Leto XVI	številka 6/7	cena 1,46 EUR	26. junij 2014
pednja v
°*
vt
■	p
Cf
a’SS

^rsfzi °a
9 771580 096004
Uveljavimo bruto družbeno srečo
"Družbeni bruto proizvod in njegove številke ne govo-
Slavnostni govornik Slavko Pregl
rijo o tem, ali smo srečni, koliko je v nas dobrote in topline. Priznajmo si, da je ta mera vrednosti napačna. Odločimo se: za mero svojega življenja nočemo brezumnega družbenega bruto proizvoda; hočemo, da za pierò življenja uveljavimo bruto družbeno srečo."
To je med drugim v prazničnem nagovoru na kre-snični večer ob dnevu državnosti pred Dvorcem Novo Celje povedal slavnostni govornik, mladinski pisatelj Slavko Pregl. Njegov pomenljiv nagovor je spremljala množica obiskovalcev, med njimi tudi predsednica vlade v odstopu Alenka Bratušek. Več na str. 7. K. R., L. K.
Dnevu državnosti so in še bodo posvetili mnoge proslave in prireditve po dolini. Občina Braslovče je že v ponedeljek skupaj z OŠ Braslovče v tamkajšnji športni dvorani proslavo v počastitev dneva državnosti združila s prireditvijo ob koncu pouka. Osrednja proslava Občine Polzela je bila prejšnji torek, na predvečer praznika, v Andražu. Prav na 25. junij pa so se državnemu prazniku s proslavo, ki jo je pripravila Občina Tabor, poklonili na Mežnarjevi domačiji in Čreti, kjer je prireditev organizirala Občina Vransko. V Preboldu bo slavnostna seja ob občinskem in državnem prazniku jutri, 27. junija, ob 19.30 v Športni dvorani Prebold.
Začetek počitnic in kopalne sezone
Na preboldskem bazenu že živahno
Prejšnji teden so odprli kopalno sezono na preboldskem bazenu. Prvi so se kopali dijakinje in dijaki Zdravstvene šole Celje, ki so na bazenu preživeli športni dan, pa tudi mnogi domačini.
Preboldčani do 18. leta starosti se lahko tudi letos na bazenu kopajo brezplačno, otroci iz drugih občin pa morajo za kopanje odšteti 1 evro. Sicer pa je celodnevna karta za odrasle 3, za upokojence pa 2 evra. Enako velja tudi za popoldansko karto
po 14. uri. Pravkar začete počitnice pa bodo lahko šolarji iz naše doline preživeli tudi kako drugače, za kar so poskrbeli tudi mnogi organizatorji v naši dolini. Nekaj ponudbe je objavljene tudi na straneh našega časopisa.	D. N., L. K.
Priznam, nisem ravno največja oboževalka nogometa. A ravno tako, kot sem bila do zdaj presenečena nad tem, kako temu športu toliko ljudi posveča takšno pozornost, ravno tako sem te dni sama pri sebi presenečeno ugotovila, da je še sreča, daga imamo. Nogomet in svetovno prvenstvo.
IToje namreč zdaj edina tema, ki na splošno gledano omembe vredno preglasi krizo vseh smeri, da ne rečem politike z volilno in referendumsko nadaljevanko, da ne rečem limonado tega leta. Ali se tudi vam zdi, da bi se zaključku šolskega leta in bližajočemu se dopustniško obarvanemu poletju končno prilegalo malo tistega človeškega miru? Saj veste, tiste "sieste", ko smo si včasih napolnili baterije in bili potem pripravljeni na vse izzive, ki nam jih prinaša že tako naporna redna vsakdanja bitka življenja.
Ali se vam ne zdi, da smo zasičeni z vso to prenapetostjo in z vsem, s čimer nas bombardirajo, s kregarijo, goljufanjem, blefiranjem, barantanjem, prepričevanjem, kdo je naš, kdo vaš, kdo stari, kdo novi, kdo je pametnejši in kdo butast, kdo kriv, kdo ne, kdo po krivem, kdo ne, še več, kaj naj si mi o tem mislimo in ... Počasi sploh ne bo pomembno, kdo in kaj, saj v vsej godlji ne bomo znali ločiti, itak se nam pa že vsi zdijo enaki, samo z drugim celofanom... Mi, navadni državljani, bomo imeli počasi poln kufer čisto vsega, vsiljevanja različnih resnic in zlivanja gnojnice različnih vonjav po nas. Tega, da nam vsaj ne pustijo v miru opravljati svojega profesionalnega dela, misliti po svoje in živeti svojega življenja, če nam že pomagajo ne. Tega, da nam že redno solijo pamet, kako naj delamo in živimo, kako vse delamo narobe... In to počnejo, preden pometejo pred lastnim pragom...
No, vidite, zato po novem tudi jaz pogledam kakšno nogometno tekmo svetovnega prvenstva in priznam, da mije všeč. Morda ne zaradi istih razlogov kot kakšni "avtohtoni" navdušenci, pa vendarle zaradi razlogov, ki me odvrnejo od besa nad zgoraj omenjenim. Saj veste, prav lepo je pogledati dobro grajene nogometaše in občudovanja vredno, kako graciozno in včasih spektakularno obvladujejo uro in pol na zelenih površinah. Fascinirajo me tudi prekipevajoče tribune fanatičnih navijačev, ki se s čustvenimi odzivi vseh vrst tako noro zlivajo s svojimi izbranci spodaj na travi... Pa barve in zastave na njih, kako harmonično dihajo in plapolajo skupaj, da ne rečem utripajo kot eno. Res neverjetno. To ni samo šport, to je veliko več.
Morda bi se lahko iz tega kaj naučili... Morda to, da ko imamo skupni cilj, smo vsi eno. Ni pomembno, kdo v ekipi da gol. Pomembno je, da za to dela vsa ekipa na igrišču in dajo zaradi svojega vidnega truda in rezultatov z brezpogojno podporo nagradi tudi tribuna. Tudi če je kakšen napad zgrešen, tudi če se zgodi napaka, gol na koncu odtehta vse. Na koncu se veselijo vsi, niso ljubosumni na strelce zadetkov in jezni na male grešnike od prej. Strelci vedo, daje za njihov končni strel zaslužna ekipa, ki je garala že prej in delala tudi napake... To je to.
Ob sporočilu Slavka Pregla na prireditvi ob dnevu državnosti v Novem Celju, da za mero življenja raje uveljavimo bruto družbeno srečo, vam torej sporočam naslednje: Za srečo v vsej tej zmedi najprej poskrbite sami. Zaslužite si jo. Ne pustite, da vam drugi ukazujejo, kakšna naj bo in kako jo dosežete. Sreča je enostavno sreča, vsakemu svoja. Vsem šolarjem, učiteljem in staršem želim nekaj počitniškega odklopa, vsem skupaj pa prijazno poletje.	Lucija Kolar
Še več fuzbala, samo da bo mir!
garažna in industrijska vrata
Neponovljiva akcija vhodnih vrat
Vrhunska aluminijasta vhodna vrata Hörmann ThermoSafe
mcitjaž
Ustvoijomo pozdrave
Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji:
Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si | info@matjaz.si
Do razprodaje zalog vam izbrane motive vrat nudimo vse
od 1.450 EUR* naprej.
•Cena zajema bela vhodna vrata Hörmann ThermoSafe, dimenzije 1100 x 2100 mm, RAL 9016, montalo in 9,5 % DDV.
I JOMESA-POHIŠTVO'Tovarniška 8, Prebold • 03-7000-910
lesarjenje
po Spodnji Savinjski dolini
Nedelja, 29. junij, ob 8. uriM
start in cilj v	f&gS
pred Hotelom Žalec	|
Prijavnina 10 €
(uporabno darilo, okrepčila ob poti in na cilju)
Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
Med počitnicami energetska sanacija
Župan Janko Kos in prokurist podjetja TIPO investicijske gradnje Marjan Miklič med podpisom pogodbe o izvedbi energetske sanacije žalske I. in II. osnovne šole
Stavba žalske I. in II. osnovne šole je bila ob gradnji pred štiridesetimi leti ena najimenitnejših in arhitekturno sodobnih v mestu. Kmalu so se pokazale tudi njene pomanjkljivosti, med katerimi je največja energetska potratnost. Stroški so bili z njeno starostjo vse večji, zato se je Občina Žalec prijavila na razpis za sofinanciranje energetske sanacije celotnega
objekta. Dela bodo opravljali med poletnimi počitnicami.
Po uspešni prijavi na razpis za delno sofinanciranje iz Kohezijskega sklada EU (operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, 6. razvojna prioriteta: Trajnostna raba energije, 1. prednostna usmeritev: Energetska sanacija javnih .stavb) je Občina Žalec na osnovi
javnega naročila za izvajalca del izbrala podjetje TIPO investicijske gradnje, d. o. o., iz Ljubljane. Prokurist podjetja Marjan Miklič in župan Janko Kos sta
6.	junija podpisala pogodbo o izvedbi del.
Kot je pred podpisom pogodbe povedal župan, žalska občina izkušenj s podjetjem TIPO še nima, vendar je prepričan, da so izbrali dobro, pa ne samo zaradi najugodnejše cene. Marjan Miklič je zagotovil, da imajo veliko izkušenj z izvedbo energetskih sanacij objektov in da bodo dela opravili do 30. avgusta oziroma do začetka novega šolskega leta.
Energetska sanacija I. in II. osnovne šole vključuje toplotno izolacijo fasade, menjavo ali vgradnjo oken oziroma vrat, izvedbo toplotne izolacije tal, sanacijo toplotnih mostov, optimizacijo ogrevalnih sistemov, vgradnjo prenosnikov za vračanje toplote, izboljšave pri ventilatorjih in črpalkah, prezračevanje specialnih učilnic in kuhinje, vgradnjo frekvenčne regulacije in meritev porabe energije. Celotna vrednost sanacije je malo manj kot 1,4 milijona evrov. S sredstvi evropske kohezijske politike bo sofinanciranih 85 % javno upravičenih izdatkov, preračunano na celotno vrednost pomeni to 56 % evropskih sredstev, je povedala vodja Urada za negospodarske javne službe Občine Žalec Nataša Gaber Sivka.
Razliko bo zagotovila Občina
Žalec, tudi za energetsko sanacijo II. osnovne šole Žalec, čeprav so njene solastnice vse spodnje-savinjske občine. Po besedah župana Janka Kosa ostale občine nimajo interesa za vlaganje v objekte, ki so v skupni lasti, zato bi se bilo potrebno dogovoriti, da bi njihovo lastništvo prešlo v last žalske občine, dejavnosti, ki se izvajajo v njih, pa bi ostale skupne.
Ravnateljici I. OŠ Žalec in II. OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža in Petra Petrovič Pražnikar sta ob podpisu pogodbe povedali, da so bili materialni stroški za ogrevanje res visoki in da se učiteljice in učenci zelo veselijo prenove šole. Notranjost je bila v zadnjih letih precej obnovljena, zdaj pa bo objekt tudi na zunaj dobil lepšo podobo. In ker bodo dela potekala med poletnimi počitnicami, težav z varnostjo in organizacijo pouka ne bo. Zato pa bo toliko bolj prijetno priti v šolo na začetku novega šolskega leta.	K. R.
S I. OŠ Žalec so sporočili, da bo od danes, 26. junija, do 4. julija zaradi sanacije v šolo mogoče vstopiti samo skozi vhod pri garderobah (Šilihova ulica), od 7. julija dalje pa bo šola zaprta. Od tega datuma dalje do predvidoma 25. avgusta, torej med poletnimi počitnicami, bodo uradne ure tajništva na POŠ Gotovlje, in sicer vsako sredo med 8. in 12. uro. Telefonska številka POŠ Gotovlje je 03/571 81 27. L. K.
Medse sprejeli že 20. društvo
Dobitniki letošnjih priznanj z Jožetom Jančičem, predsednico zveze Bredo Veber in Jolando Železnik
V torek, 27. maja, so se v prostorih žalskega muzeja hmeljarstva in pivovarstva zbrali delegati in gostje skupščine Zveze kulturnih društev Savinja Žalec in pregledali opravljeno delo v preteklem letu ter potrdili naloge in dejavnosti za tekoče leto. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja in medse sprejeli novo društvo.
Skupščino je ob pomoči Jolande Železnik, Andreja Čehovina in Uroša Goveka vodil Janez Jančič, poročilo o delu pa je podala predsednica zveze Breda Veber. V zvezo je vključenih 19 ljubiteljskih in 5 šolskih kulturnih društev. V šolska kulturna društva je vključenih 1663 učencev, v devetnajstih krajevnih kulturnih društvih pa deluje 1008 članov. Na področju vokalno-glasbene
dejavnosti je 15 skupin, instru-mentalno-glasbena dejavnost vključuje 17 skupin, gledališko in lutkovno dejavnost gojijo v 13 sekcijah, s plesno dejavnostjo se poleg mažoretk ukvarja 9 skupin, z likovno dejavnostjo pa šest sekcij. Posebej je potrebno omeniti dejavnost šolskih kulturnih društev in njihovih posameznih skupin, ki delujejo na matičnih in podružničnih šolah.
Lani so izpeljali veliko kulturnih dogodkov. Na področju instrumentalne glasbe so skupine izvedle 29 samostojnih koncertov, 6 sokoncertov in 177 priložnostnih nastopov. Na področju vokalne glasbe so izvedle 38 samostojnih koncertov, 7 sokoncertov, 97 nastopov in se udeležile območne in medobmočne revije pevskih zborov. Na področju
gledališča in lutk so izvedle 66 nastopov v domačem kraju in 23 gostovanj. Na plesnem področju so pripravile 39 nastopov v domačem kraju in izvedle 49 gostovanj, sodelovale pa so tudi na domačih tekmovanjih in srečanjih ter se udeležile mednarodnih festivalov v Makedoniji in Srbiji. Na likovnem področju so pripravile 14 razstav v domačem kraju, 6 razstav drugod ter sodelovale pri drugih projektih oziroma na likovnih kolonijah. Učenci vseh petih matičnih in podružničnih osnovnih šol so izvedli 167 nastopov na šolskem področju, 132 nastopov v kraju in zabeležili 68 udeležb članov oziroma skupin na raznih tekmovanjih.
Društva se financirajo iz dotacij občinskega proračuna, z lastnimi sredstvi ter s sredstvi sponzorjev oziroma donatorjev. Iz občinskega proračuna so za redno delovanje, tekoče in investicijsko vzdrževanje društvenih prostorov in opreme v letu 2013 pridobila skupaj 82.457 evrov, od tega 49.900 evrov za» redno delovanje 19 društev, 5 šolskih kulturnih društev in za delovanje zveze. Nekaj manj kot 11.000 evrov je šlo za redno vzdrževanje društvenih prostorov, 21.600 evrov pa za investicijsko vzdrževanje prostorov
in opreme. Sredstva so bila razdeljena na podlagi pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Vsa društva vzdržujejo društvene prostore v skupni izmeri 4.464 m2. Prav prostori, v katerih delujejo društva in so bodisi v njihovi lasti bodisi jih imajo v najemu oziroma v uporabi, so bili tudi lani glavni problem zlasti na področju investicijskega vzdrževanja. Dejstvo je, da so potrebe po investicijah v prostore in opremo praviloma dosti večje, kot pa so možnosti društev. Nekatere probleme in investicije postopno rešujejo skupaj z občino, je v svojem poročilu še povedala Breda Veber.
Na skupščini so spregovorili tudi nekateri gostje in pohvalili delo zveze in društev. V nadaljevanju so podelili priznanja posameznim kulturnim delavcem. Bronasto priznanje sta prejeli Jasna Sa-režin Sraka in Zdenka Kogar iz KD Petrovč, srebrno priznanje so podelili Ireni Krajnc in Ivanu Lesarju iz KD Gotovlje, najvišje - zlato priznanje pa je za 60-letno delovanje v kulturi prejel Jože Gaberšek iz KD Svoboda Griže.
V Zvezo KD Savinja Žalec se je ta dan včlanilo še eno društvo, in sicer Akademski pevski zbor Risto Savin Žalec. D. N.
Prenova se zaključuje
Asfaltiranje mestnega jedra
Sredi junija so v starem mestnem jedru v Žalcu opravili še fino asfaltiranje celotnega območja, kar je zadnji večji poseg v projektu Prenova starega mestnega jedra Žalec.
Od petka, 13., do nedelje, 15. junija, je bilo zaradi tega popolnoma zaprto staro mestno jedro v Žalcu, a to je bila pri projektu, ki so ga začeli izvajati ravno pred letom dni, najbrž še zadnja taka zapora. Glede na trend bodo tudi vsa ostala dela zaključili v teh dneh do konca junija, le ulično razsvetljavo bodo uredili sredi julija.
Zaradi spremenjenega tipa luči za javno razsvetljavo od navadnih halogenskih, ki so bile predvidene v projektu, v varčnejše, okolju prijazne led luči, so morali v Žalcu ponoviti pogajanja s ponudniki, zato se je dobavni rok zavlekel v julij. Sicer pa te dni potekajo različna dela na celotnem območju. Čez poletje bodo opravili še tehnični pregled in pridobili uporabno dovoljenje, tako da bo lahko staro mestno jedro v Žalcu pripravljeno tudi za uradno odprtje ob prazniku Občine Žalec 6. septembra. T. T.
Žalski proračun bogatejši
V zadnjih tednih najbolj iskana srečneža v Sloveniji, ki sta zmagovalni listek Eurojackpota maja vplačala na žalskem Petrolu, javnosti še vedno nista znana, sta pa prišla po denar na Loterijo Slovenija. Po plačilu davka na dobitek se je potrdilo, da sta oba občana žalske občine, saj je bilo v proračun občine nakazanih 4,2 milijona evrov. Najpogosteje postavljeno vprašanje županu Janku Kosu je bilo, kako bo občina porabila ta denar, ki predstavlja približno 23 % prihodkov letošnjega proračuna.
Dodatnih 4,2 milijona evrov v občinskem proračunu je občina najprej položila na vezano bančno vlogo, da bo tako še nekaj denarja pridobila od obresti. Banko je občina izbrala izmed ponudb bank, ki so prispele na osnovi povpraševanja občine. Kdaj in kako pa bo denar porabljen?
»Pristopili bomo k široki javni obravnavi in sprejetju proračuna občine za naslednji dve leti, da bi čim bolj smiselno ta denar porabili in
razdelili med vse proračunske porabnike na osnovi projektov. Pojavljajo pa se zelo nerealne zahteve. Sem kar malo presenečen, smešno se mi zdi, kaj vse bi ljudje imeli. Samo v tem tednu smo dobili predloge za bazen, za dom upokojencev v celoti iz občinskih sredstev, za novo knjižnico, nov športni center, za cel kup cest, za katere nimamo izdelane projektne dokumentacije niti _ odmerjenih zemljišč oziroma urejenih zemljiškoknjižnih stanj. Če bi hoteli takoj deliti ta denar, bi ga delili čez prst, na pamet in brez ustreznih kriterijev. Zato je potrebno sesti, narediti obravnavo in, tako kot se sprejema proračun, ga čim bolj smiselno in racionalno razdeliti med proračunske uporabnike. Ta sredstva se bodo porabljala v letih 2015 in 2016. Treba je računati tudi na to, da mora imeti občina nekaj lastnih sredstev za soudeležbo pri prijavi na evropske razpise, da ta denar oplemenitimo. Zato bo o tem denarju odločal sklic novega občinskega sveta,« je povedal župan Janko Kos.	K. R.
Prostorski dokumenti in nadzor
Prejšnji četrtek se je predvidoma še zadnjič pred poletnimi počitnicami sestal žalski občinski svet in med drugim potrdil spremembe treh občinskih podrobnih prostorskih načrtov.
Največ razprave je spodbudil predlog sprememb in dopolnitev odloka o OPPN Novo Celje. Spremembe se nanašajo na vzhodni del kompleksa Novo Celje, kjer je objekt stare konjušnice oziroma zdaj Grajske Mege. Slednja je v lasti podjetja Ere Good, vsa zemljišča v okolici pa so v lasti občine. Ker za to
Središče Petrovč z baziliko je pomembna turistična točka žalske občine, vendar pa za romarski turizem ni ustreznih pogojev. Zato se je Občina Žalec odločila za obnovo vaškega jedra Petrovč, pridobila evropska sredstva za prestavitev kmetije ob baziliki in naročila izdelavo idejnega projekta za prenovo tega dela Petrovč. Pred dnevi so v šolski knjižnici predstavili predvideno novo ureditev.
Kot je povedala direktorica občinske uprave in po pooblastilu vodje urada za prostor in gospodarstvo Tanja Razboršek Rehar, se žalska občina že štiri leta ukvarja z idejo o ureditvi vaškega jedra Petrovč z baziliko, povodov za to pa je več. Ob baziliki je bila kmetija De-lakorda, ki ni imela prostorskih možnosti za širitev svoje dejavnosti, zato je občina za prestavitev te kmetije kandidirala na državnem razpisu in uspela pridobiti 85 % evropskih sredstev od skupne vrednosti 370 tisoč evrov, tako da ima zdaj mladi prevzemnik kmetije že novo posestvo ob robu vasi. Občina je po nekaj zapletih pridobila gradbeno dovoljenje za rušenje starega kmetijskega poslopja.
območje po starem ZN ni predvidenih gostinskih, izobraževalnih in trgovinskih dejavnosti, ki pa v objektu Grajske Mege že potekajo, je Era Good želela odlok spremeniti tako, da bi se te dejavnosti vpisale v stari odlok, vendar je Občina Žalec zahtevala obširnejšo spremembo, ki pa se ne nanaša na sam Dvorec Novo Celje in druge ureditve v parku. Spremembe predvidevajo ureditev peščenih parkirišč na vzhodnem delu, skupaj 64, ob soglasju za uporabno dovoljenje Eri Good pa mora slednja
Poleg tega mnoga društva v Petrovčah nimajo svojih prostorov, prav tako nima ustreznih prostorov krajevna knjižnica, tudi vaško jedro je potrebno urediti tako, da bo primerno za romarski turizem. Zdaj namreč tik ob glavnem vhodu v baziliko poteka zelo prometna cesta.
Občina je na razpisu za izdelovalca idejnega projekta izbrala Styria arhitekturo, d. o. o., iz Maribora (izbrana je bila tudi za projekt šempetrskega antičnega parka), na osnovi idejnega projekta pa bo izdelan izvedbeni projekt, ki bò pripravljen za kandidiranje na razpisih v novi finančni perspektivi (razpisi za razvoj podeželja in kulturo). Pred tem je arhitekt mag. David Mišič zamišljeno ureditev predstavil vaščanom in zainteresirani javnosti. Oni bodo namreč objektom in celotni ureditvi dali vsebino, je poudaril.
Območje urejanja je veliko približno tisoč kvadratnih metrov in se nahaja v zaščitenem oziroma naselbinsko varovanem območju Petrovč. To je bilo glavno izhodišče priprave idejnega projekta. Na območju porušene kmetije bo v povezavi z baziliko in domom sester do-minikank nastalo novo vaško
zgraditi najmanj 18 parkirišč. Dovoz je z vzhodne strani parka (iz Drešinje vasi), v največji možni meri pa naj bi se ohranila drevesa v parku. Svetnik Lojze Posedel je nasprotoval takšni delni rešitvi prostorske ureditve kompleksa Dvorca Novo Celje in dejstvu, da zasebnik v parku opravlja dejavnosti, ki so predvidene tudi v Dvorcu Novo Celje, za katerega je sicer pristojen Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Po njegovem mnenju bi morala občina tudi za te spremembe zahtevati izdelavo
jedro, v katerem bodo zgradili kulturni dom, cerkev pa bo ostala glavna dominanta prostora.
Hiša kulture se bo ponašala s sodobno arhitekturo. Predviden tloris je 300 kvadratnih metrov, objekt naj bi bil v čim večji meri lesena gradnja. V pritličju bo dvorana s predvidoma 130 sedeži in z notranjim ter zunanjim odroiji (za prireditve zunaj se bo odmaknila stena zaodrja). Vzhodni del dvorane bo v steklu, zid pa bo izmaknjen navzven, da bo predstavljal mejo s sosednjo parcelo, lahko pa bo služil tudi v galerijske namene. Krajevna knjižnica s čitalnico bo v severnem delu objekta, vsa v steklu, v nadstropju bodo prav tako prostori za društva, krajevno skupnost in priložnostna kuhinja, poleg vseh ostalih nujnih prostorov. Fasada bo dvoslojna, na vzhodu bo mogoče iz nje izvleči štiri stojnice. Novi trg bo poglobljen, trije petrovški kipi bodo prestavljeni, arhitekti pa predvidevajo tudi vodni motiv. Sedanji zid ob cerkvi na vzhodu bo znižan na 40 cm, ozelenjen, šele arheološka raziskava pa bo pokazala, kakšno historično vrednost ima. Ostalo obzidje predvidoma ostane, podrobneje pa bo vse to določeno v izvedbenem projektu ob soglasju zavoda za zaščito kulturne dediščine.
