Posamezna Številka Din MO. Št. 12. ¥ Ljubljani, v torek 15. januarja 1924. Poštnina v gotovini. Leto Iv t t _ Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemS pondeljke. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. Neodvisen p —■■ ' ' ........... Uredništvo: WoIfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. ' Upravništvo: Marijin trg S. — Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. Sporazum z Italilo Ko smo pričakovali, da nam prinese feoarajski sestanek Male antante vsaj osnovne početke k ustvaritvi one velike in odrešujoče zveze; ki bi segala z enim krilom v Pariz, z drugim pa v Petrograd, nas je nakrat presenetila vest o doseženem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo. Besedilo sporazuma je še neznano in mi vemo samo to, da je roško vprašanje glavna točka sporazuma. Svoboda Reke je pokopana, zato pa dobimo mi Baroš, Delto in Bankino ter 50 letno uporabo reškega pristanišča. Tudi o raznih korekturah meje v našo korist se govori predvsem pa se zagotavlja; da bodo primorski Slovenci v bodoče manj preganjani in da bo v ljudskih šolah zopet upeljana slovenščina. V diplcmatičnik krogih pa se poleg tega zatrjuje; da nam prinaša sporazum tudi to dobroto, da bo Italija prene-. hala s svojimi intrigami proti nam v Tirani, Sofiji in Budimpešti in dane bo več kovala sovražnega sporazuma okoli nase države. Za našo izvozno trgovino uaodna trgovinska pogodba da bo kon-,waa pridobitev sporazuma. Ce upoštevamo temelje, na katerih so slonela vsa naša pogajanja z Italijo, potem moramo priznati, da ni bil položaj naše vlade lahak in da K se zato s sporazumom mogli tudi sprijaznit^ zlasti že, če bi mogli biti v iskrenost italijanskih obljub prepričani. Naravnost veseli pa bi bili lahko sporazuma, če bi mogli verovati, da je ž njim ustvarjeno v resnici dobro sosedno razmerje z Italijo in se bodo naše nove žrtve .izplačale. Kajti novo in težko žrtev pomeni 20 dosežen sporazum. Rapallska Pogodba je bila z njim v našo škodo in z našim privoljenjem razbita in obvez-nosum, ki srno jih imeli do Zanelle in uo težko izmučenega. reškega prebivalstva, smo se izneverili Pred svetom ano s tem priznali Italiji upravičenost do njenih aspiracij in naše nacionalne zahteve so z zopetno resignacijo diskreditirane. Zaradi tega ni kar tako odklanjati mnenja mnogih naših državni-« 'tH,80 dejali, da je bolje; če anek-ne sanio Reko in Delto; tem-__tudi Sušak, kakor pa da mi sami Pomagamo razbijati to, kar smo z naj-oejmu žrtvami ohranili v Rapallu. m *e*^u 1)4 moramo priznati tu-da se naša nova žrtev iz-Vv. ^ edinole pod enim pogo-Lnenf SP01-32«™ tak, da razmerju do Italije; potem se udarno tudi v to no- VO žrSlCeJ* »A «>va žrtev ne ^ mern čiste mize, če se bodo tudi po S novem sporazumu nadaljevale italijanske intrige, potem je bila žrtev na, ker je samo oslabila naše stališče Z drugimi to jasnimi besedami: Novi sporazum mora biti v resnici sporazum a* Pa ie bolje, da ga ne bi bilo. Povdaritt pa moramo, da kakor vsi prejlnji dogovori, tako tudi nsujnovejši sporazum ni saimo delo vlad«; temveč vsega naroda. Od londonskega pakta tiplje smo mi vsi grešili in zato smo •zgubljali v vseh pogajanjih. Ali bomo Po sedanji žrtvi, ki je laliko katastrofal-ha, če ni zadnja, vsi tako zreli, da bomo lahko vodili daljnja pogajanja na zdravi podlagi, potem pozdravljamo doseženi sporazum, ker bo izhodišče našega prodiranja. •Ni tolike važnosti, če dobimo pri Pogajanjih z Italijo par kvadratnih kilometrov več ali manj. Važno je; kako določa novi sporazum našo gospodarno bodočnost. Ali nam je svoboden izhod na morje zasiguran? Ali. nismo žrtvovali izpopolnitve železniškega omrežja Slovenije? Ali je bratom tam preko svoboda zajamčena? Ali smo pripravljeni, ua vzdržimo nastop italijanskega kapitala, ki postane po sklenitvi trgovinske Pogodbe neizogiben? In končno: Ali ne Pomeni zbližanje Italije Mali antanti naše politične oslabitve? Na ta vprašanja moramo imeti točen odgovor, potem vemo, če je novi sporazum v našo korist ali ne. Imeti moramo pa odgovor še na eno vprašanje, če je jugoslovanski narod dovolj zaveden, da podnese Žrtve; ki so n njegovo vstajanje potrebne? Sporazum med našo kraljevino in Italijo. Beograd, 14. januarja. (B) Dogovor o prijateljstvu in vojni defenzivni zvezi, ki je to dni podpisana od strani Jugoslavije in Italije, se bo ponovno vzel v pretres o priliki predstoječega sestanka Mussolinija s Pašičem ali z dr. Ninčičem. Mogoče je še tudi, da se podpisi v Rimu izmenjajo od strani našega rimskega poslanika Antonijeviča in Mussolinija. Ako bi ta dogovor podpisal Antonijevič, bi imel sestanek Mussolinija z enim naših državnikov samo ta namen; da vidno manifestira sklenitev prijateljstva obeh držav. Službeno obvestilo o tem dogovoru in o protokolu za Reko bo objavila v najkrajšem času italijanska službena agencija. V naših službenih krogih še ni dobiti v tem pogledu nikakih podrobnih obvestil Glede tega dogovora je potrebno naglasiti, da za pomirjenje in zbližan je z Italijo in za rešitev reškega vprašanja nismo dolžni zahvale nikake-mu zunanjemu posredovanju. To je delo naših in italijanskih državnikov, ki so v neposrednih pogajanjih našli podlago Za sporazum in ga tudi ustvarili. Vtis v Inozemstvu. Pariz, 14. januarja. (B) Rimski listi pripisujejo veliko važnost komunikeju beograjske konference, v katerem se objavlja zbližanje odnošajev med Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. »Messaggero« govori o možnosti gospodarskega sporazuma in registrira vesti o politični alijanci. Politični krogi naglašajo, da je vest o sporazumu glede Reke izzvala celo vrsto komentarjev v listih. »Temps« javlja iz Rima, da se v palači Chigi potrjuje, da je dosežen sporazum glede Reke, in pravi, da bo v kratkem podpisana pogodba. Politični krogi pripominjajo, da bo ta sporazum pripomogel tudi k zbližauju med Francijo in Italijo. Pariz, 14. januarja. (B) Celokupno francosko časopisje na dolgo komentira dogodke na konferenci Male antante v Beogradu, v glavnem pa zvezo med Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. »Petit Parisien« konstatira, da jc konferenca napravila konec italijanski vznemirjenosti. Rim bo sedaj razumel, da je francosko-če-škoslovaška zveza velike koristi za ureditev prilik v srednji Evropi in na Balkanu. Sporazum med Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev bo pripomogel k sklenitvi italijansko-francoskega sporazuma. »Gaulois* smatra, da so državniki Male antante pokazali veliko aktivnost in da njih delo lahko služi za vzgled zapadnim državam. Izraža tudi mnenje, da je v interesu miru treba sklepati čim več sporazumov med poediniim državami. Italija in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev sta dali vzgled, ki mu je treba slediti v interesu evropskih narodov. Seja ministrskega sveta. Čimprejšnja likvidacija pokrajinskih uprav radi volitev v oblastne skupščine. Beograd, 14. januarja. (B) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je vlada vzela v pretres najprej amamd-majne za proračun poedinih ministrstev in delala na to, da spravi proračun v ravnotežje. Prediskutirani so bili amandmani vseh ministrstev, razen ministrstva za zgradbe in ministrstva za vojsko in mornarico, ker ministra Uzu-novič in Pešič nista prisostvovala seji. Izmed važnejših amamdmanov je bil sprejet predlog ministra za pravosodje, da se odobri 123 milijonov za izplačilo vojne škode. Zatem je bilo sprejetih še 10 milijonov za izboljšanje stanja vpo-kojencev in je bilo sklenjeno; da se do-voli večja vsota 2a uradniške plače, a ta vsota še ni določena, ker, minister za finance še ni imel v rokah potrebnih podatkov. Da bi se ti novi izdatki pokrili in proračun spravil v ravnotežje, je bilo sklenjeno, da se zmanjšajo gotove partije ministrstev za promet, za narodno zdravje, za zgradbe in za prosveto. Govorili so nadalje o sestanku finančnega odbora in je bilo sporočeno, da je predsednik tega odbora že pozval člane odbora za 15. t. m. Ker pa ni gotovo; da bo vlada dobila ves potreben materija! do jutri, se sklene, da se prva seja finančnega odbora vrši 17. t m. in da vzame v pretres proračunske amandmane. Proračun bo sprelet do 1. aprila t. L veljal pa bo za celo proračunsko leto do 1. aprila 1925. Na sinočni ministrski seji se je go-2TU« hidi o likvidaciji pokrajinskih .se mora izvršiti čimpreje, ker a da se v mesecu februarju izvedejo volitve v oblastne skupščine. Minister za notranja dela g. Vujičič je poda! v tej stvari svoj referat in je bil na njegov predlog podpisan sklep, da se takoj -izvrši likvidacija pokrajinske uprave v Zagrebu, v kolikor se tiče poslov ministrstva za notranja dela. Posli ostalih ministrstev se bodo likvidirali nekoliko pozneje in se bo pripravilo vse; kar je v tem pogledu potrebno. Notranji minister je nadalje naznanil, da je likvidacija pokrajinskih uprav v Sarajevu in Splitu docela zaključena in je vlada sklenila, da stavi na razpoloženje tamošnja pokrajinska namestnika Vuloviča in Metličiča. Na koncu seje so se pretresala nekatera resortna vprašanja prometnega ministrstva. Na predlog ministra za promet g. Kojiča, je bi! glede novinarskih železniških kart storjen sklep, da vsako uredništvo dobi po eno stalno brezplačno karto na ime enega sotrud-nika, ki ga ono samo določi, a za potovanja vseh drugih članov redakcije je treba v vsakem poedinem primera poslati prošnjo ministrstvu za promet. Beograd, 14. januarja. (Z) Vlada je že podpisala generalni odlok, da se začne z likvidacijo pokrajinske uprave za Hrvatsko in Slavonijo kakor tudi pokrajinskih uprav v Splitu in Ljubljani. Likvidacija se bo izvedla stopnjema. Tako bo likvidiran najprej oddelek ministrstva notranjih del, nato pa oddelki ostalih ministrstev. Isto velja za Ljubljano. Namestnika za Dalmacijo in za Bosno in Hercegovino sta stavljena na razpoloženje, ker je tam likvidacija pokrajinske uprave že izvršena. neresnične vesti o ostavki VOJNEGA MINISTRA. Beograd, 14. jan (2) »Vreme« prinaša vest, da je vojnj minister g. Pesic podal g. Pašiču pismeno ostavko z utemeljitvijo, da jc njegova misija kot vojni minister dokončana s spre-jemom in izvedbo zakona o ustrojstvu vojske in da se vsled tega umakne na svoj dosedanji položaj načelnika generalnega štaba. Iz vladnih krogov se ta vest demantira, češ da za to ostavko ni nikakega povoda in da so take verzije nastale vsled tega, ker g. Pešič vsled obolelosti ni prihajal nekaj dni v svoj kabinet in tudi ne na seje mini- Ko odgovori jugoslovenski narod na to vprašanje pozitivno, potem pa f je tudi novi sporazum sigurno pozitiven ,tn njegova žrtev se je izplačala sirskega sveta. Četudi so vesti o ostavki g. dr. Ninčiča in generala Pešiča s službenega mesta demantirane, se vendar splošno misli, da bo prišlo do rekonstrukcije vlade.. ZAČETEK PRORAČUNSKEGA LETA. Beograd, 14. januarja. (Z) Na predlog ministra financ g. dr. Stojadi-noviča je ministrski svet sklenil, da se začne proračunsko leto s 1. aprilom t. 1. OFENZIVA PROTI FRANKU TUDI V ZAGREBU. Beograd, 14. jan. (Z) Povodom kampanje, ki je nastala v Zagrebu proti francoskemu franku, je minister financ g. dr. Stojadinovič odredil svojim organom, da izvrše preiskavo v tej smeri in da se krivci, ako so inozejnci, takoj izženejo Iz paše države. Kritični dnevi Nemiije. Državne blagajne so prazne. Nezaupljivost inozemskih finančnikov. Berlin, 14. januarja. (Izv.) V tukajšnjih krogih smatrajo 1. februar za najstrašnejši dan, do katerega se more državo finančno vzdržati. Danes so državne blagajne popolnoma prazne. Brezposelnost narašča z vsakim dnem in položaj uradništva je brezupen. Njihovi prejemki so znižani na najnižjo stopnjo. Skoro vsi so se zadolžili za celo februarsko plačo, ki je itak problematična. Nekaj upanja polagajo na predplačila davkov za leto 1924, ki morajo biti vplačana do 15. februarja. Plačati pa bodo mogli samo trdnejši podjetniki, medtem, ko tega ne bodo zmogli manjši trgovci, obrtniki in uradništvo. Vlada se ne more odločiti za ostrejše odredbe proti onim, ki so se v pretečenem letu polastili kapitalov. Potovanje dr. Schachta ni imelo mnogo uspeha. Na Nizozemskem in v Londonu želijo, da se Nemčija prej sporazume s Francijo glede Poruhrja. Inozemski fi- nančniki tudi želijo najprej slišati poročilo izvedeniških odborov. Nemčija si mora pridobiti zaupanje sveta. Dr. Beneš o položaju v Nemčiji. Pariz, 14. jan. (K) Kakor poroča »Chicago Tribune« iz Beograda, je češkoslovaški minister zunanjih del g. dr. Beneš baje izjavil, da izgleda lakota v Nemčiji vsled gospodarskega poloma dežele tako neizogibna, da bodo po vsej priliki države Male antante prisiljene storiti energične korake, da bi zagotovile prehrano nemškega prebivalstva. Napram Franciji je sicer prijateljsko razpoložen, vendar pa misli, da bo Nemčija plačala primerne reparacije, čim ji bo to mogoče. Treba ji je dati upanje, da se bo gospodarsko opomogla. G. dr*Beneš je baje koresponden-tu navedenega lista izrecno označil trditev, da razpolaga Nemčija z veliko množino živil in da ni potreba nikake tuje pomoči, kot popolnoma neresnični?. Odhod romunskega zunanjega ministra. Beograd, 14. januarja. (B) Včeraj popoldne ob 4. uri je g. Duca odpotoval s soprogo iz Beograda. Z njim so odpotovali tudi ostali romunski člani konference ter sekretar našega ministrstva zunanjih del g. Stankovič, ki je spremljal romunskega ministra do meje. Pred odhodom vlaka sta se pogovarjala g. Duca in soproga v dvorni čakalnici dalje časa z osebami, ki so jih prišle spremit. Ttf so bili med drugimi gospa Pašičeva, dr. Ninčič, Ljuba Jovanovič, dalje romunski poslanik g. Emandi s soprogo, češkoslovaški poslanik g. Šeba s soprogo, poljski poslanik g. Okenski s soprogo in romunski vicekonzul Čumandra. Pri odhodu vlaka je g. Duca rekel g. dr. Ninčiču: »Na svidenje v Pragi.« Sestanek med dr. Ninčičem in romunskim zunanjim ministrom. Beograd, 14. januarja. (B) Romunski zunanji minister g. Duca se je pred svojim odhodom iz Beograda sestal z našim ministrom za zunanja dela g. dr. Ninčičem zaradi pretresanja nerešenih vprašanj, ki že obstoje med obema državama. Oba ministra sta dolgo časa konferirala o sporih in o vprašanjih, ki interesirajo obe sosednji državi in se v načelu zedinila o načinu, kako se imajo urediti posamezna vprašanja. Fo-sebna pozornost je bila posvečena cerkvenemu in šolskemu vprašanju v Banatu in pa plovbi po Džerdapu. izvetieniffiegaodbora Pariz, 14. januarja. (K) (Agence Havas) Danes ob 11. uri se je o tvorila prva seja izvedeniškega odbora, ki bo preiskala proračunsko ravnotežje Nemčije. Predsednik reparacijske komisije«, g. Barthou je izjavil,, da se nadeja od-*> kritosrčno, da bo odbor radi ugleda članov pripomogel do končne rešitve odškodninskega vprašanja. Delo se bo vršilo v okviru versailleske pogodbe v neodvisnosti in nepristranosti. Ravnotežje v nemškem proračunu in stabilizacija nemške valute sta dva medsebojno zvezana problema, ki predstavljata bistvene pogoje za ureditev re-paracijskega vprašanja. Delegati bodo metodo svojega dela lahko sami določili. Nemčija ima po pogodbi pravico, da se zasliši na način, ka ga bodo določili delegati. Treba je priti do nekega zaključka. Upniki Nemčije in Nemčija sama niso edini, ki so zainteresirani na rešitvi re-paracijskega vprašanja. Ni pretirano reči, da je odvisno od tega tudi mirovno ravnotežje. Celokupna komisija se veseli pomoči Amerike. Gosp. Barthou je ponudil končno generalu Da>vesu predsedstvo. General Davves je v svojem odgovoru g. Barthouju povdarjnl, da so izvedenci prišli brez predsodkov in je dostavil, da je odbor ravnal modro, ker ni dopustil, da bi se vprašanje zu-nanje-političnega značaja, kakor primernost zasedbe Poruhrja, razpravljalo v območju odbora. Pred padcem angleške vlade. Pariz, 14. jan. (K) »Petit Journal« poroča iz Londona: Spodnja zbornica se bo ta teden bavila izključno z debato o prestolnem govoru. Delavska stranka se sestane pred torkovo sejo, da določi besedilo amadementa, ki naj bi strmoglavil BaiMvvinovo vlado. Aman-dement se ne vloži pred četrtkom in se ne bo pretresal pred torkom prihodnjega tedna. V liberalnih krogih upajo, da se bo amandement omejil na formulo: »Kabinet ne uživa zaupanja Spodnje zbornice«. Medtem se pričakuje prihod češkoslovaškega ministra dr. Be-neša v London, ki bo ime! z Macdonal-dom razgovor o francosko - češkoslovaški pogodbi. V političnih krogih se govori, da namerava Macdonald nadomestiti angleška zastopnika, pri Društvu narodov, lorda Cecila in Wooda,s Shawom in Buxtonom. POLJAKI NEZADOVOLJNI Z ŽELEZNIŠKO KONFERENCO. Varšava, 14. januarja. (B) Med Poljsko in Estonsko se je sklenil konzularni sporazum. Varšavski listi so nezadovoljni z rezultati mednarodne železniške konference v glavnem ,adi tega, ker je pokvarjen red v prom -tu mednarodnih vlakov, ki imajo voziti v Varšavo. Na ta način je onemogoč°n tudi načrt o direktnih železniških vlakih med .Estonsko. Litvansko in Švico. PREPOVEDANO PRAVAŠKO GLASILO. Zagreb, 14. jan. (Z) Z odredbo policijskega ravnateljstva v Zagrebu je ustavljeno izhajanje »PravaŠa« z današnjim dnem, in sicer radi tega, ker je izzival mržnjo proti državi kot celoti in ker je netil plemenski razdor. Vodstvo pravaške stranke obljublja, da bo v kratkem začelo izdajati novo glasilo. Kakor pa se doznava iz intimnih frankovskih krogov, so namenoma pisali tako, da so izzvali ustavitev, ker niso mogli več nositi stroškov za izdajanje lista, ki ni imel skoro nikakega odziva med prebivalstvom. