - prvi prevoz do 70 km zastonj ■ dobava spomenikov Šemptttr v SnvinjslJ dolini 112/t, til. 063/701-433 finußis POGREBNE STORITVE Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) - dekoracije sobe, postavitev odra na domu - izkop grobnih jam - postavitev žarnih niš - ureditev kompletne dokumentacije - odštejemo pogrebnino v višini 83.000 SIT Štiglic Jožica Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029 trnu Mozirje in Ljubno ob Sovinji tel: 832 011 in 841 267 Ugodna ponudba - pocinkane cevi 1/2 1.069,00 - ventil radiatorski 1/2 855,00 - radiatorji Jugoterm 600x1000 12.465,00 - črpalka Grundfos 9.800,00 - Sadolin 5/1 2.590,00 - Sadolin 1/1 599,00 - radiatorji Aklimat tov. cena - armature Armai tov. cena - luči, plafonjere &vet6e iti éopnive Na Ljubnem nimajo več tromostovja! Pred kratkim so namreč delavci ljubljanskega cestnega podjetja tako imenovani vojaški most, ki je krasil podobo Ljubnega od znamenitih poplav dalje, razstavili in odpeljali neznano kam. Ljubno je s tem seveda izgubilo eno od velikih znamenitosti, kar še posebej žalosti tiste, ki se še vedno spominjajo nekdanje "ljudske" armade. Morda pa odstranitev omenjenega mostu niti ni bila slučajna, saj so prav konec oktobra minila tri leta od odhoda armade iz naše ljubljene dežele. (NOVA OBČINA - NOVA PODOBA) "Se bo komu podrla na glavo ali samo na cesto?' se sprašujejo mimoidoči, da o sosedih ne govorimo, v Spodnji Rečici, ko opazujejo, kako se stara hiša neposredno ob cesti Nazaije-Po-brežje seseda sama vase in s svojo bomo podobo res ne daje videza urejenosti naselja. Njen solastnik je po neuradnih podatkih menda celo naša lokalna skupnost, ki so ji šteti dnevi, in se, kot kaže, nima namena obremenjevati še s takimi malenkostmi, pač pa jih bo raje pustila novi občini. (KAR LAHKO STORIŠ JUTRI, NE NAREDI DANES) Na zadnji seji najvišjega izvršilnega organa naše občine je bila v razpravi o novem prometnem odloku za hec omenjena tudi možnost, da bi za višino koruze ob cestah veljala enaka največja višina kot za žive meje. Predlog je s teoretičnega stališča sicer sprejemljiv, vendar bo treba počakati še toliko časa, da v laboratorijih vzgojijo mini-koruzo. Do takrat pa glave na peclje in previdno naprej. (SMEH JE POL ZDRAVJA TUDI V POLITIKI) (2