Prisotni so pohvalili predstavljeno ureditev, imeli pa so nekaj pripomb in pomislekov. Glede knjižnice v steklu jih je več menilo, da je to sicer sodoben arhitekturni pristop, izkušnje od drugod pa kažejo, da lahko pride do težav zaradi prevelikega osončenja in visokih stroškov vzdrževanja. Direktorica knjižnice Jolanda Železnik je opozorila, da vhod v društvene prostore ne more potekati skozi knjižnico, saj mora biti zaklenjena, če ni odprta za svoje uporabnike. Veliko je bilo pripomb glede nevarnosti poplavljanja Savinje in Ložnice, predvsem pa podtalnice, prav tako zaradi premajhnega števila parkirišč, ki na območju urejanja niso na novo predvidena. Te bo občina skušala dodatno najti v okolici na svojih zemljiščih, je povedala Tanja Razboršek Rehar.	K. R.
strokovnih podlag in pridobiti vsa soglasja, tako kot je za vse ostale spremembe OPPN v nadaljevanju seje. Župan Janko Kos in direktorica uprave Tanja Razboršek Rehar sta zagotovila, da te spremembe manj vplivajo na park kot prejšnji zazidalni načrt in da bodo z zasebnikom pred podpisom pogodbe opravili pogajanja, da bo spoštoval vse zahteve občine. Svetniki so spremembe odloka potrdili z 21 glasovi za in 3 proti.
Potrdili so tudi spremenjena odloka o OPPN za območje Liko Liboje in NIVO PGM Žalec (poleg zbirnega centra komunalnih odpadkov odlok predvideva nasproti sedanje Surovine ob cesti Žalec-Griže tudi nove prostore za JKP Žalec).
V drugi obravnavi so potrdili odloke o urejanju in čiščenju javnih in drugih površin v občini, o videzu naselij in krajine v občini ter o načinu izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih cest.
Občinski svet je potrdil tudi pravilnik o sofinanciranju malih čistilnih naprav v občini, skupaj z amandmajem strokovnih služb, da je sofinanciranje možno tudi na območju, ki ga sicer pokriva operativni plan izgradnje kanalizacije, saj bi v nekaterih primerih
Sredi junija je Občina Žalec na čelu z županom Jankom Kosom v Domu II. slovenskega tabora Žalec pripravila tradicionalni sprejem za de-vetošolce, ki se lahko pohvalijo z odličnim uspehom vseh devet osnovnošolskih let, in tudi za prejemnike srebrnih in zlatih priznanj na raznih tekmovanjih iz vseh petih osnovnih šol žalske občine in glasbene šole. Skupno število odličnjakinj in odličnjakov je letos v občini 57, 80 učencev je prejelo srebrna ali zlata priznanja na državnih in mednarodnih tekmovanjih, 24 učencev glasbene šole pa si je prislužilo priznanja na raznih glasbenih tekmovanjih.
Največ odličnjakov, kar 21, prihaja iz največje, to je žalske šole, torej I. OŠ Žalec, sledi OŠ Petrovče s 15 odličnjaki, OŠ Griže z 12, OŠ Šempeter z 8 odličnjaki in II. OŠ Žalec z 1 odličnjakinjo.
Srebrna ali zlata priznanja iz znanja na državnih in mednarodnih tekmovanjih, med njimi Cankarjevo priznanje (slovenski jezik), Vegovo priznanje (matematika), Preglovo priznanje (kemija), Stefanovo priznanje (fizika), Proteusovo priznanje (biologija), priznanje iz znanja geografije, priznanje iz znanja zgodovine, priznanje iz znanja angleščine, priznanje iz znanja astronomije, priznanje iz znanja o sladkorni bolezni, priznanje iz logike, priznanje iz Vesele šole, priznanje iz znanja razvedrilne matematike, priznanje na državnem srečanju mladih tehnikov, priznanje z računalniškega tekmovanja Z miško
gradnja kanalizacije povzročila izredno visoke stroške.
Prav tako so sprejeli pravilnik o oddajanju stvarnega premoženja v lasti občine v najem oziroma zakup. Občina je namreč za staro mestno jedro in tamkajšnje gostinske vrtove kupila enotno urbano opremo, ki jo bo najemnikom letnih vrtov oddajala v najem. Letna najemnina letnega vrta za gostince se bo tako s 60 evrov za kvadratni meter povečala na 75 evrov, ob tem pa so svetniki potrdili predlog Lojzeta Posedela, da so za leti 2014 in 2015 gostinci oproščeni plačila najemnine za urbano opremo.
Na junijski seji so se žalski svetniki seznanili z dokončnim poročilom nadzornega odbora o nadzoru OZ RK Žalec in JKP Žalec. Pri Rdečem križu so pregledali poslovanje v letu 2011, ko je območno združenje vodilo še staro vodstvo, in postavke po izboru članov nadzornega odbora. Kot so ugotovili, območno združenje v pregledanem letu ni izvajalo pregledne evidence dejavnosti, novo vodstvo pa je zagotovilo, da je lani že izboljšalo preglednost poslovanja in sistemsko odpravljalo pomanjkljivosti, ki jih je samo ugotovilo.
O nadzoru v Javnem komunalnem podjetju je predsednik
v svet, 1. mesto na državnem tekmovanju Animiranih filmov v okolju PowerPoint, je skupaj prejelo 80 učencev, in sicer 26 učencev s I. OŠ Žalec, 15 učencev z OŠ Petrovče, 20 učencev z OŠ Šempeter, 15 učencev z OŠ Griže in 4 učenci z II. OŠ Žalec.
24 učencev glasbene šole je prejelo priznanja na različnih glasbenih tekmovanjih (na Dnevih kitare v Krškem, 6. mednarodnem glasbenem tekmovanju in festivalu solistov ter komornih skupin Svirel, 43. tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije, 17. regijskem tekmovanju mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja, na mednarodnem tekmovanju mladih violinistov in pianistov Tartini, na 9. mednarodnem glasbenem tekmovanju ARS nova, na 2. mednarodnem tekmovanju pianistov Ivan Rijavec v Spodnji Idriji).
Odlični učenci so prejeli priznanje Občine Žalec in darilo, imetniki srebrnih ali zlatih priznanj darilo, mentorji, razredniki zaključnih razredov, pomočnice ravnateljic, ravna-
nadzornega odbora Rok Žagar povedal, da so pregledali poslovanje v letih 2007, 2011 in 2012 ter postavke po izboru članov NO, tudi plače zaposlenih. Med priporočili je NO zapisal, da se mora JKP v vseh izvedbah javnih naročil dosledno držati zakona, ki ureja to področje. Glede plač nepravilnosti ni bilo ugotovljenih, pri izplačilu nagrade direktorju, ki ima individualno pogodbo o zaposlitvi, pa je NO zapisal, da je v pogodbi sicer naveden pogoj za izplačilo nagrade dosežen dobiček podjetja (nagrada ne sme presegati 10 % izplačanih osnovnih plač direktorja v poslovnem letu), da pa mora biti v skladu z zakonodajo nagrada odvisna od vnaprej določenih in merljivih meril uspešnosti, kot so obseg poslovanja, ustvarjanje dodatne in tržne vrednosti, tudi merila kakovosti za razvoj družbene odgovornosti podjetja. Tudi pri tej točki je največ razpravljal svetnik Posedel, predvsem na račun dela nadzornega odbora v tem mandatu, ki je opravil zelo malo nadzorov, kar je sicer priznal tudi sam predsednik Rok Žagar in dodal, da bodo septembra opravili še dva nadzora, čeprav bodo že v začetku oktobra predvidoma lokalne volitve.	K. R.
teljice in ravnatelj pa so za dosežene uspehe učenk in učencev v šolskem letu 2013/2014 (skupaj 72 pohval) prejeli pohvale Občine Žalec. Priznanja, pohvale in darila je izročil župan Občine Žalec Janko Kos, ki je na sprejemu vsem čestital za doseženo in med drugim vsem zaželel, da bi bili v življenju uspešni, da bi dobili službo v upanju, da bo zanjo čim več priložnosti tudi v žalski občini, v Sloveniji. "Polagam vam na dušo, da zaupate vase in v svoje zmožnosti. Ni res, da je danes mogoče uspeti samo z zvezami in s poznanstvi. Ni res, da lahko uspejo samo otroci bogatih staršev. Številni imajo talente, eni jih izkoristijo, drugi ne. Eni izkoristijo vse, eni nekatere, nekateri nobenih. Jaz vam želim, da bi izkoristili številne talente, ki jih imate v sebi," je med drugim povedal župan in dodal, "Pojdite z ljubeznijo, upanjem in zaupanjem skozi življenje in ne s strahom. Želim vam, da tisti, ki ste odličnjaki danes, ostanete odličnjaki vse življenje!" Ob tem je vsem zaželel lepe in sproščene počitnice.	L. K.
Ob baziliki nov trg
Prerez novega objekta, namenjenega kulturi in društvom, s poglobljenim trgom na vzhodni strani bazilike
Pogled na predvideno ureditev s severa, na levi kulturni dom, za njim poglobljen trg s povezavo do župnišča in zelenice z nogometnim igriščem in prostorom za otroška igrala
Najboljši z županom
Žalski župan čestita najuspešnejšim učencem v občini
Z novorojenčki in odličnjaki
Spremembe prostorskega reda
Novorojenčki na sprejemu pri preboldskem županu
Župan Občine Prebold Vinko Debelak je sredi junija pripravil sprejema za najmlajše občane, ki so se rodili od 1. novembra 2013 do 30. aprila 2014, pa tudi za najboljše učence osnovne šole, odličnjake in nosilce priznanj.
V četrtek, 12. junija, se je srečal z devetošolci Osnovne šole Prebold, ki so dosegli odličen uspeh v vseh devetih letih šolanja, pa tudi z nosilci priznanj s tekmovanj. Letos je bilo med vabljenimi tudi pet mladih glasbenikov Glasbene šole Risto Savin Žalec.
Za odličen uspeh v vseh devetih letih osnovnošolskega izobraževanja je priznanje z darilom prejelo 7 devetošolcev, eden izmed njih tudi zlato priznanje na državnem tekmovanju iz geografije in priznanje Športne zveze Prebold za športne dosež-
ke v letu 2013. Vsi pa se lahko pohvalijo tudi z raznimi drugimi dosežki in uspešnim delom na športnem in glasbenem področju. Kot je dejal ravnatelj Oton Račečič, so to najboljši učenci ali, kot se je izrazil, najlepši cvet in ponos šole. To najbrž velja tudi za mlade glasbenike, in sicer mlado kitaristko, ki je na tekmovanju v Omišu v prvi kategoriji osvojila prvo nagrado (90 točk), štirje kitaristi pa so bili uspešni na glasbenem tekmovanju Dnevi kitare v Krškem, kjer so si priigrali dve zlati v solo kitari, eno zlato in 3. nagrado v kategoriji 3 ter eno srebrno in
3.	nagrado v kategoriji 1. Vse je pozdravil župan Vinko Debelak in izrazil željo, da bi ostali čim bolj povezani z domačim krajem v času šolanja na srednji šoli in tudi pozneje na fakulteti in da bi
s svojim znanjem in z izkušnjami pomagali k še prijetnejšemu življenju v kraju pod Žvajgo.
Sredi junija pa je Vinko Debelak v dvorani preboldskega vrtca in knjižnice pripravil sprejem tudi za najmlajše občane, ki so se rodili od 1. novembra 2013 do 30. aprila 2014. V tem obdobju se je rodilo 28 otrok, in sicer 9 deklic in 19 dečkov. Med njimi tudi dva para dvojčkov z enakimi imeni, dečkoma je ime Svit, deklicama pa Brina. V kulturnem programu so nastopili otroci, ki gredo jeseni v šolo, zbrane pa so nagovorili župan Vinko Debelak, podžupan Franc Škrabe, ravnatelj OŠ Prebold Oton Račečič in njegova namestnica ter vodja vrtca Milica Podgoršek. Novorojenčki so prejeli bone v vrednosti 150 evrov. D. N.
Najuspešnejši učenci z županom, s podžupanoma in z ravnateljem
Letos manj novorojenčkov
Na Občini Braslovče so pripravili sprejem za najmlajše občane, rojene od 1. novembra 2013 do 30. aprila letos. Tokrat je bilo na sprejem povabljenih 19 otrok, kar je občutno manj kot v preteklih letih.
Zbrane je nagovoril podžupan Občine Braslovče Tone Repnik, ki je svojem nagovoru dejal, da so ti otroci vstopili v svet, ki ni
najbolj prijazen, verjame pa, da bodo preživeli lepo in brezskrbno otroštvo. Otrokom je zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti, staršem pa veliko veselja s svojimi malčki.
Starši so ob rojstvu otroka prejeli enkratno denarno pomoč v višini 126 evrov. Tisti starši, ki so se odločili za Hrčkovo varčevanje pri Poštni banki Slovenije,
poleg enkratne denarne pomoči prejmejo še dodatnih 30 evrov, ki jim jih bo ob odprtju hranilne knjige podarila Poštna banka Slovenije. Otroci so prejeli slikanico z naslovom Hiška, majhna kot miška in državno zastavo kot simbol slovenstva. V letu 2013 je bilo v braslovški občini rojenih in obdarjenih 49 otrok, štirje manj kot leta 2012. T. Tavčar
Novorojenčki s starši in podžupanom Antonom Repnikom
Občina Braslovče je v začetku tega meseca javno razgrnila dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev prostorskega reda. Z njim se spreminja namenska raba nekaterih zemljiških parcel ali njihovih delov. Gradivo bo v prostorih občine razgrnjeno do torka, 15. julija.
Spremembe in dopolnitve osnutka so začeli pripravljati januarja lani na osnovi odločbe Ustavnega sodišča RS, s katero so bili določeni deli prostorskega reda občine odpravljeni. Za ta območja, ki so bila brez podlage za izdajo gradbenih dovoljenj oz. brez veljavnih prostorskih aktov, je bilo potrebno izdelati spremembe in dopolnitve, v katerih so dolo-
čena območja namenske rabe prostora, pogoji in merila načrtovanja v prostoru ter pogoji za pripravo projektov po določbah zakona, ki ureja graditev objektov. Spremembe in dopolnitve se nanašajo na 45 vloženih pobud.
Občina je osnutek na poziv ministrstva za infrastrukturo in prostor dopolnila, pridobila pa tudi odločbo ministrstva za kmetijstvo in okolje, da ni potrebno v tem postopku izvesti celovite presoje vplivov na okolje. Januarja letos je potekal usklajevalni sestanek med občino ter ministrstvoma za infrastrukturo in prostor ter za kmetijstvo, na osnovi katerega je občina pripravila dodatne strokovne podlage, in sicer po-
datke o zemljiščih za gradnjo stavb. Aprila in maja letos je občina od obeh ministrstev prejela dopolnjeno prvo mnenje, na osnovi katerega je izdelovalec osnutka Urbanisti, d. o. o., pripravil dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev prostorskega reda. Ob tem pa Občina Braslovče opozarja, da je potrebno na prostorski akt po javni razgrnitvi pridobiti še drugo mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora, ki lahko vpliva tudi na vsebino razgrnjenega prostorskega akta. To pomeni, da bodo do njegovega sprejema še mogoče posamezne spremembe, še posebej pri pobudah, za katere je ministrstvo za kmetijstvo podalo pogojno mnenje.	K. R.
Večina odličnjakov na gimnazije
Učenci, župan Jože Kužnik, ravnateljica magistrica Bernardka Sopčič, pomočnica ravnateljice Simona Tomšič, svetovalna delavka Tatjana Kroflič, razredničarke Nataša Jesenko, Mojca Cestnik in Mojca Kacjan, direktorica občinske uprave Alenka Kočevar in direktorica ZKTŠ Klavdija L. Tomažič
Župan Občine Polzela Jože Kužnik je na Gradu Komenda pripravil sprejem za učence OŠ Polzela, ki so zaključili šolanje na polzelski osnovni šoli in se lahko pohvalijo z odličnim uspehom v vseh letih šolanja. Teh je letos štirinajst.
V svojem nagovoru je Jože Kužnik poudaril, kako pomembno je znanje za življenje in izrazil zadovoljstvo nad uspehi učencev ter jim zaželel,
da bi bili tudi pri nadaljnjem šolanju tako uspešni, kot so bili doslej, in da bi s svojim znanjem nekoč prispevali k razvoju domačega kraja. Poudaril je, naj bodo pošteni, delavni in iskreni, in se zahvalil ravnateljici, učiteljicam ter staršem. Vsem odličnjakom je izročil sodobni priročni leksikon s posvetilom, ostalim pa šopke cvetja.
V imenu odličnjakov se je za sprejem županu zahvalila
ravnateljica magistrica Bernardka Sopčič, ki je dejala, da je bilo sodelovanje šole z občino vedno dobro in da znajo na občini ceniti šolsko delo in dosežke. Ob slaščici in soku so se odličnjaki sproščeno pogovarjali o tem, kje bodo nadaljevali s šolanjem in kam na počitnice. Sprejem so s krajšim kulturnim programom popestrili učenci Kulturno glasbenega društva Cecilija s Polzele.	T. Tavčar
O zaključnem računu naslednjič
Svetniki Občine Vransko so na 20. redni seji 17. junija najprej podprli pobudo o ponovnem pozivu za ureditev in zavarovanje gradbišča Sončni vrtovi v Brodeh ter se seznanili z ukrepi občine glede pritožb občanov Jeronima zaradi hrupa s strelišča Strelskega društva Vransko. Podprli so tudi pobudo za ureditev kanalizacije pod planinskim domom na Čreti.
V nadaljevanju seje so se seznanili s poročili o lanskem poslovanju javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Vransko. Vsi so poslovali pozitivno, tudi ZKTŠ Vransko. Na letno po-
ročilo Javnega komunalnega podjetja Žalec prav tako niso imeli pripomb, čeprav je bila lani spremenjena metodologija obračunavanja cen z uvedbo omrežnine, ki jo Občina Vransko sofinancira v višini kar 95 %.
Na dnevnem redu je bila tudi obravnava zaključnega računa proračuna občine za leto 2013, o katerem pa bodo odločali na naslednji seji, ko ga bosta pregledala še nadzorni odbor in zunanji revizor. Prihodki in odhodki (oboji so znašali nekaj več kot 3 milijone evrov) so bili realizirani v višini 93 oziroma 97 odstotkov od načrtovanih, nekaj manj kot
776 evrov je bilo presežka.
Svetniki so soglašali s sistematizacijo delovnih mest v Vrtcu Vransko v naslednjem šolskem letu, sprejeli dva tehnična popravka občinskega prostorskega načrta, dopolnili načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine za leto 2014, sprejeli sklep o delnem povračilu stroškov volilne kampanje in namesto članice občinske volilne komisije Ludvike Čulk imenovali Lovra. Vodovnika. Sprejeli so tudi pobudo krajanov Prekope za gradnjo pločnika do avtobusnega postajališča, za dokončno ureditev igrišča v naselju Vindija pa namenili 1.500 evrov iz sredstev vzdrževanja javnih površin.	K. R.
Živijo varno, manj priznanj...	Občina Prebold praznuje
Braslovški svetniki so na zadnji, 28. redni seji pred počitnicami obravnavali in sklepali o dvanajstih točkah dnevnega reda.
Po sprejemu zapisnika zadnje seje, sprejetju predlaganega dnevnega reda in po poročilu o realizaciji sklepov zadnje seje so svetniki razpravljali o poročilu in ceni varstvene storitve pomoči družini na domu. Kot je razvidno iz poročila, je bilo v to socialnovarstveno storitev lani vključenih 17 občanov. Po razpravi, v kateri sta sodelovali tudi predstavnici zavoda Dom Nine Pokorn Grmovje, so svetniki soglašali s subvencijo Občine Braslovče v višini 60 odstotkov cene ure pomoči družini na domu in s ceno ure socialnovarstvene storitve pomoči družini na domu v višini 19,92 evra oziroma v višini 19,35 evra za delo
Preboldski občinski svet je zadnji majski četrtek na 30. redni seji obravnaval 15 točk dnevnega reda in med drugim potrdil rebalans letošnjega proračuna.
V	rebalansu so predvideni skupni prihodki v višini nekaj več kot 4 milijone evrov (po prej veljavnem proračunu dobrih 4,4 milijona), skupni odhodki pa 4,2 milijona (prej dobrih 4,6 milijona). Glavni razlogi za rebalans so po besedah župana Vinka Debelaka med drugim dokončanje celotne prenove vasi Matke, kanalizacije v Matkah in Šeščah, sodelovanje pri nabavi lestve za gasilce in v projektu obnove vodovoda v Taboru ter zaradi zmanjšanja prihodkov in odhodkov, predvidenih za projekt obnove transportnega vodovoda Tabor-Braslovče-Prebold, ter za energetsko sanacijo in obnovo šole, ki bosta izvedeni v prihodnjem letu.
V	drugi obravnavi so sprejeli predloga sprememb statuta občine in poslovnika občinskega sveta, v prvi obravnavi pa so odločali tudi o delnem povračilu stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve. Za občinske svetnike bodo organizatorji kampanje dobili povračilo v
ob državnih praznikih in dela prostih dnevih ter 20,14 evra za delo ob nedeljah od 1. junija dalje.
V nadaljevanju so svetniki z zanimanjem prisluhnili poročilu o izvajanju nalog policije na območju braslovške občine. Komandir PP Žalec Gorazd Trbovšek je med drugim podaril, da je bilo v prvih petih mesecih letošnjega leta na območju občine storjenih 53 kaznivih dejanj, vlomov in tatvin ter 28 prometnih nesreč, v katerih ni bilo smrtnih žrtev, in da tu občani živijo varno. V drugi obravnavi so svetniki v nadaljevanju obravnavali predlog odloka o priznanjih Občine Braslovče in po krajši razpravi sprejeli sklep, da priznanje Občine Braslovče obsega uokvirjeno listino s plaketo s podobo grba v sredini, iz kovine, ki simbolizira zlato,
višini 0,25 evra (celotni stroški sicer ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca), za volilno kampanjo za župana pa 0,16 evra na dobljeni glas.
Prav tako v drugi obravnavi je bil potrjen predlog sprememb in dopolnitev odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč. Svetniki so potrdili nov cenik pogrebnih storitev na pokopališčih v Preboldu in Mariji Reki. Najemnine grobov se z novim cenikom ne bodo povišale, za kar nekaj storitev pa so predlagane višje cene, na primer družinski grob po novem stane 230 evrov, prej dobrih 126 evrov. Nekaj storitev je na ceniku novih.
Nove so tudi cene storitve pomoči družini na domu, ki veljajo s 1. majem. Ob upoštevanju subvencije Občine Prebold, ki so jo zvišali na 55 %, je nova cena za uporabnike nekoliko nižja. Storitve izvaja Dom Nine Pokorn Grmovje, celotna cena brez subvencije na delovni dan znaša 17,03 evra na uro, torej se je v primerjavi z letom 2013 znižala za 1,8 %.
Na dnevnem redu je bil tudi predlog odobritve odškodni-
srebro ali bron, in da se vsako leto podeli le ena zlata, srebrna in bronasta plaketa in en naziv častni občan. Namesto častnega znaka, ki ga podeljuje župan, bodo odslej podeljevali županovo priznanje z grbom Občine Braslovče.
Brez pripomb so v nadaljevanju svetniki sprejeli odlok o delnem povračilu stroškov za organizacijo volilne kampanje, predlog pravilnika o računovodstvu proračuna Občine Braslovče, predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Flere v Letušu in predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja PAI - Vikend naselje Letuš - levi breg (Ra-danovič).	T. Tavčar
ne dnevnemu baru v Matkah za izpad dohodka zaradi gradnje kanalizacije na tem območju. Potrdili so odškodnino v višini 500 evrov.
Preboldski svetniki so potrdili tudi cenik vstopnic za letno kopališče v Preboldu v letošnji kopalni sezoni. Celodnevna karta za odrasle je 3 evre, za upokojence 2, popoldanska je 2 evra, dnevna karta za otroke do 18 let iz drugih občin pa 1 evro. Letna karta stane 30 evrov, za upokojence in študente 20, za otroke iz drugih občin pa 10 evrov.	K. R.