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 14. jan. (Uradno) Pretežno jasno, mestoma megla, mraz bržčas trajen, jiigoiztočni vetrovi. DANAŠNJE PRIREDITVE. V Ljubljani. Drama: Zaprto. Opera: »Migreon«. Red B. Kino Matica: »Dvolični mož«. Jv no Ideal: »Izven megle«. . Kino Tivoli: »Pjevačica od San Frau« cisca«. Kino LJublj. dvor; »Plamen«. V Mariboru. Narodno gledališče: »Namišljeni bolnik«. Red C. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na OosooavttakL cesti. Dokument sramote. X n*ŽfeljO šitto priobčili listino, ki Jo do so za podaljžaHje ; mandata prof. Reisnoriu. Stvar jo pa Je čisto drugačna in mnogo bolj sramotna, nego smo domnevali, Ta listina je namreč namenjena 6lanom načelstva NNS. Razvidno je 10 is podpisa: »član načelstva NNS.« Za hrbtom predsedstva NNS so nameravali mladini pridobiti nekaj 'članov načelstva NNS in šifer, kakor so domnevali, večino njih, tako da bi na skupni seji obeh načelstev mi že imeli zagotovljeno večino za predlog: prof. Rmnerht se mandat podaljša, čim so videli, da je načelstvo. NNS bilo pripravljeno iti na skupno sejo, so skušali v.vrste članov načelstva NNS zasejati izdajstvo napram lastnemu predsedstvu in Jiapram onim članom načelstva, o katerih domnevajo, da so neomajni. In prihajali so od člana do člana načelstva NNS z težnjivimi pretvezami, čel, & ti podpišeš, jih podpiše sedem drugih, ali ta in ta je že pristal na to, da podpiše, podpišite še vi. Kakor smo že poročali, se je dvema članoma načelstva NNS, ki sta slučajno uradnika* od strani namignilo, da naj pazita, ako ne podpišeta. Glede nekega drugega člana načelstva NNS se je reklo, da ga bodo pridobili z denarjem. Reči moramo, da nam zastaja pamet. Imeli smo že hude politične boje z Nemci, s klerikalci ln v teh bojih so se uporabljala najbrezob-zimejša sredstva, toda kaj takega Še nismo doživeli. Operirati z izdajstvom! Obžalujemo gospode, ki so se dali na razpolago za tako efijaltsko delo ter ponujali Judeževe groše. Če bi povedali njih znana ham imena* javnost bi strmela, kdo vse je šel mladinoan na roke pri tem grdem opravilu. Tako početje res ne zasluži drugega nego znani Greuterjev: fej! Dtmaisko pismo. Likvidacija a. - o. banke. — Radio- bržola v ln teleion. — + Milan Obuljen. — Češki otroški vrtec v Gradcu. — Sramotna pokojnina. — Slovenci na Westlalskem. — Na Dunalu, 12. lan. Dne 28, t. m. bo baje predzadnja seja likvidacijske komisije bivše avstro-ogrske banke. — Iz zlatega zaklada le Jugoslavija že prejela svo) delež, ki je bil dovolj izdaten, da moramo biti zadovoljni; Ali iz likvidacijske mase dobimo še nekaj zlatih kron. — Banka je itneta ha Dunaju nekaj velikih palač; in sicer; kompleks hiš med rreyung in-Herrengasse, poslopje v Bankgasse in ogromno st^vbišče s pričetki gradnje jedne nove ogromne palače na pričetku Alser-strasse. Vsa ta poslopja je prevzela nova Narodna banka od likvidacijske mase za precej vasoko varto v zlatu, ki se ima razdeliti med nasledstvene države. Novi Narodni banki pa bo Zadoščalo novo poslopje — na Ateerici. — zato je prodala Apglobanki kompleks Frevung-Herrenggšse, Unionbanki. pa hiše, v Bank-gašse. — Anglobankl je s tem zelo ustreženo, ker ob ogromnem razvoju zadnjih let , sedanji prostori, daleč .ne zadoščajo. •— S tem pa je v nevarnosti staroslavna kavarna Central, nekoč zatočišče mnogih Slovencev (še danes lnrž dva slovenska dnevnika!),-kr je v tem delu mesta' živa potreba. Ker je tik nje 2ivnostsnska banka, ie ta kavarna že dolgo vrsto let shajališče Čehov. Tu je čeških listov kakor v kaki praški kavarni. — Anglobanka bi mogla porabiti za blagajne bodjsi arkadhL dvor kavarne (stara borza), ali pa bančni bazar. Ako se odločb za poslednjo možnost, ostane kavarna Central, ta ponos notranjega Dunaja. —- Novo poslopje na Aizerici bo dogotovljeno baje že v L 1925. Danes so pričeli na Dunaju z radio-ielegrafnim prometom. Odpošiljala! postaji Marconljeve družbe, v Deutscb-Altenburgu in na Lagerbergu bosta neposredno v zvezi z Radio-Austrla A. Q. v Renngašse 14. — Zvezni predsednik Hainiseh in kan-celar Seipel sta odposlala, na vse strani sveta pozdrave, župan, Seitž pa Je pozdravil londonskega župana. Casniška velepodjetja »Neues Wr, Tag-blatt« (Sport-Tagblatt, MTttags-ZeUung, Wr. Aljg. Zeitung) Ur »Dle. Stunde« sta priredili-v posebnih prostorih za svoje čita-telje cele predstavo po radlo-telefontu Najboljši dunajski umetniki pojejo, koncertu-jejo itd. v obrtnem muzeju, kjer je urejena odpošilialna postaja, — a v dvorani sprejemne. postale so zbrani čltatelji imenovanih listov. Uspeh je popoln. Tako skrbe tl listi za reklamo sebi, pouk ln zabavo svo-iitn čitateljem. • Na Silvestrovo je Umrl na Dunaju 44let siarl Milan Obuljen, skladatelj, lastnik trgovine g muzjkaljJami in gledališkimi vstopnicami (znanj »Mozarjhaus« v Operngašse, blizu drž, opere), ustanovitelj »Edltloš Slave«, ti ima podruž-nici ,y, Zagrebu iu. Pragi. —• Rojen v Splitu oglašal se je pogosto iz Haihburga, kjer je bil uradnik tobačne režije, s sklačjbami. Tam je ustanovil in vodil tudi velik orkester. Koncem vojne je šel v pokoj in kupil »Mozarthaus«, ki je krasno podjetje. — Tu so na prodaj muzikalije iz vseh možnih virov. a njegova založba je ogromna; od našega Parme je izdal 2i skladb, od Škerjanca 3 — dalje od Mokranjca 38, Konjo-viča 29, Hatzeja 37, Manojloviča 14 Itd. Nimamo večje zaloge muzikalij od Obuljnove. Izdal je tudi nekaj hrvatskih knjig, ponatisov najboljših pisateljev. — L. 1921 jp izdajal tednik »Naša Sloga«, ki je kmalu postal glasilo komunistov. Obuljen je bil namreč po teoriji navdušen komunist, prepričan v zmago svojih, idej. — List le bil v Jugoslaviji, prepovedan in ,je kmalu pptero prenehal izhajati. — Obuljen je bolovai na srcu, zadnjo nedeljo'se je prehladil fri drugi dan je umrl na vnetju pljuč. — Podjetje vodi dalje njegova žena, ki je najprej odstranila vso komunistično literaturo* Proda jo najbrže v — Ameriko. Ali bi ne bilo bolje, da bi vse to kupil — kdo drugi? Ako pokrijemo s plaščem pravega umevanja Obuljnove blodne teorije, moremo reči, da je bil vrl delavec na našem kulturnem polju! Ohranimo mu prijazen spomini Češka kolonija v Gradcu hoče ustanoviti o.troški vrtec, ali tamošnje oblasti so že trikrat zavrnile vlogo za dovoljenje otvoritve. — Toda Cehi n? bodo mirovali in si bodo znali izsiliti svojo pravico, ki jim jo zagotavlja mirovna pogodba. ■ 2e večkrat sem, imel neprijetno priliko, da sem grajal vašo vlado, kako da slabo plačuje svoje uradnike v Avstriji. Evo slučaj, ki bo najbržp povod za internacijo* nalno intervencijo. — komu v čast?! — Neka uradnica, jugoslovanska državljanka, je prejemala od likvidacijske komisije a.*o. banke okroglo 600,UG0 Ka mesečne pokojnine, torej letno okoli 9500 Din. — Ker jo mora po sklenjenem dogovoru od l. noY. prevzeti Jugoslavija, je ona tudi to storila. Ali kako? — Nakazala jej je celih 517 Din letne pokojnine! Ta nečloveški čin bo predmet neljube intervencije likvidacijske komisije!! • • Takoj ob pričetku bede na Nemškem sem predlagal v »Dunajskem pismu.«, da treba spraviti slovenske rudarje z Westfal-skega v domovino. — Zdaj čltam, da se na spomlad preseli 40.000 rudarjev (bolje; oseb!) v Bosno; kredit 200.000 Din za prvo podporo in stroške preselitve je baje že dovoljen! — Ako je dovoljen tolik! kredit, potem,ne bo nič-s .preseljenjem! Po 5 Din na .osebo ni nlkak respn pričetek!! — Nemci v, Jugoslaviji, so poslali en sam krat 30 vagonov, živil stradajočim bratom! Ko-llka v primeri so dobili stradajoči. Slovenci!? .-► Kakor vedno, tako tudi tu:-Mnogo kokodakanja, n malo ,jajce! Pa niti,.nič sram nas ni pred svetom!! A. TJ. Kmetijska družba za Slovenilo- (Iz krogov SKS.) Pod tem naslovom je priobčilo sobotno »Jutro« članek, ki bi mogel vsled nejasnih namlgavanj premotiti jasnost o resničnem stanju pri Kmetijski družbi. Vsled tega prinašamo sledeče stvarno pojdsmlo: Po smrti družbinega predsednika pok. Pirca je prevzel predsedniške posle prvi podpredsednik g. prof. Jarc. Ker je g. Jarc iz uradnih spisov dognal, da je med izvoljenimi kranjskimi delegati za občni zbor večina pristašev SKS, je začel zavlačevati razpis občnega zbora,... da bi ga za. L 1923 sploh preprečil. Med tem pa bi klerikalci, kakor. so se izjavili sami, Vrgli v boj Za družbo 1 milijon in vpisali s tem denarjem toliko novih članov, da bi na občnem zboru za letp ,1924 zmagali. Taka zmaga bi bila kupljena, ali Kmetijska družba bi bila v njihovih rokah,, #ker nima SKS denarja za protima-never. V glavnem odboru pa g. Jarc id imel sreče, ker ni imel večine. V odboru Je bilo 11 Članov SRS in 6 SLS. Ker svojih namenov ni mogel udejštviti pravilnim potom, je kratkomalo posegel po nepravilnostih in začel v družbi vladati samovoljno. Sklepov večine., ni upošteval; seje Je zavlačeval in končno kar s seje odšel z izjavo, da ne predseduje ve£. Vsled.tega je prevzel 'predsedstvo seje II. podpredsednik družbe in jo vodil do konca* Na seji je bilo nato sklenjeno sklicanje cfočnega zbora, kakor Je bilo določeno'že na eni prejšnjih sej. Ko je družbino uredništvo ta pravilen sklep hotelo izvesti, je pa g. Jarc vodilnim uradnikom službo odpovedal, jih takoj odslovil in poveril driižbine posle v disciplinarni preiska- vi nahajajočemu se, še ne suspendiranemu tajniku. Takih samovoljnosti podpredsednika Jarca seveda glavni odbor ni mogel ravnodušno gledali in zato je drugi Podpredsednik sklical sejo večine glavnega odbora. Na tej seji je glavni odbor Odvzel funkcijo vršitVe predsedniških poslov prvemu podpredsedniku Jarcu in jih poveril drugemu podpredsedniku Pipanu. Proti temu se je g. Jarc pritožil. Ro dolgem prizadevanju vlade, da pride med obema strankama do sporazuma, se je vlada odločila, da glavni odbor razpusti in da postavi družbi komisarja, ki naj izvede občni zbor in tako zopet uvede red v družbo. Proti razpustu glavnega odbora se je g. Jarc vnovič pritožil. Taka pritožba pa nima odložilne moči. V glavnem hoče s pritožbo g. Jarc doseči, kar je nameravaj kot poslevodeči prvi podpredsednik, namreč zavlačitev občnega zbora, dokler ne bo manever SLS dokončan. Zato zahteva g. Jarc v svoji pritožbi, da se občni zbor ne sme vršiti v januarju, ampak šele po 31. marcu, ko se bo pokazalo, koliko novih udov dobi v nov. letu družba. G. Jarc pozablja, da se ima vršiti občni zbor za leto 1923, da so za ta občni zbor že delegati izvoljeni in da predpisujejo pravila družbe prav jasno, da se mora vršiti občni zbor vsako leto. S tem, da je prof. Jarc preprečil občni zbor v letu 1923, si ni pridobil prof. Jarc pravice, da se občni zbor sedaj sploh ne vrši, ampak je ravno nasprotno zagrešil kršitev piavil, kar sc mora Čitnpieje popraviti. To se bo tudi zgodilo. Nejasnosti pa tudi ni zato, .ker -smo prav sljčen. slučaj |e imeli Tudi pred tremi Jeti je bil komisar v Kmet. družbi. Tudi takrat se je vršil občni zbor po novem letu ža leto nazaj, a tega občnega zbora so se udeležili delegat je izvoljeni za ta občni zbor. Torej tukaj ni nobene nejasnosti in zato ne sme taki pritožbi ugoditi nobena oblast Tako torej stoje stvari v Kmetijski družbi. Zato se nam zdi potrebno ugotoviti, da so vesti »Jutra«, da hoče vel. župan Športi spraviti družbo klerikalcem v roke, brez vsake podlage. Vlada naj reši pritožbo po zakonu in pravilih! Ker. imamo bo zakonu ja. sraftiih mi prav, mora odločitev pasti v našo ko- rist. _ ____ »Jutru« bomo pa hvaležni ako nas nai našč nerodnosti iri"neprevidnosti opozori, da bomo v bodoče bolje postopali. Samo zadirljivo hamigavanje, da smo nerodni in neprevidni, ne pomaga, pač pa ihhko škodi. Zato ne bodite ljubosumni zdražbarji, ampak pomagajte pri deju, če vas je volja; drugače je bolje, da ste tiho, da se ne uresničijo ponovno govorice — daj mu zlato v roke, pa bo blato postalo! Dravska dolina. Kar ie Ljubljani! Gorenjska, to je Mariboru Dravska dolina. Naravno ie, da Dravska dolina nima takih priročnih krasot. kakor jih ima Gorenjska, nima Jezer, nima skalnih in s snegom .pokritih vrhov, nima urejenih .letovišč, ima .pa vendar, svoje krasote, ozke soteske, prijazne kotline, temne in senčne gozdove, tihe klile ter bele trge in vasi. Na severni strani jo obkrožajo 'grebeni Remšnika in Kozjaka z naj-višjim vrhom Kapunarjem (1049 m), po katerih teče danes naša državna meja proti Avstriji, na jugu pa mogočno Pohorie s svojimi košatimi nad 1500 m visokimi Vrhovi. S pobočij vseh treh pogorij se iztekajo v zeleno Dravo nešteti potoki in potočici, stisnjeni v ozke kamenite struge med istp-tako ozkimi dolinicami. Lep je ta del naše slovenske domovine, lep posebno pofeti; v svojih prostranih gozdovih pa hrani tudi ogromno bogastvo: zato ni "udno, da so se Nemci tako trudili, da bi potisnili sedanjo našo mejo če ne dlje, vsaj do vrhov Po-Itoria, tako da bi bila Dravska dolina njihova, avstrijska. Borba za Dravsko dolino med Mariborom in bivšo koroško mejo pri Dravogradu med Slovenci ln Nemci Je že .stara. Kdo se ne spominja truda, ki ga le posvečala, naša CirH-Metodova družba pred vojno fenemh najvažnejših krajev te doline — Muti? Izdala je tudi posebne - koleke, katere, smo pridno, kupovali, da bi tako. vsaj po. svojih skromnih močeh pomagali vzdržati našo tamkajšnjo pozicijo pred navalom zemlje lačnih tujcev. Ravnd tako kakor Muta pa so znane tudi naše Ruše, ki so vsled narodne zavednosti tamkajšnjih naših ljudi dobile naziv — Mali Beograd! V teh Rušah je bila v starih časih gimnazija: tu so Se vršili prvi dramatični nastopi v slovenskem jeziku —■ pasijonske igre. 2e pred vojno je tu cvetelo naše planinstvo in Sokolstvo. Leta 1914 so ravno Ruše dale: največ mučenikov za jugoslovensko nacijo-nalno iti državno Idejo. Toda naš narod je bil takrat majhen in majhna so bi'a tudi naša sredstva, s katerimi smo se borili proti mogočnemu in bogatemu nemštvu. Naša obramba je ponemčevanje Dravske doline le zadrževala, ni ga pa mogla preprečiti, zato ni čudno, če se je vsako leto bolj bohotno širil v Dravski dolini nemški nacljo-nainl in gospodarski vpliv in s tem nemški duh in jezčg. Naš narod v Dravski dolini Je.tonil, odpadništvo e cvetelo kot malokie drugje; kvečjemu je bito slabše kje na Koroškem, drugod gotovo ne. Nedeljski izletniški vlaki so vozili iz Maribora redno pan-germanske propagatorje in agitatorje; nove nemške tovarne in žage, ki so rastle po lepih trgih in vaseh, so prinašale s seboj redno nemško uradništvo, nemško delavstvo in nemške šole.. Lepa slovenska govorica pradedov se je umikala spakedrapi nemščini; še nekaj let in pozabljena bi bila. Nemci bi stali na vrhovih Pohorja! Vendar pa je Dravska doiina tudi v tistih Časih imela lepo število res zavednih slovenskih narodnih delavcev, kar je bilo spričo nemškega pritiska pravo, čudo. Omenil sem že spočetka Ruše. To je bTa naša najtrdnejša trdnjava. Tudi Muta še je branila popolni nemški poplavi. Čeprav je bila že močno nemško prebarvana. V Vuhredu so bili stebri Slovenstva naši zavedni Paherniki, v Vuzenici in pri Sv. Antonu Mravljaki Itd. Ker 9d bSi gospodarsko trdni in neodvisni, jim Nemci niso mogli do 2‘ivega, zato so |im bili naihujši trn v-peti Tem hitreje pa so so j)Ouemčevali .nižji .sloii. odvisni od nemških in nemčurskih veleposestnikov in podjetnikov. Potuičevalnc neipške in mešane šole so Izborno služile nemškim namenom. Zato tudi- ob osvobojenju leta 1918 delo v. Dravski dolini ni bilo tako toliko. Bližina Koroške je tudi mnogo vplivala in kb so koroški Heirhatsdiehštlerjl po- Prosveta. LJUBLJANSKA DRAMA. »Hamlet«. Hamlet je sodoben človek. V življenja icpravičnost vrtajoč opazovalec. Brez smeha. Preslab za močna dpjanja, Obtiav-Ualec z raznežene notranjo, konstrukcijo. V odločitvi negotov. Razvit duh dQ skrajnosti s slabotno voljo. Kot so ljudje dandanašnji,, Elementarno. Straitvenmst Izraza n umetnost govora zahtevajo vse SeRspir-■cve podobe.. Psihološko analizo .značajev. Nedeljska predstava je pokazala v marsičem zastoj, - da ne rečem nazadovanje. Režija. Dvorana za igralce. Važna sta mimika ih nema igra kraljeve dvojice — ne igralcev. Slednji so zgoij pomožni in potrebni moment za razvoj dejanja. In stoje spredaj. Daleč zadej nekje pa.ae odigrava prava igra. Stena nu pokopališču je nekak režijski odjotnek. Ozadje bi bilo izpopolniti z vhodom ln kullserljo pravega pokopališča. V ospredju — za; ozidjem blagoslovljeno pokopanih —ie misliti grob »samomorilke« OieUje. Par, križev v ozadju napravi boren utts. Bolje nič — au nekpi, kar zadostuje. Hamlet g, Rogoza je sodoben človek. Hvala njemu — brez patetične mistike. Skoda — da nič več; »Biti ali se biti« zveni' nekam suho-preprosm. Nalašč ne tako, kot ste pričakovali -. On llamlata sijajno Igra. Vedno je pripravljen dognati njegovo bistvo, Mirno, hladno. Bolj čudovit je njegov »zunaj-Mamlet«, ,kpt. njegovo hotenje ustvariti elementarni vzgon notranje razpalosti v sebi... Hvala niemn, da le tako čisto ubran. Skoda bi bilo, če M ne Sel dalje. Njegov jezik pa le poln muzike. To se posluša... Oielija. Nablocka, Uskočitev. Naglica. Fragment. Uskočlicv z mak) vajami je hvalevredha požrtvovalnost. Toda Ofelija ui. iragstent ali zanimiva cnizodistka, ki ne more povedati, kaj ie. Nekai legendarnega je hotelo biti v njeni Ipeaciji Žal so bili to le svetli momenti, se je razlilo v neko nejasno, sanjsko itve »o požrtvovalne nehvaležne In kočljive stvari). Mogoče v prihodnje yidimu c.eJb Ofelijft. Polonij ie v svoji vlogi živ oderski naturalizem. Njegov način igranja dihn he¥o domačnost: »Tako Je ih nič drugače.