Zadnjo soboto v juniju je v Preboldu tudi občinski praznik. Slavnostna seja s podelitvijo občinskih priznanj bo jutri (27. 6.) ob 19.30 v športni dvorani. Srebrni grb občine bo za prizadevno delo v številnih društvih in na področju lovstva prejel Miran Vedenik iz Prebolda, bronastega pa član Zgodovinskega in narodopisnega društva Prebold Jožef Zupan iz Marije Reke ter kulturnik in glasbenik Marko Repnik iz Prebolda. Priznanje bodo prejeli Marija Lobnikar iz Prebolda za svoje humanitarno delo, Monika Lobnikar iz Marije Reke za delo na kulturnem področju, Franc Na-tek iz Svetega Lovrenca za prizadevno delo v gasilstvu, Maja Klemen Cokan iz Spodnjih Roj za sodelovanje pri številnih projektih na področju kmetijstva in ohranjanja starih običajev, Lovska družina Prebold ob 90-letnici svojega delovanja in Društvo upokojencev Prebold ob svoji 60-letnici.
Tudi dogajanje prejšnji vikend v Mariji Reki v okviru prireditve Pod Reško planino veselo živimo je bilo del prireditev, posvečenih občinskem prazniku.
Prazniku je bilo in še bo posvečenih veliko prireditev. Že 6. junija, prav na dan praznika KS Šešče, so v Šeščah odprli razstavo ustvarjalnosti krajanov, Šešč in izpeljali tradicionalni spust po Savinji z doma izdelanimi plovili. Organizirali so tradicionalno tekmovanje s starimi brizgalnami, upokojenci so pripravili meddruštveno športno tekmovanje, ribiči so tekmovali za prehodni pokal Občine Prebold, čebelarji so
Svetniki Občine Polzela so se na začetku 24. redne seje z minuto molka poklonili pokojni Mileni Blagotinšek, svetnici Občinskega sveta Občine Polzela, v soboto pa je bila tudi žalna seja.
Na seji so svetniki obravnavali štirinajst točk dnevnega reda in potrdili osem sklepov. Najprej so obravnavali letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta v občini za lansko leto in načrtovane ukrepe za letos. Občina bo nadaljevala z dejavnostmi, ki jih je začela intenzivno izvajati lani (energetsko knjigovodstvo za vse javne stavbe, ki so v lasti Občine Polzela,
Dom starejših občanov v Preboldu, ki je odprl svoja vrata avgusta 2010, koncesije od države pa ni mogel pridobiti, deluje po stečaju družbe SG Kovač od februarja letos kot enota Doma upokojencev Franc Salamon Trbovlje. Direktorica trboveljskega doma Danica Hren je povedala, da so pogodbo o najemu preboldskega doma z Raiffeisen Lea-singom sklenili za deset let.
V preboldski enoti doma starejših občanov je trenutno
pri društvenem čebelnjaku pripravili dan odprtih vrat, organizirali so gasilski tekmovanji mladine in ostalih starostnih generacij ...
Najbolj pestro pa je bilo prejšnji vikend na tradicionalni prireditvi Pod Reško planino veselo živimo, v okviru katere so v petek popoldan na športnem igrišču ŠD Marija Reka potekale športne igre, sobota je bila v znamenju kolesarskega vzpona iz doline do planinskega doma, popoldan so se srečali učenci in učitelji nekdanje marije-reške šole, na 8. predizboru harmonikarjev za 34. Zlato harmoniko Ljubečne so se pomerili harmonikarji, godci
izdelavo energetskih izkaznic za javne stavbe, nadaljevanje postopkov izvedbe energetskih sanacij itd.). V nadaljevanju so svetniki v prvem in drugem branju potrdili odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka, s čimer so svetnike seznanili Magda Cilenšek z Občine Polzela in Uroš Kobe ter Robert Špindler iz Matrika ZVO, d. d., Ljubljana, ki so ta odlok pripravili. Novost je v tem, da je prispevek za 10 odstotkov nižji in je za vse zaselke v občini enak.
Brez pripomb so svetniki v nadaljevanju potrdili osem sklepov, in sicer sklep o po-
74 stanovalcev, to je 12 več kot ob prevzemu doma, ker pa je kapaciteta kar 155 stanovalcev, je zasedenost le 47,7-odstotna. Iz trboveljskega doma z 205 stanovalci se v Prebold do zdaj ni preselil nihče, saj nihče ni izrazil te želje, je povedala direktorica.
Razlog je verjetno tudi cena. Oskrbni dan za stanovalce v Trbovljah stane 16,76 evra, v Preboldu pa 23,44 evra. Kot je pojasnila direktorica, je preboldska enota
pa na tekmovanju za Reškega godca 2014. V nedeljo so pripravili 12. festival domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline, v cerkvi sv. Lovrenca so prisluhnili maši za domovino, včeraj pa so v okviru praznovanja občine in dneva državnosti organizirali 9. kolesarski vzpon na Gola-vo. S praznovanjem bodo zaključili v nedeljo, 29. junija, takrat bo namreč v Matkah slovesnost ob zaključku celostne prenove in ureditve vasi ter gradnje kanalizacije v preboldski občini. Že dan prej pa bo v Lovskem domu na Golavi slavnostna seja ob 90-letnici Lovske družine Prebold.	D. Naraglav
čitniški odjavi otrok v vrtcu, sistemizaciji delovnih mest na OŠ Polzela in v vrtcih Polzela in Andraž, o manjši notranji igralni površini v vrtcu na Polzeli, imenovanju občinske volilne komisije, delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve, sofinanciranju počitniškega programa, sofinanciranju uporabnikov pri rekonstrukciji ceste na Bregu in v Založah in o oddaji nepremičnin v brezplačno uporabo (balinišče in nogometne igrišče). Sledila je predstavitev terminskega plana investicije novega gasilskega vozila za PGD Ločica ob Savinji in lokalnega programa kulture v Občini Polzela 2014 in 2015. T. T.
s svojimi kapacitetami nadstandardna, dom v Trbovljah pa ima v večjem delu standardni bivalni prostor.
V Preboldu je 28 zaposlenih, od tega 21 tistih, ki so delali v preboldskem domu že pred stečajem, sedem na novo zaposlenih pa prihaja iz Trbovelj. »Dejavnost v preboldski enoti se je počasi ustalila, začetne težave so mimo, nadaljuje se medsebojno sodelovanje z domom v Trbovljah,« je še povedala direktorica Danica Hren. K. R.
Braslovče 22, 3314 Braslovče, Slovenija Tel.: 03 703 84 00, faks: 03 703 84 10, e-pošta: obcina@braslovce.si, www.braslovce.si
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Braslovče skladno z Odlokom o priznanjih Občine Br^lovče
razpisuje
POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE BRASLOVČE V LETU 2014.
Celoten razpis je objavljen na spletni strani Občine Braslovče www.bra-slovce.si.
Rebalans in nove cene
Nižji komunalni prispevek...
V Preboldu veliko prostora
Stoletnica humanitarnosti
Ob stoletnici novo vozilo
Oddali skoraj 9,41 nevarnih odpadkov
ob požaru in gradnji novega doma. Priznanje pa so prejeli aktivisti posameznih krajevnih organizacij: Olga Hočevar, Ida Rančigaj in Mira Korber (RK Polzela), Jožica Kač in Marija Šere (RK Šempeter), Peter Zabukovnik (RK Andraž), Marija Kapus in Mira Govedič (RK Prebold), Marija Žnider (RK Trnava), Dragica Tratnik (RK Galicija), Romana Breznik -Jordan, Majda Podkoritnik, Silva Puntar in Štefan Roča (RK Gotovlje), Breda Izgoršek, Marica Poteko, Valčka Gnus in Nežika Ribič (RK Griže), slednji sta tudi najstarejši aktivistki, stari več kot 90 let. Zadnje priznanje pa je prejela Ivanka Sternad (RK Žalec), ki je začela z delom aktivistke pri Rdečem križu, ko je dopolnila 15 let. Postala je tudi krvodajalka, doslej je kri darovala 43-krat.
Predsednica in sekretar sta 47 krvodajalcem, ki so kri darovali najmanj 60-krat, podelila zahvalne listine, rekorderja pa sta že kar nekaj let Jožef Žnidaršič z Vranskega, ki je kri daroval 151-krat, in Franc Jelen s Ponikve, ki je kri oziroma plazmo daroval kar 172-krat. Zahvalno listino so za medijsko podporo prejeli tudi nekateri lokalni mediji, med njimi Utrip Savinjske doline.
Slovesnost so z glasbo popestrili Hmeljarski instrumentalni kvintet, flavtistki Naja Podbrežnik in Taja Dvornik, učenki žalske glasbene šole, z mentorico Nino Baša ter na-rodno-zabavni trio oziroma Ana, Matevž in Marjan, prireditev pa je vodila Simona Šoli-nič.	D. N., K. R.
Najstarejši aktivistki Valčka Gnus in Nežika Ribič
Območno združenje Rdečega križa Žalec je 6. junija v dvorani gasilskega doma v Žalcu obeležilo stoletnico delovanja te humanitarne organizacije v Savinjski dolini. V Žalcu je bilo namreč že avgusta leta 1914 ustanovljeno »Ozdravilišče za ranjene in bolne vojake«. Danes žalsko območno združenje v vseh šestih spodnjesavinjskih občinah povezuje 16 krajevnih organizacij z več kot 3.600 člani in 200 prostovoljci.
O dosedanjem delu in vlogi RK ter nalogah za prihodnost je udeležencem spregovorila predsednica OZ RK Žalec Pa-
vla Artnik in se zahvalila vsem prostovoljcem, ki so temelj te organizacije, pa tudi krvodajalcem, ki z darovanjem krvi rešujejo življenja. Župan Občine Žalec Janko Kos je v svojem nagovoru čestital območnemu združenju za dobro delo in humanitarno poslanstvo.
Ob stoletnici se je OZ RK Žalec s priznanji zahvalilo svojim prostovoljcem oziroma aktivistom. Predsednica Pavla Artnik in sekretar Matjaž Čre-šnovar sta posebno priznanje izročila predsedniku KS Galicija Jožetu Krulcu, predvsem za hitro in učinkovito organizacijo pomoči družini Kuder
tos so zbrali 31.500 kg, kar je precej manj kot lani, v šestih občinah Spodnje Savinjske doline pa so občani oddali 9.378 kg nevarnih odpadkov, lani 14.879 kg.
Največ nevarnih odpadkov (5.141 kg) so občani oddali v žalski občini, 1,276 kg na Polzeli, 1.263 kg v braslovški občini, 1.046 kg v Preboldu in v občinah Tabor in Vransko skupaj 552 kg. V vseh šestih občinah je skupaj nevarne odpadke v premični zabojnik pripeljalo 818 občanov, največ (2.919 kg) zavržene električne in elektronske opreme. T. Tavčar
Simbio, celjska družba za činah celjske regije s premič-ravnanje z odpadki, je tudi le- nim zabojnikom na terenu tos od 11. do 31. maja v 12 ob- zbirala nevarne odpadke. Le-
Premični zabojnik na parkirišču za športno dvorano na Polzeli
Ob novem gasilskem vozilu predsednik Gregor Košec, poveljnik Franc Zavašnik ml., voznik Gregor Vrhovšek in namestnik poveljnika Danijel Žagar
Gasilci PGD Drešinja vas so v okviru praznika KS Petrovče praznovali 100. obletnico delovanja in namenu predali novo gasilsko vozilo za prevoz moštva.
Praznovanje, ki je potekalo pod velikim šotorom na dvorišču društva, so začeli z gasilsko parado, zbrane pa je najprej pozdravil in na kratko orisal zgodovino društva predsednik PGD Drešinja vas Gregor Košec. Med drugim je povedal, da je vas leta 1876 zajel požar in takrat je skoraj v celoti pogorela. Tako so leta 1914, kot po vsej dolini, tudi v Drešinji vasi organizirali požarno brambo, njen prvi predsednik je bil kmet Franc Košec, pet let pozneje pa so jo preimenovali v Prostovoljno gasilsko društvo Drešinja vas. Od skromnih začetkov, ko so imeli le kavlje, vedra in lestve, so začeli kupovati opremo, kupili so tudi zemljišče in sredi vasi zgradili gasilski dom. Ves čas so dopolnjevali opremo in kupili tudi motorno brizgalno ter gasilsko vozilo. Ob tem so skrbeli za izobraževanje gasilcev in posredovali v intervencijah pri požarih in drugih nesrečah. Tudi na tekmovalnem področju so zelo uspešni, letos sta na primer pionirska in mladinska ekipa postali državni prvakinji. Ob delu pa niso pozabili na okrogle obletnice.
V nadaljevanju so zbranim spregovorili podžupan Občine Žalec Ivan Jelen, predsednik pobratenega društva iz Gregurovca Josip Ruganec, predsednik GZ Žalec Edvard Kugler, namestnik poveljnika GZ Slovenije Darko Muhič ter generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But, ki je gasilcem iz Drešinje vasi izročil srebrno priznanje civilne zaščite, namestnik poveljnika GZ Slovenije pa je pionirski in mladinski ekipi ter mentorjem podelil zlate značke za osvojitev naslova državnih prvakov.
Na slovesnosti so podelili tudi odlikovanja GZ Slovenije za posebne zasluge, ki so jih prejeli Martin Drev, Franc Oset, Janez Vošnjak, PGD Drešinja vas, gasilsko odlikovanje II. stopnje, ki so ga po-
delili Francu Završniku, odlikovanja GZ Žalec - priznanja
III.	stopnje so prejeli Romana Žagar, Mojca Košec, Jože Stepišnik, Jožef Čeh, Gregor Vrhovšek, Mihael Boštjančič, Janez Oset, Andrej Ulčnik, Janko Šalamun, Josip Ruganec, Josip Benko in Stjepan Bermanec, priznanje II. stopnje so prejeli Franci Zavašnik, Danijel Žagar, Uroš Stepišnik in Aleš Križnik, priznanja I. stopnje pa Stanislav Belej in Gregor Košec. Prav tako so posebna priznanja podelili številnim donatorjem in botrom. Sledila je predaja ključev novega gasilskega vozila, blagoslov pa je opravil duhovni pomočnik petrovške župnije Jože Brilej. Za veselo vzdušje sta poskrbela Orkester Slovenske vojske in ansambel Modrijani. T. T.
Sempetrani praznujejo
V teh junijskih dneh praznujejo krajevni praznik tudi v KS Šempeter. Za praznik so si izbrali 29. junij, takrat namreč godu-je njihov farni zavetnik sv. Peter. Vsako leto pripravijo v okviru praznovanja vrsto prireditev. V ta sklop sodi tudi slavnostna seja krajevne skupnosti, na kateri so tudi letos podelili krajevna priznanja.
Na slavnostni seji v dvorani KZ Šempeter je zbrane pozdravila voditeljica slovesnosti Barbara Cotič Papo-tnik, predsednik KS Šempeter Silvo Udrih pa je izrazil zadovoljstvo nad uspešnim delovanjem društev in organizacij ter nad delom, ki so ga opravili v krajevni skupnosti. Izpostavil je tudi probleme, 'med drugim dvorano, v kateri je potekala seja, ki bi jo bilo potrebno
Med nagovorom Silva Udriha
temeljito obnoviti.
Svoje misli je z občinstvom podelil tudi župan Občine Žalec Janko Kos, ki je Šem-petranom čestitaj za prizadevnost in vztrajnost.
Slovesnost so obogatili s kulturnim programom, v katerem so nastopili Moški pevski zbor Savinjski zvon, otroci iz vrtca in učenci osnovne šole ter Mešani
pevski zbor Društva upokojencev Šempeter. Med dobitnike letošnjih priznanj KS Šempeter pa so se zapisali: Cvetličarna Boža, Gostišče Rimljan in Neža Zagoričnik (Petrovi tamburaši). Grb KS Šempeter so tokrat podelili predsedniku KD Grifon Šempeter Zdenku Štruclu, posebno priznanje pa OŠ Šempeter. D. Naraglav
www.tiskarna.eu.com
Tiskarna Golc d.o.o. Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si
offset tisk
digitalni tisk
/ vezava diplom
/ knjigoveštvo
poslovna darila
darilne vrečke
sitotisk
grafično oblikovanje
offset tisk
digitalni tisk
vezava diplom knjigoveštvo poslovna darila darilne vrečke
sitotisk
grafično oblikovanje
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
Simona KODRIN, s. p.
Rimska cesta 35,
3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30 Mob.: 051 326677
OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA: dr. Arsen Janjič in dr. Miran Falež Naročite se: torek, 1. 7., četrtek 3. 7..
Znižanje sončnih očal od 10 do 50 %, popust na gotovino!
NOVO, NOVO, NOVO! Očala tudi na recept!
Vabi vas vaša prijazna optika Simona
(F Baloni F Helij baloni ’
Dekoracije z baloni
BalonArt.si - 041 783 840, info@balonart.si
Janez Jošovc s.p., Petrovče 123a, 3301 Petrovče
Slovo od šole z reparjem Zlatkom
Zlatko v svojem elementu
Na Osnovni šoli Petrovče je bil prejšnji četrtek, 19. junij, nekoliko drugačen dan od običajnega. Šolska vrata so bila dopoldan zaprta, učenci so namreč prišli v šolo popoldan, vendar ne h klasičnemu pouku, ta dan so ustvarjali v raznih delavnicah, imeli proslavo ob dnevu državnosti ter koncert z reparjem Zlatom Čordičem -Zlatkom.
Koncert jim je omogočilo podjetje Gorenje Surovine kot nagrado v akciji zbiranja odpadne električne in elektronske opreme. V
Savinjski dolini so skupaj zbrali kar 146 ton odpadne električne in elektronske opreme, največ pa seveda na OŠ Petrovče in si tako prislužili koncert reparja Zlatka. Da so bili najboljši, jim je uspelo s pomočjo odlične koordinatorice, učiteljice Polone Počivalšek, vseh učencev, staršev, podjetij in mnogih posameznikov, ki so na šolo ali v zbirni center Surovine pripeljali kakšen odpadni aparat.
Petrovčam so se prvega mesta zelo razveselili in zato je bilo prejšnji četrtek na šolskem igrišču veselje nepopisno. Ob nasto-
pu gosta in njegovega reparskega sotovariša so se učenci pozibavali ob ritmu glasbe in uživali, z njimi pa so se veselili tudi učitelji in starši.
Še pred začetkom koncerta je v pogovoru s Petrom Kavčičem, ki je prireditev tudi vodil, obudila spomin na nekdanje šolske čase zlata olimpijka Urška Žolnir, nekdanja učenka petrovške osnovne šole, in v mavec odtisnila svoje dlani, ki bodo spominjale na ta dan, mavčne odtise pa bodo namestili na šolski zid. D. Naraglav
Jubilejna Oda Odam
Voditelja v pogovoru z gostoma tokratne prireditve (v sredini dr. Danica Purg)
V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu jev torek,
17.	junija, potekala zaključna prireditev OŠ Šempeter, poimenovana Oda Odam. Gre za tradicionalno, letos že deseto, tokrat jubilejno zaključno prireditev medpredmetno in vertikalno zasnovanega celo-
letnega projekta šempetrske osnovne šole, imenovan Oda.
V preteklih letih so se zvrstile naslednje Ode: športu, zvoku, gledališču, knjigi, šoli, zdravju, prijateljstvu, slovenskemu filmu, sreči, letos pa so se na poseben način poklonili vsaki posebej. V obliki slo-
vesne prireditve so pričarali bogat kulturni program, katerega rdeča nit je bil otrok raziskovalec, ustvarjalec, izumitelj, pogumnež in domišljijski snovalec. Na osrednjem odru so bili poleg 150 nastopajočih učencev tudi starši in učitelji, ki so skupaj zapeli. Prireditev sta povezovala učiteljica in učenec, Barbara Cotič Papotnik in Jure Jordan Kozjak. Osrednja gosta letošnje prireditve sta bila dr. Tone Kregar (kustos v Muzeju novejše zgodovine Celje, tudi pevec in avtor besedil v glasbeni zasedbi Mi2) in dr. Danica Purg (ustanoviteljica, dekanka in direktorica Poslovne šole Bled). Polno dvorano je nagovoril župan Janko Kos in šoli izrekel vse čestitke za tovrsten projekt, na katerega so lahko resnično ponosni. D. N.
Subvencije za šolsko prehrano
Novo šolsko leto 2014/2015 prinaša novost tudi na področju prehrane v šolah. Kot so sporočili tudi z žalskega centra za socialno delo, se bo po novem povprečni mesečni dohodek na osebo ugotavljal iz veljavne odločbe o otroškem dodatku oz. o državni štipendiji. Posebne vloge za subvencijo malice ali kosila
I VSTOPNICE PREKO SPLETA
zkst-zalec.
kupikarto.si
bodo tako morale vlagati le tiste družine, ki nimajo veljavne odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji.
Subvencija malice pripada tistim učencem, ki se redno izobražujejo, so prijavljeni na malico in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 53 % neto povprečne plače v Sloveniji. Subvencija pripada v višini cene malice. Dijakom je priznana subvencija v višini cene malice v primeru, da je v odločbi o otroškem dodatku ali državni štipendiji ugoto-
vljen povprečni mesečni dohodek na osebo do 42 % neto povprečne slovenske plače, nad 42 % do 53 % neto povprečne plače je subvencija v višini 70 % cene malice, nad 53 % do 64 % pa je subvencija 40 % cene malice.
Do subvencije za kosilo v višini cene kosila so upravičeni učenci, pri katerih mesečni dohodek na osebo ne presega 18 % neto povprečne plače v Sloveniji. Šole bodo na osnovi podatkov iz omenjenih odločb upoštevale višino subvencije pri plačilu malice oziroma kosila.	K. R.
Uveljavimo bruto družbeno srečo
S kresničnega večera v Novem Celju
To je le eden od poudarkov slavnostnega govora mladinskega pisatelja Slavka Pregla na osrednji prireditvi ob dnevu državnosti v Občini Žalec prejšnjo soboto. Kresnični večer je tudi letos na večer po najdaljšem dnevu v letu pred Dvorec Novo Celje privabil množico obiskovalcev, med katerimi je bila predsednica vlade v odstopu.
Zbrane je najprej pozdravil župan Janko Kos, slavnostni govornik je bil mladinski pisatelj Slavko Pregl, poleg recitatorke in voditeljice Lidije Koceli pa sta s slovenskimi ljudskimi in zimzelenimi zabavnimi skladbami nastopila Oktet 9 in skupina Coda Express. Za vse obiskovalce so v avli pripravili pogostitev, v dvorani pa si je ob tej priložnosti tudi predsednica vlade v odstopu Alenka Bratušek ogledala razstavo dijakov Gimnazije Celje - Center.
Slavnostni govornik Slavko Pregl je pohvalil pogum župana, da je govor ob dnevu državnosti zaupal mladinskemu pisatelju: »Mladinski pisatelji namreč ne
Na Gradu Komenda so že drugo leto zapored tik pred koncem pouka v okviru projekta 100 koles za socialno ogrožene otroke v Sloveniji izpeljali akcijo 10 koles za 10 nasmehov.
Z akcijo so na pobudo Dejana Glavnika Začeli lani in podelili dvajset koles. Letos se je to število zvišalo še za deset podarjenih koles za socialno ogrožene. Dejan Glavnik se je leta 2006 na dan Zemlje prav
znamo sestavljati govorov, ki jih nihče ne razume.« Slavko Pregl je bil tudi osrednji gost ob zaključku letošnje bralne značke za odrasle Savinjčani berejo in je zato v govoru še posebej pohvalil župane, ki so javno govorili o pomenu knjižnic in da denarja za nakup novih knjig ne sme zmanjkati: »Meni so tako pametni župani zelo všeč in verjamem, da tudi Savinjčanom. Pri takšnih ljudeh potem najbrž nikoli ne bo zmede okrog tega, kaj domoljubje v resnici je in kako služiti svoji državi, ki je naša domovina,« je poudaril Slavko Pregl in dodal: »Brez dobrih bralcev ni aktivnih državljanov. Njih ni mogoče zva-bljati na tanek led lažnih obljub, ki drži samo nekaj tednov okrog volitev, potlej pa se zdi, kot da ga nikoli ni bilo.«
Slavnostni govornik je tudi povedal, da je med Slovenci ena najbolj priljubljenih pravljic Mojca Pokrajculja: »Razumem, zakaj. Skromna smrklja si je za krajcer kupila lonček in si v njem ustvarila dom. Lastna hiša pa so sanje vsakega Slovenca.« A večina v tej
s kolesom odpravil na petletno potovanje okrog sveta.
Organizatorja dobrodelne akcije so podprli Občina Polzela, KO RK Polzela, OŠ Polzela, ZKTŠ Polzela in drugi. Podelitev novih koles so s kulturnim programom obarvali učenci OŠ Polzela pod mentorstvom Nanike Cvikl in z igranjem na harmoniko Marjetka Okorn in Angelika Vasle iz Kulturno glasbenega društva Cecilija s Polzele.	T. T.
pravljici, kjer lisica zajčka namaže z medom okrog ust in ga vse živali preganjajo kot tatu, ne opazi, da je volk mesar že pred tem zaklal vse čebele, ki so ustvarile med, je opozoril slavnostni govornik: »V pravljici se zveri spopadejo za rezultate dela drugih in v predstavi za javnost lovijo navideznega tatu. In zajec nas opozarja, da preveč verjamemo pravljicam, ki jih pripovedujejo velike zverine.«
Ne le v pravljicah, tudi med ljudmi gre kaj narobe: »Svet tistih, ki jim ni treba delati, a dobro živijo, ter svet tistih, ki trdo delajo, a živijo slabo, se oddaljujeta. Namesto ljubezni, etike, družbene pravičnosti, vrednosti in sočutja se uveljavljajo laž, nevednost in pristranskost; z ekranov smo pogosteje deležni peska in bobnenja kot resnice in poštenosti. Najglasnejši preroki tega časa, in tudi nekaj naših domačih hiti za njimi, govorijo o tem, da moramo delati več in ceneje, da moramo ustvariti več in trošiti več. Bruto domači proizvod da mora rasti in rasti. I...I Družbeni bruto proizvod in njegove številke ne govorijo o tem, ali smo srečni, koliko je v nas dobrote in topline. Priznajmo si, da je ta mera vrednosti napačna. Odločimo se: za mero svojega življenja nočemo brezumnega družbenega bruto proizvoda; hočemo, da za mero življenja uveljavimo bruto družbeno srečo. In še naprej: če pravimo, da sta temelj naše državnosti slovenski jezik in kultura, potem moramo tako tudi delati. To ni nekaj, kar sledi kot okrasna točka razno po stotih točkah ekonomskega dnevnega reda. Slovenski jezik in slovenska kultura sta vendar osrednji vprašanji našega domoljubja.«	K. R.
Podarili deset novih koles
Šlandrov trg 11,3310 Žalec Tel. 71040 13, GSM 031 323 441 Delovni čas: vsakdan 9-13 in 14-17 ure, sobota 8-12
POPUST DO -30 %
(rezervni deli za vsa vozila)
CENA MESECA
Smeri razvoja Občine Žalec do 2020 določene
Občina Žalec je novo finančno in programsko obdobje 2014-2020 začela s sprejemom celovite strategije razvoja, v kateri so opredeljene prioritete, cilji po posameznih področjih, ukrepi in kazalniki uresničevanja zastavljenega razvoja. Strategijo je v drugi obravnavi skupaj s stanovanjskim programom, programom kulture in programom mladih občinski svet sprejel na majski seji.
Strategija je na osnovi sklepa občinskega sveta začela nastajati februarja lani. Vodja krovne projektne skupine je bil župan Janko Kos, koordinatorica priprave Danica Jezovšek Korent, člani pa direktorica in vodje občinskih uradov Tanja Razboršek Rehar, Nataša Gaber Sivka, Aleksander Žolnir in Vlasta Simonič, direktor Razvojne agencije Savinja Žalec Stojan Praprotnik, sekretar Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle in direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek. V pripravo strategije so bile vključene tri operativne delovne skupine, in sicer za področje podjetništva, konkurenčnosti in trga dela, za izobraževanje, kulturo, šport, socialo in zdravstvo ter za infrastrukturo, energetiko, okolje, podeželje in turizem.
Žalčanka dr. Irena Ograjenšek in mag. Lejla Perviz z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani sta avtorici treh študij oziroma analiz razvojnih pričakovanj prebivalstva, poslovnežev in strokovne javnosti, izdelanih na podlagi anketnih podatkov ciljnih skupin. Pri tem so sodelovali štipendisti žalske občine in drugi študenti iz lokalne skupnosti. Posredno preko anket ali neposredno v delovnih skupinah je pri izdelavi strategije sodelovalo več kot 730 občank in občanov.
Pri pripravi strategije sta bila zastavljena dva ključna cilja: narediti kakovosten, optimističen, a hkrati realen razvojni dokument, ki ga bodo ljudje sprejeli in bo zato uresničljiv v praksi, ter za izdelavo kljub angažiranju čim večjega števila sodelujočih porabiti čim manj proračunskega denarja. Postopek izdelave strategije je potekal vse leto 2013, v prvi obravnavi pa je bila predstavljena v začetku letošnjega leta.
Najprej analize
Ob analizi stanja so pripravljavci strategije med drugim primerjali posamezna področja v Občini Žalec z drugimi občinami. Prednosti žalske občine pred drugimi so predvsem dobra splošna razvitost, kar je posledica danosti in lege občine, razvitost kmetijstva in podeželja, uveljavljenost vseživljenjskega učenja in varstvo okolja, pozitivne so tudi primerjave na področju turizma, predšolske vzgoje in otroškega varstva, osnovnošolskega izobraževanja, športa, načrtovanja prostora in
Predlog Strategije razvoja Občine Žalec 2014-2020 je žalski občinski svet prvič obravnaval februarja letos in ga posredoval v 30-dnevno javno obravnavo. V tem času strateški dokumenti na nacionalni ravni še niso bili dokončno izoblikovani, je pa v občinski strategiji podana primerjava skladnosti razvojnih hotenj Občine Žalec z izhodišči razvoja na širših ravneh, ki pokaže možnost, da bo občina svojo vizijo razvoja realizirala tudi s pomočjo sredstev iz evropskih in nacionalnih virov, dejansko koriščenje teh virov pa bo odvisno od vrste dejavnikov, ki bodo vplivali predvsem na izvedbene dokumente občine, preko katerih se bodo strateške usmeritve uresničevale, je med drugim zapisala koordinatorica priprave strategije Danica Jezovšek Korent.
spodbujanja inovativnosti. Slabosti oziroma problemi so najbolj izraziti na področjih prometa in prometne infrastrukture, stanovanjskega gospodarstva in zagotavljanja poplavne varnosti (slednja je v pristojnosti države).
V	telefonski anketi o zadovoljstvu prebivalstva je sodelovalo 461 občank in občanov, rezultat pa kaže na splošno zadovoljstvo anketiranih. Najmanj so zadovoljni z dostopnostjo storitev oskrbe starejših občanov in z dostopnostjo kinodvoran in bazenov, želijo si tudi več pločnikov in kolesarskih stez.
Anketa za poslovneže je vsebovala dva vsebinska sklopa z 22 vprašanji. Vabilo k izpolnjevanju anket so poslali 766 podjetnikom, ki jih zajema občinska adrema, in 591 podjetjem, vključehim v podatkovno bazo pri Razvojni agenciji Savinja. Kljub večkratnim prošnjam je anketo izpolnilo le 89 podjetnikov. 75 % teh ima sedež dejavnosti v žalski občini, od tega slaba polovica v Žalcu, 12 % v Šempetru. Slaba tretjina poslovnežev, ki tudi živi v žalski občini, meni, da je kakovost življenja v Občini Žalec nekoliko nižja kot v drugih slovenskih občinah. Kljub temu so se poslovneži, ki vsaj del ali pa celotno dejavnost opravljajo v žalski občini, v svojih odgovorih izkazali kot zmerni optimisti, saj jih je slaba polovica odgovorila, da bi investirali svoj kapital v širitev trenutnega posla.
Anketa za strokovno javnost je bila poslana 221 anketirancem, vrnjenih je bilo 85 odgovorov. Iz vsebinskih komentarjev v zvezi s kakovostjo življenja v žalski občini je jasno viden konflikt med centrom in obrobjem, so zapisali avtorji analize. Ena skupina anketiranih je menila, da ima vse, kar imajo veliki, druga pa poroča o slabih prometnih ureditvah, preozkih in nevarnih cestah brez pločnikov, nedokončani kanalizaciji, razpoložljivosti javnega vodovoda in podobno. Kljub temu je primerjava z drugimi občinami glede kakovosti življenja pozitivna.
Pri pripravi strategije so izhajali iz treh prioritetnih razvojnih sklopov oziroma izhodišč dolgoročnega razvoja Slovenije, ki sledi zgledu strategije Evropa 2020, to so: pametna rast, vključujoča rast in trajnostna rast. Temu ustrezno so bile oblikovane tri delovne skupine, ki so med drugim v okviru delavnic opravile SWOT-analizo za vsa ključna področja razvoja občine.
V	procesu priprave strategije so izoblikovali štiri ključne prioritete: infrastruktura (razvoj prometne in druge infrastrukture), znanje (razvoj kadrov za podjetništvo in zaposlovanje, inovacijska družba), trajnostni razvoj (skrb za okolje, samooskrba in razvoj podeželja ter trajnostni turizem), zdravi in zadovoljni občani (medgeneracijsko sodelovanje, izobraževanje, kultura, zdravje, šport in enake možnosti).
Konkretni ukrepi
Vsakemu razvojnemu področju je za lažje spremljanje izvajanja usmeritev strategije dodan nabor kriterijev in kazalnikov. Za vsako od omenjenih prioritet je zapisanih veliko ciljev in kazalnikov. Na področju prometa in zvez je kot predpogoj za uspešno realizacijo ciljev naveden računalniško podprt sistem - kataster cestnoprometne infrastrukture, drugo pomembno izhodišče pa se nanaša na realizacijo tretje razvojne osi. Občina v strategiji prednostno podpira varianto A6 s priključkom na avtocesto Al v Arji vasi, saj omogoča hitrejši razvoj poslovne cone Arnovski gozd, če pa bo predlagana trasa F3b, jo bo občina podprla pod določenimi
pogoji, ki so bili v fazi javne razgrnitve dopolnjene študije variant lani posredovani pristojnemu ministrstvu.
Strategija predvideva tudi rekonstrukcijo in delno nadgradnjo cestnega omrežja, postopno povečanje oziroma ureditev kolesarskih stez in sprehajalnih poti, ureditev mirujočega prometa s časovno omejenim parkiranjem, ki bo kasneje prešlo v plačljivega, postopno povečanje primestnega javnega potniškega prometa in poleg drugega tudi širitev športnega letališča v Levcu.
Med ukrepi za doseganje ciljev na področju komunalne infrastrukture in komunalnih odpadkov so tudi zaščita vodovarstvenih območij, sofinanciranje gradnje malih čistilnih naprav ter strokovna pomoč JKP pri malih komunalnih čistilnih napravah (do 50 PE), ki jih bo kasneje prevelo v upravljanje, nadgradnja programov ozave-ščanja prebivalstva na področju ravnanja z odpadki, zagotovitev zemljišča za sodoben zbirni center in center ponovne uporabe, ureditev ekoloških otokov, zagotovitev ponovne uporabe zelenega odpada z javnih površin z nadgradnjo tehnologije za mehansko-biološko predelavo ter sofinanciranje odstranjevanja azbestne kritine.
Na področju učinkovite rabe energije in infrastrukture v pristojnosti občine strategija med drugim predvideva prehod na obnovljive vire energije za ogrevanje mesta Žalec s širitvijo daljnovo-dnega omrežja, energetsko obnovo javnih zgradb, kabliranje daljnovodov, vzpostavitev nadzora nad porabo energije v javnih objektih z racionalizacijo porabe in večje izkoriščanje vodnih virov ob ustrezni zaščiti vodovarstvenih območij.
Na področju spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti strategija ne predvideva širjenja skupne površine poslovnih con, ki so že opredeljene v prostorskih dokumentih (ostaja 180 ha), zagotovili pa naj bi njihovo stoodstotno komunalno opremljenost in 85-odstotno zasedenost. Število registriranih podjetij naj bi se s povprečnega števila v obdobju 2007-2012, to je s 1.322 povečala na 1.409 v letu 2020, število zaposlenih v gospodarstvu pa s 4.392 na 4.621. Strategija postavlja cilje tudi za področji visokega šolstva in znanosti, tehnologije ter informacijske družbe.
Trg delovne sile leta 2020 naj bi v žalski občini povečal število zaposlenih z izhodiščne vrednosti 6.586 na 8.095, število samozaposlenih pa z 969 na 1.035. Stopnja registrirane brezposelnosti naj bi se s 14,8 % spustila na 8,1 %.
Na področju okoljske in prostorske politike predvideva zagotavljanje zadostne ponudbe za razvoj ob tekočem spremljanju občinskega prostorskega načrta, tekoče prilagajanje izvedbenih prostorskih aktov, policentričen razvoj mest in naselij, uravnotežen razvoj prometnih omrežij, razvoj podeželja in partnerski odnos z mestom, ohranjanje in racionalno rabo kmetijskih površin, ohranjanje naravnih vrednot in kulturne dediščine, razvoj virov energije in varnosti, vzdržen in visoko kakovosten turizem, zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Ključni cilji razvoja na področju razvoja podeželja in turizma do leta 2020 bodo v žalski občini sledili ciljem Programa razvoja podeželja Slovenije (2014-2020). Občina bo podprla umestitev strokovnih podlag za določitev območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč v regionalni razvojni program, nadgrajevala razvoj kmetijskih dejavnosti, ki so se
doslej izkazale kot prednostne, to sta zlasti hmeljarstvo in živinoreja, zagotavljala namakanje kmetijskih površin v sušnih obdobjih, večjo stopnjo samooskrbe prebivalstva, spodbujala oblike organiziranega odkupa, omogočila nemoten razvoj mlečno predelovalne industrije na območju občine in v okviru svojih pristojnosti podpirala razvoj Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu.
Na področju turizma strategija med drugim predvideva nove nočitvene kapacitete v občini, nadgradnjo obstoječih turističnih produktov, razvoj novih destinaci), kot so ekokamp v Vrbju, staro mestno jedro Žalca s tržnico, jabolčni festival in drugo. Strategija predvideva tudi redefinicijo organiziranosti turizma ter določitev strokovnega in kompetentnega nosilca za razvoj in upravljanje turistične destinacije. Število nočitev naj bi raslo 3-odstotno letno, število gostov 4-odstotno, nastanitvene kapacitete pa naj bi se vsako leto povečale za 3 odstotke. Osrednja blagovna znamka ostaja Zeleno zlato.
Podobno so na osnovi SWOT--analize stanja opredeljeni cilji in ukrepi s kazalniki razvoja za predšolsko vzgojo in izobraževanje (med drugim naj bi bili do leta 2020 energetsko sanirani vsi vrtci in šole), kulturo, šport (cilj je tudi jasno razmejiti med vrhunskim in kakovostnim športom s poudarkom na delu z mladimi), področje mladih, socialne varnosti in zdravstva (občina si bo med drugim prizadevala za preprečevanje nadaljnje drobitve zdravstva na nove koncesionarje, podpirala bo prilagajanje oz. širitev lekarniške mreže - štiri enote leta 2020, zdaj sta dve).
Kultura
V programu kulture je Medobčinska splošna knjižnica Žalec do leta 2020 opredelila nabavo raznovrstnega knjižničnega gradiva, uvajanje novih storitev, informacijsko opismenjevanje uporabnikov, ureditev domoznanske zbirke (v knjižnici zdaj ni strokovnega delavca z licenco za obdelavo sicer že precej zbranega domoznanskega gradiva), oskrbovanje ljudi s posebnimi potrebami s knjižničnim gradivom in skrb za ljudi v socialnih stiskah, izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje, tudi samoizobraževanje, porast števila uporabnikov oz. članov knjižnice (do 2020 približno 24 % prebivalstva, zdaj je 17,9 %), obveščanje o dejavnosti v ustreznih medijih, na spletni strani in prek družbenih omrežij, izvajanje različnih oblik spodbujanja branja in povečanje števila zaposlenih (4 dodatni strokovni delavci, manipulant in tehnični delavec).
Kot nujne investicije so zapisani večnamenski prostor, mediacenter in čitalnica za mlade s štirimi računalniškimi mesti, čitalnica za odrasle s štirimi računalniškimi mesti, pisarni za interno delo, garderobi za stranke in zaposlene, prostor za malico, sanitarije, družabni prostor s kavarno ter razširitev domoznanskega oddelka. Prostorske probleme je potrebno rešiti tudi v nekaterih krajevnih knjižnicah, zlasti v Petrovčah in Šempetru.
Kultura je tudi ena od programskih enot ZKŠT Žalec. V strategiji je zapisano, da naj bi v Domu II. slovenskega tabora do leta 2020 z razširitvijo avle pridobili večnamenski prostor, prostore za dejavnost zavoda in za Medobčinsko splošno knjižnico, predvidena je obnova oken in fasade, dopolnitev lučne opreme, zamenjava sedežev v dvorani, zamenjava zaves na odru in izboljšanje odrske akustike.
Za Savinovo hišo je Občina Žalec odkupila gospodarsko poslopje,
ki je pripadalo Širčevi domačiji, v njem pa so predvideni notranji prireditveni prostor, poročna dvorana, galerijski prostori, prostor za ustvarjalne delavnice in za bivanje gostujočega umetnika.
Dvorec Novo Celje s parkom še ni objekt javne kulturne infrastrukture, je pa razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena. Cilj je razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena. Objekt je v celoti v lasti žalske občine, ki je od leta 1997 nosilka rekonstrukcijskih del. V dvorcu ZKŠT izvaja del svojega programa.
Zveza kulturnih društev Savinja Žalec glede na interese ljudi in pomen ljubiteljske kulture za ohranjanje slovenske besede ohranja svojo vlogo in si želi delovanja društev še naprej vsaj v tolikšni meri kot do sedaj, ko poleg šolskih kulturnih društev v občini deluje 58 kulturnih društev. V letu 2012 so društva izvedla 550 projektov in prireditev pa je bilo v letu 2012 skupaj 550 (leta 2002 438).
Na področju ljubiteljske kulture deluje tudi Javni sklad za kulturne dejavnosti - območna izpostava Žalec, ki bo še naprej podpiral čim bolj pestro kulturno produkcijo in sodeloval z zavodom in zvezo, na področju festivalov pa bo usmerjen v organizacijo dveh: festivala vokalnih skupin Sredi zvezd in inštrumentalnega festivala malih trobilnih zasedb Gas Brass. Pri slednjem bo poleg ZKŠT sodeloval tudi z žalsko glasbeno šolo. Sklad bo še naprej izvajal tudi različna izobraževanja in seminarje.
Stanovanjski program *
Občina Žalec obsega 39 naselij na dobrih 117 kvadratnih kilometrih. Povprečna gostota prebivalstva je slabih 185 prebivalca na kvadratni kilometer, najgosteje je naseljen Žalec (1644 prebivalcev na kvadratnih kilometer), sledijo Podvin (1023), Petrovče (548), Šempeter (499) in Griže (461), naj-redkeje pa Hramše (31).
Iz podatkov Statističnega urada (popis prebivalstva 2002) je razvidno, da je bilo največ stavb s stanovanji (2091) zgrajenih v letih od 1971-1980, desetletje pozneje je bilo novih stanovanj 1393, od leta 1991 do 2000 jih je bilo 644, od 2001 do danes 408. Po popisu in preračunu na občine za leto 2007 je vseh stanovanj v žalski občini 7928. Kar 89,49 % stanovanj je v lasti fizičnih oseb, 9 % v lasti javnega sektorja, ostala stanovanja sodijo v tako imenovano kategorijo ostalo lastništvo.
Občina Žalec je bila na dan 30. 11. 2013 lastnica 467 stanovanjskih enot, od tega je 58 službenih stanovanj. Vrednost teh stanovanj je ocenjena na 5,7 milijona evrov. Največ, 298 enot je v MS Žalec. Prevladujejo stanovanja, stara od 30 do 60 let.
Lani je bila mesečna obremenitev najemnin za občinska stanovanja slabih 60 milijonov evrov, na podlagi odločb centra za socialno delo pa je občina subvencionirala za malo manj kot 10 milijonov evrov neprofitnih najemnin.
Lokalni stanovanjski program ugotavlja pomanjkanje neprofitnih, tržnih najemnih in lastniških stanovanj glede na ponudbo in povpraševanje, pomanjkanje proračunskih finančnih sredstev za stanovanjsko gradnjo na občinski ravni, povečevanje stroškov za vzdrževanje stanovanjskega fonda v lasti občine, pomanjkanje stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo po ustrezni ceni in manko proračunskih sredstev, namenjenih za gradnjo in komunalno opremljanje stavbnih zemljišč. Do leta 2020 bi po oceni občina potrebovala 15 do 20 bivalnih enot za ublažitev hudih socialnih stisk občanov.
Program mladih
V Občini Žalec je bilo 1. januarja lani 21.413 prebivalcev, od tega
mladih med 15 in 29 letom 3.383 (1.791 fantov in 1.592 deklet). Delež mladih se znižuje tako na ravni države kot v žalski občini, kjer je bil leta 2004 delež mladih 21,83 %, lani pa 17,24 %, ko je bil tudi za 1,44 odstotne točke nižje od deleža mladine na državni ravni. Na 31. 12. 2012 je bilo delovno aktivnih 34,64 % mladih.
V programu mladih, ki je priloga strategije razvoja Občine Žalec do leta 2020 so zapisani ukrepi za določene cilje. Za okrepitev kom-petenčne opremljenosti mladih je med ukrepi zagotovitev opravljanja pripravništev in praks ter prostovoljnega dela mladih v občinski upravi, javnih zavodih ter društvih.
Formalno izobraževanje mladih bo občina spodbujala s podeljevanjem občinskih štipendij za nadarjene dijake in študente, za pridobitev deficitarnega poklica ter za študij v tujini, sofinanciranjem regijske štipendijske sheme, podeljevanjem nagrad odličnim učencem in zlatim maturantom za izjemne dosežke ter sofinanciranjem dogovorjenih programov s področja tematike mladih, ki jih izvajajo izobraževalne ustanove, katerih soustanoviteljica je Občina Žalec.
Izboljšanje pogojev za vstop mladih na trg dela naj bi zagotovila posebna obravnava mladih v vseh ukrepih občine na področju zaposlovanja. Družbena skupina mladih med 20 in 29 letom bo tako do leta 2020 neposredna koristnica vsakega posameznega ukrepa v najmanj 30 % obsegu ukrepa. Občina bo pospeševala tudi izvajanja aktivnega svetovanja mladim pri iskanju zaposlitve in karierne orientacije.
Razvoj podjetništva in podjetnosti mladih naj bi bilo zagotovljeno z izvajanjem izobraževalnih in svetovalnih programov/projek-tov za podjetništvo mladih ter povezovanjem mladih brezposelnih in uspešnih (mladih) podjetnikov ter z zagotavljanjem študentskega dela oziroma drugih oblik občasnega dela med poletnimi počitnicami na Občini Žalec oziroma v javnih zavodih v občini.
Glede stanovanjskih razmer mladih je kot ukrep navedena uvrstitev mladih kot posebno kategorijo upravičencev v razpisu občine za podelitev neprofitnih najemniških stanovanj. Občina bo tudi zagotavljala finančne spodbude mladim in mladim družinam, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje in z gradnjo rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje.
Izboljšanje pogojev za mobilnost mladih bo zagotovilo sofinanciranje kolesarskih prireditev, izgradnja kolesarskih poti, dodeljevanje finančne pomoči na področju izobraževanja in mednarodnega sodelovanja, vključevanje mladih v programe sodelovanja s pobratenimi občinami in programe town-twinninga.
Občna bo sofinancirala tudi kulturne in prostočasne prireditve za mlade, programe športa v društvih ter športne in rekreacijske prireditve za mlade. Zagotavljala in urejala bo športno infrastrukturo, ki je namenjena mladim, pa tudi sofinancirala delovanje mladinskega sveta ter programe in projekte mladinskih organizacij in mladinskega centra. Kot ukrep je navedena tudi vzpostavitev in zagotavljanje sredstev za redno delovanje lokalnega (mladinskega) informativnega servisa Zalec.info, za financiranje preventivnih programov proti uporabi drog in za spodbujanje konvencionalne politične participacije mladih z upoštevanjem uravnotežene zastopanosti spolov.
Za uresničevanje lokalnega programa mladih je odgovorna Občina Žalec, za sprotno spreminjanje in vrednotenje izvajanja programa pa skrbita Urad za negospodarske javne službe Občine Žalec in Mladinski svet Občine Žalec, še določa maja sprejeti program mladih do leta 2020.	K.R.
VRTINE PALIR
VODA JE ENERGIJA
VRTANJE IN ISKANJE VODE
Z NAMI DO CELOSTNE REŠITVE NA PODROČJU RABE GEOTERMALNE ENERGIJE
Toplotne črpalke povezane z geotermijo so tehnologija, ki jo zaradi visokega izkoristka uporablja čedalje več gospodinjstev in podjetij
Vrtanje in iskanje vode do 500 m.
Dela izvedemo z najsodobnejšo opremo
jp
in izredno zmogljivim voznim parkom.