« in v Poloniju prepriča, da skoro ni mogoče drugače... V tej skoro nalvpl proktddušnosti temelji djegova moč in mnogokdaj hiba. Kralj in kraljica .(Mgrija Vera) sta syoji .vlogi močneje Rovdarila. Pri. kraljici v pravo —_pri kralju v napačno smer.. Vnanje pa ie -bila harmonija očitna. V mnogih ozirih sta to dva. skladna soigralca: v doslednosti svojih vlog, po tehtnosti svojega, notranjega življenja, iu individualistični noti svojih kre-apij.. Po široko razrasli umetniški naravi s krepkim-intelektom. .In z vsem, kar pogrešajo . tako narave; mirnost ustvarjanja in mehko rezilo: čustvenega doživljanja. Ostrmimo, odrvenimo. Nervozno se zganemo. Občudujemo ' in ostanemo hladni. Ne vselej. Navadno. Laertes ima srečo. Ce vse ni zanj: vloga, maska, lastno razpoloženje -itd..,..-Qn redkokdaj ustreli mjmo črnega. Gluckskiudcr. Horacij z vojaki je jepa skupina prj kočljivi sceni % duhom Hamletovega.očeta. Ne le eplzodist -4- dober igralec obeta postati Osrik (g. Sancin). O priliki še kaj. Gledališče nabito polno, (in pravijo, da nismo napredovali!) Hamlet »nič* večzagoneika«, nesrečna Ofelija, realistični Folonfj: postali so stari znanci publike. Pozno o. Marenberg pa je važna obmejna postojanka! Največje prebujevalno delo vrše danes v Dravski dolini naše šole. Danes imamo pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu dvoraz-rednico, v Limbušu petrazrednlčti. pri Sv. Lovrencu petrazredhico, v Rušah petraz-rednico, pri Sv. Ožbaltu dvorazrednlčo, v Breznu razrednico, pri Sv, Jerneju eno-razredniob, V Rapli štirlrazrednlco, v Ma-renbergu šestrazrednieo, na Muti stTriraz-rednico, pri Sv. Ožbatu dvorazrednico, v Pernicah enorazredničo, PH Sv. .Primožu elnorazrednicot, v Remšniku trirazrednlco, v Vratih enorazredničo, v Vuhredu dvorazrednico in v Vuzenici Štirlra2redillc5. Vseka pa šole tudi, ne zmorejo. Pomakati 'Morajo naše narodne organizacije, predvsem C. M. družba. Dalle, pa morajo tudi slovenski Mariborčani bol! pridno posečatl naje kraje v Dravski dolini m ne se ustavljati ob nedeljah le v bližnjem Limbušu. Na spomlad bo treba organizirati sistematične propagandne in agitacijske izlete te Maribora v krasno, toda še vedno ogroženo ln nialo prebujeno Dravsko dolino. S—S. ['"velika, krasna drama PLAMEN v stavni vios’< umetnica Pola Negri se predvaja Torek 15., Sreda 16. lan. tiste Aiabro?in3. ljubljansko Šolstvo. .. Prosvetnega dela ie niso okužili po-voinu miselnost, korupcija in stremljenje, z orezde?nostjo gTabiti dobičke in premoie-ija. Šolska vzgoja in pouk sta ostala nedotaknjena od vojnih posledic in ostala ža-t«če resnice, lepote in ljubezni do smotre-vzgajanja mladine v boristne Slane 4fUžbe in države. Ne poznam učitelja, ki bi ■ pri vzgoji in pouku mladine samo za hip ■HSljil od tega idealnega izhodišča. Mestna občina je dolžna skrbeti za ljudmi šolsko vzgojo v Ljubljani. Stroški, ki » M obvezo nastanejo za mestno občino 1*9 iotovo veliki. Naloženi so pa plodonos-l». V Ljubljani je na tisoče Šoloobveznih Gotovo ]e, da jih ulici in pohajkova-»iui brez pouka ne moremo izročiti. Mestna ^Dvina taora storiti vse, kaT je v njeni moli, da dobe Šoloobvezni otroci pouk in kar K> Prav tako važno tudi primerne prostore #a razpolago, kjer se lahko vzgoja mladine nemoteno izvršuje. .. Ni moj nameu, da bi obdolZeval tega ®uega, da zaostaja Ljubljana v šolsko-nhiv m skoro za vsako kmetsko im t°' P°vs‘va na oddelku » kmetijstvo se je izrekla SKS na predlog seii svniP0slanca’ S- Drofenika, na zadnji seji svojega izvrševalnega odbora. SKS je iiaprosiia zemljoradnički poslanski klub, da intervenira v tej zadevi. Iz istega vzroka PoslLe?Puceir'erai V *^ S°SP- Sil« zveze- Mussolinijevo gla- *p°P°!o d Italia« se je pečalo pod tem naslovom z evropskim položajem. Evropa i« £ predv°in> Politiki oboroževanja n političnih zvez. Poruhrska akcija je bila. o?na samo vsled kolebanja londonskega abmeta m ker razpolaga Francija z dva-isoc zrakoplovi, medtem, ko jih ima An-yvfcL ^° ,Franciia sklepa politične i*Vi?» !’ . r so zrahljane vezi na v® t-o’ • i1.? m. inieIa Pre> velikega vpll- ^ 111 i dovoli oborožena. To se je vu.ir - ^ trinajstmesečno Mussolinijevo Tn * ‘2 I iles ie ltalija močna in trdna. io tembo! ker jo vežejo prijateljske vezi • Sppnli°. z Rusijo se skuša zbližati in naslonila se Je na Anglijo. Od sosednih držav Jev treba omeniti predvsem Jugoslavijo s katero bo v kratkem končnoveljavno rešili reško vprašanje. f- Evropa In Sovjeti. »Morning Post« v,2adniem času članke svojega odnošajev Evrope do Sov-.v> Najprej govori o Nemčiii Po Done- ^zbll^r^^ ^^kusih v Berlinu £*** komunistični vodrtelii v Češko- $5i5Kv* Avst,riJ0- Stike z Berlinom xV nekaterih obmejnih krajih. rtjorHSVf¥Veti Posvetili veliko SMf? ? inliii- Sovjetska misija !n Genovi Prili)io sezna-sospodarskimf fig*0 * »‘ttBnhnI in Italija od Pogodbe z »Lin tv Jlh Tla v^^K,n't! »AS ^Miznalf sov3« Poljska stttvka v vseh industrijskih krajih Sovieti lahko razvijajo svojo propagando ker m Jo "pristaše med dfclavcl In tudj’ kme« ^ priliodorrt Kemal paše na vlado v TurčiH so se odnošaji znatno spremenili. V Ansrori so se nedavno čttli protestni glasovi nai se, pošlje na kavkaško mejo močna posad. radi demonstracije proti sovjetski dr" t&vi. Kar se tiče Jugoslavije, spominja do-^^snik na potovanje Dirnitrijeviča, ki je iz. razil svoje simpatije za sovjetsko vlado. Ob J*i, Priliki so listi naglasili, da ni on edini, simpatizira z Rusijo, marveč ima vlada uokaze, da se gibanje za zbližanjem s sov* ie‘sko Rusijo vedno bolj širi. p, ~ Program nove grške vlade. Po obi-■j|mi prisegi zvestobe domovini, kralju in i*£vi so se ministri sestali k seji pod i-^edstvom Venizelosa. Venlzelos je raz-/• smernice nove vlade. Predvsem je J*8lasil potrebo, da se izvede plebiscit, ki £ra biti svoboden. Sedanja vlada nudi po .d®Sovem mnenju boljše garancije, ker po- 0 krajna levica njeno mnenje proti d«. ■ nasilnl spremembi režima in skrajna je njene demokratične ideje. Naglasil ttftS fr0, da se uvede poštena uprava in Iftvii j nepotrebni izdatki. Končno Je i^* ie t j0sjane v vladi samo začasno. Tisk in t zadoščenjem pozdravil novo vlado in 10 »azval »velikim*. PoJiska zahteva zadoščenje od Dru- a narodov. Tajnik Društva narodov Sir časopisni glasovi. Bančna politika. Pod tem naslovom je priobčil nedeljski ^Slovenec« zelo značilen članek, v katerem obsoja gonjo demokratskega časopisja proti enemu naših najmočnejših denarnih zavodov. sBan-ka naj nam dajo mir!« To najnovejše geslo dr. Žerjava je klasičen vzgled hinavščine, kajti notorično je, da ni politika slovenskih demokratov nič druzega, kakor eksponent poslovnih koristi izvestnega vele-denarnega koncerna. ^Slovenec« pravi, da se ne obrača proti kapitalu, ki je danes za OTocvit narodnega gospodarstva neobliod-no. potreben, pač pa proti kapitalizmu, ki pomeni izrabo kapitala v nesociialne svrlie. Te svrhe pa skuša doseči moderni kapitalizem baš na ta način, da se skuša polastiti časopisov, političnih strank in njihovih voditeljev, in ravno demokrati so kupili »Slovenski Narod«, ki je začel nenadoma blatiti ono, kar je dotlej zagovarjal. Ranjki dr. Tavčar bi se bil v grobu obrnil, če bi to videl. »Slovenec« piše nadalje, da se obrača srd dr. Žerjava le proti eni banki. Demo-;kretsko časopisje je otvorilo proti njemu nevšečnemu gospodarskemu podjetju boj s tako umazanimi sredstvi, da je treba to ožigosati s stališča gospodarskega prospe-ha našega naroda sploh. Ta borba demokratov ni samo hinavska, temveč ogroža vse naše gospodarstvo, ker so napadi, ki jih objavlja »Jutro*, taki, da je mogoče tia tak brezvesten, neškropulozen in v ižberi svo.uh sredstev popolnoma neizbirčen na-čm upropastitl tudi najpoštenejše narodnogospodarsko podjetje. • Te metode demokratov dokazujejo, da je demokratska stranka v našem življenju bolni izrastek, čigar strupeni sokovi se razlivajo po celem organizmu. — Škandalozna afera. »Balkan« poroča o zadevi ljubljanskega skupščinskega mandata in pravi: Ako se la stvar ne razčisti med obema strankama na podlagi sporazuma, ne bi smela narodna skupščina v interesu morala ln svojega ugleda dovoliti, da stopi vanjo g. Reisner, ker za take ljudi ne sme biti prostora v parlamentu. Drobne vasti. . : Človeške la finančne žrtve svetovne v ome. Profesor Bogart je sestavil statisti-°.0 človeških in finančnih žrtvah svetovne 'Oinc, k|er nam med drugimi prikazuje sle-aece številke: Na raznih bojiščih je padlo 'sega skupaj 10,004.771 mož. Pogrešanih je , “»konca leta 1919 .2,946.800 vojakov. zva!L * ^ času> ko je razsajala tatoo- drinvai* - umrlo v vojskujočih se 4 000 Onn H’000-000 ‘iudi, Turki so pomorili 4,000.000^ Armencev, Judov, Sircev in Or- otrok fc! tpriSte)emo še milijone ženskih in nu v Avth.n^11 za.Casa v°i«e na Balka-manlkania ! ■ Nemčiji in Rusiji vsled polih ie “ahtV^uim0t d0 3«.000.000 žrtev, ki liionov win?- Od teh 30 mi- t. ajniK uiustva narodov >ir Abe^nnfiJenp?-sl,a.1 Afttanislanu, Hedžasu. Marii Poljski noto, ki poziva dotične nai odpravijo suženjstvo. Poljska korak za ponižanje v očeh civi-svnir>m tSveta in zahteva zadoščenje. V Holkw.r,, c)vo,ni naglaša, da je bilo ftt» stoletji suzenJstvo Mkinjeuo že pred tremi obJ,r;f °bl#Wf:a Poruhrske volne. Na dan ice poruhrske zasedbe dne 11. jami. ari«, je izdala berlinska vlada proglas, ki ^Otovlja nezakonitost zasedbe in zahteva, i 2000 političnih kaznjencev .in Jovr*t©k velikemu številu izgnancev. in sicer Rusov- 4 mnii^ sro\ansKe narooe V9ina je trajala S^lSlfl^le 2 žitev* V Balkanski ko" Rnantoe'IrtS1^tl v”)a: statistiki 1000 milijard zla«" franl^f“ Vl : V motornem čolnu lakni^ n i„ I.arvika na Norveškem so se odpeljali iriie možje z motornim čolnom „a izl^t po Sc. vernem morju. Med vožnjo pa se lini ie pokvaril motor m \ eter Jih je zanesel da-leč na morje. Ker so nameravali napraviti le kratek izlet, niso vzeli s s*boj nobene hrane, ne pijače in takoj prvi dan so se začela za nie suha egiptovska leta, ki so trajala 0 dni. I\1 devetih dneh sc jim je pn-1'Hža'a neka nemška ribiška ladja hi »ih s čolnom vred vzela na krov. Med tem je bil pa eden od treh že lakote in mraza umrl, druga dva p« sta bila toliko oslabljena in premrznena, da so jih morali drgnili več ur, predno sta mogla kaj *a-viiii Dr. Lemež se snova vele s klerikalci. V nedeljo zjutraj so ljubljanski komunisti v Mestnem domu priredili javen shod. Na shod so vabili pod pretvezo, da se bo na shodu protestiralo proti kršitvi občinske avtonomije. Za protest so jim dali povod znani nepremišljeni rekurzi demokratov proti sklepom obe. sveta in Še bolj nepremišljena rešitev teh rekurzov po pokrajinski upravi. Toda komunistom ni bilo toliko ležeče na tem, da bi. govorili o občinski avtonomiji. Geslo o avtonomiji jim je 'bilo bolj sredstva da so vsaj nekoliko poslušalcev privabili na shod. O avtonomiji se na shodu ni skoraj nič govorilo. Pravi vzrok za sklicanje shoda je bil predvsem, da komunisti opravičijo svojo nadaljno taktiko v obč. svetu. Svojca s so komunisti proklamiraii najostrejšo opozicijo proti klerikalni nadvladi na ljubljanskem magistratu. Kakor vse kaže, so se komunisti premislili voditi najostreišo opozicijo proti zastopnikom reakcije in kapitalističnih interesov, kot so v prvem svojem opo-zicijonainem navdušenju nazviali klerikalce in dr. Peričeve socijalne demokrate. Sicer so na nedeljskem shodu ugotavijaJi, kaj vse »Zveza delovnega ljudstva« v Ljubljani ni storila, kako je zatajila svoj ^program in kako s pomočjo dr. Lemeža in dr. Periča neomejeno gospodarijo klerikalci nad Ljubljano. Vse to zabavljanje je pa bilo bdj formalnega značaja. Pokazala se je jasna tendenca komunističnih govoranc: bodimo v besedah veliki, da bomo lahko v dejanjih majhni. Namen komimistov ie, glasovati za klerikalni mestni prora-čitn. Svojo »najostrejšo opozicijo« so prelevili po receptu k la Lemež v pohlevno bevskanje, ki pa absolutno ne zasleduje namena*, onemogočiti še nadaljnje nesocijaJno vladanje klerikalcev v Ljubljani. Doktor Perič, ki hoče za vsako oeno se nadalje pod komando klerikalcev županova ti v Ljubljani, je komunistom obljubil nekaj koncesij na račun mestnih blagajn. Za malenkostne koncesije so komunisti vrgli puško v koruzo in podali klerikalcem roko sprave. Posebno delavstvo z dežele je zahtevalo od ljubljanskih komunistov, da zapuste klerikalce. Na njih pritisk se je potem dr. Lemež odločil, da si s težkim srcem, izstopiti iz klerikalne »Zveze delovnega ljudstva«. Dvomimo, če so komunisti na deželi spremenili svoje mnenje o škodljivosti klerikalno - .komunistične zveze. Nasprotno prepričani smo, da bo podeželsko delavstvo zopet najodločneje nastopilo proti temu, da se znova dr. Lemež veže z dr. Stanovnikom. Zato je že danes gotovo, da je najnovejša zveza komunistov in klerikalcev Ie prehodnega značaja in se bo v svoji politični nemoralnosti zopet prav kmalu zrušila. Podeželsko delavstvo bo odločevalo. Kontfuzni finančnik dr. Lemež bo pa ostal sam. S klerikalnimi koncesijcaini vred! SHOD LJUBLJANSKIH HIŠNIH POSESTNIKOV. Včeraj dopoldne se je vr.