ili
-

Ekološki vidik uporabe geotermalne energije
Vedno več gospodinjstev in podjetij se zaradi nuje po učinkoviti rabi energije in varčevanju odloča za vgradnjo toplotne črpalke. Za tiste, ki imajo možnost, da v hišo vgradijo toplotno črpalko voda/voda, je to vsekakor investicija, ki je najzanesljivejša. Z vgradnjo toplotne črpalke lahko gospodinjstvo oziroma podjetje prihrani velik del stroškov ogrevanja. Eden od zadnjih večjih projektov našega podjetja je tako vgradnja toplotne črpalke v šempetrskem župnišču, v katerem so do sedaj letno porabili za ogrevanje tudi do 12 tisoč litrov olja. S tovrstnim sistemom bodo prihranili tudi do 75 odstotkov letno, kar pomeni, da se bo naložba, vredna 20 tisoč evrov, povrnila v treh letih. Z energetskega stališča je najzanimivejša uporaba podtalnice, če je ta na voljo v zadostni količini in kakovosti. Povprečna letna temperatura podtalnice je namreč stalna, t.j. +10°C.To nam omogoča, da dosežemo grelna števila preko 5 in s tem najučinkovitejšo izrabo energije. Geotermalna energija je zanesljiva, ker ni odvisna od vremenskih vplivov, kot so na primer solarni sistemi, ki ne zmorejo delati ponoči in so tudi podnevi odvisni od vremenskih pogojev. Energija se lahko iz geotermalnih virov proizvaja 24 ur na dan. Raba te vrste energije je okolju prijazna, obratovalni stroški so nizki, izkoristki visoki.
Celostne rešitve na področju rabe geotermalne energije
Pred začetkom projekta nam mora vsaka stranka poslati hišno ali parcelno številko.Ta podatek nam služi za ugotavljanje, ali je območje, na katerem bi izvedli vrtino, vodovarstveno ali ne, ugotovimo tudi, kakšna je toplotna prevodnost tal in ostale, karakteristike, ki' so pomembne za pripravo projekta. Če spada parcela v vodovarstveno območje in če se bo vrtina izvedla v globino več kot 30 m, je
treba pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, kar po želji stranke lahko uredi naše podjetje. Če je vrtina globoka manj kot 30 m, dovoljenje ni potrebno in lahko z deli začnemo takoj. V Savinjski dolini po večini kopljemo do 24 metrov, kar zadošča za potrebe sistema toplotne črpalke voda/voda. Npr. za geosondo, ki smo jo izvedli pri OŠ Braslovče, nismo potrebovali dovoljenja za vrtanje. Ob prihodu do objekta najprej ugotovimo najprimernejši dostop do kraja, kjer bo vrtina. Vse, kar nam mora stranka nuditi, je tekoča voda. Izkopane zemljine se lahko po naročilu stranke odpeljejo ali jih stranka uporabi za svoje potrebe.
Projektiranje in izračune parametrov strojnih instalacij za izvedbo toplotne črpalke izvajamo skupaj s podjetjem Termotehnika iz Braslovč. V sodelovanju z njimi in skupaj s stranko določimo vgradnjo najprimernejšega ogrevalnega sistema, in to tako pri novogradnji kot pri obnovi obstoječega sistema. Stranki strokovno svetujemo pri zasnovi, projektiranju, določitvi in izbiri optimalnega sistema glede na možnosti uporabe različnih toplotnih virov na lokaciji, nadzorujemo izvedbo in poskrbimo za končno optimizacijo celotnega sistema. Izvedbo vrtine lahko opravimo v treh do štirih dneh, medtem ko traja izvedba celotnega projekta od vrtine do vgradnje toplotne črpalke v objekt dva tedna.
Najsodobnejša oprema in zmogljiv vozni park
Z obsežnim voznim parkom, s štirimi tovornjaki in kombiji, nudi naše podjetje pri izvedbi projekta ves prevoz. Vrtino izvedemo z najsodobnejšim strojem, ki je eden najmočnejših za geotermijo na našem tržišču. Tako smo zelo konkurenčni, saj izvedemo vrtino hitro tudi na manj primernih tleh.
Z uporabo geotermalne energije se zmanjšuje uporaba fosilnih goriv, posledično se zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov
V zadnjih dveh letih se je povpraševanje potrojilo, saj lahko s sistemom ogrevanja s toplotno črpalko voda/voda znižamo porabo energije tudi do 70 odstotkov. Opažamo, da se za izkoriščanje podtalne vode kot toplotnega vira za TČ voda/voda v največji meri odloča populacija, ki želi imeti zanesljiv vir in najudobnejši sistem ogrevanja, ki ne zahteva nobenega zalogovnika ali oskrbovanja s kurivi.
Na parceli vam poiščemo vodo, po potrebi pa se posvetujemo tudi z geologom in za vas pridobimo ustrezno dovoljenje za izvedbo vrtine. Z zmogljivim voznim parkom in najsodobnejšo opremo zagotavljamo hitro in natančno izvedbo zemeljskih vrtin za različne namene po konkurenčnih cenah. Pred začetkom vrtanja po dogovoru s stranko objekt ustrezno zaščitimo.
Pri samem vrtanju opazujemo strukturo tal in vam na podlagi tega izdelamo končno poročilo o geološki strukturi tal, ki ga potrebujete za uveljavljanje in pridobitev subvencij.
10%
popusta
VRTINEPAUR | Iztok Pa lir, s.p. | Zgornje Grušovlje 12 | 3311 Šempeter v Savinjski dolini T: 031 450 176 | E: iztok.palir@gmail.com | I: www.vrtine-palir.si
na vse storitve podjetja Vrtine Palir
Kupon odrežite in ga prinesite s sabo, samo z njim vam do konca avgusta priznavamo popust.
Utrip Savinjske doline, 26. junij 2014
Nova hladilnica, skladišče in trgovina
Uspešni tudi v regiji
Končujejo z deli pri novem objektu V Sadjarstvu Mirosan so marca začeli z gradnjo večnamenskega objekta, s katerim bodo pridobili nove prostore za prodajo sadja
Podjetje Energo in Razvojna agencija Savinja sta v organizaciji društva Vodna agencija iz Šempetra v prostorih TlC-a oziroma preboldskega muzeja Prebold skozi čas pripravila
in sadnih sadik, specializirano hlajeno skladišče za sadne sadike in hladilnico za jabolka. Vrednost investicije je 800 tisoč evrov, z
predavanje z naslovom Kje se srečajo ekologija, energetika, racionalnost in kriza.
Člani društva in strokovnjaki z raznih področij so na uradnem predavanju vsebinsko predstavili projekt Energogo, v okviru katerega strankam svetujejo in pripravijo celovito rešitev zanje in po meri strank. Na ta način lahko občani pridobijo vse potrebne informacije o ekološki, energetsko varčni in stroškovno učinkoviti
deli pa naj bi končali predvidoma do konca tega meseca. Prestavitev trgovine načrtujejo avgusta.
Kot je povedal direktor Vlado Korber, je tlorisna površina v dveh etažah okoli 1.100 kvadratnih metrov. Z gradnjo se jim bo izboljšala tudi prometna ureditev na dvorišču, saj bo zdaj maloprodajna trgovina izven tega območja. Večino investicije bodo pokrili z lastnimi sredstvi, v manjšem delu pa tudi z nepovratnimi sredstvi, pridobljenimi na razpisu iz naslova ukrepa 123 Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom leta 2013. T. Tavčar
obnovi ali novogradnji lastne nepremičnine.
V Preboldu so prvič predstavili tudi energogomobil, potujočo pisarno Energogo, ki jo boste v prihodnje srečevali po krajih vseh občin Spodnje Savinjske doline in tudi drugod po Sloveniji.	D. N.
Regionalna gospodarska zbornica Celje (RGZC) je junija podelila priznanja in diplome najboljšim inovacijam celjske regije za leto 2013. Na letošnji izbor je bilo prijavljenih 19 inovacij iz 16 podjetij, pri katerih je sodelovalo 46 inovatorjev. Med njimi so tudi nekateri inovatorji leta 2013 iz Spodnje Savinjske doline.
Na 4. regijskem BioCampu, ki ga organizira podjetje Lek, član skupine Sandoz, so izbrali najboljšo študijo primera, kako razviti in na trg poslati nov izdelek. Študije je v okviru dogodka pripravljalo 35 študentov iz desetih držav, najbolj pa sta navdušila Boris Brus, občan Občine Polzela, in Janko Ignjatovič iz Srbije.
Po mnenju komisije sta se zmagovalca najbolj izkazala pri povezovanju znanstvenega in podjetniškega načina razmišljanja, ki sta za uspeh v farmaciji izjemno pomemb-
RGZC je podelila štiri zlate, sedem srebrnih in tri bronasta priznanja. Med prejemniki srebrnih priznanj so tudi inovatorji Jože Cvetko, Vojko Tekavc, Štefan Dolejši in Marko Bokal iz podjetja Joser, d. o. o., iz Podloga pri Šempetru za inovacijo centralni brezžični sistem direktnega nadzora porabe vode ter Jože Kočevar
ml.	(Kočevar in sinovi, d. o. o.)
na. Nagrajenca se bosta avgusta udeležila mednarodnega Novartisovega BioCampa v Baslu, kjer bosta skupaj z najboljšimi mladimi strokovnjaki naravoslovnih znanosti s celega sveta pridobivala znanje in spoznavala trende s področja biotehnologije in biofarmacije, so sporočili iz Leka. Na Lekovem dogodku so izbrali tudi najboljši tim, v katerega so ponovno umestili Borisa Brusa.
Regijski BioCamp je tradicionalni tridnevni forum, na katerem se najboljši dodiplomski in podiplomski študenti srečajo s priznanimi strokovnjaki in vodilnimi menedžerji iz Leka, Sandoza in Novartisa. Namenjen je mladim, ki jim
za razvoj uporovnih varilnih klešč za varjenje potniških vagonov.
Iztok Medved in Sebastjan Prislan (Ursa, d. o. o., Žalec) sta za ECOpulse system (reševanje problema z vlago) prejela bronasto priznanje, Izidor Čižič in Roman Hlačar iz podjetja Novem car interior design, d. o. o., pa za centralni sistem ločevalnega sredstva diplomo. K. R.
želijo na ta način omogočiti dostop do vrhunskega znanja, osebnega spoznavanja strokovnjakov in izmenjavo izkušenj. Na letošnjem dogodku so strokovnjaki s fakultet, iz zdravstva ter Leka, Sandoza in Novartisa udeležencem spregovorili o sodobnih terapijah za zdravljenje presnovnih motenj, o redkih boleznih ter o pomenu in vlogi podobnih bioloških zdravil.	T. T.
Vložene ovadbe
Celjski kriminalisti so konec maja ovadili tri nekdaj vodilne v podjetju KIV Vransko, ki je od aprila lani v stečaju. Ovadba jim očita kršitev temeljnih pravic delavcev zaradi neizplačila plač prispevkov in odpravnin. 97 nekdanjih delavcev naj bi oškodovali za 1,4 milijona evrov.
Kršitve se nanašajo na obdobje od avgusta 2011 do
aprila 2013, trem vodilnim pa se očita zavestno kršenje določil delovnopravne zakonodaje. Neizplačanih plač, prispevkov za socialno, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, akontacij dohodnine, jubilejnih nagrad in odpravnin naj bi bilo skupaj za okoli 1,4 milijona evrov. Za kaznivo dejanje je zagrožena zaporna kazen do enega leta zapora. K. R.
Varčevanje z energijo
Stari most čez Bolsko kot zanimiv razstavni prostor
Brus navdušil Lek
V sredini zmagovalca 4. regijskega BioCampa (drugi z desne Boris Brus s Polzele)

3.7.	VS Cantemus,
11.7.	Savinov dan - koncert atrij Savinove hiše
18.7.	Večer jazza, Vincent Color Quartet, atrij Savinove hiše
25.7.	Savinjski kvintet, promenadni
1.8.	Satchmo in dixieland, Celjski dixieland
8.8.	Skupina DeVox (Mozirje), promenadni koncert
22.8.	Skupina M.J.A.V., promenadni koncert
29.8.	FAG Žalec, 6. festival akustične atrij Savinove hiše
6. 9. 2014 ŽALSKA NOČ in dan
Informacije: TIC Žalec, tel 710 04 34 www.zkst-zalec.si
Brglez, d. o. o.
Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Dragi Savinjčani!
Pred dnevi smo koledarsko zakorakali v poletje ter prijetne počitniške in dopustniške dni. Da bi bili ti dnevi še lepši in prijetnejši, se bomo za vas potrudili tudi v našem kolektivu. Vabimo vas, da obiščete naše slaščičarne na Vranskem, v Šempetru, Žalcu in Petrovčah, kjer si boste lahko dan polepšali s kakovostnimi sladoledi in z drugimi slaščicami iz našega širokega slaščičarskega in pekovskega programa. V naših slaščičarnah vas čakajo res dobri in okusni sladoledi različnih barv in okusov, ki že leta izkazujejo našo kakovost pri proizvodnji teh in drugih dobrot.
V vseh slaščičarnah lahko naročite tudi torte za vse priložnosti in slovesnosti.
Vljudno vabljeni!
mcitjaž
Ustvarjamo pozdrave
MATJAŽ, d.o.o.
Petrovče 115/b, 3301 PETROVCE Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji
Matjaž, d.o.o. je z novimi povezavami, pristopi in kadri perspektivno podjetje, ki bodočnost gradi na večletni tradiciji ter trdni gospodarski rasti in zbira ambiciozen, zagnan in firmi predan kader za utrjevanje tradicije, dvig kakovosti in povečevanje obsega poslovanja. Dejavnost podjetja je svetovanje, prodaja, montaža oziroma vgradnja in servis različnih vrst vrat za individualne in industrijske objekte.
Posebno pozornost posvečamo zaposlovanju, saj smo prepričani, da so ljudje najdragocenejši vir podjetja. Če so vam sorodne vrednote kot je zaupanje, odgovornost ter želja po uspehu, potem se nam pridružite kot
LIČAR m/ž
Delo je prava priložnost za vse, ki izpolnjujete naslednje pogoje:
-	končana izobrazba »avtoličar«,
-	vsaj 3 leta delovnih izkušenj na področju avtoličarskih del,
-	vozniški izpit B kategorije,
-	natančnost, sposobnost timskega dela, komunikativnost, urejenost, inovativnost, delovna vztrajnost.
Izbrani kandidat bo zadolžen predvsem za barvanje, lakiranje vseh vrst vrat iz prodajnega asortimenta delodajalca. Najustreznejši l^indidati bodo opravili preizkus znanja in sposobnosti na zahtevanem področju.
Ocenjujete, da ste poleg navedenega še iznajdljivi, vestni in inovativni? Potem ste zagotovo kandidat, ki ga iščemo.
Nudimo:
-	takojšnjo zaposlitev - delovno razmerje za določen čas enega leta s poskusnim delom ter možnostjo podaljšanja delovnega razmerja,
-	razgibano delo v urejenem okolju in prijetnem ozračju, stimulativno plačilo za opravljeno delo,
-	možnost napredovanja ter osebnega in strokovnega razvoja.
Če ste pripravljeni sprejeti izziv in imate resne namene, se prijavite oz. zahtevajte dodatne informacije; pošljite vlogo za zaposlitev z življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj do vključno 31.7.2014 izključno na e-mail naslov: zaposlitev@trgotur.si.
Vaše prijave bodo obravnavane zaupno.
Članstvo prinaša številne koristi
znega članstva, ki je znašala 20 evrov)? Članom prinaša strokovno pomoč in poslovne storitve, kot so davčno, gospodarsko, tehnično in pravno svetovanje, svetovanje s področja delovnih razmerij in s področja invalidsko-pokojninskega zavarovanja. Članarina prinaša tudi brezplačne storitve registracije novega podjetja, spremembe dejavnosti. Zbornica zastopa interese članov pred državnimi organi pri oblikovanju gospodarskega in pravnega sistema v postopkih njihovega nastajanja in spreminjanja. Sodeluje pri usklajevanju skupnih in posamičnih interesov članov pri oblikovanju politike določenega območja, regije in države, zastopa interese članov na področju standardizacije, metodologije in pri sprejemanju tehničnih predpisov. Organizira dejavnosti na področju ekonomskih odnosov s tujino in sodeluje pri pospeševanju poslovnih odnosov na domačem in tujem trgu. Spodbuja uvajanje novih tehnologij in metod dela, vodenja in organiziranja poslovanja, razvija lasten informacijski sistem za posredovanje tehničnih, tehnoloških in marketinških informacij in se v ta namen povezuje z drugimi informacijskimi sistemi, organizira in spodbuja poslovno sodelovanje med člani, organizira izobraževanja. Opravlja javna
Razvojna agencija Savinja
Gospodarsko interesno združenje	e- pošta: ra.savinja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si
EßS.______________________________________________________________________________________
AKTUALNE INFORMACIJE - JULIJ 2014
JAVNI RAZPISI V TEKU
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Javni razpis za Ukrep 112 - Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2014 (Ur. 1. RS, št. 41/14). Rok: do zaprtja javnega razpisa, ki je objavljen na spletni strani MKO. Informacije: ARSKTRP, 01/580 77 92.
Slovenski podjetniški sklad
Javni razpis P1B 2014 - Garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (Ur. 1. RS, št. 38/14). Rok: do 15. 12. 2014 oz. do porabe sredstev. Informacije: 02/234 12 74, bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Pl B TIP 2014 - Garancije Sklada za bančne kredite za tehnološko inovativne projekte (Ur. 1. RS, št. 38/14). Rok: do 5. 9. 2014. Informacije: 02/234 12 74, bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije 2. javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa Mentorstvo za mlade (176. JP) (spletna stran www. sklad-kadri.si). Rok: do razdelitve razpoložljivih sredstev oz. najkasneje do 30. 9. 2014. Informacije: 01/434 15 55, mentorstvo@sklad-kadri.si.
Elektro Celje energija, d. o. o.
Javni razpis ECE-URE 2014 za nepovratne finančne spodbude za ukrepe zagotavljanja prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Ur. 1. RS, št. 43/14). Rok: 30. 6. 2014 do 12. ure oz. do porabe sredstev. Informacije: blaz.bratina@ ece.si.
Zavod RS za zaposlovanje
Zaposli.me (spletna stran ZRSZ). Rok: 29. 8. 2014. Informacije: martina.stanonik@ess.gov.si.
Delovni preizkus in povračilo stroškov delovnega preizkusa za mlade brezposelne, prijavljene pri zavodu (spletna stran ZRSZ). Rok: do porabe sredstev, najdlje do 1. 9. 2014. Informacije: strokovni sodelavci območnih služb. Subvencioniranje zaposlovanja za odpravo posledic žleda (spletna stran ZRSZ). Rok: 30. 9. 2014. Informacije: iris. lojevec@ess.gov.si.
Javno povabilo za izbor programov javnih del - Pomoč v primeru elementarnih nesreč za leti 2014 in 2015 (spletna stran ZRSZ). Rok: do porabe sredstev, najdlje do 4. 9. 2014. Informacije: mojca.ulaga@ess.gov.si.
Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma -
SPIRIT Slovenija
Javno povabilo k sodelovanju na 9. Slovenskem forumu inovacij za celovito slovensko predstavitev izumov, invencij in inovacij (spletna stran SPIRIT). Rok: 18. 9. 2014.
Več razpisov je objavljenih na spletni strani http://www.ra-savinja.si.
Ostale informacije
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM
V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si.
IMAŠ IDEJO/PROJEKT?
Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam jih zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec,
tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani http://www.ra-savinja.si.
Danilo Basle
Od letošnjega leta dalje je prostovoljno tudi članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, torej tudi v Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec, ki pokriva interese podjetništva in obrti na območju Spodnje Savinjske doline. Potem ko so pričakovano v prvih mesecih zabeležili osip članstva za približno 30 odstotkov (nekaj tudi zaradi prenehanja poslovanja), se je trend ponovno obrnil navzgor. To je najbrž tudi posledica dejstva, da so podjetniki in obrtniki prepoznali prednosti in ugodnosti članstva, ki gotovo odtehtajo mesečno članarino, je povedal direktor Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle. Trenutno ima žalska zbornica približno 700 članov, predvsem mikro in malih podjetij, malo več kot polovica jih je iz žalske, ostali pa
iz ostalih petih občin Spodnje Savinjske doline.
"Podjetniki so se na začetku leta obnašali podjetno in so gledali zgolj na nižanje stroškov, manj na vsebino, ki jim jo članstvo prinaša. Pomembno pa je, da so se ponovno začeli zavedati, da nekaterih problemov ne morejo rešiti sami in da so v takšni povezavi močnejši. Mi namreč zaznavamo probleme, ki zadevajo vse ali del članstva, in jih tudi zastopamo. Če zastopamo množico, če je za nami številčno članstvo, je tudi moč argumenta močnejša. Tako smo bili že nekajkrat uspešni, denimo pri davčnih blagajnah ..." Zdaj se vrača kar nekaj članov, ki so na začetku leta odstopili, a so potem ugotovili, da ni bilo dobro. Drago so plačevali storitve pri različnih ponudnikih in se tudi opekli ipd. "Žal mi je nekaterih podjetnikov, ki so bili pripravljeni plačati velike vsote za določene storitve, ki bi jih lahko dobili pri nas brezplačno in ki jih ne odtehta celoletna članarina, na koncu pa dobijo še nekakovostno storitev. Ne vedno, a vendarle. Kar nekaj primerov imamo, ko so se po slabih izkušnjah obrnili na nas, da jim pomagamo rešiti situacijo," je povedal Danilo Basle.
In kaj prinaša mesečna članarina v višini 17 evrov (ki je nižja od tiste v času obve-
pooblastila in izdaja javne listine. Izdaja tudi lastno glasilo in skrbi za informiranje javnosti. Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec je vključena tudi v projekt Mozaik podjetnih, kartico ugodnosti, ki prinaša članstvu številne druge ugodnosti in popuste. "Zelo pomemben projekt, kjer imamo aktivno vlogo, je promocija deficitarnih obrtnih poklicev, ki jih predstavljamo po osnovnih šolah Spodnje Savinjske doline, omogočamo tudi štipendiranje," je povedal Danilo Basle.
In kateri so problemi, ki jih na zbornici v zvezi s članstvom zaznavajo za v danem trenutku najtežje? "Še vedno so problem številka ena administrativne ovire. Na primer registracijo podjetja je bilo že mogoče opraviti preko interneta, zdaj to ni več mogoče, ker je kup stvari, ki jih moraš narediti »peš«. Če imaš v najemu prostor, ki je v lasti občine, moraš imeti notarsko overovljeno najemno pogodbo s podpisom župana. Tukaj je nov strošek in še daljši rok, da vse urediš. Takih in podobnih drobnarij, ki skupaj podaljšujejo, dražijo in zapletajo postopke, je še veliko. Razumem argument države, da je nadzor boljši, a to ne bi smel biti razlog, da na splošno povsod podaljšujejo postopke. Drugi velik problem so bančna posojila. Tudi če podjetje izpolnjuje pogoje, če gre za stranko, ki je leta in leta komitent banke, mora dodati kupe in
kupe dokazil... Dobiti bančno garancijo je neverjetno težko. Zakaj? Banke so za polnjenje lukenj dobile državne obveznice, kjer imajo 6-odstotne obresti, in to je velik denar za malo dela. In nimajo interesa, da bi se trudile za manj. Potem pa se v državi čudimo, da ni zaposlovanja. Če ni kreditov, ni večjih investicij in posledično tudi ne more biti novega zaposlovanja," je še pojasnil Danilo Basle.
In še tretji problem? "Delovno-pravna zakonodaja, ki je do skrajnosti rigidna in neživljenjska. Poglejmo samo bolj enostavno možnost odpuščanja delavcev.. Zakaj nihče ne razume, da nobeno pametno podjetje nima namena kar tako povprek odpuščati dobrih delavcev? Naj navedem primer. Tudi če delavec 15 dni neopravičeno izostane z dela, ga ne moreš kar tako odpustiti. Takšna je bila pred kratkim namreč odločitev sodišča v enem primeru s pojasnilom, da gre za pretiran ukrep. Kako pa naj delodajalec potem ukrepa proti delavcu, ki neupravičeno ne pride v službo? Potem se pa čudimo, ker se mali delodajalci bojijo zaposlovati ali ker je toliko zaposlovanja za določen čas. Pa tudi, sodoben svet čedalje bolj uveljavlja zaposlovanje za določen čas, vezano na posel, na projekte ... Ampak postopki morajo biti racionalnejši, hitrejši, seveda s primernimi varovalkami, ampak ne ta-
kšni, da zavirajo podjetništvo in podpirajo slabe delavce in destimulirajo dobre," je dodal Danilo Basle.
Država je dala zbornicam tudi javno pooblastilo za izvajanje storitev e-VEM, vendar v času, ko je bila. še obvezna članarina, zdaj jim je obveza storitve ostala, denarja pa od države zanjo ne dobijo.
Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec sicer zelo dobro sodeluje z občinami Spodnje Savinjske doline, od februarja imajo v Taboru, Braslovčah in na Polzeli svetovalne pisarne, kjer so na voljo za nasvete po dve uri mesečno. V fazi dogovorov so tudi z Občino Prebold, kjer računajo, da bodo jeseni odprli pisarno. Vransko za zdaj ostaja bela lisa, je povedal Danilo Basle, ampak zagotovo se bodo o tem še pogovarjali. V Žalcu imajo sedež zbornice, tako da posebne pisarne ne potrebujejo.
"Odziv občin in krepitev sodelovanja je posledica zavedanja, da je takšna zbornica v tem okolju lahko koristna, saj spodbuja podjetništvo in obrt, kar je posledično dobro tudi za lokalna okolja," je mnenja Danilo Basle, ob tem pa doda, da je največja prednost zbornice zasebnega gospodarstva ravno v tem, da daje korektne in prave nasvete in da se člani lahko nanjo zanesejo. Finančni vložek v članarino pa je ob storitvah, ki jih lahko člani koristijo, gotovo majhen. L. K.
Mamljive dobrote naravnost iz Hoferjevih peci.
Okus trad
DOBROTE IZ HOFERJEVE PEKARNE
Dragi kupci,
zaradi odličnega odziva širimo našo ponudbo sveže pečenih dobrot.
Seznam poslovalnic, ki že imajo Hoferjevo pekarno oz. jo bodo kmalu dobile, sproti objavljamo na www.hofer.si.
/ V Hoferjevi pekarni vam je na voljo bogata ponudba okusnih hrustljavih: kruhov, štručk ter slastnega sladkega in slanega peciva.
/ Kruh, pecivo in druge dobrote pečemo večkrat na dan zato so vedno sveži in hrustljavi
/ Izbiramo najkakovostnejše
sestavine, saj je le najboljše :■ „ dovolj dobro za naše kupce.
POSKUSITE NASO NOVO PONUDBO‘N UŽIVAJTE V PREGREŠNO DOBRIH PEKOVSKIH IZDELKIH PO UGODNIH CENAH
/ Vrhunska slovenska kakovost
saj kruh, pecivo in druge dobrote dobavljajo izključno slovenski dobavitelji.
Hofer
VEC KOT FER. FER.
Naročnik oglasa: Hofer trgovina d. o. o., Kranjska cesta 1,1225 Lukovica
Od Petra do Pekla
Srednjeveški dan na Gradu Komenda
Pred pohodom pozdrav in nagovor predsednice TD Šempeter Ivice Čretnik
Na Športnem igrišču Rega merili krvni tlak in sladkor
Krajevna skupnost Šempeter praznuje v teh junijskih dneh krajevni praznik. Letos so se na pobudo turističnega društva odločili praznik obeležiti na nekoliko drugačen način. Izpeljali so zanimiv pohod, ki so ga poimenovali Od Petra do Pekla, ob tem pa pripravili vrsto dejavnosti na poti in cilju pred Jamo Pekel. Z združenimi močmi najmlajših iz vrtca, učencev osnovne šole in članov krajevnih društev so pripravili prijetno prireditev, ki bo najbrž postala tradicionalna.
Na Petrovem trgu se je dopoldan zbralo kar 335 pohodnikov, ki so ob prijavi prejeli tudi
posebne ključke s simbolom sv. Petra oziroma Šempetra. Zbrane sta nagovorila predsednica TD Šempeter Ivica Čretnik in predsednik Planinskega društva Šempeter Silvo Črepinšek, ki je skupaj z ostalimi člani društva vodil pohod.
Pohodnike je vodila pot s Petrovega trga čez magistralno cesto, mimo pokopališča in med hmeljišči proti Podlogu. Prvo postojanko so imeli na kmečkem dvorišču v Podlogu, drugo pa na Športnem igrišču Rega, kjer so si lahko pohodniki v organizaciji KO Rdečega križa izmerili krvni tlak in sladkor. Naslednji postanek je bil pri
mostu preko Trnave, kjer so z domačimi dobrotami pohodnike pogostile članice Društva podeželskih žena Občine Žalec. Zanimivo je bilo na parkirišču pred jamo, kjer so domači gasilci predstavljali svojo opremo, čebelarji pa so postregli z medico in pred jamo predstavili čebelarska opravila ter prodajali med in ostale čebelarske izdelke.
Člani Etnološkega društva Hmeljarska vas so pekli štručke, polnjene s hrenovko, gasilci so pripravljah odlične čevapčiče, za pijačo pa so poskrbeli na stojnicah turističnega društva. Pohodniki so se lahko pri upokojencih pomerili v metanju pikada in krogov. Taborniki rodu Bistra Savinja iz Šempetra so postavili šotor in pripravili delavnico izdelovanja vozlov. Pestro dogajanje so bogatile pesmi domačega pevskega zbora Savinjski zvon in domače viže harmonikarja, za ozvočenje pa je poskrbelo KD Grifon. Prijetno je bilo prisluhniti tudi novemu vodnemu kolesu na Peklenščki, udeleženci prireditve so si lahko brezplačno ogledali jamo, predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije pa so jih popeljali po gozdni učni poti.
»Mislim, da smo s to prireditvijo prav vsi zadovoljni, bilo nam je lepo, drugače in zato si tovrstnega druženja še želimo. Upam, da bomo ob letu osorej ponovili in da bo tovrstno druženje s pohodom dobilo tradicionalno obliko praznovanja krajevnega praznika,« je ob koncu prireditve dejala predsednica TD Šempeter Ivica Čretnik in se zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali ustvariti tako prijeten dan. D. Naraglav
Živahno na žovneškem gradu
Z delovne akcije na žovneškem gradu
Aktivnim članom Kulturnozgodovinskega društva Žovnek so se pri zadnji delovni akciji na gradu pridružili člani TD Braslovče.
Sredi največje delovne vneme jih je obiskalo 50 članov sekcije ljubiteljev starodobnih vozil Društva ljudske tehnike Šmartno ob Paki. Braslovški turisti so jim pripravili prisrčen sprejem, predsednik Kulturnozgodovinskega društva Žovnek Franc Kralj pa jih je popeljal na ogled gradu. Ob tej priložnosti je nastala spominska fotografija gostov in udeležencev delovne akcije. T. T.
ŠjSF JgäjjgggjsSK JsmH	SSMBbI	fg§gp| jftOg jnB žljijčPP
Bogata ponudba dobrot savinjskih kmetij pod skupno blagovno znamko Zeleno zlatof
Informacije in naročila: 03 572 06 26 in 031 704 400 Ponedeljek-petek: 10.00-13.00 in 15.00-17.00	^
Sobota: 9.66-12.0«	^
% % ■ ^—»
Bruhalka
Na Gradu Komenda so drugo junijsko soboto v organizaciji ZKTŠ Polzela, društev polzelske občine in OŠ Polzela pod pokroviteljstvom Občine Polzela pripravili tradicionalno srednjeveško prireditev na prostem Malteški pozdrav poletju.
Na prizorišče je najprej v povorki s spremstvom Malteške konjenice prišla grajska gospoda. S svečanim odprtjem dogodka s fanfarami na grajskem obzidju in dvigom polzelske zastave se je začel pravi srednjeveški dan, na katerem so obiskovalci lahko uživali ob nakupovanju domačih dobrot in pokušnji na srednjeveških stojnicah, občudovali likovnike, ki so slikali na platno, srednjeveško pisarko, se učili srednje-
Vitezi z Bleda na Komendi
Živano na srednjeveških stojnicah
veškega plesanja, si ogledali pravo mečevanje in vragolije z ognjem, se pomerili v lokostrelskem turnirju za zlato jabolko...
Prvič so uprizorili prihod Prešerna k duhovniku stricu na grad. Vsi obiskovalci so kot darilo Občine Polzela prejeli bon
za hrano, najmlajši pa.so se posladkali s carskim pražencem. V programu so poleg številnih posameznikov statistov sodelovali tudi člani Kulturnega društva viteza Gašperja Lambergarja in Kulturno-umetniško društvo Galiarda iz Celja. T. Tavčar
Jubilej z novo informativno tablo
V soboto, 31. maja, so pri Snežni jami na Raduhi predali namenu novo informativno tablo, ki jo je pripravil Zavod RS za varstvo narave. Ta dogodek, povezan tudi z letošnjim začetkom turistične sezone, je bil uvod v jubilejno leto, jamarji Jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda praznujejo namreč letos 45-letnico svojega raziskovalnega dela in 25-letnico začetka urejanja Snežne jame za turistične namene.
Na slovesnosti ob odkritju informativne table, za katero sta poleg jamarjev poskrbeli Občina Luče in celjska enota Zavoda RS za varstvo narave, smo prisluhnili kulturnemu programu, ki so ga pripravili učenci OŠ Luče in ljudski pevci Prijatelji 6 Še s harmonikarjema, zbrane pa so ob tej priložnosti nagovorili predsednica preboldskih jamarjev Andreja Kladnik, župan Občine Luče Ciril Rose, vodja celjske organizacijske enote zavoda za varstvo narave Mojca Tomažič in jamar Darko Naraglav.
Snežna jama je od leta 1987 zavarovana kot naravni spomenik in že skoraj četrt stoletja pomembna turistična znamenitost Zgornje Savinjske doline, za kar so zaslužni preboldski jamarji, ki so jamo našli, raziskali in uredili za turistični ogled. Je najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji in med najvišjimi v Evropi in svetu. V
Nova informativna tabla pred vhodom v Snežno jamo
njej so odkrili kar sedem vrst jamskih hroščev, od tega štiri endemične, ob raziskovanju nanosov proda, peska in gline pa so odkrili fosilne ostanke malih sesalcev in rib.
Zunanjo udornico Snežne jame so registrirali leta 1939, notranje prostore pa je pod nekaj metrov debelim snegom
leta 1981 odkril in raziskal preboldski jamarski klub. Jama je junija in septembra odprta ob vikendih od 9. do 15. ure, julija in avgusta pa je zadnji ogled ob 17. uri. Med glavno turistično sezono, to je od 15. julija do konca avgusta, si je jamo mogoče ogledati vsak dan od 9. do 17. ure.	D. N.

fZ SAVINOV DAN
Petek, 11.7. 2014, ob 20.00 v atriju Savi n ove hiše
Koncert ob	'	.. 8te";
skladateljevem	"	’ « J
rojstnem dnevu	\.	'
v izvedbi
Vstop prost!	2KŠT Žalec, www.zkst-zaf«
IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA
junij/julij 2014
!3
Do 70 novih članov
Cez dobrih 14 dni na predčasne volitve
Na stojnici Zavezništva Alenke Bratušek v Žalcu
Karavana Zavezništva Alen- so zbirali podpise podpore in ke Bratušek se je maja in ju- tudi člane novonastale stranke, nija s svojo stojnico, na kateri selila po Sloveniji. Zadnji maj-
ski petek so bili tudi v Žalcu.
Pred Občino Žalec, kjer so postavili svojo stojnico, je bilo opaziti precej zanimanja. Organizatorka akcije v Žalcu Tanja Basle, sicer regijska koordinatorka zavezništva, nam je povedala, da so bili z odzivom v Žalcu zelo zadovoljni. Pridobili so okrog 70 novih članov in podpornikov, ki so med drugim izražali podporo predvsem Alenki Bratušek kot Žalčanki. Zavezništvo Alenke Bratušek je imelo dan kasneje, 31. maja, tudi ustanovni kongres, na katerem so Alenko Bratušek tudi formalno ustoličili za predsednico stranke.	L. K.
O kmetijstvu in perspektivi
S posveta (z leve: Dragica Sternad Prašnikar, Zvonko Lah, Ljubo Žnidar in Robert Hrovat)
Poslanec SDS v Državnem zboru RS Ljubo Žnidar je v sodelovanju s Strojnim krožkom Savinjska dolina v dvorani KZ Petrovče priredil posvet o aktualnih problemih in perspektivah slovenskega kmetijstva.
Na posvetu, ki je trajal dobri
dve uri, sta poleg Ljuba Žnidarja sodelovala prav tako poslanca SDS in člana Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje Zvonko Lah in Robert Hrovat. V pogovoru, ki ga je vodila Dragica Sternad Pra-žnikar, so razpravljali o poglavitnih zakonodajnih spremem-
bah iztekajočega se mandata: o zakonu o kmetijstvu, padlem nepremičninskem zakonu, nesorazmerno previsokih kaznih v kmetijstvu, noveli zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, zakonu o vinu in številnih drugih aktualnih temah. V živahni razpravi, ki je sledila, so udeleženci posveta gostom zastavili številna vprašanja, zaradi obsežnosti tematike pa je poslanec Ljubo Žnidar napovedal naslednje srečanje še oktobra letos.	T. Tavčar
Občinska odbora SDS Polzela in Žalec sta v torek v Žalcu pripravila predstavitev svojih kandidatov za poslanca v 4 .VO (Ljubo Žnidar) in v 5. VO (Robert Čehovin).
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC JAškerčeva 9 a, 3310 Žalec
Uredništvo UTRIPA SAVINJSKE DOLINE
PRAVILA VOLILNE KAMPANJE ZA MESEČNIK UTRIP SAVINJSKE DOLINE ZA LOKALNE VOLITVE, KI BODO 5. OKTOBRA 2014
V skladu z zakonom o medijih, zakonom o volilni kampanji in programsko zasnovo mesečnika Utrip Savinjske doline je uredništvo Utripa Savinjske doline sprejelo naslednja pravila volilne kampanje, ki veljajo za lokalne volitve, ki bodo jeseni.
Mesečnik Utrip Savinjske doline bo o dogodkih, povezanih z volitvami, o volilni kampanji in kandidatih poročal v skladu s profesionalnimi novinarskimi merili, normami nepristranskega in enakopravnega novinarskega poročanja. Poročanje bo v skladu s presojo uredništva.
Za volilne oglase velja redni cenik Utripa Savinjske doline, ki je na voljo na sedežu časopisa v Žalcu in na spletni strani ZKŠT (www.zkst-zalec.si/sl-SI/directory/utrip-savinjske-doline/informacije). Prav tako veljajo za volilne oglase enaki terminski plani naročanja in oddajanja gradiv kot za redne oglase in so objavljeni na isti spletni strani.
Naročila volilnih oglasov sprejemamo na sedežu časopisa. Ta morajo biti predložena v obliki naročilnice z vsemi zakonsko predpisanimi podatki, ki jo naročniki oddajo osebno ali pošljejo po pošti najpozneje 10 dni pred izidom časopisa. Vsako naročilo bo označeno z datumom in uro sprejema v evidenčni knjigi. Stran in mesto volilnega oglasa določi odgovorna urednica Utripa Savinjske doline, pri čemer se upošteva vrstni red naročila in velikost oglasa. Na podlagi’naročil se dan po prejemu naročilnice izdajo predračuni, ki morajo biti poravnani najkasneje v štirih delovnih dneh od njihove izdaje. Če do teh datumov predračuni niso poravnani, oglasi ne bodo objavljeni. Kontaktni podatki za informacije in naročila: 03 712 12 80, zkst.utrip@siol.net.
Naročnik mora dostaviti gradivo za nepripravljene oglase, ki jih je potrebno izdelati v uredništvu, v elektronski obliki in skladno s tehničnimi normativi najmanj 9 delovnih dni, že izdelane oglase pa 8 delovnih dni pred izidom časopisa. Oglasi, ki ne bodo dostavljeni v predpisanem roku, potrjeni z ustrezno naročilnico in plačani v roku, ne bodo objavljeni.
Za vsebino oglasov je odgovoren naročnik. Oglase (in obvestila), ki ne bodó lektorirani, skladni z veljavno slovensko zakonodajo, s kodeksi in pričujočimi pravili, bomo zavrnili. Skladno z mednarodnimi konvencijami bomo zavrnili tudi objavo vseh oglasov, v katerih bodo nastopali otroci, mlajši od 14 let.
Odgovorna urednica
Lucija Kolar, l.r.
Žalec, 26. 6. 2014
Uredništvo Utripa Savinjske doline je 2. junija sprejelo tudi pravila volilne kampanje, ki veljajo za predčasne volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije, ki bodo v nedeljo, 13. julija. Volitve so bile razpisane po izidu majske številke Utripa, ki je izšel 28. maja, zato smo jih objavili na spletni strani www. zkst-zalec.si/utrip, kjer so še vedno na voljo. Vsi terminski roki naročanja in oddajanja so enaki s tistimi za redne oglase.
V	nedeljo, 13. julija, se bomo ponovno podali na volišča, že tretjič letos. Tokrat bomo na predčasnih volitvah, ki so bile razpisane 2. junija, volili poslance v Državni zbor Republike Slovenije. Do 18. junija, torej do roka za vložitev kandidatur, je bilo vloženih 16 list, ki bodo na volitvah nastopale v vseh osmih volilnih enotah, in ena, ki bo nastopala samo v 8. volilni enoti (Ptuj). Šele jutri pa bo Državna volilna komisija javno objavila seznam list kandidatov po volilnih enotah in sezname kandidatov, o katerih se glasuje v posameznih okrajih, potem ko je opravila postopek preizkusa zakonitosti kandidatur in list kandidatov. Zato objavljamo le še nepotrjene in nepopolne kandidature, ki so bile javno dostopne na spletnih straneh.
V	vseh osmih volilnih enotah se bodo za poslanska mesta potegovale naslednje liste: SDS, SD, DeSUS, NSi, DL, SNS, Stranka Mira Cerarja, Zdru-
žena levica, PS, ZAB, SLS, Zeleni Slovenije, Enakopravni državljani - Naprej Slovenija, Piratska stranka, Verjamem in Liberalno gospodarska stranka. Lista Humana Slovenija bo prisotna samo v 8. volilni enoti (Ptuj). V volilnih okrajih 4 in 5 (5. volilne enote), kamor spada območje občin Spodnje Savinjske doline, bodo do zaključka redakcije po javno dostopnih podatkih kandidirali (najprej je navedena lista, za njo kandidata, ki kandidirata, in volilna okraja (4. ali 5. VO)
SDS: Ljubo Žnidar (4. VO), Robert Čehovin (5. VO), SD: Tatjana Razboršek Rehar (4. VO), Boštjan Kragl (5. VO), DeSUS: Karl Erjavec (4. VO), Marija Plevčak (5. VO), NSi: Jasna Ajtnik (4. VO), Aleksander Reberšek (5. VO), SLS: Nada Mulej (4. VO), Milan Širše (5. VO), Stranka Mira Cerarja: Hana Šuster Erjavec (4. VO), Boris Kupec (5. VO), Zavezništvo Alenke Bratušek: Tanja Basle (4. VO), dr.
Branko Lobnikar (5. VO), Pozitivna Slovenija: Bojan Jereb (4. VO), Nataša Meznarič (5. VO), Državljanska lista: Danilo Ar-čan (4. VO), Danilo Arčan (5. VO), Združena levica: Andrej Fugina (4. VO), Ibrahim Nou-hom (5. VO), Zeleni Slovenije: Brigita Salobir (4. VO), Roman Zalokar (5. VO), Verjamem: Maja Kolenc (4. VO), Alojz Kronovšek (5. VO).
Na volitvah bodo v vseh osmih volilnih enotah nastopile tudi Nacionalna stranka Slovenije, Združena levica, Piratska stranka, Enakopravni državljani - Naprej Slovenija in Liberalno gospodarska stranka, vendar podatki o kandidatih do zaključka redakcije niso bili dosegljivi. Kot rečeno, pa bo Državna volilna komisija vse kandidate in liste uradno javno objavila šele jutri. O njih bomo volivci odločali na volitvah 13. julija oz. 8., 9. in 10. julija, ko bo na sedežih okrajnih volilnih komisij mogoče predčasno glasovati.	K. R., L. K.
Motorne žage za gasilce
Gasilci in člani Neodvisne liste za Prebold z direktorjem Dragom Pinterjem
V podjetju Uniforest v Lat-kovi vasi je v torek, 17. junija, potekalo zanimivo druženje predstavnikov gasilskih društev GZ Prebold in članov liste Neodvisni za Prebold. Razlog za to je bila izpolnitev obljube Neodvisnih, da bodo sredstva, zbrana na dobrodelnem koncertu Z glasbo za gasilce, razdelili med gasilce v obliki nakupa gasilske opreme.
Odločili so se za motorne žage, gozdarske hlače in čelade, ki so jih pod ugodnimi pogoji kupili v podjetju Uniforest oziroma v trgovini Pan tim v Latkovi vasi. Motorne žage so prejeli gasilci prostovoljnih gasilskih društev Šešče, Kaplja vas, Groblja, Sv. Lovrenc in Matke. Gasilski društvi Latkova vas in Prebold-Dolenja vas-Marija Reka pa sta se odločili za gozdarske hlače in čelade. Opremo
sta gasilcem predala Miha Fonda in direktor podjetja Uniforest Drago Pinter, ki je pred tem predstavil trgovino in podjetje, ki je v času nogometnega prvenstva v Braziliji prisotno na tamkajšnjem sejmu gozdarske opreme. Brazilija je ena od številnih držav, v katerih je podjetje Uniforest prisotno s svojo ponudbo.
Gasilci so si ta dan ogledali tudi proizvodne prostore Uniforesta.	D. N.
k Rehar
Sloveniji vrnimo prihodnost
Delo, znanje in ustvarjalnost za inovativno družbo
Gospodarska rast za nova delovna mesta
Zelena ekonomija Slovenija na zemljevidu sveta
Delujoča država v službi ljudi Odgovorna solidarnost
Prikolice za poplavljene
Predsednik Rotary kluba Žalec Anton Travner in prikolice Člani Rotary kluba Žalec so, rali akcijo zbiranja pomoči za podobno kot mnogi, organizi- nedavno poplavljena območja v
Zdravi moramo ukrepati
Savinjski šoferji na SP
BiH in Srbiji.
Kot je povedal predsednik žalskega Rotary kluba Anton Travner, so se v klubu odločili pomagati ljudem, ki so ostali brez strehe nad glavo in živijo v zbirnih centrih, in jim ponuditi možnost, da se vrnejo v opustošene domove. S pomočjo Rotary kluba Medvode in Rotary kluba Velenje so na trgu kupili sedem rabljenih kamp prikolic in jih s pomočjo prevoznega podjetja Draganovič iz Žalca in prevoznika iz Velenja (prevozništvo Camlek je posodilo tovorno vozilo) pet odpeljali v BiH in dve v Srbijo. T. Tavčar
V Mariboru je potekalo državno prvenstvo šoferjev in avtomehanikov, ki so se ga udeležili tudi člani združenja ZŠAM Savinjske doline in ponovno posegli po najvišjih odličjih.
Drugega mesta sta se veselila Mario Tomič v kategoriji transportnih vozil do 5 ton in Zlatko Hribernik v kategoriji transportnih vozil nad 5 ton, Anton Otavnik pa je v kategoriji avtobusi zasedel tretje mesto. Ekipno so člani združenja osvojili drugo mesto v kategoriji transportnih vozil nad 5 ton in prvo mesto v kategoriji avtobusi ter
Ekipa ZŠAM Savinjska dolina z vodstvom in zlatim prehodnim pokalom
prejeli zlati prehodni pokal Septembra letos pa se bodo od-državnega prvenstva šoferjev pravili na svetovno prvenstvo v in avtomehanikov Slovenije. Krakov na Poljskem. T. Tavčar
Mladi gasilci v orientaciji
Tek - hoja za življenje
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije je skupaj s številnimi podporniki in nevladnimi organizacijami pripravilo že 13. tek - hojo za življenje za preživele z rakom in zdrave.
Že dopoldan so v ustvarjalnih delavnicah ustvarjali vrtčevski otroci, učenci ter dijaki in študentje, ki so se preizkusili tudi v gibalnih in športnih aktivnostih. V žalski župnijski cerkvi so
prisluhnili maši za bolne, osrednji del prireditve pa je potekal v Športnem centru Žalec, kjer so zbrane nagovorili predsednica Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije Viktorija Rehar, župan Občine Žalec Janko Kos, evropska poslanca Lojze Peterle in Romana Jordan ter predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med.
Obiskovalci in gostje so se
odpravili po stezi, tek oziroma hojo pa so ponovili še pozno zvečer.