šfl protestni shod ljubljanskih hišnih posestnikov v veliki dvorani hotela »Union-., ki le bila skoro nabito polna. Shod je otvoril predsednik organizacije hišnih posestnikov e. Frelih, ki je pozdravil med drugim zastopnika trgovske in obrttiške zbornice g. Ivana Kneza in g. dr. Franca Windischer-j a ter zastopnike raznih vnanjih organizacij. Zborovanje je bilo mestoma jako živahno. Prvi je govoril zbornični tajnik dr. Fran Windischer, ki je povdarjal uvodoma, da značijo pogosti gospodarski protestni shodi, da prilike niso zdrave in da je breme dajatev v resnici za davkoplačevalce pretežko. Današnje, razmere so v resnici nevzdržne ln Je vprašanje davkov kar v permanenci. Ta bremena ne smejo podvezati naše gospodarske vitalilete. Od 40 milijonov Din celotnega poslovnega davka plača mala Slovenija 10 milijonov. Se bolj občutna je osebna dohodnina, ki je neprimerno narasla. Nujno potrebno je Izenačenje davkov. Mera je polna in obstoja nevarnost, da zdrčinio po Sili v davčno nemoralo. G. Frelih je nato temeljito poročal o 30 odstotnem državnem pribitku na direktne davke in o krutem učin-ku na najmarino. Dalje je govoril o podaljšanju zakona v varstvo najemnikov in o krivici, ki sc godi hišnim posestnikom. Hišni sosi>odar sploh ni več gospodar svoje liiše. Govorili so dalje še g. Jelačin ml., načelnik Trgovske zveze, ki Je ugotovil popolno solidarnost organiziranih trgovcev s prizadevanjem hišnih posestnikov in da mora prenehati pri nas ta nesrečna davčna praksa, ki Je špecijaliteta Slovenije. Kanonik g. Sušnik Je govoril o potrebi plačilnih nalogov, ker po sedanji metodi nimajo davkoplačevalci nobenega pregleda o svojih dnvčnih dolžnostih. Obč. svet. g. Turk je izjavil, da bo deloval tudi v občinskem svetu v korist gospodarskih interesov hišnih posestnikov'. Odvetnik dr. Regali je govoril o socialnih ne-dnslatkih, ki jih povzroča slab zakon o stanovanji« v praksi. G. Stare je govoril o razdelitvi mesta v dimnikarske okraje in o povišanih, tarliih za ometalna dela. Končno je poročal g. Frelih o kuluku, ki ga je smatrati pri na3 za nekulturno napravo. Zaključno ste bili sprejeti dve rezo'uciji, v katerih se odločno nastopa Proti podaljšanju varstva najemnikov in zahteva, da zgradi država lastne hlSe za svoje urade in za svoje nameščence, kar bo gotovo odDcmagio vedno večU stano- Ljubljatt% 14. januarja 1924. vanjski bedi. Dalje se protestira proti 30-Odstofne.nu pribitku na hišnonajemninski davek, da se zenači hišnonajemninski davek v Sloveniji z onim v Srbiji, protestira se dalje preti odpravi davčnih plačilnih nalogov, ki nai se zopet uvedejo, ker je brez nih onemogočena vsaka kontrola. Predpisi davkov naj se vrše pravočasno in Je potrebno, da se navedejo vrste davkov točno. Občinske in okrajne doklade naj se za hišnonajemninski davek po možnosti popolnoma odpravijo ali vsaj Izdatno znižajo. Nekatere točke o taksah naj se takoj ukinejo, odnosno spremene, posebno glede prometne vrednosti, ki naj bi jo določila cenilna komisija, dalje glede cenitve nepremičnin in plačila pristojblnskega na-mestka, ki naj se pri novih hišah oprosti, ker se s tem ubija stavbno gibanje. Zahteva se takojšnja odprava kuluka. kot nekulturen davek in ker plačujemo, v Sloveniji za ceste že razne davke. V zadnji točki rezolucije pa se zahteva, da naj se takoj ukine ponovno povišanje pristojbin za dimnikarska dela in naj se ukine tudi neupravičena razdelitev mesta na otnetalne okraje. Te rezolucije so bile z viharnim odobravanjem sprejete in je bilo s tem zborovanje, ki je trajalo čez 3 ure, zaključeno. — Cehi naši kraljici. Češkoslovaški zunanji minister g. dr. Beneš ie izročil dne 9. t. m. Nj. Vel. kraljici Mariji krasno ziato ovratnico z briljanti in malimi češkimi granati kot darilo bratskega naroda ob priliki kraljičinega rojstnega dne. V medaljonu je udelana slika, ki predstavlja eno Čehinjo in Srbkinjo v bratskem objemu. V ozadju je naslikano mesto Praga, zunaj pa je vrezan datum: 9. januar 1924. — Svetosavske nagrade. Nj. Vel. kralj Aleksander je podvojil vsoto, ki je bi!a razpisana kot Svetosavska nagrada, od 18 na 36 tisoč dinarjev. Tako bo' dobila vsaka od 18 fakultet v naši kraljevini kot Svetosav-sko nagrado 2000 Din. — Svečana predstava, v Narodnem gledališča v Beogradu. V čast visokim gostom Iz Češkoslovaške in Rumunske je priredilo na inicijativo našega- ministra zunanjih del, g. dr. Ninčiča, beograjsko narodno gledališče svečano predstavo. Pri tej predstavi so najboljši umetniki dovršeno predstavljali eno dejanje Nušičevega »Nahod , eno dejanje iz »Evgenij Onjegin« in končno odiomek iz »Prodane neveste«. Slavnostne predstave so se udeležili gg Beneš in Duca s soprogami, gg. Nikola Pašlč in Ljuba Jovanovič s soprogami, vsi ministri, večje število narodnih poslancev vseh strank, mnogo odličnih zastopnikov niše vojske in odličnega občinstva. Prisotni so stoje poslušali našo, češkoslovaško in rumunsko državno himno. Predstava je napravila na vse prisotne najboljši vtis. — Ureditev škofij in Imenovanje apostolskih administratorjev. »Službene no-vine« prinašajo v svoji 8. števlki z dne 11. t. m. sporočilo ministrstvi za vere, v katerem je Imenovala Sv. Stolica v sporazumu z našo vlado djakovskega škofa dr. Akšamoviča za apostolskega administratorja onega dela pečujske škofije, ki je pripadel naši državi. Grško-katoliškI škof dr. Niaradi*pa je imenovan za apostolske ga administratorja vseh grško-katoliških župnij v naši kraljevini, ki so spadale doslej pod jurisdikcijo tujih ordinarijatov. — V isti številki »Službenih novin« se nahaja tildi odredba ministrstva za vere, po kateri je na podlagi člena 12. Ustave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev stairokatoll ška cerkev jx> vsej naši državi Javno priznana, ker je bila pred ustavo priznana v Sloveniji in Dalmaciji. — Iz poštne službe. Poštar VI. razreda, Franjo Kočevar, je premeščen od poštnega urada Subotica 2 k poštnemu uradu na Rakek, poštar II. razreda Mihajlo Karunos iz Ptuja v Subotico 2 ln upravnica Franja Zinajer iz Vojnika v Rečico na Paki. — Konkurz za dijake pravnike. Ministrstvo vojne in mornarice razpisuje konkurz za 20 dijakov pravnikov, ki se bodo šolati ob stroških tega ministrstva. Dijaki se morajo obvezati, da bodo služili v vojaški službi pri vojaškem sodišču dvakrat toliko časa, kolikor časa bodo vžlvali podporo omenjenega ministrstva. — Redukcija v ministrstvu za soclialno politiko in invalidi Ker Je med reduciranim uradništvom v ministrstvu za socijalno politiko tudi večje število invalidov, je komite ministrov za razvrščanje uradni-štva skleni'i, da odpuščeni uradnikfc-lnva» lini še nadalje ostanejo v državni službi. — Iztovarjanje vagonov ob nedeljah ln praznikih. Na prošnjo generalne direkcije državniJi železnic je dovolilo ministrstvo za socijalno politiko, da se sme vagone izto-varjati tudi ob nedeljah in praznikih, toda samo pod tem pogojem, da bodo imeli takšni delavci svoj nedeljski počitek med tednom. — Povišane cene v jedilnih vagonih na železnicah. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila, da se sme povišati prehrana v jedilnih vagonih ln sicer kosilo in večerja od 40 na 45 Din. — Narodna socijallstlčna stranka v Mariboru je imela v petek 11. t. m., v gostilni pri Orovicu svoj shod, na katerem Je razvijala svoj program, ki pravi, da Nemcem noče zabranlti njihovega razvoja in da Jih tudi sprejema kot člane, ako se svojevoljno prijavijo, nikakor pa ne bo trpela, da bi imeli Nemci prednost pred Slovenci, Hrvati in Srbi. — Napadalci na GiStzovo dvorano aretirani. V Mariboru so aretirali 11. t. m. tri osebe, ki so osumljene napada na GOtzovo dvorano. Nekateri trdijo, da «t*vto iste osebe, ki so metale bombe v Slovenski Bistrici. — Zvišanje cen v mariborskih kavarnah. Zadruga kavarnarjev v Mariboru je sklenila na svoji zadnji seji, da poviša z današnjim dnem cene Srni kavi od 2 na 3 Din in beli kavi od 3 Din 50 wir na 4 Din 50 par. — Celjske no vostL K o n S t a t a c f j a. »Jutrov« celjski dopisnik se Je obregnil v nedeljo ob naš list In našega ce’Jskega dopisnika zaradi članka »Iz celjske teme«, katerega smo prinesli v četrtkovi številki in v katerem misli »Jutrov« doplsn.k, da nam ga je poslal naš celjski poročevalec dnevnih vesti. Omenili smo že, da je naš list vsakomur na razpolago ki tega se Je poslu-žil tudi on, ki nam Je poslal članek Iz celjske teme. ki pa ni istoveten z našim celjskim dopisnikom dnevnih vesti. Kar se tiče prepisovanja, moramo ugotoviti, da nai se le »Jutro* pridno drži tega principa in na! prinaša svojim Celjanom še naprej do tr in v ec dni stare celjske novice. Naš list tega ne potrebuje, ker prinaša dnevne vesti Jsiouishb 2 lokalnim časopisjem v Celju. Pika. — i-Savinja«, tovarna za Izželo* vanje testenin, last g. Kavčiča, je pričela minule , dni obratovati v Celju na Ljubljanski cesti. — V prid dijaški kUhlnll se vrši prihodnjo soboto v Narodneta domu domača veselica. — Statistika' U m r -lih. V mesecu decembru je umrlo v C^lju 25 oseb in sicer v mestu 5, v bolnici. 18,' & po 1 v. vojaški bolnišnici ln invalid at etn domu. ’ ' —, — Ptujske novosti Poveljstvo orožniške čete v Ptuju je prevzel g. major Milo-rad Sutič, kateri je dosedaj poveljeval orot* nlštvu v Smederevu. Oro*nikl ptujske čet« mu kličemo v pozdrav: »Živel g. major Sutič na slovenskih tleh.« Vesti o pravico-ljnbnosti tega gospoda, katere ?o n>t spremljale v Slovenijo, so tiaiorožnSe aelo razveselile. Zatrjujemo, da hočemo' i vestnim službovanjem ter ponašanjem g. majo*-ru Sutiču edinole veselje pripravljati *-Orožniki . ; — Dopolnilna volitev 9 članov in S namestnikov v cenifjno ' komisijo 2a mesto Ljubljano se bo vršila v nedeljo, dne 20. Januarja 1924 od 7. ure zjutraj do 5/ur* popoldne v uradnih prostorih davčne administracije v Ljubljani, Breg št. 6. Več na mestnih uradnih deskah na magistrat?!' te na bivši občinski hiši v Spodnji Siškl , — Za koncert, ki ga priredi naša Glasbena Matica v četrtek, dne 17. t tu. v Unionski dvorani, vlada veliko zanimanje. Po 31. Setih se bode izvajalo to d ek) vw)vič v Ljubljani ter bo prav gotovo sprejeto a istim idealnim navdušenjem, kakor jeil takrat Sodelujoči umetniki, člani Mir opere Zikova, Borova, Šimenc in nam jamčijo za prvovrsten solistični tet, pevski zbor Glasbene Matice Irt’ zika dravske divizijske oblasti z dr. notn pa za pravo umetniško Uvajanje^ svetovnega dela. Vstopnice v MatiMj garni, kjer je dobiti tiskano besedite s i kim uvodom. — Zahvala. Vsem, kateri so mi o j liki usodnega požara v Strnišču pri priskočili na pomoč, se zahvaljujem. i topleje. Posebno se pa zahvaljujem okrajnemu glavarju dr. Otmarju Pirkmajerju za Izdatno prostovoljno pomo#.-'—■-Drago Bordon, višji policijski stražnik V Ljubljani. Kronika. k Predrzen rop v Frančiškanski ulici — Ropar prijet. Sinoči v mraku Je dohitet neki moški v Frančiškanski ulici neko jflo*-spo. Ko sta bila že Mizu Slonovega kopališča. ji je Iztrgal it rok ročno torbico • fa hotel steči. Ker pa Je oropana gospa zaMrU čaC a. Jo je udaril lopov parkrat z vso - Silo po obrazu in zopet pobegnil. K sreči Je prišlo nekaj potnikov, ki 90 skočili za loparjem in poklicali stražnika. Begunca' sto vjeli že na Marijinem trg«, kjer je p«M In hotel oropano torbico zagrebsti v stisg, kar pa se mu ni posrečilo Ib 90 ga odpeljali v zapore. .; , .... „ k Žile »a levi roki si je porezal gošttt-mčar Peter Lisjak na Poljanski cesti št. $4. Poškodba ni težka. 1 k Pazite! V Ljubljani bodi po hiSak majhen čokat človek, sivo oblečen, ki-*e izdaja za inštalaterja, ter pregledava prt strankah vodovode In pa stranišča. Od Vsa-ke stranke zahteva za pregledovanje po 7 Din. Stranke se opozarjajo, da je to pre-d/z^n „ sfepar in naj ga ovadijo prvemu stražniku. ... k Pobegli tleparkl Marija Sojnik, dekla brez stalnega bivališča, je izvabila na *o-Ijufiv način od trgovskega vajenca AkJj-zija Kekec za 3500 Din raznega manhfaijk* turnega blaga ln je pobegnila bržkothe v Nemško Avstrijo.. Več kosov blaga j* »zaplenilo orožniStvo pri raznih štvHjah, katerim ga je po ugodnih cenah prodala; >Iz Trbovelj pa Je pobegnila s svojim IHibim-cem Nocenlgo Hermanom 42 letna Albina Medved in Je odnesla raznim strankam več zaupanega blaga, v vrednosti do 800 Din. Tudi za ta dva ni znano, kam sta pobegnila. k Kolo, vredno 2250 Din, Je ukradel trgovskemu pomočniku Cirilu Štefe v Kra-niu neki France Šifrer, ki se Izdaja tudi *a LVolenca. Kok) so izsledili, tat pa je po-begnil k Tatvina, Martinu Peteko v 2abukw-eu Je ukradel Franc Pentelj, doma Iz Le-čice pri Vranskem, predelano oficirsko bluzo In rujave platnene hlače, V skupni vrednosti 600 Din. k Žepar r vlaku. Italijanu Enrico Catfc* meo je ukradel ponoči med vožnjo od Zi-danega mosta do .Ljubljane neznan žepar črno usnjato listnico, v kateri je imel 5 »ban-kovcev po 1000 lir, 2 po 100 lir ta 17 Ur drobiža, potni list, 2 nelzpopolnjeni menici in več drugih listin. k Ponesrečeni delavci. Na parni žagi Ravmk si je porezal 19 letni cirkularfst Franc Gruden več prstov po desni toki. V tovarni za dušlk v Rušah pri Mariboru si je poškodovaS šofer Ernest Habetter v garaži desno nogo v gležnju. — V železarni v Rušah je zadel pri kovanju pomočnik Josip Drozg z roko ob žarečo sekiro in si odrezal en prat in se opekel po rokL — Pri lesni industriji Ivo Cater v Celju je padel na žagi 21 letnemu gateristu Francetu Pircu težak hlod na levo nogo in mu jo zmečkal. k Tatinski tovariš. Viktor Knez ie ukradel svojemu součencu Gašperju Mlin pri pekovskem mojstru Francetu Foršek v Novem mestu novo obleko In čepico Iz sivega b aga, v vrednosti 500 Din In je neznano kam pobegnil. Fant je doma na Bizeljskem. - Ljubitelji lepe glasbe! Prvovrstni lastni orkester z najboljšimi godbenimi močmi, pod spretnim vodstvom capelnika Jean Ryneša proizvaja v veliki drami »Plamen« v glavni vlogi umetnica Pola Negri kino »Ljiibljan-skesa dvora« krasne muzikalične skladbe kot 1. Barcarole iz opere »Hoffmanove pripovedk*. 2. Najkrasoejšo V. siirfonijo Čajkovskega. 3. Opero »TV sca« in kancem drame pa nadvse kras no, dirljivo in mirno »Pesmico koaalja* Vsak obiskovalec dobi najboljši imatfc kalm užitek. ™T\ iM~^,Tiek ~~ mladtnsU ust. Starše ponovno uljudno vabimo, tla naroce svojim otrokom mladinski Uit »Zvonček*. Prva številka izide v bq«-polnoma novi opremi in z nadvse zff '' /nivo vsebino zadnje dni tega m«. ust l)o letos Ifogato ilustriran. Nu, mna letno 30 Din, polletno 16 Din, trtletno 9 Din. Naročnike sj...,. »Centralna uprava Ustov V JV* nov ieništvo Ljubljana. Frančiškanska štev. 64. ’ . t': t;_ — Anketa radi krize v mnriboretejn nsfofloem gledališču. V pomleljek popoldne Je bila v mestni zbornici anketa, ki ]0 }e sklical mariborski iupan dr. Grčar radi subvencije mariborskemu narodnemu gle-daliiča, Na anketi je bilo sklenjeno, da se podvzamejo potrebni koraki, da se izpo-sinje Narodnemu gledališču potrebna dr. žavna subvencija. — Gospodarska anketa v Mariboru, ki se je vršila v nedeljo dopoldne v restavraciji »Kosovo* zaradi priprav, za zagreb. ško konferenco gospodarskih krogov, je bila dobro obiskana. Po razpravi vseh aktualnih gospodarskih vprašanj so bili izvoljeni kot delegatje za zagrebško konferenco dr, Radoslav Pipuš, tovarnar, Ferdinand Pinter, trgovec, in Gjuro Džamo-nija, industrijalec. — K napadu na Gdtzovo dvorano v Mariboru. Z ozirom na vesti, da je policija aretirala tri osebe zaradi bombnega napada na Učtzovo dvorano, naznanja policijski komisarijat, da so bile te govorice brez podlage. Dosedaj se še ni posrečilo dognati krivce. — Živinski sejmi v Mariboru. Ker so vsied prenehanja slinavke in parkljevke živinski sejmi zopet dovoljeni, se vrše odslej redni sejmi za konje, govedo, ovce In koze vsak drugi in Četrti torek v mesecu, svinjski pa vsak petek. Prvi svinjski sejem bo v petek 18, prvi živinski pa v torek 22. t m. — Mariborsko novosti. Za danes napovedana tretja carinska konferenca je bila preložena, ker je biia premalo obiskana. — V Studencih stanu-jofi invalid Hiršman, katerega je, kakor smo poročali v zadnji številki, v petek zvečer napadel neki mesar, je v soboto zjutraj skupno z ženo odšel z doma, in se še dosedaj ni povrnil. — V noči od 11. na 12. t m. so bile ukradene iz stanovanja Pe-tr$ Vabanderja na Tržaški cesti gosli v vrednosti 300 dinarjev. Kakor se je ugotovilo, jih je ukradel med tem aretirani Hubert Potočnik; ko jih Je baš nameraval prodati, ga je zalotila roka pravice v kavarni »Frankopan«. Dopisi. — Prekmurje. Pred kratkim je zahtevaj v skupščini klerikalni poslanec g. Klekl, da se naj ukinejo vsi sekvestri. 'i o je seveda storil iz ljubezni do madžarske aristokracije, kateri bi se rad prikupil, ne pa iz dobrosrčnosti, do siromašnega ljudstva. Pa glej čudo, nad vse nepričakovano se je že dvignil prvi sekvester nad posestvom trnaste Batthyany, madžarske groiice, ženske, ki >o menda poznajo že vsi uradi od Murske SoUote do iieograda, po njenih posebnostih. Kot opazovalci, kaKo je ua nekaterih sekvestriraniii posestvih težko gospodariti, se le čudimo temu dolgemu držanju. 0« ne zahtevajo državni interesi več se-kvestracije, dvig le pozdravljamo. Obsojati pa moramo le to izjemo in ravpo napram tel madžarski grofici, katere brat služi nedaleč od meje kot štabni častnik v sedanji madžarski armadi, ki je pa tudi posestnik pri Gornji Lendavi, odkoder se čuje, da vzdržuje zvezo. Poleg tega leži vse posestvo na avstrijski meji, kar je še posebne važnosti, izgovori in gotova priporočita češ, da bi posestvo pod sekvestrom propadlo, so jalovi, ker lastnica bi morala biti hvaležna našim oblastem, da so ji spravile posestvo v dobre roke. Ob sprejemu tega veleposestva pod državno nadzorstvo je bilo v hlevu le par repov živine, paje pa je bilo tako zapuščeno, da je pridelek danes skoro podvojen. Vrednega inventarja se pa tudi ni našlo, ker je laiikoživa kon-. tesa vse prodala med vojno, tedaj ko so si vsi sosednji kmetje opomogli ib so fakti, katere potrdijo lahko vsi sosednji kmetovalci. Ker pa niso mogli gotovi oboževalci stare device poljubno gospodariti, sq se vrgli na delo in končno dosegli Uspeh. Kako j* vse šlo in kakšna priporočila so dojovala, povemo mogoče enkrat pozneje. Vprašamo pa tem potom g. ministra pravde, po kateri poti je to šlo, da se ni vprašalo v Sloveniji niti ene oblasti za mnenje! REPUBLIKA BREZ NEŽNEGA SPOLA. V Evropi živi do 30 narodnosti, ki pripadajo raznim večjim ali manjšim državam. Med temi se nahajajo tudi prav majhne kot San Marino, Liehtenstein, Mouaco in An-lora. Od vseh teh malih državic pa je naj-DoJi zanimiva gotovo republika na sv. tori Ato s, katero Je ustanovil car Vasilij v 9. stoletju. V tej repuoiiki žive sami menihi vzhoone cerkve. Državica se nahaja na polotoku Akte, najvzhodnejšem rtiču K,alk> dike, 2e dolgo stoletij je bil Atos središče grjke kulture, kqr je imel samostan obsežno knjižnico. Sv. gora je mnogo trpela za časa turških vpadov. Na nje] se nanaja 21 samostanov in 12 vasi, katere vse skupil tvorijo republiko. Jzmed vseh 21 samostanov je grških lil, po eden pa je ruski, srbski ln rumunskj. Največ menihov je Kusov in sicer 850U, Orkov le 4500, Rumunov le ŠkJO, Bolgarov 200, Srbov 20 in nekaj Georgijčev. Največ besede imajo na Sv. goji Kusi., Srbom pripada samostan dian-dar, katerega je ustanovil car Steian, V tem samostauu hranijo važne srbske dokumente. Bolgari bivajo v samostanu Zogra-fos, katerega so ustanovili slovanski plemiči. Vodstvo repuolike ima poseona sinoda, ki se sestaja vsdk teden enkrat v samostanu Cari'es. V knitžnicah se.- nahaja do 1300 važnih rokopisov. Na ozemlju je republike ne sme stanovati nobeno žensko bit]«, pa tudi nekristjanom je ravno tako strogo prepovedan pristop. Rastlinstvo ua AtOsu Je divno. Zadnje Čase se mitozo govori o tem, da bi se na Atosu nastanil pa-trijarh pravoslavne cerkve, ki Je doslej bival .v Carigradu. .».i.. , , i, .. . ■ — .■ Smešnice. ZVITOREPKA. M (k svoji atenotipistinji): Ljuba gospodična, že dve Jeti vas tako cenim. Ali nočete postati moja Žena? Mlada dama: Ah ne, gospod šef, Čemu na) bi zamenjala svojo lepo, sigurno pozicijo a tako nesigurnim mestom... OGORČENJE, Znanj nacijonalnl ekonom Je omenil v svojem kolegiju dejstvo, da je v mnogih krajih Amerike število moških višje kot število iensk ter je pripomnil v šali: »Damam torej priporočam, da sc čimprej ii-seljjo v tiste kraje.« d , Neka sHiSatajlca Je bila radi tega ogorčena, zato Je vstala ter se s šumom oddaljila. Docent pa Je dejal: »No, tako se pa tudi Bi mudilo.« Sokolstvo. — Savezna odborova seja se frši dne 27. januarja 1924 ob 9. uri dopoldne v Savezni pisarni s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo starešinstva. 2. Poročilo T, O. 3. Poročilo odsekov. 4. Določitev časa in kraja glavne skupščine JSS. 5. Izvolitev kandidatskega odseka za sestavo kandidatske liste za starešinstvo za glavno skupščino. 6. Slučajnosti. Zdravo! — Sokoi Ljubljana IL javlja sledeči telovadni red: Člani ponedeljek, sredo, petek od pol 21. do 22. ure; moški naraščaj ponedeljek, sredo, soboto od 19. do pol 21. ure; moška de c a ponedeljek, četrtek od pol 18. do pol 19. ure; članice torek, četrtek bd 20. do 21. ure; ženski naraščaj torek, četrtek od pol 19. do pol 20. ure: ženska deca torek, soboto od 17. do 18, ure. Vsi oddelki vežba'jo v telovadnici državne realke. — Natečaj. V smislu sklepa ua odborov! seji Jugoslovanskega Sokolskega Sa-veza dne 29. septembra 1923 razpisuje tehnični odbor .1SS službo saveznega potovalnega prednjaka. Bratje prudnjaki, ki reflek-tirajo na tako mesto, naj vpošijejo najkasneje do 15. februarja 1924 svojo ponudbo na naslov: »Tehnični odsek. Jugoslovanskega Sokolskega Saveza* v Ljubljani (Narodni dom). Prošnja naj obsega na kratko osebne podatke in kratek življenjepis prosilca ter dokaz o pretlnjaški usposobljenosti in dosedanjem delu v Sokolstvu. Rača po dogovoru. Šport. s Občni zbor »Primorja« se je vršil v nedeljb dopoldne v srebrni dvorani hotela »Union«. Na zborovanju, o katerem bomo še obširneje poročali, je bil izvoljen nov odbor, in sicer predsednik ravn. De Pauiis, poslevodeei podpreuš. inž. Debelak Milju-tin, II. podpreds. dr. Birsa, I. tajnik Koman Stane, II. tajnik Saksida Vlado, blagajnik Za^c Vlado, knjigovodja Birsa P., gospodar geometer Kalin 1., odborniki dr. Ko-siša, Premelč, dr. Pretnar, Šinkovec in Pretnar Kazimir. Revizorji: ravn. Stuoelj, dr. sapla in Košenina. Predsednik društv. razsodišča dr. Pegan. Primorske vesti. p Šole v Istri nudijo danes žalostno sliko. Učiteljica sedi skoro sama med štirimi stenami, če prezremo tistih par otrok odpadnikov in kakega italijanskega priseljenega kramarja. Otroci se učijo doma. Šolske oblasti, županstva in orožniki silijo starše s pismenimi opomini, z grožnjami, s silo — na Božič so nekega Istrana pretepli, ker noče pošiljati svojih otrok v italijansko šolo —, toda vse nič ne pomaga, šoi.e to prazne, Starši hočjo, zahtevajo šok) na podlagi, katero so priznali in še danes priznavajo peuagogi vsega kulturnega sveta, tudi oni iz Italije, katerim Še ni zmešala glave nacionalistična strast. V Novakih v Istri je skoro ni hiše, kjer bi se ne vršil zvečer šolski pouk v materinščini, kjer se matere in očetje utrujeni m strplje-ni od dnevnih naporov trudijo, da izobrazijo svoje otroke vsaj do tistega skromnega znanja, katero so nekdaj sami uživali, taksna je kulturna slika Istre v letu 1924 po Kr. rojstvu in 6. letu italijanske nadvlade. p Smrt vzornega učitelja. V Alturl v Istri je umrl g. Ante Zueoou, učitelj v pokoju. Pokojnik je bil izvrsten učitelj in navdušen uaroonjak, vsied česar je že za časa Avsirije ziasti v vojniti časih preživel grenke trenutke. Ko so Italijani zasedli Istro, so Zuccona takoj odstavili od službe in uvedli na podiagi raznih dcnuncijacij proti njemu preiskavo. Preiskava je sicer ugotovila njegovo nedolžnost, toda Italijani ga niso hoteii zopet nastaviti kot ucitplja, ampak so ga odpravili z beraško pokojnino, ki ni zadostovala ne za smrt ne za življenje. Pokojni je bil brat bivšega istrskega deželnega poslanca odvetnika dr, J. Zucco-na, ki se ie moral pred italijanskim preganjanjem umakniti lz Istre in živi v Zagrebu. P Smrt italijanskega generala v Gorici. Nagle smrti je umrl v petek dopoldne v svojem uradu v Gorici Italijanski general Giuseppe Paoiini, ki je poveljevat od prevrata dalje XI. armadnemu zboru, pozneje pa je bil načelnik generalnega nadzorstva za izkazanje časti v vojni padlim vojaKom. Društvene vesti. — Društvo »Pravnik« in Slov. zdravniško društvo v Ljubljani priredita v sredo, dne 16. januarja t. i. ob pol 5. uri popoldne v sodni palači, 1. nadstropje, soba 79, predavanje: Predava prof. dr. Zalokar: Abortus arteiicialis z medicinskega stališča. Sledi diskusija. — K obilni udeležbi so. vabljeni zdravniki in pravniki. — Plenarna odborova seja »Slovenskega lovskega društva« bo v petek, 18. t. m., ob 15. uri pri Šestlci. Odborove seje so po § 15. društvenih pravil za društvenike javne in vabimo članstvo, da se udeleži seje, kjer lahko vsak član stavi odboru morebitna vprašanja, predloge, nasvete in pritožbe. — Odbor S. L. D. — Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Kranju priredi dne 1. februarja ob 8. uri zvečer v ravnokar dograjeni dvorani »Narodnega doma«, svojo običajno predpustno zabavo pod naslovom »veliki gasilski ples«. Ta prireditev je prva v impozantni stavbi »Narodnega doma«. — Podpornemu društvu slepih so da- roVaill: O g. I. 'ftaun. Ptujska gora, 25 Din; Fr. Košir, župiflk na Ježici, 100 Din; Alojzij Musi, katehet, Bizelsko, 75 Din: Čevljarska gospodarska zadruga Tržič, 100 Din; Fr. Piki, Sv. Pavel, 50 Din; Aleks Hudovernik, notar, Ljubljana, 50 Din; Kar. Rupnik, Košiča, 25 Dlns Fr. Ogrizek, 10 Din; Minka Poženžl, Jesenice, 50 Din; Županstvo Jesenice, 20 Din; Ad. Loram, Ljubljana, 100 Din; Martinovič, Motel Union, Celje, 200 Din; Šoštar, Sv. Pavel, 25 Din; Fried. Het-tenberger, 30 Din; neimenovani pri Sevnici, 25 Din; dr. V. Gregorič, Novo mesto, 50 Din; Jakob Teršan, Ljubljana, 5 Din; M. Stular, St. Vid nad Ljubljano, 10 Din; neimenovan, Ljub.lana, 10 Dim; Pevski odsek »Slo bode i, Maribor, 250 Dhi; Anica Kunaver, Žirovnica, 25 Din; J. T. pti Ptuju, 500 Din; Josip Drahovžal, 60 Din; šolsko vodstvo v Zalogu pri Komendi, 40 Din 25 par; T. K. »Skala«, 354 Din 50 par; podporočnik Edo Delak, 25 Din: Marija Prevc, Kranj, 100 Din. — Najlepša hvala vsem, ki so nam pripravili veselo Novo leto 1924 s tem, da so se nas spomnili s svolimi plemenitimi darovi In prosimo jih, da nas tudi nadalje ne pozabijo. — Odbor Podpornega društva slepih, Ljubljana, Wolfova ulica 12. Gospodarstvo. Nacijonalizaciia in denacEjonalizacija.* Ugledna gospodarska mesečna revija »Bankarstvo«, ki je začela izhajati v Zagrebu z novim letom ob sotrudni-štvu odličnih jugoslovanskih narodnogospodarskih strokovnjakov, objavlja v svoji prvi številki veleaktualen članek »Nacionalizacija in denacijoializa-cija«, ki je izboren odgovor ljubljanskemu »Slovenskemu Narodu«, ki pomaga po svojih skromnih močeh, odkar je proda« in kupljen, »Jutru« napadati »Jadransko banko«. (»Bankarstvon odgovarja predvsem na članek »Slov. Naroda« »Denacionalizacija industrije na Slovenskem« v njegovi 284. številki t dne 14. decembra 1923. Ured.) Smatrali smo za potrebno, da v širšem posnetku priobčimo Članek »Bankarstva« za naše širše občinstvo, da vidi, kako smatra pri nas stranka, ki hoče reprezentirati naprednost, za svojo glavno nalogo, da skuša uničiti odličen denarni zavod, dai s tem služi tie interesom naše ožje domovine Slovenije, ampak svojim strankarskim interesom in ceio interesom zasebnikov in denarnih zavodov, ki vzdržujejo njeno časopisje. ■ , »Bankarstvo« piše med drugim: »Problem denacijonalizacije, ki se v novejši dobi pojavlja v jugoslovanskem gospodarstva, ne izhaja iz enega in edinega zavoda, ne zavist od njega in ni lokaliziran na Slovenijo. Pojav de-nacijonalizacije v jugoslovenskem gospodarstvu je rezultat naše državne gospodarske politike in kreditnih od-ncZajev v zemlji. V času, ko se je razsula avstro-ogrska monarhija«, bilo je na našem prostranem jugoslovenskem teritoriju tudi lepo število velikih industrijskih in drugih gospodarskih podjetii v katerih so bili tujci, največ Nemci in Madžari, ki so imeli koristi od zaščite in beneficij takratnih oblasti, bili njih glavni interesenti in dostikrat tudi absolutni gospodarji. Ta in slična podjetja so se po osvoboditvi stavila pod sekvester in se je pozneje prevajala nacionalizacija z odobrenjem vlade in sodelovanjem po-jedinih velikih jugosiovenskih denarnih zavodov. Na nacionalizacija je obstojala v tem, da je večina kapitala in lastnine prešla v roke jugosiovenskih državljanov in sama konstitucija družbe je morala v prvi vrsti odgovarjati določilom našega trgovskega zalcoija in predmetnim predpisom državne oblasti ter vrhu tega so (vsaj formalno) prevzeli vodstvo teh nacionaliziranih podjetij naši podaniki. Pri nacionalizaciji tuje industrije so sodelovali v prvi vrsti naši veliki bančni zavodi, tako zlasti Jadranska banka, Prva Hrvatska Štedionica, Hrvatska Eskomptna Banka, Jugosiavenska Banka, Izvozna Banka, Srpska Centralna Privredna Banka, Ljubljanska Kreditna Banka i. dr. Vsa tuja industrija, ki je ostala na našem teritoriju, • je bila velika industrija in ta je stalno potrebovala veliko kapitala. Prvotno so naše vodeče banke in hranilnice izkoristile obilico denarja, da poleg domačega gospodarstva po potrebi dotiirajo tudi to nacionalizirano industrijo, katero stanje je trajalo ne-izpremenjeno do konca 1921. leta. V tem času so se začeli pri nas pojavljati prvi znaki kreditne krize in pomanjkanja denairja. Velike potrebe industrije, jaka gradbena delavnost, draginja v trgovini, stagnacija celega gospodarstva jn končno tudii katastrofalen padec vrednosti dinarske novčanlcq, vse to so vplivni pojavi prvoredne važnosti, ki so absorbirali denarna sredstva jugo-slovenskih bank in kreditnih zavodov. Narodna banka Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev kot novčano -emisijski zavod, ki mora prva po svoji naravi imeti odločujočo besedo v vprašanju kreditne organizacije jugo-slovenskega gospodarstva, je istočasno s pojavom teh prvih znakov kreditne tesnobe ustavila vse daljnje kredite ter pričela z redukcio obstoječih in odobrenih kreditov. Država kot običajno ni pokazala večjega interesa za ta resen pojav ter do danes s svoje strani ni podvzela ničesar, kaT bi moglo izboljšati kreditno situacijo v našem gospodarstvu. Situacija, v kateri smo se nahajali v začetku 1. 1922, bila je naravnost obupna: v gospodarstvu je šlo za biti ali ne biti. V tej obupni situaciji država, ki je sama absorbirala blagajne Narodne banko, ni mogla apeliraiti na njo, temveč je potom ministra financ Jn ministra za trgovino in industrijo napotila Jugoslovensko gospodarstvo, da samo poišče rešitev v Inozemstvu, da z inozemskim kapitalom privede našo gospodarsko ladjo iz pogrošne smetrl v Pristan zdravega razvoja. Jagoslovensko bankarstvo je bilo torej prisiljeno ravnati se po direktivi vlade in iskati opore v inozemstvu, da ne trpi škode samo. Brez pomoči od strmi Nai-odne banke in brez pomoči vlade je Mo jugoslovensko bankarstvo * Podčrtane stavke smo podCrtall ml. Uredništvo, postavljeno pred alternativo: ~~ 'da se ali samo »denacijonalizira« ali da *de-nacijonallzira« pojedina svoja podjetja. Del naših zavodov je naredil oboje, nekateri zavodi so prevzeli neposredno tuj kapital in ž njim tudi tuje ljudi, drugi pa so to izvršili s posredovanjem svoje gospodarske interesne sfere. Kadar to popolnoma točno vemo, smo vsi, tudi »Slovenski Naroda pred dilemo odločiti se ali za denacionalizacijo bankarstva in obenem velike industrije, ali za denacionalizacijo samega bankarstva ali za denacijonlteaci-jo industrijskih in gospodarskih podjetij. Izbira je žalostna in vsak iskren državljan Jugoslavije poreče, da je nemogoča. Toda kadar se mora odločiti 0 tem, da gubi jugoslovensko gospodarstvo kot celota, je na vsak način v splošnem interesu, da je njegova izguba čim manjša, ako je že več ni mogoče preprečiti. Duša jugosiovenskega gospodarstva je bankarstvo, a ne industrija^ ker je pri nas pretežen del industrije izšel iz ban-karstva, kar znači, da denacionalizirano bankarstvo predstavlja obenem denacionalizirano industrijo in velik del gospodarstva, medtem ko deriacijonali-zirarna industrija predstavlja edino lokalen pojav denacionalizacije (omejene v glavnem na industrijo). Ako to ao dobrega ocenimo in o tem globlje razmišljamo, potem šele uvidimo, kakšna sreča je za jugoslovensko nacijo, da je njena glavna pridobit vena grana kmetijstvo, in baš jugoslovemskemu kmetijstvu, obrtu in mali trgovini se moramo zahvaliti, da je jugoslovensko gospodarstvo sorazmerno zdravo, ker je z 80 odstotki nacionalno jugoslovensko. Iz vsega gornjega se vidi, da pojav inozemskega kapitala ni tipično slovenski pojav, kakor tudi ni pojav po j edinega zavoda, ne zavist od volje njihovih delničarjev ali. njihovega, razpoloženja. Pritok tujega kapitala v našo domovino je rezultat naše gotovo permanentne kreditne in vahitarne krize in produkt naše službene gosj)odarste politike. Želimo samo še povdariti, da tuje investicije ne značijo že internacionalizacije i. s. samo internacionalizacijo kapitala, a to je. pojav, na'katerega naletimo tudi v državah, ki so gospodarsko iačje, kulturno naprednejše in narodno ponosnejše kot naša. Internacionalizacija v finančnih udeležbah ali dehacijonalizacija kapitala, kakor jo nazivi j e »Slovenski Narod«, še ne pomen ja denacionalizacije gospodarstva. Bitnost nacionalizma je vsebovana tudi v celi ostali organizaciji pojedinih podjetii, v sestavu njihove uprave, uradništva in delavstva ter končno tudi v vprašanju produkcije in produkcijskega konzuma, ta pa je v največ slueaijili nam namenjen. To znači, da je ta problem dvojen. Razen tujega kapitala prihaja na tapet tudi vprašanje tuje delovne sile. Ako bi s tujim kapitalom prihajala tudi tuja delovna sila, potem bi mogel nastopiti slučaj gospodarske denacijonaltzacije. Končno še nekaj: ako smatramo udeleženje tujega kapitala v jugoslovenskem gospodarstvu kot denacjjona-lizacijo gospodarstva, kot kaj naj smatramo zadolževanje države v inozemstvu? To bi potem zmtčilo denacionalizacijo države in naroda in v tem je že zapopadena tudi denacionalizacija samega gospodarstva! Da končamo: v situaciji, v kakoršnl sc danes nahaja jugoslovensko gospodarstvo, v tem položaju brez Izhoda, v poznavanju stališča finančnega ministra, ministra trgovine in industrije ter Narodne banke, naših denarnih prilile, gospodarskega in splošnega stanja v domovini, mi nismo načelni protivniki tujega kapitala. Nasprotni pa smo dotoku tuje delovne sile tako dolgot dokler je tudi samo eden naš državljan nezaposlen, ter v tem. popolnoma soglašamo s »Slovenskim Narodom«, da 1 Slovenci i Hrvati i Srbi morajo ostati — »na svoji zemlji svoj gospod!