V kulturnem programu so nastopili najmlajši iz žalskih vrtec, učenci I. OŠ Žalec, dijaki Srednje zdravstvene šole Celje in Cita Galič. Na stojnicah so se predstavili člani Zimzeleni Žalec, DPM Žalec, Sožitje Žalec in drugi, bolniki z rakom pa so predstavili svoje izkušnje z boleznijo. Pozitivnih misli je bilo veliko, obiskovalci so si lahko izmerili krvi sladkor, krvni tlak in holesterol, slišali so veliko nasvetov za bolj zdravo življenje, pogostili so jih s palačinkami in jim razdelili promocijski material Evropskega parlamenta. Ob tej priložnosti so zbirali denarna sredstva za rakave bolnike in negovalne pripomočke za po-plavljence.
Na sliki: Govorniki (z leve): Lojze Peterle, Viktorija Rehar, Romana Jordan, Marija Veglj Pirc in Janko Kos T. Tavčar
Gasilska zveza Žalec je v Andražu nad Polzelo pripravila tekmovanje v orientaciji za mlade gasilce, na katerem je nastopilo kar 78 ekip iz 23 prostovoljnih gasilskih društev žalske gasilske zveze.
Mladi gasilci so se pomerili v šestih starostnih kategorijah, tekmovanje pa je potekalo v obliki orientacijskega pohoda na 2,3 in 5 kilometrov v okolice Andraža. Med potjo so morali poiskati kontrolne točke, kjer so jih čakale različne gasilske naloge (vezanje vozlov, spajanje in hitro zvijanje cevi, prenos vode, teorija topografskih znakov, zbijanje tarče ...). Najuspešnejše so bile ekipe PGD Andraž, ki so zmagale v štirih starostnih kategorijah.
Vrstni red pionirke: 1. Andraž, 2. Drešinja vas, 3. Velika Pirešica 1; pionirji: 1. Braslovče 1, 2. Levec, 3. Drešinja vas 2; mladinke: 1. Andraž 2,
2.	Andraž 1, 3. Arja vas; mla-
Pionirji Braslovč med prenašanjem vode
dinci: 1. Andraž 2, 2. Andraž 1, 3. Polzela 1; pripravnice: 1. Andraž, 2. Kapla-Pondor, 3. Velika Pirešica; pripravniki: 1. Šempeter, 2. Velika Pire-
šica, 3. Dobrovlje. Prve tri ekipe v vsaki kategoriji so se uvrstile na regijsko tekmovanje, ki bo 6. septembra v Preboldu.	T. Tavčar
Stoterica na Mrzlici
Prve sekunde najpomembnejše
Po prihodu na cilj pred planinskim domom
Na letošnji 25. maj, nekdanji dan mladosti, so se v Matkah, v vasi pod Homom, Golavo in Mrzlico, nekateri posamezniki in družine na pobudo Zdravka Zagožna, člana zgodovinske sekcije PGD Matke, podali na savinjsko-zasavski Triglav -Mrzlico.
Do planinskega doma so se odpravili izpred gasilskega doma, nekaj pohodnikov se jim je pridružilo na poti proti vrhu, nekateri pa kar na cilju, kjer je
na Mrzlici
bilo zelo družabno. Organizatorji so ob tej priložnosti podelili posebne nagrade, in sicer najmlajši pohodnici šestletni
■M SUKOPLESKARSTVO
terglnu
Magdaleni, najstarejšima pohodnikoma zakoncema Voh ter najštevilčnejši družini Germa-dnik.	D. N.
Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad
DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
SUKOPLESKARSTVO ANDRIJ TERGLAV, s. p.
Andraž % b, 3313 POLZELA, 03 S72 Oi 73, GSM: 041 216 214, wx.ltrglov.si
Območno združenje Rdečega križa Žalec in Krajevna organizacija RK Galicija sta prejšnji mesec v Domu krajanov Galicija pripravila prikaz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega defibrilatorja.
Predavateljica Branka Drk je poudarila nujnost takojšnje pomoči ponesrečencem, saj so prve sekunde najpomembnejše pri reševanju življenja. Ljudje se bojijo, da ne bodo pravilno nudili prve pomoči in da bodo ob tem naredili več škode kot koristi, zato se marsikdaj ne odločajo za pomoč, ampak čakajo na reševalce. Vsaka sekunda prepoznega nudenja prve pomoči pa je lahko za ponesrečenca usodna.	D. N.
Branka Drk med prikazom oživljanja mmm
avtovleka
041350 032
Tl FT; n I
www.aviovlekamuhovic.si
Jubilejni Gališki dnevi in tomosijada
Dober pevski podmladek
dnevoma, 24. junija. V tem času se je zvrstilo 35 dogodkov, v katerih so sodelovala vsa krajevna društva.
Srečanja ljubiteljev in voznikov Tomosovih motorjev na štiri predstave se je kot vsako leto udeležilo okoli 150 voznikov Tomosovih in Puchovih motorjev. Prireditev je organiziralo Turistično društvo Galicija oziroma njegova sekcija Moped klub Krištof Pernovo, pri pripravi programa pa že nekaj let sodeluje tudi Avto--moto klub Vrbje.
Udeleženci so se s svojimi starodobnimi jeklenimi konjički letos prvič zbrali pri farni cerkvi svetega Jakoba. Dve uri in pol trajajoča vožnja je potekala po KS Galicija in drugih krajih Savinjske doline. V Vrbju so imeli postanek, malico in spretnostno vožnjo, na cilju pri farovškem kozolcu pa jih je čakal blagoslov motorjev, ki ga je opravil domači župnik Janko Cigala. Na prireditvenem prostoru so si udeleženci prireditve ta dan ogledali razstavo Tomosovih starodobnikov, s srečanjem pa so nadaljevali ob živi glasbi, kulinaričnih dobrotah in družabnih igrah. D. Naraglav
Starejši niso pozabljeni
Z razstave motorjev in najstarejši (drugi z leve), 60 let star motor
Prvi udeleženci po končani panoramski vožnji med prihodom na cilj
Pred 20 leti se je skupini krajanov v Krajevni skupnosti Galicija zaradi želje po pestrejšem kulturnem, športnem in družabnem življenju porodila ideja o izvedbi
različnih prireditev, ki bi bile med sabo povezane in bi potekale pod skupnim imenom. Tako so nastali Gališki dnevi. Letos so se začeli 11. aprila in končali pred dvema
S srečanja starejših v Letušu
KO RK Letuš je v okviru krajevnega praznika in ob finančni pomoči Občine Bra-
slovče pripravila družabno srečanje občanov, starih sedemdeset in več let. Od 103
povabljenih se je srečanja udeležila dobra polovica. V kulturnem programu so nastopili najmlajši iz letuškega vrtca, učenci POŠ Letuš in folklorna skupina mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Braslovče.
Sledil je pozdravni nagovoru predsednice KO RK Letuš Cvetke Kočevar, zbrane pa je nagovoril tudi podžupan Občine Braslovče Anton Repnik, ki je med drugim starejšim zaželel prijetno druženje, obenem pa se jim zahvalili za njihov prispevek k razvoju kraja.	T. T.
Šeške čipke na Gorenjskem
zovanje z ostalimi društvi in s posamezniki, zato so tudi tokrat k sodelovanju povabile znano oblikovalko čevljev Aljo Novak, ki je čipko spretnih mojstric vdelala v čevlje. Odprtje razstave so popestrili ljudski pevci iz Šešč Prijatelji 6 Še in podžupanja Občine Prebold Emilija Črnila. KPD Šešče je s seboj odneslo tudi promocijsko gradivo turističnih društev Spodnje Savinjske doline in zanimanje za naše kraje je bilo med Gorenjci zelo veliko. Sodeč po odzivih žiro-vskih klekljaric in obiskovalcev, ki so se vpisali v knjigo spominov, je bila razstava čipkarskega krožka lep kulturni dogodek.	T. T.
V Kulturno prosvetnem društvu Šešče (KPD) deluje čipkarski krožek ročnih del, kjer pletejo, kvačkajo, vezejo, klekljajo in izdelujejo čipke. Članice krožka že več let sodelujejo s kle-
kljaricami iz Žirov, te pa so jih povabile, da tudi na Gorenjskem razstavijo svoja dela.
A njihova razstava v Žireh ni bila le to. Članom društva je namreč pomembno pove-
Z razstave čipk in ročnih del
še mladinski pevski zbor Mladina petrovške Matere Božje pod vodstvom Tine Pogorelčnik, mladinska pevska skupina iz Galicije pod vodstvom Jana Grobelnika ter mladinska pevska skupina iz Žalca pod vodstvom Tine Pogorelčnik.
Ob koncu so zapeli vsi zbor skupaj šest pesmi in navdušili številno občinstvo. T. Tavčar
Pojejo tudi več kot 30 let
Med nastopom cerkvenega pevskega zbora Zvončki iz Šempetra
Župnija Polzela je tretjo junijsko nedeljo v župnijski cerkvi sv. Marjete na Polzeli pripravila 12. srečanje cerkvenih otroških pevskih zborov in glasbenih skupin žalske dekanije.
Na srečanju z naslovom Pojemo življenju so se številnim poslušalcem predstavili cerkveni otroški pevski zbori ob spremljavi številnih instru-
mentalistov. Cekinčki so
peli pod vodstvom zborovodkinje Mateje Stražar, Zvončki iz Šempetra pod vodstvom Mateje Zvonar Kandare, Mana Griže pod vodstvom zborovodij Davida Sopotnika in Mateje Cafuta, Liokorn Žalec pod vodstvom Tine Pogorelčnik in zbor sv. Jakoba iz Galicije pod vodstvom Jana Grobelnika. Nastopili
Marjetka Škorjanc in njena oblačila
sta skupaj na koncertih že sodelovala in tudi tokrat je bilo lepo prisluhniti pevcem in uživati v glasbenem doživetju v kulturnem domu v Grižah.
Nekatere pevke ŽPZ Griže so zboru, ki bo naslednje leto praznoval 65-letnico delovanja, zveste že več kot 30 let. Zbor, ki ga od septembra 2005 vodi Vesna Turičnik Popovski, redno sodeluje na območni reviji pevskih zborov in na raznih prireditvah v domačem kraju, vsako leto pripravi letni koncert in druge samostojne koncerte. D. N.
Ženski pevski zbor Griže pevke povabile člane MoPZ je prejšnji mesec pripravil KD Petrovče z zborovod-letni koncert. V goste so kinjo Metko Berk. Zbora
Ženski pevski zbor Svoboda Griže ob koncu sezone zapel v razstavno-prireditvenem prostoru tamkajšnjega kulturnega doma
V	četrtek, 12. junija, so v Domu kulture Svoboda Griže (prireditev je sicer organizirala Krajevna knjižnica Griže) gostili domačinko Marjetko Škorjanc, ustvarjalko folklornih oblačil, narodnih noš in oblačil s starih razglednic. Marjetka, tako se imenuje tudi njen salon v Grižah, je sicer ra-čunalničarka, a želja po ustvarjanju z blagom in neko dodano vrednostjo je v njej tlela že od otroštva.
V	pogovoru s knjižničarko Ireno Štusej so številni obiskovalci izvedeli, da je uvrščena med sto najboljših rokodelcev v Sloveniji, umetelna oblačila pa ustvarja s certifikatom. Vrsto let sodeluje s Folklorno skupino Grifon iz Šempetra, s skupino Leščeček iz Veržeja, šivala je obleko za lanskoletno vinsko kraljico in za mnoge projekte. V teku so dogovarjanja za nekaj zanimivih ustvarjalnih projek-
Marjetka Škorjanc
tov, vmes pa najde čas tudi za povsem običajne stranke, ki prihajajo v njen salon, ker vedo, da jim bo znala svetovati in izdelati oblačila zanje.
Gostje večera so bili tudi trije pari šempetrske folklorne
skiipine, oblečeni v primorsko, belokranjsko in štajersko narodno nošo. Razkazala je njihova oblačila in celo zaplesala z njimi. Obiskovalci pa so bili navdušeni tildi nad oblačili, ki jih je izdelala po starih fotografijah. T. T
THIGON «.]>.
MATJAŽ LESJAK, dr. medicine 041 736 252
CELOVIT PRISTOP K ZDRAVJU.
Na Cici olimpijadi več kot 650 otrok
Razigrani otroci v spremstvu učiteljev in starčev
Otroci metali tudi perjanico
V Športnem centru Žalec je 4. in 10. junija potekala prireditev, imenovana Cici olimpijada. Na prvi prireditvi so se med sabo pomerili učenci 1. razredov osnovnih šol žalske občine, na drugi pa vrtčevski otroci. Prireditvi sta potekali v organizaciji ZKŠT Žalec, Atletskega kluba Žalec ter žalskih šol in vrtcev.
Cici olimpijada je prijetno
športno druženje, ki ga prirejajo že 17 let. Zaradi velikega zanimanja poteka v dveh delih, udeležijo pa se je vsi vrtci in vse šole v žalski občini. Prvošolčki se pomerijo v teku na 60 m, skoku v daljino in metu vorteksa, otroci, stari 4 in 5 let, pa v teku na 50 m, na zabavnem poligonu in v metu perjanice.
Letošnjega športnega dogodka se je skupaj udeležilo
kar 651 otrok, in sicer 210 prvošolčkov in 441 vrtčevskih otrok. Prvo tekmovanje (4. junija) je vodil športni pedagog in televizijski športni komentator Peter Kavčič, njegov gost je bil judoist Roki Drakšič, drugo (10. junija) pa velik ljubitelj športa in glasbe Franci Pod-brežnik.
Pred začetkom tekmovanj so prižgali olimpijski ogenj, nato so zapeli cici himno, slavnostno prisegli in se razgibali ob ritmu glasbe. Dogajanje je spremljala maskota Ribnika Vrbje in hkrati tudi maskota te otroške olimpijade Ponirek.
In tudi na Cici olimpijadi velja Coubertinovo načelo, da so zmagovalci prav vsi, ki sodelujejo, tekmovalci pa za sodelovanje na prireditvi prejmejo spominsko priznanje in zasluženo okrepčilo.
D. Naraglav
Privrženci Barcelone v Žalcu
Zanimivo navijaško srečanje
Nogometni duh svetovnega prvenstva se je v soboto, 14. junija, naselil tudi v mesto Žalec. V športnem centru so se zbrali navijači nogometnega kluba FC Barcelona.
Po odpeti uradni himni Barcelone je zbrane navijače iz Slovenije in s Slovaške v imenu organizatorja pozdravil Tomaž Babič, predsednik slovenskega društva Penya Blaugrana
Eslovena Triglav. Slovensko društvo je bilo ustanovljeno leta 2011 in je že naslednje leto štelo 400 članov.
4.	julija 2011 so od matičnega kluba prejeli licenco uradnega kluba in s tem prevzeli tudi dodatno odgovornost. Od takrat dalje niso le navijaško društvo, ampak delujejo kot ambasadorji omenjenega nogometnega kluba. Delujejo tudi na huma-
nitarnem področju in na prireditvi v Žalcu so zbirali sredstva za pomoč društvu Polžek in ljudem s poplavljenih območij v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Babič se je še posebej zahvalil gorečemu navijaču Barce, Žalčanu Romanu Mališu, in njegovi ekipi, ki je poskrbela za tehnično pripravo srečanja. Zbrane je nagovoril tudi uradni predstavnik kluba in predsednik Federacije World (sektor 30), Toni Freire, in organizatorjem izročil posebno priznanje nogometnega kluba FC Barcelona, v imenu slovaških navijačev pa je nogometne navdušence pozdravil njihov predsednik Peter Bellas.	T. T.
VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK V ŽALCU
Informativne prijave in informacije: VARSTVO MALČEK varstvo.malcek@gmail.com; 070 303 008
Pričetek varstva: od 1.9.2014, lokacija: Žalec Vpisana v register varuhov predšolskih otrok
Športno druženje mladih
Udeleženci enotedenskega tečaja rolanja
Športna zveza Prebold in Športno društvo Partizan Prebold sta konec prejšnjega meseca organizirala že osmo športno druženje mladih.
Na igrišču pri osnovni šoli se je zbralo več kot osemdeset otrok, ki so se lahko pomerili v različnih športnih dejavnostih. Prvošolčki so s spretnostnim poligonom pokazali znanje
enotedenskega tečaja rolanja, otroci so lahko igrali namizni tenis, odbojko, košarko, badminton, vadili hojo po vrvi in se ob tem prijetno zabavali. Za hajmlajše so organizatorji pripravili tudi ustvarjalne delavnice. Kot pravi predsednica ŠZ Prebold Monika Brglez, je bilo srečanje nekakšna uvertura v druge športne dejavnosti v ob-
čini v naslednjih tednih in mesecih. Že prvo julijsko soboto pripravljajo skupaj z ZKŠT Žalec prireditev Zmorem preplavati 100 metrov. Vsi udeleženci bodo imeli ta dan prost vstop na bazen. Prost vstop vse dni med počitnicami pa bodo imeli tudi otroci do 18. leta starosti in iz preboldske občine.	D. N.
Dan župnije v okviru Petrovčevanja
V okviru Petrovčevanja so proslavili tudi lepo nedeljo ali dan župnije. Dogodek so začeli s procesijo svetega Re-šnjega telesa in nadaljevali s slovesno mašo v baziliki. Slovesnosti so se udeležili gasilci, hmeljarske starešine in
princese, predstavniki Občine Žalec in Krajevne skupnosti Petrovče, prvoobhajanci in birmanci.
Popoldan so na igrišču v Do-briši vasi organizirali tekmovanje v malem nogometu, ki so se ga udeležili slovenski duhov-
niki, hrvaški dominikanci in veterani Petrovč. Prvo mesto je osvojila ekipa veteranov iz Petrovč, slovenski duhovniki so bili drugi in dominikanci iz Zagreba tretji. Za glasbo je poskrbel ansambel mladih, ki so si nadeli ime Ne vem še. T. T.
Prva in druga ekipa nogometnega tekmovanja v Petrovčah
Veter v laseh ..
Del udeležencev akcije na igrišču ob OŠ Vransko
Zadnjo majsko soboto je na Vranskem potekala vseslovenska akcija Veter v laseh - s športom do zabave z družino.
Na treh lokacijah po občini (na večnamenskem športnem igrišču pri Športni dvorani Vransko, igrišču v Prekopi in v športnem parku na Ločici pri Vranskem) se je več kot sto
mladih pomerilo in pozabavalo v nogometu, košarki, odbojki na mivki, boju med dvema ognjema, hokeju, štafetnih igrah, namiznem tenisu, badmintonu, balinanju, skakanju po trampolinu, vožnji z vozički ... Športne igre so popestrili z ustvarjalno delavnico za najmlajše (izdelovanje trgank,
risanje s kredami po asfaltu), s plesom v vetru in z glasbo.
Udeleženci prireditve so bili še posebej veseli obiska islandskih konj Konjeniškega kluba Islander.
Posebno presenečenje je bila maskota Športko, ki je otroke spodbujala k aktivnejšemu izvajanju športnih iger. T. T.
OBČINA ŽALEC
Četrtek, 3. julij, ob 18. uri
proslava ob dnevu slovenskih rudarjev; Letno gledališče Limberk v Grižah (Etnološko društvo Srečno, 051 253 015).
Od četrtka, 3. julija,
do srede, 9. julija, med 15. in 18. uro
dnevi odprtih vrat Rudarskega muzeja Zabukovica-Liboje;
Dom kulture Svoboda Griže (Etnološko društvo Srečno, 051 253 015).
Četrtek, 3. julij, ob 20. uri
Poletje v Žalcu; promenadni koncert VS Cantemus;
Šlandrov trg
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 4. julij, ob 20. uri
80. kavarniški večer z gostom Alešem Jelenkom;
Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (GLD Aletheia, 031 659 485).
Petek, 4. julij, ob 20. uri
kino pod zvezdami;
pred ŠK Žalec
(TD Žalec, 040 609 888).
Petek, 4. julij, ob 21. uri
Swing' n 'roli' naokol'; koncert The Moonlighting Orchestra; Letno gledališče Limberk Griže (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 5. julij,
vrhovi prijateljstva Italija: Veliki Nabojs; odhod izpred pisarne PD Žalec (PD Žalec, 031 565 423).
Sobota, 5. julij, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica pod 100-letnimi lipami; Gotovlje
(TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Vsaka sobota v mesecu med 9. in 12. uro
Podeželska tržnica Žalec (JKP Žalec, 713 67 73).
Sobota, 5. julij, ob 9. uri
turnir v malem nogometu;
Športni center Žalec
(TD Žalec, Mladi za prihodnost, 040 609 888 in 041 717 225).
Petek, 11. julij, ob 20. uri
Savinov dan, nastopa APZ Risto Savin; atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 12. julij, ob 6. uri
Konj - Velika planina;
odhod s Petrovega trga v Šempetru
(PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 12. julij, ob 7. uri
kolesarjenje v Logarsko dolino in nazaj; start pri Hotelu Žalec, predprijave do 10.
7. 2014
(KK Žalec, 041 220525).
Nedelja, 13. julij, od 10. ure dalje
strelska tekma za pokal KS Griže z lovskim golažem;
Gozdnik
(LD Gozdnik Griže, 041 688 719).
Četrtek, 17. julij, ob 7. uri
Zreško Pohorje;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 763 288).
Petek, 18. julij, ob 20. uri
Poletje v Žalcu: Večer jazza, Vincent Color Quartet;
atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 19. julij, ob 5. tiri
Veliki in Mali Draški vrh; zborno mesto Kili Liboje (PD Liboje, 041 519 836).
Sobota, 19. julij, ob 13. uri
Vižde hengamo;
Športni center Žalec (TD Žalec, sekcija Vižde).
Od ponedeljka, 21. julija, do petka, 25. julija, med 7.30 in 15.30 KUL počitnice - celodnevno počitniško varstvo otrok;
Ribnik Vrbje in druge lokacije (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 25. julij, ob 20. uri
promenadni koncert Savinjskega kvinteta;
Šlandrov trg
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 26. julij, ob 5. uri
Mojstrana - Vrtaški vrh; odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244).
Nedelja, 24. avgust,
mešane trojke turnir; teniška igrišča pri bazenu;
ŠD Partizan Prebold (Janko Napotnik, 041 620 468).
Sobota, 30. avgust,
društvena tekma v ribolovu; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold
(Milan Radlejič, 031 531 947).
Sobota, 30. avgust,
ŽUR POD ŽVAJGO;
Gaj Prebold;
TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Nedelja, 27. julij, ob 10. uri
Jakobova nedelja s srečanjem rojakov pod farovškim kozolcem v Galiciji (TD Galicija, 030 185 086).
Ponedeljek, 28. julij, ob 18. uri
po pravljici diši - pravljična ura;
Krajevna knjižnica Liboje (MSK Žalec, 712 12 52).
Torek, 29. julij, ob 17. uri
po pravljici diši - pravljična ura; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Petek, 1. avgust, ob 20. uri
81. kavarniški večer: Literarni »Jam Session«, odprto branje;
Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (GLD Aletheia, 031 659 485).
Petek, 1. avgust, ob 20. uri
Poletje v Žalcu: Satchmo in dixieland, Celjski dixieland;
Šlandrov trg
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 2. avgust, ob 7. uri
Celjska koča, čez Hudičev graben;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 269 744).
Sobota, 2. avgust, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica pod 100-letnimi lipami; Gotovlje
(TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Od ponedeljka, 4. avgusta, do petka, 8. avgusta, med 7.30 in 15.30 KUL počitnice - celodnevno počitniško varstvo otrok;
Ribnik Vrbje in druge lokacije (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 8. avgust, ob 20. uri
Poletje v Žalcu: promenadni koncert skupine DeVox iz Mozirja;
Šlandrov trg
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 9. avgust, ob 4. uri
Ankogel v Avstriji;
odhod s Petrovega trga v Šempetru
(PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 9. avgust, ob 5.30
Mangart;
zborno mesto Kili Liboje (PD Liboje, 031 881 726).
Od sobote, 9. avgusta, do nedelja, 10. avgusta, ob 6. uri
Triglav;
odhod iz Migojnic,
(PD Zabukovica, 041 740 753).
Od srede, 13. avgusta, do četrtka, 14. avgusta, ob 16. uri teniški turnir za pokal KS Griže; teniško igrišče Dolinar (DŠR Partizan Griže, 041 727 217).
Petek, 15. avgust, ob 18. uri
Vižde šola rolkanja, filmi;
ŠC Žalec in MC Žalec (TD Žalec, sekcija Vižde).
Sobota, 15. avgust,
vrhovi prijateljstva Italija: Visoka (Rateška) Ponca;
odhod izpred pisarne PD Žalec (PD Žalec, 031 565 423).
Sobota, 16. avgust, med 10. in 15. uro
paintball;
gozd v Britnih selah; Pongrac (Paintball ŠD Monster, 051 232 556).