« ua v n pride v KINO TIVOLI KINO „MATICA“. ioifl George, vola spi ali »Dvolični mož". Politični Igrokaz po romanu „The masquerader" v 7 del. 15., 16. januarja 1924. X Važna opozorit tv. Trgovska Ja obrtniška zbornica za Slovenijo opbzarja gospodarske interesente, katere prizadeva zakon o dopolnilni prenosni pristojbini, ds je poskrbela v »Trgovskem listu«, z dne 12. januarja t. 1. za podrobno pojasniio glede nove dopolnilne prenosne pristojbine. X Narodnogospodarski Vestnik. Slovensko trgovsko društvo Merkur v Ljub-ijanl je na svoji zadnji seji na predtog svo* jega podpredsednika s. dr. Wlndischer-ja soglasno sklenilo, v letu 1924 izdajati svoje glasilo kot poučni mesečnik ter poverita z izdajanjem poseben odbor obstoječ iz gg. odbornikov: Kavčič, Lovšin, Urbančič iu Zebal. TRŽNA POROČILA. Žitni trg. ... Zagreb, 11. Jan. Pšenica za domač« mline 340, za severno Tirolsko 430, oves 235—240, tako domače, kakor inozemsko povpraševanje živahno. Zeio veilk promei zaznamuje koruza za Avstrijo in Nemčijo, Notira 340 (Spilje ali Jesenice). Otrobi (Zagreb) 175, moka (0) 585— 595, moka za živino 200—21(1. Maribor, II. jati. V novem letu se je trgovina z žitom umirila, izvoz pa Je skoraj popolnoma prenehal. Le koruze se je nekoliko izvozilo v inozemstvo. Moke je na trgu v velikih miMžlnčtli. Cena je bila (za moko št. 0) 540 do 575 dinarjev. Pšenic:1. 530 do 540, koruza od 265 do 280. Oves je zelo nakupovalo vojaštvo, zato pa so cene poskočile na 235 dd 2-10. Fižol, pisan, 480 do 500, beli 550 do 600, najboljše vrste 700 za 100 kg. — Leče se proda malo, kur so druga živila ceiiejS4. B u d i m p e 51 a, 11. jan. V tisočih madžarskih kron.) Pšenica 119—124, rž 92—94, ječmen za krmo 93—95, za pivovarne 95—100, oves 104—105, koruza 94 'do 96, proso 85—87, otrobi 63-~65, lucerna 5—6.0. Trg z živino. Zagreb, 11. jan. Voli 11—16 za tk* žive teže, krave 10—14.50, prešičl 26—28, Krma: detelja 165 za 100 kg, seno 80 do 125, otava 125—130 dinarjev. X Tržne cene v Zagrebu. (V dinarjih.) Zadnji mraz in sneg je povzročil občutno dviganje cen zelenjave. Špinača je po« skočila od 3—4 na 10—15, radič 17—20 za 1 kg. Cene italijanske karfljole šo vsied velike zaloge padle od 13 na 10. Cene morskih rib valovijo med 30 in 60 za 1 kg. Jajca se plačujejo 2.50—3 za komad. Cene mesa so vsied pomanjkanja klavne živine poskočile in splošno vlada v mesarski obrti kriza, vsied katere je od 357 zagrebških mesarjev že 30 ustavilo obratovanje. Trg s perutnino iu jajci. Zagreb, il. jan. Perutninski irg je zelo slab. Trg z jajci zaznamuje radi zim* zmanjšanje dotoka blaga in radi tega povečane cene, toda vzdržljivost povpraše-vanja, ki čaka, da .poneha mraz. kar bi zo-pet povečalo produkcilo . iti znižalo cene. .Danes notirajo jajca v Zagrebu 2.35 Din (lepo eksportno blago). Tudi . inozemski uvozniki jajec pokrivajo le najnujnejšo potrebo in čakajo, nazadovanja cen. Izvoz ,je bil velik v praznikih, zlasti v Anglijo, pa tudi v Češkoslovaško in Avstrijo. Zelo male količine so bile izvožene tudi v švioo. Lesni trg. Zagreb, 11. jan. Promet je slaboten, zlasti v hrastu in v .mehkem rezauem lesu, v slednjem radi konca gradbene sezone. Bukov rezau lesa zaznamuje bolj živahen promet, zlasti v Italijo, Španijo in bvico. Tudi z lesom za kurjavo kupčija kljub zimi ni napredovala. Trda drva 190 do 200, mehka 150—160 dinarjev za ku» bicni meter. DOBAVE, X Dobava tiskarske barvi. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 31. januarja t 1. oiertalna licitacija glede dobave 4240 kg razne tiskar* ske barve. Predmetni oglas z natančne]* simi podatki je v pisarni trgovske in obrt* niške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Borzna poročila. Zagreb, 14. januarja. Devize. Du* naj 0.1235—0.1255, Budimpešta 0.31-0.34, Bukarešta 0—45.5, Italija, IzpiaCEo 391.20— 394.20, Londoft, Izplačilo 377—380, N6W York, ček 88—89, Pariz 400—405, Praga 257.25—260.25, Sofija 0—67, Švica 1540— 1550. — Valute. Dolarji 87—88, avstrijske krotie 0.1235—0.1255* češkoslovaške krone 253.50—256.50, francoski franki 397.50 —402.50, napoleondori 310—0, Italijanske lire 389.50-390.50. C u r i h, 14. januarja. New York 578, London 24.36, Pariz 26.35, Milan 25.75, Praga. 16.80, Budimpešta 0.0207, Bukarešta 2.90, Beograd 6,50, Sofija 4.12, Dunaj 0.0081, avstrijske krone 0.0081. Praga, 14. januarja. Dunaj 4.76, Ber* Jin 7.195, Rim 155, avstrijske krone 4.778. italijanske Ure 154.25, Budimpešta 11.96, Pariz 157.75, London 147-55, New York 134.60, Curih 601.75, Beograd 39.25. Dunaj, 14, januarja. Devize. Beograd 800—804, Berlin 14.90—15.50, Budimpešta 2.41t—2.51, BukareSta 354—356, London 301.300—302.301), Milan 3139—3151, Nevv York 70.935-71.185, Pariz 3122— 3J38, Praga 2071-20S1, Sofija 496-500, Curih 12.285—12.335. — Val ti te. Dolarji 70.860—71.260, bolgarski levi 474—482, nemške marke 14.60—15.20, angleški funti 299.500—301.100, francoski trankl 3085-3115, italijanske lire 3135—3155, jugoslovanski dinarji 795-801, romunski leji 348—352, švicarski franjci 12.170—12.250, češkoslovaške krone 2058—2074, madžarske kron« 2.07—2.27. H. jan. Dunaj 60.598.000, MHan 152.019,000.000, Praga 125.186,000.000, 1,^ ^!^525'000'000. London 17 trilijonov 955.000 000.000, New York 4,189.500,000.000, 37^000 Sl40*000'000, Beograd 48 milijard Športni karneval se vrSl 9. februarja v »Narodnem domu*, m kar opozarjamo slavno občinstvo in prireditelj*. KINO TIVOLI 61 ..Pjevailca Iz m San Francisca" JV v glavni vlosl 16 Magda Kennadir ©jod 14. do 16. jan. IIMinMHlkliUMIIIMMIIIMtMMMIHMMI Štev. 12. »NARODNI DNEVNIK« , ..in.!.- .it ■ r ■ ijn Ukinitev osemurnega dela v HemčiJi. Že desetletja le bila zahteva po osemurnem delu predmet velikih socijalnih in ttiezdnih gibanj. Vendar se le zakonito priznanje osemurnega delavnika uveljavilo v večini evropskih držav Sele v času med in po svetovni vojni. Na Ruskem je bil dekretlrap osemurni delavnik z zmago revolucije leta 1917. Ruskemu zgledu so potem sledile razne srednjeevropske države, ki so prav tako v revolucijskih pokretih ugodile stari zahtevi delavstva po osemurnem delavniku. L. 1918 in 1919 so uzakonile osemurno delo Jugoslavija, Nemčija, Avstrija, Češkoslovaška, Poljska In Bolgarija. Toda tudi države, ki Hišo bile direktno prizadete od velikih revolucij, so pod vplivom od zunaj ugodile pelavski zahtevi po osemurniku. Že 1. 1918 je bilo osemurno delo uzakonjeno na Norveškem, aprila meseca 1919 na Francoskem, junija 1919 v Švici, oktobra 1919 na Švedskem, novembra 1919 na Nizozemskem, junija 1921 v Belgiji, dočim je bil osemuruik zagotovljen na Danskem in Angleškem s kolektivnimi pogodbami in marca 1923 legaliziran z dekreti. Tudi italijanski fašizem se je moral ukloniti zmagovitemu pohodu osemurnega delavnika lin na! ie ukinjal te ali one delavske pravice, osemurnega delavnika se ni upal dotakniti. Zadnji čas se ie pričelo v raznih evropskih državah nastopati proti osemurnemu delavniku. Prvi uspeh so nasprotniki osemurnega dela dosegli s tem, da se osemurno delo ni ratificiralo na washingtonskl konferenci, kjer se ie obravnavala in spre-lela pogodba med državami. Posamezne dTžave. kot Francoska In Švica so se prizadevale, da se za osemurno dek) ugotovi potom dopolnilnih zakonov posebne izjeme. Namere se pa vsled odpora delavstva niso Izvršile. Prvi afront proti osemurnemu delavniku se je uspešno Izvršil šele pred kratkim v Nemčiji, kjer je sicer formelno osemurno delo že .v veljavi, v resnici pa vsled dopolnilnih zakonskih določil nič več rie obstoja. S tarifnimi pogodbami se v Nemčiji .lahko podaljša delavni čas na deset ur.. Veleindustrija sedaj s svojo politično in gospodarsko nadvlado prit ska na delavstvo, da podaljša dnevno delo. Delavstvo se je sicer pritisku veleindustrije postavilo v bran, vendar vsled posebnih političnih prilik zaenkrat ni izgledov, da bi s svoiitn.odporom tudi zmagalo. Nesmotre-Pf ^eksperimentalna politika nemških de-»avsKlh strank je popolnoma oslabila moč delavsk.h organizacij. veleindustrija, ki Ima darieS tudi odločilni Vpliv na vlado, utemeljuje deseturno delo s tem, da se bo nevzdržni gospodarski položaj Nemčije zboljšal le s povišanjem produkcije, katero se pa doseže le s skrajno izrabo delovne moči. Dalje misli nemška Industrija z večjo izrabo delovne moči doseči pocenitev produkcijskih stroškov in s tem konkurenčno možnost na svetovnem trgu. Argumenti nemške veleindustrije so pa le plašč, da zakrije svoj pohlep po profitarstvu. Nemško veleindustrijo prevladuje Stinnesov duh, ki bogati na račun propadajoče Nemčije In ima očiten namen, iz goreče hiše odnesti na varno vse, kar se sploh še da rešiti. Toda ne za celoto, za nemški narod, ampak za .dobrobit posameznikov. Da ne misli nemška veleindustrija resno s sanacijo državnega gospodarstva, dokazuje tudi davčni vijak, ki se je zadnji čas navil do skrajnosti in obremenjuje le že itak trpeče delovne sloje, dočim so posedujoči obvarovani vsake nove obremenitve. Prvi so se uprli gospodarski politiki beri1,inski kovinarji. V 120 obratih je pričelo s pasivno resistenco 2000.000 delavcev, ki so bili nato vsi odpuščeni iz službe. Na ta način je največji del kovinske Industrije v Berlinu v zastoju. Za berlinskimi kovinarji prihajajo na vrsto uslužbenci tiskarn, katerim se prav tako hoče povišati delavni dan, če tudi v nasprotju s tarifarnimi pogodbami. Ker se uslužbenci tiskam nočejo ukloniti zahtevi podjetništev, so se že pričeli odpusti v največjem obsegu. Nemška vlada drži z vojaško silo v šahu organizatorno oslabljeno delavstvo. S tem pa še ni rečeno, da je Izključen ponoven revolucijonarni pokret delavskih mas. Pokret, ki hi Nemčijo spravil v še večji notranji kaos, kakor se že sedaj nahaja. Izmed vseh držav, kjer se ie uvedlo osemurno delo, je Nemčija prva, ki se je odločifa za demontiranje tozadevnih zakonitih predpisov. Nemčija fe bila Že v predvojni dobi na glasu kot država, kjer je izvedena^ najvzorneje organizacija delavstva. Vsled nesposobnosti delavskih voditeljev' in vsled skrahirane politike komunistov hi socijalne demokracije V povojni dobi, so pa detovske organizacije pričele izgubljati borbeno S lo. Nenasitni velekapital je prevladal v Nemčiji tako v politiki kot v gospodarstvu. Omogočeno mu je ukinjati največje pridobitve delavstva v revolucijski dobi. Slučaj Nemčije je resen opom'n delav-slcim organizacijam v drugih, državah. Ce ne bodo delavske organizacije solidarne, močne in s tem vplivne, še prav lahko zgodi, da bodo kmalu priče e tudi druge države slediti nemškemu zgledu. Šarno mrtva črka zakona ne bo obdržala osemurnega dela. ampak le močna in življenja sposobna delavska organizacija. Grozovitnosti avstrijske iustice. s ^ ** >e knjiga »V krempljih«, tl?>. » * ,.Otakar Vochoč, ena od ne- lk*ri ki m, TSe a.vstr°-oerske kulture, nsf i L Pripoveduje Vochoč. se zdijo skoraj neverjetne, vendar so resnične. Mnogi od nas so skusili ha lastni koži marsikaj. kar vsebuje ta knjiga, ki bi In bilo treba prevesti v naš jezik, da se seznanijo 2 trOH no ki Še Vedn°' Živilo V s«* a £*se’ ko so morali kot sužnji poljubljati roko svojega krvnika. Pisatelj knjige Otakar Vochoč je bil postal01 načelnik v Ilčinu. Na povelje c. kr. okrajnega glavarstva so ga 30. okt. 1914 aretirali med službo pri vlaku in ga zaprli' ir Ilčinu- Dokazati mu niso mogli nič razven dejstva, da ni priznaval kot češki narodnjak črnorumenega evangelija. IZ ilčlnsklh taporov so ga peljali naiprej v GOllers-dorf. P0.^"? v Mittergrabern. Sltzendorf, ndMl v Mittergrabern in končno v Rajalo, odkoder so ga izpustili šele 26. aprila 1917. Tlko se ie godilo vsakemu, ki si je mislil svoje pod habsburškim žezlom. Vochoč popisuje trpljenje Internirancev titm taboriščih. Taborišče Thalerhof so ustanovili v jeseni 1914 Ruteni in Poljaki, ki so, jih prepeljali tja iz prenapolnjenih lvovskih ječ, kjer ni bilo zadosti prostora za vse »zločince«; daslravno so jih vsak dan postrelili po par Prepeljavali so jih Celih deset dni skupno brez razlike na stati itd. Živinski vagoni s» bili ves čas vožnje zaklenjeni. Svoje vsakdanje potrebe je moral vsak izvršiti na tla v pričujoč-nrsti drugih, Ako je kdo protestiral, so ga pobožali vojaki s puškinim kopjtom. Interniranci so morali spati v najhuiši zimi v šotorih. Po hrano so hodili v gosji vrsti in kdor je stopil le korak iz vrste, je plačal ta korak s svojim življenjem. Thalerhof je bil domena dunajskih plemiških mladeničev, ki so po s volj. volji trpinčili nesrečne žrtve. Latripa je obstojala iz dveh desk, položenih preko jame. lam so morali opravljati svoje potrebe vsi: moški, ženske in dekleta, ki jih je fotografirala graška inteligenca. Žertske iz višjih krogov. Učiteljice in druge so morale snažitl oficirsko latrino., > V Rašalo ie dospel po zimi transport raztrganih Črnogorcev, po večini nad petdeset, let sfarih. Nekdo j?, vrgel Iz barake repne lupine. Črnogorci so padli na tla in požrli smrdeče odpadke kot lačni psi. V Rašali ni smelo biti v. nobeni ječi ne pljuvalnika in ne druge potrebne posode. Za vse opravke so služila tla. Smrdljiva tekočina je tekla ležečim v obraz. Neki petdesetletni koroški Nemec, ki je prosil na prosto, je naletel slabo. Najprej ga je udaril s pestjo v obraz službujoči vojak, potem pa ga je pretepel še komandant stražnice. Desetletni Andrejko Netncztik, čegar očeta so obesili v Galiciji, se je izplazil iz taborišča In v lakoti odtrgal tri slive s c. kr. drevesa. Kaznovali so ga grozovito, drevesa pa so posekali kot njegove sokrivce. Šestčlansko družino de Polo iz Trsta so transportirali v Lipnico. Dame so morale med vožnjo opraviti svojo potrebo v navzočnosti vojaka. Za vsako najmanjšo pritožbo so grozili vojaki s smrtjo. Trinajstletnega Petra Franca iz Poreča so zaprli v Gojlersdorfu skupno z velikim zločincem, Rolcg je bila celica za obsojence na smrt. Gtrbk je morai poslušati vse priprave za usmrtitev. V posameznih taboriščih so c. kr. organi vsak večer preiskavah internirane ženske in jih aseatirali za c. kT. potrebe. V tem oziru so bili delovni predvsem c. kr. oficirji. V drugih taboriščih pa so došle tn-terniranke brili, toda ne po obrazu. Tej proceduri so prisostvovali Vsi fuhkcijonar-ji. Odpor iz sramežljivosti se je kaznoval s smrtjo. Taka je bila usoda tisočev in tlsočev. V taboriščih je zbral dunajski mesarski stroj zastopnike vseh habsburških narodov in jih mesaril na grozervite načine. Posamezni slučaji duševnega trpljenja so nepopisni. Iz černovlške ječe sta ušla dva brata Gerovskij. Vojaška objast je zato prijela 'njuno mater in hčerko ter ju transportirala v Innsbruck, kjer so ju zaprli skupno z vlačugami in ju mučili na vse mogoče načine. Stara, že več let bolehna gospa je zbolela na živcih. Preiskovalni sodnik jo je niogcl zasllšavatl satno skozi odprtino na vratih. Potem so prepeljali obe v Gollersdorf. kjer si je stara gospa prerezala žile: Umirajočo so prepeljali v dunajski sanatorij. Hči je znorela. To je samo par s^čajev. Knjiga jih vsebuje vse polno. Kdor bi hotel popisati vse, temu ne bi zadostoval ves papir, kar ga je na svetu. Teror madžarskih fašistov. Medičih ko skuša grof Bethlen prepričati merodajno Evropo o neobhodni potrebi madžarskega posojila, se pojavljajo v Madžarski reakcijonarno teroristični akti, ki morejo scremenlti vse dosedanje dogovore glede finančne pomoč! Madžarski Posebno mučno le vplival na Evropo božični atentat madžarskih fašistov v Cšongradu, kjer je prišlo ob življenje veliko število nedolžnih ljudi. Ta atentat je odprl oči vspm onim. ki so verovali predsedniku društva prebujajočih se Madžarov. ppslancu Eckhardtu, ki je svečano Izjavil, da društvo ne bo Izvajalo več nasilji: Kakor, znano, vodijo tl ekstremni nacionalisti skrajno antisemiStično politiko, ki je v prvi vrsti naperjena proti Bethle-noVi politiki zlate srede. Fašisti ali probu-lajoči se Madžari hočejo s terorjem diskreditirati Bethlenovo politiko, t. J. onemogočiti posojilo, na kar bi se polastili državnega vodstva. Bombni atentat v Cšongradu je zasnoval vpokojeni nadporočnik Piroska, eden najaktivnejših fašistov. Znani nasprotnik pomirljive politike Hčjjas je nedavno dosegel, da je bil imenovan za csongradskega vojaškega poveljnika neki fašist, ki je sodeloval pri bombnem atentatu. Sploh se poslužujejo probujajoči se Madžari vseli nasilnih metod italijanskih fašistov. Ta atentat v malem pokraiinskem mestu je znova vzbudil pozornost miroljubne Evrope na Madžarsko, Skoraj celokupno madžarsko časopisje ga obsoja in zahteva stroge kazni 2a zlcčfnče. Namestnik ministrskega predsednika je izjavil, da se mora smatrati csongradskj, atentat kot navadno zločinstvo, ki nima nič skupnega, s politiko. Š to Izjavo m š stremljenjem grofa Bethlena, da prikaže v Inozemstvu atentat le kot zločin par neodgovornih elementov, skuša oficijelija Madžarska popraviti škodo, ki so jo ji povzročili politični fanatiki To in ono. ŽEN1TOVANJSKO POTOVANJE. Iz Leipziga poročajo: Vrata kupeja se zapro. Vlak prisopiha iz postaje. Harry zapre okno, se vrže v blazino In reče koprneče: Vendar sama... Nato privije svojo mlado ženico na prsa. Vlak drdra skozi noč. Toda parček v drugem razredu se ne briga za zimsko naravo Do prve velike postaje sta sama, Potem se odpro vrata. Na Čelu deklic-penzijonhrk se prikaže stroga gospodična načelnica. Mirna tišina ženito-vanjskega potovanja je pri vragu. Ali mladi mož je odločen in prikrije z energično gesto luč na stropu kupeja Fanny se privije k svojemu možu. V poltemi — ltienjavanje poljubčkov, ljubimkovanje. Sedaj pa so po-stato deklice pozorne. Par dekliških oči se zarije v polutemp. Dve razburjeno capljajoči nožiči razodevata tnladim punčkam, da se mora tam »nekaj goditi«. V kupeju ie tišiith.. Naenkrat se prebudi gospodična načelnica in se ozre v omenjeni kot. Ko je pa videla captlajoČI nožiči ji le š“n!!a skozi glavo bliskovita misel Dama se je tiho povzpela, in----------»Ha, taka nesramnost!« Sprevodnik, sprevodnik! Vlak pridrvi v postajo. Naenkrat se prikaže uradnik. Protokol. Ogorčena dama pripoveduje, kaj so videle njene čBte oči. Fanny in Harry sta rdeča kot kuhana raka. Nadaljevanje potovanja se vrši na višje povelje — ločeno. Finale pred Sodiščem v Leipzigu. Proti Hat-ryju je bila vložena tožba, rad j, javnega pohujšanja. Porotn ki so velikega zločinca smehljaje oprostili njegova žena pa se je od veselja razjokala... SREDNJI VEK IN SPALNA SRAJCA. V trinajstem stoletju ni poznal nikdo spalne srajce..Nagi, kakor jih je Bog ustvaril, so ljudje polegall v postelje. To se pa ni godilo samo med preprostim ljudstvom, marveč tudi med velikaši. Dnevna srajca se ni smatrala kot neobhodno potrebna. Tako so ljudje živeli vse do 16. stoletja. V seznamu perila grofice Limoges ne najdemo nikjer ženske srajce, zato pa je omenjeno, da je imela 112 rjuh iz holandskega platna in eno iz svile. Takrat so ljudje težko hodili brez meča in oklepa, lahko pa so pogrešali srajce. V srednjem veku so bile ženske srajce zelo dolge. Bile so večinoma iz platna. Platno so tkali na domovih in se je uporabljalo v eni kakovosti za vreče ter istočasno za perilo. Cena Je znašala 2 in pol zlatih mark za navadno in do 20 mark za boljšo kakovost. Poleg tega so proizvajali še *fiho in najfinejše platno za plemstvo ih vladarje. Srajce Iz holandskega platna, ki jih je nosil cesar Karol V., so stale 80 mark. V bali nekega Valoisa pa Je omenjena cena ISO mark za kemad. DEVETNAJSTLETNI PISATELJ. je umrl na legarju mladi iran-elj Raymond Radiguet. S šest-je napisal Radiguet svoj veliki zni: »Vrag v telesu«. Postal ie slaven pisatelj, V tem romanu opisuje Radiguet rizvoj mladeniča, Čegat značaj so svoboda, brezdelje . i»- lakomnost tako Izkvarile, da Je uničil mlado že- Te ooskl pil nalitimi romati IJu v. eni no. Vendar pa to ni avtobiografija mladega pisatelj?, kakor bi človek tpislil, temveč to jg popis dogpdkpv. ki so se odigrali v okolici mladega Radlgucta. :Je nekaj presunljivega, kako nam odkriva ta otrok golo resnico o ženskah za Časa vojne, kako jih sači pred našim duhovnim očesom ta šestnajstletni mladenič s svojo čudovito priprostostjo in brez vsakega vpliva! Radiguet je napisal z vso otroško odkritosrčnostjo tako moralno zgodovino vojne, ki ni pomembna samo za Francijo, marveč tudi za ves ostali svet. Čudovita je bila sjava, ki jo je smel uživati ta otrok. Pojavil se je kot meteor na nebii in literarni svet je strmel v fenomenalen pojav. »Prlx du Nou-veau Monde«, ki vključuje poleg ogromne nagrade takojšnji prevod v agieščino ter publikacijo v Ne%v-Yorku, mu je padel v naročje kot zrelo jabolko. Toda Radiguet je moral pretrpeti tudi mnogo nevoščljivosti in škandalov, ki so se porajali iz ujego^ vega dela. Ali vse to ni moglo potemniti svežega mladeniškega duha. Rayihond Radiguet je ostavil dvoje literarnih del, ki bosta v kratkem izšli v založbi Grasset (Pariš), in sicer »Žoga grofa d’Orge!« in pesnitev v prozi »Ile de France, Ile d’ amour«. Ko so ga pred par dnevi transportirali v kliniko je vzel kot edino imetje le manuskript svojega romana, ki mu je dal nesmrtnost. : Na podzemeljski železnict v New-Vorku je bilo pozabljenih leta 1923. 2.491.209.810 predmetov. Med vsemi mogočimi predmeti se je nahajalo nad 10 tisoč dežnikov, razni deli obtoke, živila, testo, 229 rokopisov raznih pesmi in romanov, končno v neki škatljl 4 žive miši in 2 nagrobna spomenika. Pri tem ko je tostnik miši že drugi dan prišel po svoje živalite, sta pa vdovi, ki sta poslali spomenika ha grob svojih mož, na spomenika In najbrže tudi na moža popolnoma pozabili Zvestoba sega pač do groba, a ne daljt. : Dober poznavalec nežnega spola. vlade Ludovika XV. Je bila v Frahdji spoš-na navada, da so dame same vodile vprego, kadar so se vozile na izprehod in ra z n? zabave.. Ker so ble pa pri tem njihove nežne ročice neizkušene, so se dogajale pogosto nefcreČe. Da bi se to preprečilo. Je odzval Ludovik XV. svojega ministra policije in ga vprašal za svet, kaj bi bilo ukreniti v tem pogledu. »Veličanstvo, pustite, da jaz sam uredim to zadevo,« je bil odgovor ministra. Drugi dan je izda! minister haredbo, da ne sme nobena dama, ki še. ni stara 30 tot, sama voditi vprege. Posledice te naredbe so bile izredne. Takoj drugi dan nato. Ko je bila izdana naredba, nobena ženska ni več sama vodila vprege, ker nobena ni hotela javno priznati, da ima že 3 krjže nd hrbtu. : Zloraba imena zakonske žene dovoljena. Pred vrhovnim sodiščem v Lipskem se je vršila zadnje dni zanimiva razprava. Nekj zakonski mož se ]e naveličal zakonskega življenja In je odšel na potovanje, s seboj pa je vzel neko damo; da bi m h krajšala čas. Ko se je nastanil v velikem mestu v velikem hotelu, je vpisal svojo spremljevalko pod imenom in natančnim rojstnim datumom svoje žene. Tej seveda ni ostalo prikrito, kako je mož zlorabil njene osebne podatke, pa je vložila tožbo zoper moža zaradi zlorabe njenega Imena. Tfi leta je , tekla pravda, 3 sodne instance » žensko zavrnile, toda ta še ni mirovala, pa Je spravila svojo zadevo pred vrhovno sodišče v Lipskem. Toda na njeno veliko jezo je tudi to sodišče njeno zahtevo zavnilo in jo obsodilo na povrnitev sodnih stroškov triletne pravde. Ko je Bog ustvaril moža, je dejal hudič: »To je nekaj zame«. Ko pa je ustvaril ženo, se je vrag poklonil z besedami: »Hvala za pomoč«. . Z znanjem se človek brani napram svetu, z modrostjo napram sebi in s ?! cinizmom napram Bogu. Moški veruje le v eno žensko. Z drugimi pa dela le poskuse. A. France: - Gospa de Lury. (Rokopis iz 15. septembra 1792.) I. Kd sem vstopil, rnl je Pavlina de Ltfry ponudila roko.Nato sva bila za nekaj časa tiho. Njena povijača in slamnik sta ležala v naslonjaču. Na klavirju je bil odprt zvezek na strani, kjer je Orphejeva molitev. Približala se je oknu in opazovala nižajoče se solnce na krvavem obzorju. »Gospa,« sem ji rekel kdnčho, »ali se spominjate besed; ki ste jih izrekli prav na ta dan pred dvema Tetoma, ob vznožju tega grička, ob obrežju te reke; proti kateri sedaj obračate pogled. Se li spominjate, kako ste proroško dvignili roko in mi dali gledati v bodočnosti dneve’ poskušnje, dneve zločinstva in strahu? Zajezili ste na mojih ustnih prisego ljubezni in mi rekli: »Živite in borite se za pravico in svobodo.« Gospa, odkar mi je vaša roka, ki je nisem dovolj pokril s solzami m poljubi, pokazala cilj, sem stopal odločno. Ubogal sem vas, pisal, sem, govoril sem. Dve leti sem se brez pre-stanka boril proti nenasitnim prepirljivcem, ki sejejo zmedo in sovraštvo, proti tribunom, ki zavajajo ljudstvo z govori, napihnjenimi od neprave ljubezni, in proti vetrenjakom, ki se vdano klanjajo pred bližnjim gospod« stvom.« Z gibom Toke me je prekinila in mi dala znamenje, naj poslušam. TfeJaj pa sva slišala skozi odišavljeno vrtno ozračje; kjer so prepevali ptiči, prodirajoče, oddaljene zlovešče krike. »Na svetilko s plemičem. Na kolec njegovo glavo I« Bleda, nepremična je držala prst na ustnih. »Najbrže Je,« sem povzel, »kak nesrečnež, katerega zasledujejo, Vedno prirejajo hišne preiskaye in aretacije se vfše noč in dan po Parizu. Morda hočejo tu vstopiti. Oditi moram, da vas • - ne Spravim v nevarnost. Čeprav sem v tem okraju malo znan, sem vendar v teh časih ribvaren gost.« »Ostanite,« mi je dejala, V drugo so se kriki zatezali v večerno tihoto. Bili so pomešani z odmevi Korakov in streli. Bližali šo se; slišala sva: »Zaprite vse izhode, da nam lopov ne uide!« Gospa de Lury je postajala ob bližajoči se nevarnosti vedno bot j mirna. »Pojdiva v drugo nadstropje,« je rekla, »skozi zastore bova lahko opazovala, kaj se zunaj godi.« Toda komaj sta odprla vrata, sta zagledala v veži prepadenega, bledega moža, ki je šklepetal z zobmi in čigar nog« Sb se tresle. Ta Prikazen je šepetala s pridušenim glasom: »Rešite me, skrijte me!... Tam so... Vlomili so moja vrata in vdrli na moj vrt. Prihajajo...« H. Gospa de Lury je spoznala Planc-honneta, starega filozofa, ki je stanoval v sosednji hiši in ga je tiho vprašala: »AJi vas je videla moja kuharica? Ona je jakobmka!« »Nihče me ni videl.« »Hvala Bogu, dragi sosed!« Potegnila ga je v svojo spalnice, kamor sem jima sledit. Treba je bilo paziti, treba je bilo najti kako skrivališče, kamor bi mogla spraviti Plartc-honneta za nekaj dni, vsaj za par tir, za čas, da se prevarljo in utrudijo oni, ki ga iščejo. Zmenili smo se; da bom jaz opazoval okolico in da bo na moje znamenje odšel ubogi prijatelj^ skozi fnaia vrtna vrata. Toda ko je čakal, še hi mogel držati pokonci Bil je ves iz sete. Skušal nama je obrazložiti, da iščejo njega, sovražnika duhovn;! oV in vladarjev, zato, ker je z g. de Crezottom proti ustavi in ker se ie 10. avgusta priključil, brapijcem Tuillerij. Vse to je bila nesramna la|. Resnica je bila, da ga je sovražno preganjal Lubia. >>»»■ 'i ‘ rtinn njegov mesar, katerega je neštetokrat hotel dati pretepsti in ga tako naučiti mere in vage, in ki je sedaj načeloval oddelku v okraju svoje mesnice. Ko je mrmral to ime s pridušenim glasom, je menil, da gleda, Lubina samega pred seboj in si je zakril obraz ■z dlanmi. Res šo bili po stopnišču slišni koraki. Gospa de Lury je zapahnila vrata in potisnila starca za naslonjalo. Nekdo je potrka! na vrata in Pavlina je špoznta glas svoje kuharice, ki ji je klicala naj odpre, da je gosposka z narodno stražo pred ograjo in d& so prišli* da izvrše hišho preiskavo. »Pravijo,« je pristavila dekla, »da je Planchomict v hiši. Jaz pa dobro vem, da ni, in da vi ne bi hoteli skrivati lopova take baže; toda nočejo mi verjeti.« »Pa dobro, kar pridejo naj!« je zaklicala gospa de Lury skozi vrata. Naj preiščejo vso hišo od kleti do podstrešja.« Gb tem razgovoru se je ubogi Planchopnet onesvestil za ^vojim zaslon jaiom; močil sem mu Čelo z vodo in se mi je komaj posrečilo, da sim ga spravil k zavesti. Ko se je to zgodilo; je rekla mlada ženska starčku: »Dragi moj, zaupajte vame. Spomnite se, da smo Žetiske pretkane.« Tedaj pa je mimo, kakor da Opravlja svoje vsakdanje hišno opravilo, potegnila posteljo nekoliko iz alkoVa, Odgrnila odfjo bi je z mojo pomočjo razporedila žimnico tako, da je bilo med vrhnjo, in spodnjo nekaj prostora. Medtem, ko se je ona ufcvaVJaia s tem, je nastal na stopnicah Velik brum čevljev, škOTenj in robatih glastfV. Bila je strašna minuta za nas tri, toda l«up se je počasi zopet odaljil. Spoznali smo, da je straža, katero Je vodila jakobinska kuharica, najprej brskala po podstrešju. Strop je Kar pokal, slišali smo grožnje, surovi smeh, šuvanje z nogo in vbadanje bajonetov v zaboje. Od-daftnlli smo se, toda niti trenutka nismo mm aanuati. s«n Ptac- homietu; da je zlezel v prazen prostpr med žimnicama. Gospa de Lury naju je opazovala hn zmajevala z glavo. Tako razkopana postelja je bila sumljiva. Skušala jo je postlati, toda ni se ji posrečilo. »Jaz moram leči,« !e rekla. Pogledala je na uro; bila je sedma ura zvečer, Menila je, da se jim ne bo zdolo naraVhd, da bi Šla spat tako zgodaj. Da bi pa rekla, da je bolna, tiatb še misliti ni: jakobinska kuharica bi spozridla zvijačo. Tako je premišljevala par sekund; nato pa se je Čisto, mirno, z dostojanstveno sramežljivostjo slekla pred menoj, legla V posteljo, in mi ukazala naj sezujem čevlje in odložim obleko in ovratnico. »Vi morate biti moj ljubimec in oni naj naju presenetijo. Ko bodo prišli, ne boste utegnili spraviti v red svojo obleko; šii jim boste odpirat v suknjiču in z raamršeninti lasmi.*« Ravno smo se dpgovoriii o vsent, ko Je med pridušanjem in preklinjanjem prišla četa it podstrešja. Nesrečni Planchonnet je bil v takem strahu, da se je kar postelja tresla, Še vfeč, tako močno je dihal, da bi njegovo sopenje gotovo slišai na hodnik. »Skoda*« je mrmrala gospa de Lu-ry, »Tako sem bila zadovoljna , s svojo zvijačo. Končno!' pa nikar ne obupajmo in Bog naj nam pcriiaga i« Surova ,.est je udari’a Ob vrata, »Kdo trka?« je vprašala ona. »Predstavniki naroda.« »Ne bi-U počakali za trenutek?« »Odpri, sicer vlomimo vrata!« »Dragec, pojdi odpret!« !n naenkrat je Planchonnet preneha! tresti & in sopsti. III. Pivi je vstopil Lubin, opasan s širokim trakom, za njim pa dvanajsto-rica stražnikov. Obračal je pogled zdaj na gospo de Lury, zdaj name »Vraga,« je zaklical, »ljubimce spravljamo iz gnezda. Oprostite; le- te il Nato se je obrnil k spremstvu: »Samo mi poznamo še motalo.« Toda, kljub trdnim sklepom, ga je to srečanje spravilo v dobro voljo. Sedel je na posteljo in prijel za bradico lepo arisiokratko. »Res je,« je rekel, »da ta usteča nikakor niso ustvarjena zato, da bi noč in dan žebfala očenaše. Bilo tri škoda. Toda republika je prvo. Iščemo izdajalca Planchonneta. On je tu, vem zagotovo. Dal ga bom obglaviti, moja sreča.« »Poiščite ga torej!« Pregledali so opravo, vse omare, suvali z bajoneti pod posteljo in v žimnice, Lubin se je popraskal za ušesom in me postrani gledal. Gdspa de Lury se je zbala, da bi nie on z vprašanjem ne spravil v zadrego in je rekla: »Dragi moj, saj poznaš hišo prav tako dobro kakor jaz; vzemi ključe in vodi povsod! gospoda Lubina. Vem, da boš z veseljem na uslugo tem poštenjakom.« Peljaj sem jih v klet, kjer sp prevračali sede in izpili precejšnje število butiljk. Nato je Lubin polnim sodom s puškinim kopitom izbil dno in je ves težek od vina dal znamenje za. odhod. Peljal Sem jih prav do vrtnih vrat, katera sem zaklenil za njihovimi petami in hitel povedat gospe de Lury, da smo rešeni. Ob .teh besedah je ona skjrmjia glavo in" zaklicala: , »Gospod Planchonnet! — Gospod Planchonnet!« S aboten vzdih je odgovoril. »Bog bodi zahvaljen. Silno ste me prestrašili, gospod Planchtemet. Mislila sem, da ste mrtvi.« Nato se je obral a : meni: i ■ »Ubogi prijatelj, s tolikim veseljem ste mi i s..vili od časa do časa, (te m* ljubite; ne boste mi več ten govorili!« m Stran 6. ■T Raznoterosti. Kako sta senator in minister za stavo ontzla. Ta z sodba se je odigrala le v Ameriki. ker drugod najbrže ne bi bila mogoča. Amerikanski poljedelski minister Wallace je bil nedavno pozvan s strani senatorja Magrtusa Johnsona iz Minnesote, da se z nlim poizkusi v molzenju krav. Senator Je namreč trdil, da se minister ne razume prav nič na praktično poljedelstvo ter da nima pravice zasesti tega mesta. VVallace ste Je temu pozivu odzval in tako se Je vršila pred par dnevi zanimiva tekma v •Washingtoim, in 9icer pred mnogimi gledalci. V ta namen so izbrali dve zelo težki bolsteinski kravi. Publika se Je smejala do onemoglosti, in napetost Je bila silna, ko so kontrolirali sodnika -t tekmovanje ministra in senatorja. Wallace Je v gotovem času namolzel četrt litra mleka več In Je potemtakem dobil stavo. Gospod Johnson pač sedal ne bo mogel utajiti praktične kvalifikacije poljedelskega ministra Zedinjenih držav. Svojevrstni državni dohodki. Nova vlada v Palatinatu ne dovoljuje, da bi se pisalo 0 »separatistih«^ Rabo tega na2iva se kaznuje z visokimi- globami, ki tvorijo zaenkrat najizdatneiie dohodke nove vlade. Sicer pa je vlada že dala razumeti, da bo pobirala davke in se 'posluževala drugih fiskalnih pravic. Zanimivo Je, da smatra nova vlada ločitev Palatijjata od Bavarske za izvršeno dejstvo. O Kičitvi od nemške države pa noče prebivalstvo ničesar slišati. : Čudežen morski pes. Pred nekai dne- vi Je bil veličasten morski pes predmet - ' -i-‘- ■ -— ----------------------------- splošnega občudovanja pariških prebivalcev. Listi so prinesli sliko nekega morskega psa z ranjeno plavuto, ki se Je spenjal v avtomobil, da bi se odpeljal k zdravniku. Gre za zdresiranega morskega psa, ki zabava še s petimi tovariši večerne goste neke velike pariške kavarne. Psi se igrajo v zato pripravljenem bazenu na zelo spretne načine. Za priznanje občinstva se zahvaljujejo s pokloni in omenjeni ranjenec celo ploska s sprednjima plivutama. Že nekaj dni pa Je žival bolehala !na eni plavuti in ker ni mogel noben iivinozdravnik ugotoviti vzroka bolezni, so ga odpeljali k nekemu zdravniku, ki ima radiogratične aparate. Poročila molče o izidu zdravniške preiskave. : Masn«tl3na restavracija. V neki ameriški restavraciji ie prišlo do sledečega zanimivega slučaja: Jedilna soba Je bila j baš prenovljena in živahna reklama je pri- ! vabila številno gostov. V pozni uri, ko je ! začela delovati tudi domača električna cen- [ trala, so naenkrat zletele vse žlice, vilce, noži in drugo lažje kovinsko .orodje proti eni steni, kjer Je ostalo kot nalepljeno. Med gosti je nastala zmešnjava in nekareri lahkoverneži so že mislili na duhove. Medtem pa je nekdo razložil, da je stena polotita s kovinskimi ploščami in je bila elek-trizirana po centrali, ki se je nahajala v sosednjem prostoru. Umor v hipnozi Iz Zadra poročajo: Neki avstrijski »umetnik* je imel tu hipnotično seansa Hipnotiziral Je nekega po5i-cista, mu dal navadno pipo ter zapovedal, naj »strelja-* na auditorij. Policist pa je zavrgel pipo, potegnil revolver ter ustrelil trikrat med gledalce. Tri osebe so bile pri priči mrtve. Hipnotizerja so takoj aretirali. Ko se je nesrečni policist zbudi?, it hipnotičnega stanja ter izvedel, kaj ie napravil, se mu je zmešala pamet. : Tajni radio. Kakor poročajo iz Rimi, beleži brezžični bržojav zopet velikanski napredek. Marconiju so uspeli poizkusi, po katerih je mogoče oddajati privatne in tajne vesti tudi tako, da jih je mogoč« sprejemati le na onem mestu, za katero so določene. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v LjubljauL tleary Murger 11 La Boh&me. Prizori iz llvljenja ciganov. (Nadaljevanje.) »če je Marcel doma,« je rekel sani pri sebi, »bova prebila večer s tem, da bova opravljala Ctiliine-a. Nekaj mora človek vendar delati...« Ko je močno trkal, so se vrata na pol odprla in prikazal se je mlad Človek z monoklom in v sami srajci. »Ne morem te sprejeti,« je rekel Rudolfu. »Zakaj ne?« je vprašal ta. »Glej!« je dejal Marcel in pokazal na. žensko glavo, ki se je prikazala za zagrinjalom, to je (noj odgovor.« »Lepa ni,* je odgovoril Rudolf, ki so mu v tem trenutku zaprli vrata pred nosom. »In zdaj,« ie rekel sam pri sebi, ko je bil na cesti, »kaj je storiti? če bi šel h Colline-u? Prebila bi čas $ tem, da bi opravljala Marcela.« Ko je Sel Rudolf po Zapadni ulici, navadno temni in malo obljudeni, je zapazil senco, ki se je melanholično izprehajala in mrmrala med zobmi stijie. »He, he!« je dejal Rudolf, »kateri sonet štorklja tu? Glej ga, Colline!« »O, Rudolf! Kam greš?« 4 »K tebi« T »Ne boš me našel doma.« V »Kaj delaš tu?« »Čakam.« - »Kaj čakaš?« »Ah!« je dejal Colline s porogljivimi patosom, »kaj mora človek čakati, če je star dvajset let, če so zvezde na nebu in pesmi v zraku?« »GoVori v prozi!« »Čakam žensko.« »Lahko noč,« je rekel Rudolf in nadaljeval svojo pot ^ samogovoru. »Ho!« je dejal, »ali je danes sveti Cupido in ali bi ne mogel napraviti koraka, ne da bi trčil na zaljubljence? To je nemoralno in škandalozno. Kaj vendar dela policija?« Ker je bil Luxenbourg Se odprt, je stopil Collino vanj, da bi si skrajšal pot. Sredi zapuščenih drevoredov je cesto videV kako. so kot prestrašeni po šumu njegovih korakov bežali pred njim parčki, v skrivnostnih objemih iskajoč, kot pravi pesnik: dvojne naslade, molka in sence. »Glej,« je dejal Rudolf, »to je večer kot v kakšnem romanu.« Prešinjen kljiib svoji volji z nekim očarujočim hrepenenjem, je vendar sedel na klop in sentimentalno gledal na mesec. Čez nekaj časa ga je popolnoma podjarmila neka mrzlična halucinacija. Zdelo se mu je, da zapuščajo bogovi in heroji na vrtu svoje piedestale in hodijo dvorit svojim sosedam, boginjam in heroin jam; in razločno je čul, kako Veliki Cerkul citira madrigal Veledi, katere tunika se mu je zdela čudno skrajšana. S klopi, ki je na njej sedel, je zapazil, kako se labod v ribniku bliža sosednji nimfi »Ta le dobra,« je pomislil Rudolf, ki mu je vsa ta mitologija brenčala po glavi, »tu gre Jupiter ha sestanek z Ledo. Da ga le stražnik ne preseneti!« - Potem si je prejel z rokami čelo in se je še bolj pogreznil v trnje svojega čuvstva. A v tem lepeln trenutku njegovega sanjarenja je naenkrat zbudil Rudolfa stražnik, ki se je približal in ga potrepal po rami »Morate oditi, gospod,« mu je rekel »To je sreča.« je pomislil Rudolf, »če bi ostal tu še pet minut, bi imel v srcu več spominčic, kot jih je ob bregovih Rena ali v romanih Alfonza Karra.« Nadaljevaje svojo pot je šel z vso naglico iz Lusenbourga, tiho žgoleč sentimentalno romanco, ki je bila zanj marseljeza ljubezni. Čez pol ure je bil bogve kako v Pradu; pred seboj je imel punč in govoril je z velikim mladeničem, znamenitem po svojem nosu, ki je bil po nekem čudnem privilegiju s profila orlovski. Če,si.ga gledal naravnost, pa potlačen; bil je to nosač, ki mu ni manjkalo duha in je imel dovolj galantnih pustolovščin, da je mogel v podobnem slučaju dati dober nasvet in biti koristen svojemu prijatelju. .»Mo, mož z nos...« je rekel Aleksander Scbaunard, »vi ste zaljubljeni?« »Da, moj dra... pravkar me je prijelo, mahoma; kot hud zobobol, ki bi ga imel na srcu.« »Dajte mi tobaka!« je dejal Aleksander. . »Pomislite,« je nadaljeval Rudolf, »že dve uri srečavam same zaljubljence, moške in ženske, dva po dva. Prišlo mi je na misel in šel sem v Ltucenbourg, kjer sem videl vsakovrstne fantaž-magorije; to mi je izredno ganilo srce; to mi navdihava-elegije; mekečem in grulim, spreminjam se na pol v jagnje, na pol v goloba. Le poglejte me; malo, imeti moram volno in perje. »Kaj ste vendar pili?« je nestrpno vprašal Aleksander, vi me puščate tu stati kot za modeL« »Zagotavljam vas, da sem pri zdravi pameti,< je rfekel Rudolf. »Prav za prav ne. A naznaniti vam moram, da čutim potrebo, nekaj objeti. Glejte* Aleksander, mož ne sme živeti sam, z eno besedo: pomagati mi morate, da najdem žensko... Pojdiva enkrat čez plesno dvorano, in prvi, ki vam jo pokažem, boste povedali, da jo ljubim.« »Zakaj, ne greste sami in ji to poveste?« je odvrnil Aleksander s krasnim nosnim basom. »Ej, moj dragi,« je rekel Rudolf, »zagotovim vam, da sem popolnoma pozabil, kako se. človek pripravi da pove take stvari. Za vse moje ljubezenske romane so mi napisali uvod prijatelji, in nekateri celo konec. Nikdar nisem znal začeti.« »Dovoli je,, če zna človek končati,« je dejal Aleksander; »razumem vas. Videl sem deklico, ki ljubi hoboj, morda ji boste všeč.« »OH!« je odvrnil Rudolf, »hotel -bl, da bi imela bele rokavice in modre oči.« »Vraga! modre oči, ne rečem nič... a rokavice ... Saj veste, da jih človek ne more dobiti kar naenkrat... Pa pojdiva kljub temu v aristo* kratski predel!« ; \ »Glejte,« je. rekel Rudolf, ko sta stopila v salon, kjer so bile elegantne ženske, »tu je ena, ki je videti zelo ljubezniva...« in popkazal je na zelo elegantno oblečeno deklico, ki se je nahajate v kotu. »Dobro!« je odgovoril Aleksander, »ostanite nekoliko zadaj; grem, da ji užgem za vas strast Ko bo treba priti vas bom poklicaL« Aleksander je govoril deset minut z deklico, ki je izbruhnila tupatam v vesel smeh in se slednjič nasmehnila Rudolfu s smehom, ki je dovoli jasno govoril: Pridite, vaš odvetnik je dobi} pravdo. Zahvala. Globoko ginjeni radi neštetih 'trozov ljubezni, spoštovanja in soJu-v stva. ki to bile izkazane našemu ljubemu in nepozabnemu dr. Bogomilu Senekoviču izražamo tem potom svojo globoko in srčno »hvalo vsem gg. zastopnikom državnih in samoupravnih oblasti,. zastopnikbm in slušateljem univerza vsem zastopnikom in zastopnicam Sol družtev, kulturnih in humanitarnih zavodov in organizacij, častiti duhovščini, vsem sorodnikom, prijateljem, kolesom in znancem ter vsem onim ki so spremili dragega pokojnika k zadnjemu počitku Zahvaljujemo se vsem darovalcem in darovalkam vencev in šopkov in končno vsem onim, ki so se v tako lepih in sočutnih besedah spominjali blsgfopokojne^fi v svojih govorih in časopisih. Vsem tem naša globoka in občutna zahvala. V LJUBLJANI dne H. januarja 1924 Žalujoči ostali. Lisice, dihurje, kune in dr. se kupi vsako množino. Plača vijfje kot po dnevnih cenah samo pti Dr. HATMANNU, v hotelu »Slom soba it 40 ta ino-... Mmstvo. Zastopnika ta asgoalAvllos FRANJO eJUijfclt, FERDO MBACNHUK. Brata Pohlin t.dr. tvornlc« vlasnlc, kljukic, rinile ta Čevlje, kovlnastlh gumbov Ltd. Ljubljana I. poštni predal it. 126. Spretema vsa naročil«, H se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce In cenik. Pri večjih' naro5ili)i popust Zvezna tiskarna in knjigarna VPolfova ul. t v Ljubljani Mariiin trg 8 Izdeluje vsakovrstne tiskovi* ne,knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-čilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah. Moderna: knjigoveznica. Toploška tmrDB |riofievlRB8tih SkatflJ J. Pleiko Ljubljana Karlovška cesta itev.2 Oglejte sl nove OLIVER amerlkanske pisalne strole po zelo ugodni ceni, kakor tudi razne rabljene strole pri tvrdki FRANC BAR, UUBL3ANA, Cankarjevo nabrežje St. 5, telefon 407. Pozori Pozori ZIMSKI VOZNI RED vlili železniških, poštnih in avtomoblinih prog v Sloveniji s priključitvijo na inozemske proge, z fcurzno karto Slovenije v merilu 1:475.000. 3e ravnokar Izšel I Vsebina: Splolnl del: Cene za poštne vožnje. Železniška tarifa za prevoz potnikov In prtljage Maksimalna tarifa za izvoščke. Kolkovine Konzulati. Poštne pristojbine. Pristojbine za Železniške nosače. Važne telefonske številke. Železniški vozni redi! Direktni, spalni in jedilni vozovi Odhod in prihod vseh potniških vlakov. Pregled vseh železniških prog. III Pocestni vozni redi: Poštni, avtomobilni, IV. Seznam postaj. V, Priloge: Kurzna karta Slovenije v merilu 1 : 47SOOO z vsemi železniškimi progami in postajami, v*e poštne in avtomobilne proge, vse poštne urade z označbo, če ima pošta brzojav oziroma telefon. Dobi se v vseh knjigarnah in trafikah za ceno 8*— Din. Direktna naroilla sprejema Zvezna tiskarna in knilsama v Ljubljani, Wolfova ul. St. 1. i, H Tovarna na deiell išče za nastop 15. februarja 1.1. saldakontlstinjo starejšo, zanesljivo moč, zmožno slovenskega in nemškega jezika in strojepisja. Ponudbe z navedbo zahtevane plače pod »Zanesljiva", na upravo »Narodnega Dnevnika”. • Odvetnik Anton Bulovac je otvoril svojo odvetniiko pisarno v Ljubljani, Sodna ul. C. MALI OGLASI Cen« oglasom do 26 besed Din 5'—: vsake nedeljne beseda SS para s davtano vrad. 99 SRBIJA" Prvo Srpsko društvo za zavarovanje v Beogradu Knez Mihailova ulica štev. 26. Išče v vseh večjih in manjših mestih poverjenika Kdor se želi s tem baviti naj se obrne pismeno na Upravo društva, kjer bo dobil potrebna,navodila. Mesečna nagrada se bo določila po sporazumu. lan Im mike L zvezek, se kupi. — Ponudbe poč »Knjiga« n* upravo Usta. štabflootor na bencin, s 6 konjskimi silami, se proda ali zamenja z manjšim. Ponudbe pod »Motor« na upravo lista. Veste Mene iiž* V vseh pisarniških poslih, izurjena gospodična v Ljubljani ali bližnji okolici Gre tudi ca nekaj 'tednov breepl*5no. Ponudbe pod »Spretna pisarniška mož«, na upravo lista. Vaiio za Ženine in neveste! Izdeluje se vsakovrstna salonska garderoba za dame in gospode, najmodernejše vsakovrstne toalete po meri. Cene znatno anižane. Strankam, ki prineso blago same, ista postretba. Brat* Brun-skole, Ljubljana, Žldovsk«ul. 5. ieiitaa malba. SO^tni . uradnik s 100.000 Din pretnoženja, se želi seznanili v svrho ženitve * 22—£5 letno gospodično n .omadeževane preteklosti. Trgovsko naobraiene s premoženjem imajo prednost. Dopise' pod »Ženitev 66« na upravo. Tajnost zajamčena. : Meblofaee »ko Išče a* takoj boljša gospodična event. tudi s hrano. Ponudbe pod »Mir« ns upravo lista. VMMospoii se sprejme • 15: januarjem na dobro domaJo hrano. Naslov v upravi lista. HeneHevaeo seta s souporabo kuhinje — proti dobri nagradi -i- iKem za takoj ali s .1. februarjem. Naslov v upravi »Narod. Dnevnika«. Lahke sam lepa c* eno ali dvovprego proda Albin Koman, Vlžmarje 33, p. St. Vid nad/Ljubljano. Mi M že rabljen, sc ceno proda. Naslov pove uprava »Narodnega Dnevnika«. ' iin vsako množino lepega, zdravega krompirja. ~ Najnižje ponudbe samo aa vagonske naklade prosi na naslov Franjo Golic, Celje, la to dne lt„ 18. »n 10. januarja t. L . Mnie slike (o komadov) se radi preplitve prodajo po ugodni ceni. Naslov pove uprava »Narodnega Dnevnika«. ve&ja množina, •• proda. Kje, pore uprav* »Narodnega Dnevnika«. Masi Mil .ki hrepeni po iskreni ljubša ni In lepem življenju, naj M javi pod šifro »Brez ljub »zet ni na upravo lista. _____________ Hln. neopr»m\jeno, prost vhov, I®* zakoniki par brez otrok; zeme-aja tudi sedanjo svojo lepo »o-bo, Dunajska cesta, ponudbe pod „Plača dobro," na upravo lists. ______ lianomle d prostorna, solnčna lega. sredi mesta st lo proti. odškodnini zamenja. Ponudbe p°d ..Zamena" upravo tega lista. fotografija! aptmt 0X*. z celo dobrim objektivom. Ponudbe prosim na upravo pod »Model«, laike. Mm ii mani! Kdo bi vzel v službo kot praktikant* mladega, izobraže-nega gospoda, absolventa e realke, laurjen strojepisec, sin tovarnarja, nekoliko veži ega ie v pisarniških poslih. Ponudbe pod šifro »Ugodeno** na up. i. »Vinje obstoje!# i* dveh sob ia kuhinje »® •***. v sr®dini mesta, plaža se dobro. Ponudbe pod »Stanovanjska beda« na upravo Usta. Huna ia se išče v stedini mesta za dva gospoda, ,ki sta ceii dan odsotna. Pismen* ponudbe pod »Tone-Jože« na upravo »Narodnega Dnevnika«. pesnika Valentin Vodnika v krasnem okvirju naprodaj. Ogle-da »e jo lahko v uprav! lista. list stanovanje, 1 soba s kuhinjo, za mlad zakonski par. Pismen« ponudbe na upravo pod »Sta novanje 10«.. Bn zasebna umila s pisarniško prakso, zmožna knjigovodstva, korespondence in vseh pisarniških del, iščeta primerne službe. Dopise na: „Mlad* gospoda", poštno le. žeče Slov. Bistrica. Sano Jikadanr zobna pasta Vas more popoV noma zadovoljiti. [laSuite vedno v ..NARODNEM DNEVNIKU" 1