Sobota, 16. avgust, ob 15. uri
37. hitrostno tekmovanje za prehodni pokal PGD Zabukovica;
dvorišče gasilskega doma PGD Zabukovica (PGD Zabukovica, 041 783 767).
Sobota, 16. avgust, ob 15. uri
Vižde šola rolkanja, filmi;
ŠC Žalec in MC Žalec (TD Žalec, sekcija Vižde).
Sobota, 16. avgust, ob 17. uri
začetek obiranja hmelja - obiranje na star način;
dolina Rupe nad Jamo Pekel (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 17. avgust, ob 20.30
Travelling musicians, koncert v okviru festivala Seviqc Brežice;
Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Od torka, 19. avgusta, ob 10. uri do četrtka, 28. avgusta,
Chiaroscuro, 10. slikarska šola Rudolfa Španzla;
Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 21. avgust, ob 6. uri
Snežnik;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 763 288).
Petek, 22. avgust, ob 9. uri
meddruštveno tekmovanje upokojencev OŽ za pokal KS Griže;
Letno gledališče Limberk, Griže (DU Griže - Zabukovica, 051 303 486).
Petek, 22. avgust, ob 16. uri
turnir generacij v rokometu, predstavitev plezanja;
OŠ Griže
(DŠR Partizan Griže, 041 727 217).
Petek, 22. avgust, ob 19. uri
odprtje razstave ob 60-letnici Letnega gledališča Limberk: Limberk včeraj in danes;
razstava bo na ogled do 30. 8.;
Dom kulture Svoboda Griže (KUD Svoboda Griže, 041 787 951).
Petek, 22. avgust, ob 20. uri
Poletje v Žalcu: promenadni koncert skupine M.J.A.V.;
Šlandrov trg
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 23. avgust, ob 5. uri
Košutnica;
odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 23. avgust, ob 9. uri
pohod ob spominskih obeležjih; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 200 196); zborno mesto Kili Liboje (PD Liboje, 714 04 53).
Sobota, 23. avgust, ob 10. uri
šahovski turnir;
Letno gledališče Limberk (Šahovski klub Griže, 070 712 422).
Sobota, 23. avgust, ob 18. uri
odprtje novega parkirnega prostora
pri OŠ Qriže in javne poti Migojnice-Zg.
Konec
(KS Griže, 041 437 424).
Sobota, 23. avgust, ob 19. uri
osrednja prireditev ob prazniku KS Griže in 60-letnici Limberka s predstavitvijo mladih športnikov;
Letno gledališče Limberk (ob slabem vremenu Dom kulture Svoboda Griže) (KUD Svoboda Griže, 041 295 033).
Nedelja, 24. avgust, ob 8. uri
pohod po obronkih KS Ponikva; start pri Gasilskem domu Ponikva (PD Žalec - planinska sekcija Ponikva, 041 829 936).
Torek, 26. avgust, ob 17. uri
po pravljici diši - pravljična ura; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 27. avgust, ob 18. uri
po pravljici diši - pravljična ura;
Krajevna knjižnica Griže (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 28. avgust, ob 19. uri
zaključek 10. slikarske šole Rudolfa Španzla Chiaroscuro in odprtje pregledne razstave Chiaroscuro 2004-2014;
Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 29. avgust, ob 20. uri
FAG Žalec 2014, 6. tradicionalni festival
akustične glasbe;
atrij Savinove hiše
(GLD Aletheia, 031 659 485).
Sobota, 30. avgust, ob 4. uri
Rjavina;
zborno mesto Kili Liboje (PD Liboje, 041 519 836).
Sobota, 30. avgust, ob 8. uri
pohod po hmeljski poti;
start pri Ekomuzeju hmeljarstva in
pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 30. avgust, ob 9. uri
odprtje razstave ročnih del; razstava bo na ogled v soboto med 9. in 18. uro, v nedeljo med 8. in 18. uro; dvorana DU Griže
(DU Griže - Zabukovica, 031 243 480).
OBČINA PREBOLD
Torek, 1. julij, od 9. do 19. ure
vodeni ogledi Muzejske zbirke Prebold skozi čas;
Muzejska zbirka, Dolenja vas 49;
ZND Prebold, TIC Prebold (TIC Prebold, 705 35 35 ).
Vsak ponedeljek in četrtek v juliju od 9. dp 11. ure
namizni tenis;
Bazen Prebold;
NK Partizan Prebold (Aleksander Poropat, 040 560 405).
Vsak ponedeljek, sredo, četrtek in petek v juliju in avgustu
družabne igre in ustvarjalne delavnice za otroke;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Sobota, 5. julij, ob 9. uri
kmečka tržnica in ustvarjalne delavnice za otroke;
Režajeva domačija;
TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 5. julij,
zmorem preplavati 100 m;
Bazen Prebold
(Monika Brglez, 041 600 680 in ZKŠT Žalec, 712 12 67).
Sobota, 5. julij,
pohod na Klamnock in Mallnock s PD Naveza;
PD Prebold
(Matic Pečovnik, 070 550 314).
Sobota, 12. julij,
prečenje Storžiča;
PD Prebold
(Matic Pečovnik, 070 550 314).
Sobota, 19. julij, ob 9. uri
kmečka tržnica in ustvarjalne delavnice za otroke;
Režajeva domačija;
TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 19. julij,
Noč na vasi in tekmovanje starejših gasilcev za pokal Občine Prebold;
PGD Matke
(Joži Kupec, 041 873 331).
Sobota, 26. julij,
delovna akcija na Domu pod Reško planino;
PD Prebold
(Matic Pečovnik, 070 550 314).
Nedelja, 27. julij,
lovsko strelsko tekmovanje na Golavi;
LD Prebold;
Lovski dom Golava (Beno Novak, 041 608 345).
Sobota, 2. avgust, ob 9. uri
kmečka tržnica in ustvarjalne delavnice za otroke; Režajeva domačija;
TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Nedelja, 3. avgust,
tekma koscev in grabljic v Sv. Lovrencu;
PGD Sv. Lovrenc
(Andreja Kumer, 031 640 432).
Petek, 8. avgust,
srečanje članov DU Prebold;
Gaj Prebold (Ivan Stepišnik).
Petek, 8. avgust,
razstava ročnih del sekcije Petlje;
DU Prebold
(Marta Praprotnik, 031 505 370).
Sobota, 9. avgust,
XVI. memorial Draga Gajška; PGD Latkova vas (Gregor Fonda, 031 214 398).
Sobota, 9. avgust,
razstava zeliščne sekcije DU Prebold;
(Irena Marinc 031 404 498).
Petek, 15. avgust,
kolesarjenje v Logarsko dolino; ŠD Latkova vas (Ivan Lipičnik).
OBČINA POLZELA
Nedelja, 6. julij, ob 15. uri
kmečke igre z družabnim srečanjem za vse občane;
igrišče v Andražu (Vili Pižorn, 041 783 734).
Petek, 11. julij, ob 18. uri
196. lunohod v neznano; zbor pri domu DU Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790).
Sobota, 12., in nedelja, 13. julij,
pohod v visokogorje - Julijske Alpe; zbor pri igrišču v Andražu (Simon Ograjenšek, 031 393 499).
Sobota, 12. julij, od 8. do 12. ure
kmečka tržnica pred trgovino Tuš (Alenka Žnidar, 031 795 685).
Sobota, 12. julij, ob 10. uri
državna in regijska proslava,
60. obletnica in razvitje prapora ZŠAM Savinjske doline; avtopoligon Ločica ob Savinji (Milan Pečnik, 031 366 252).
Nedelja, 13. julij, od 15. ure dalje
tradicionalno hitrostno gasilsko tekmovanje za pokal Ločice v ženski in moški konkurenci, ob 18. uri: družabno srečanje »Pod domačimi lipami« z ansamblom Unikat; gasilski dom Ločica ob Savinji (Bojana Žibret, 031 502 164).
Sobota, 19. julij, ob 9. uri
10. gorski tek na Goro Oljko; start ob 9. uri pri igrišču v Andražu (Zoran Štok, 041754 778).
Sobota, 19. julij, ob 19.30
ogled komedije Veselica v dolini tihi; poletno gledališče v Studencu; zbor pri igrišču v Andražu (David Zabukovnik, 041 783 737).
Nedelja, 20. julij, ob 5. uri
pohod na Skuto po SPP.S;
zbor pred občinsko zgradbo na Polzeli
(Mirko Jegrišnik, 041 902 183).
Sobota, 2. avgust, od 3. ure do 14. ure
kolesarski maraton Ločica-Koper (Bojan Krivec, 051 316 129).
Sobota, 9., in nedelja, 10. avgust,
pohod po slovenski planinski poti -
Trnovska planota;
zbor pri igrišču v Andražu
(ŠD Andraž, Vili Pižorn, 014 783 734).
Nedelja, 10. avgust, ob 15. uri
srečanje članov DU Andraž; igrišče v Andražu
(DU Andraž, Anton Mešič, 041 602 974).
Nedelja, 10. avgust, ob 10. uri
4. turnir streljanja z zračno puško;
igrišče v Andražu
(Leon Pižorn, 041 578 089).
Nedelja, 31. avgust, ob 14.30
31. prireditev DRUŽINA POJE;
igrišče v Andražu
(Slavko Pižorn, 051 323 690).
Avgust od 9. do 17. ure
turnir »fiksnih« in mešanih dvojic v tenisu;
igrišče na Bregu
(Jože Vrečko, 041 686 154).
OBČINA BRASLOVČE
Sreda, 2. julij,
pohod po zlatorogovi transverzali; PD »Dobrovlje« Braslovče (JožeMarovt, 041 570151).
Sobota, 12. julij,
pohod po Kamniško-Savinjskih Alpah (Brana 2253 m);
PD »Dobrovlje« Braslovče (Stanko Križanec, 031 690 916).
Sobota, 19. julij,
Karavanke (Kepa 2143 m);
PD »Dobrovlje« Braslovče (Stanko Križanec, 031 690 916).
Sobota, 26., in nedelja, 27. julij,
spominski pohod z dr. Ivanom Rojnikom; PD »Dobrovlje« Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
Sobota, 2. avgust,
pohod na Špik (2472 m);
PD »Dobrovlje« Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
Sobota, 2. avgust, ob 7. uri
ribiško tekmovanje za pokal hmeljske kobule na ribnikih Preserje;
Ribiška družina Šempeter (Zdenko Mak, 041 402 453).
Sreda, 6. avgust,
pohod po Savinjski planinski poti;
PD »Dobrovlje« Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151).
Sobota, 9. avgust, ob 10. uri
turnir trojk v košarki za pokal hmeljske kobule v Letušu;
ŠD Savinja Letuš
(Robi Dimeč, 041 278 520).
Sobota, 9. avgust, ob 14. uri
turnir v odbojki na mivki za moške in ženske za pokal hmeljske kobule;
DTV Partizan, ŽOK Braslovče (Ignac Krivec, 041 398 044).
Sobota, 9. avgust, ob 20. uri
.veseloigra »Halo! Obiralke so tu!«; prireditveni prostor v Braslovčah;
KD Gomilsko
(Andrej Šram, 040 703 805).
Nedelja, 10. avgust, ob 15. uri
osrednja prireditev 52. Dneva hmeljarjev; prireditveni prostor v Braslovčah;
TD Braslovče
(Branko Ribizel, 031 896 938).
Sobota, 16. avgust,
vrhovi okrog Krvavca (vrh Korena, 1999 m, vrh Kompotela, 1989 m);
PD »Dobrovlje« Braslovče (Bine Šketa, 031 506 608).
Sobota, 30., in nedelja, 31. avgust,
pohod na Triglav (2864 m);
PD društvo »Dobrovlje« Braslovče (Petra Kumer Lesjak, 031 834 878).
OBČINA TABOR
Nedelja, 29. junij, ob 9. uri
kolesarjenje po občinah SSD; start: Dom krajanov Tabor (ŠD Partizan Tabor, 041 710 372).
Sobota, 5. julij, od 13. do 20. ure in nedelja, 6. julij, od 8. do 18. ure
Zajčevi dnevi;
Zajčeva koča, Loke 43 (PD Tabor, 031 604 429,
Društvo žena in deklet Občine Tabor, LD Tabor).
Nedelja, 6. julij, ob 16. uri
košnja trave pri Šnep; travnik pri Šnep (PD Tabor, 031 604 429,
Društvo žena in deklet Občine Tabor, LD Tabor).
Sobota, 12. julij, ob 13. uri
prikaz točenja medu;
čebelnjak Darka Nemivška, Miklavž 2
(Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533).
Nedelja, 27. julij, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533).
Nedelja, 3. avgust, ob 9. uri
lovsko strelsko tekmovanje; lovska koča, Miklavž 31 (LD Tabor, 031 524 111).
Nedelja, 31. avgust, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533).
Sobota, 16. avgust, ob 9. uri
kmečka tržnica in ustvarjalne delavnice za otroke; Režajeva domačija;
TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 23. avgust,
pohod na Kobariški stol in kopanje v Nadiži;
PD Prebold
(Katja Debela, 031 397 604).
Sobota, 26. julij,
društvena tekma v ribolovu; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold
(Milan Radlejič, 031 531 947).
Iskanje izgubljenega časa doma
Muzikal Annie navdušil
Žiga Hriberšek in voditeljica Milena Dolinar med predstavitvijo slike Iskanje izgubljenega časa
'V Dvorani Prebold je bila 14 dni na ogled razstava Žige Hriberška Iskanje izgubljenega časa, ki so jo odprli zadnji majski vikend. O dosežki mladega preboldskega študenta in umetnika, ki je s svojo mojstrovino pristal na izjemnem šestem mestu na svetu, smo sicer že pisali, zdaj pa je svoj uspeh kronal še s
postavitvijo razstave v domačem kraju.
Gre za sliko - mozaik v velikosti 3,2 krat 2,1 metra, ki ga sestavlja 420 malih sličic, ki vsaka zase predstavlja neko celoto. S pravilno razporeditvijo tvorijo Žigov portret, za katerega je porabil okrog 1000 ur. S to mojstrovino je sodeloval na mednarodnem nateča-
ju Derwent Art Prize London in se uvrstil med več kot 5000 poslanimi stvaritvami med 70 avtorjev, katerih dela so izbrali za svetovno razstavo. To pa ni bil njegov največji uspeh, saj je komisija njegovo stvaritev Iskanje izgubljenega časa uvrstila na izjemno šesto mesto. Z ostalimi 70 deli je bila poleg glavne razstave v The Mall Galleries v Londonu na nekajmesečni potujoči razstavni turneji.
Svoje umetniško delo je predstavil tudi svojim sokrajanom, hkrati pa razstavil nekatere druge stvaritve, nastale v zadnjem obdobju. Dogodek, ki so ga pospremili z video projekcijo nastajanja te velike mozaične stvaritve, je povezovala Milena Dolinar, v kulturnem programu pa so nastopili pianistka Kirn Pavlič in premierno tudi pevski sekstet mladih fantov iz preboldske občine. D. Naraglav
Popseslish s filmsko glasbo
Združene sile KD Žalec navdušile
Društvo z dolgoletno tradicijo se je ob urejanju novih prostorov ponovno povezalo in se letos občinstvu predstavilo z že dvema projektoma, obakrat pred polno dvorano Doma II. slovenskega tabora Žalec.
Marca s projektom Žene in matere, na prireditvi je gosti-
lo tudi imenitno dalmatinsko klapo Kampanel, in v petek, 6. junija, z izborom znane filmske glasbe.
Projekt so izvajali člani sekcij mešanega pevskega zbora Pop-seslisih z zborovodjem Matjažem Kačem, tolkalna skupina Šus pod vodstvom Dejana Tamšeta, ansambel Travarica,
gledališka skupina Tumheit-DreamTeam in na klavirju Jože Škorjanc. Glasbeni del filmskega popotovanja, ki je navdušilo občinstvo, so podkrepili z odlomki iz filmov zapetih pesmi, kar je zbudilo tudi nekaj nostalgije, z zanimivo in s sproščeno besedo pa je prireditev povezovala Jožica Ocvirk.	T. T.
Pihalci niso pozabili koračnice
V dvorani žalske glasbene šole se je na samostojnem koncertu predstavil pihalni orkester Glasbene šole Risto Savin, ki ga vodi prof. Januš Rasiewicz. Pred polno dvorano obiskovalcev so poslušalcem predstavili skrbno izbran in raznovrsten koncertni program, v katerem je bila tudi klasična koračnica,
brez katere skoraj ne more biti koncerta pihalnega orkestra.
V skladbi Zirkus Renz se je predstavil izjemni mladi tolkalec Lev Podbregar, ki je poslušalce navdušil z igranjem na ksilofon. Njegov mentor je prof. Anton Alatič, profesor tolkal na glasbeni šoli, ki je tudi mentor tolkalne sekcije orkestra. Rav-
natelj šole mag. Gorazd Kozmus je ob koncu čestital vsem nastopajočim in povedal, da je še posebej ponosen na orkester, v katerem igra skoraj 30 učencev glasbene šole. Orkester se je letos že zelo uspešno predstavil na reviji pihalnih orkestrov v Ljubljani in na koncertu na Vranskem.	T. Tavčar
Žalski pihalci v akciji
Glasbena šola Risto Savin Žalec je v ponedeljek, 9. junija, v Domu II. slovenskega tabora prvič v svoji zgodovini postavila na oder muzikal. Polna dvorana obiskovalcev si je ogledala skoraj uro in pol trajajočo glasbeno predstavo z naslovom Annie. Nastopajoči, teh je kar 25 učencev, članov pevskega zbora glasbene šole oziroma učencev oddelka petja, so vse skladbe odpeli v živo, kar je pri tako obsežni predstavi in tako mladi ekipi izjemen dosežek.
Mentorica učencev in idejni vodja muzikala je profesorica petja na glasbeni šoli Biljana Ivanovič. Scenske postavitve so izjemno dodelane in nudijo gledalcem še toliko večje doživljanje zgodbe, ki govori o deklici Annie iz sirotišnice, ki že enajst let išče svoje starše. Po mnogih zapletih jo doleti sreča, saj jo posvoji bogataš. Zgodba je zelo čustvena, v današnjem času žal tudi mnogokrat resnična. V glavni vlogi Annie se je izkazala žalska devetošolka Ana Logar,
Muzikal Annie
ki je skupaj s profesorico Biljano Ivanovič prevedla pesmi iz angleščine v slovenščino. Profesorica Biljana Ivanovič je tudi avtorica scenske podobe, kostumografije, koreografij in režiserka, skratka oseba, ki je muzikal Annie v izvedbi učencev glasbene šole Risto Savin Žalec postavila na noge. Poleg Ane Logar v muziklu nastopajo: Patricija Koreiiko kot Agatha Hannigan, Anali Kočevar kot Grace Farrell, Martin Mutec kot Oliver "Daddy" Warbucks, David Marinšek kot Daniel "Rooster" Hannigan,
Medeia Pilih Bogme kot Lily St. Regis, Maks Medved kot predsednik Roosevelt. Drugi nastopajoči pa se pojavijo v več vlogah: Pia Turk Žagar, Maja in Luka Logar, Maya Muhek, Mia Vučkovič, Ajda Laznik, Arne Kujan, Janez in Marko Vošner, Miha Ciglar, Jan Krk, Tajda Randl, Rima Kočevar, Zala Grobelnik in Vita Mutec.
Muzikal so ponovili tudi na županovem sprejemu za odličnjake in prejemnike priznanj v sredo, 11. junija, in prav tako navdušili.	T. Tavčar
A Cappella Petrovče prepeva že 20 let
Mešani pevski zbor A Cappella Petrovče, ki deluje v okviru Kulturnega društva Petrovče, je ob 20-letnici svojega delovanja pripravil koncert z naslovom Mi mamo se fajn ... Gost pevskega dogodka 7. julija v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bil Celjski godalni orkester, ki
ga vodi Nenad Firšt, program pa je povezoval Jure Sešek.
Mešani pevski zbor A Cappella že deveto sezono vodi Blaž Rojko. Pod njegovim vodstvom so pevci uspešno sodelovali na mednarodnih tekmovanjih v Benetkah, Samoboru in Splitu na Hrvaškem ter v Bratislavi na Slovaškem. Kot
gostje so nastopili v Kruševcu v Srbiji, v Splitu na Hrvaškem in izvedli številne koncerte po slovenskih mestih in v domačem kraju Petrovče.
Na jubilejnem koncertu šo se predstavili s tujimi in z domačimi pesmimi, v zboru pa v sezoni 2013/2014 prepeva 29 pevk in pevcev.	T. T.
Petrovski pevci in celjski godalci na žalskem odru
Vokalne skupine na Polzeli
KUD Polzela je na grajskem dvorišču Gradu Komenda na Polzeli prvo junijsko soboto pripravilo 16. srečanje malih vokalnih skupin Polzela 2014.
Zbrane pevce in poslušalce je najprej nagovoril predsednik KUD Polzela Marko Slokar, ki je poudaril pomen manjših pevskih sestavov za ohranjanje pevske tradicije na Slovenskem, še posebej ljudskih pesmi. Izpostavil je vokalni Kvintet Lastovka, ki deluje že 31. leto in je pobudnik tega srečanja, sodeloval pa je na vseh dosedanjih prireditvah.
Tokrat je nastopilo devet
sestavov, in sicer mešani oktet Društva upokojencev Petrovče, Kvintet Lastovka s Polzele, Sekstet Gomilsko, Vokalna skupina Candela iz Petrovč,
Oktet sv. Mihaela z Vranskega, Ljudski pevci iz Tepanja, Vokalni kvartet Rogatec, Sti-ški kvartet in skupina Zapet s Ponikve.	T. T.
Med nagovorom Marka Slokarja (v ozadju Kvintet Lastovka in povezovalka prireditve Urška Jeršič)
Gomilške obiralke so tu
»Pred pričetkom 2. svetovne vojne in tudi po njej je Savinjska dolina v času obiranja hmelja zaživela popolnoma novo, drugačno življenje. Takrat so hmelj obirali še ročno in obiralke, ki so se pripeljale iz mnogih krajev Slovenije in Hrvaške, so popolnoma spremenile siceršnji vsak dan domačinov. Od vseh strani je odmevala pesem,... /.../To, da je bilo na senu ali slami naenkrat toliko deklet in žensk, je burilo vaške in okoliške fante, da so kaj hitro in radi lezli po lestvah in stopnicah k sicer utrujenim obiralkam, jim nagajali, se poigravali,...,« je med drugim v uvodu v svojo igro Halo! Obiralke so tu!
zapisal gospod Ivan Mikek iz Vrbja.
Premierna predstava in repriza sredi junija v izvedbi KD Gomilsko sta nas povrnili za desetletja v preteklost. Dvorana je pokala po šivih, saj so morali dodati kar nekaj stolov, občinstvu pa bo prav gotovo še dolgo ostala v spominu odlično odigrana predstava v režiji Olge Markovič. Pozabljeno Savinjsko idilo so obudili člani gledališke skupine KD Gomilsko: Andrej Šram, Magda Šalamon, Žan Košenina, Anita Drev, Polona Fonda, Marija Rančigaj, Domen Novak, Boštjan Brišnik, Rok Škrap, Sandi Jelen, Maja Rojnik, Nina Markovič Korent, Mojca Zakonj-
šek, Nada Topovšek Jelen, Lea Drev, Aleksandra Mikulič in harmonikar Drago Jambrek. Za luč in ton so poskrbeli Borut in Ivi Kosem ter Domen Novak, predgovor k igri je prebrala Manja Rančigaj, v vlogi šepetalk so se tokrat znašle Maša in Tjaša Zakonjšek ter Klavdija Špur Jereb, sceno pa so po predlogi in ob pomoči Aca in Olge Markovič sooblikovali igralci sami, saj so priskrbeli pripomočke za delo, ki so jih kmetje uporabljali pred davnimi leti. Igro bodo ponovili 9. avgusta v Braslovčah na prostem, seveda pa načrtujejo gostovanja po Savinjski dolini in tudi po drugih slovenskih krajih.	D. Naraglav
Že prvi koncert dobrodelen
Žalski likovniki na Komendi
Skupina Draž
V Andražu nad Polzelo je novoustanovljena vokalna skupina Draž pripravila svoj prvi koncert, ki je bil v znamenju dobrodelnosti, saj so ves izkupiček in prispevke donatorjev (1700 evrov) namenili petčlan-
ski družini Ločan, ki ji je letos aprila pogorela hiša. Kot gostje so na koncertu nastopili člani tamburaške skupine KUD Polzela, ki jo vodi Mija Novak Umetniški vodja skupine Draž je Vili Kotnik, ime izhaja iz kra-
jevnega imena Andraž, skupina pa je nastala povsem spontano, ko so njeni člani, tenorista Vili Kotnik in Matic Rosenstein ter basista Felix Skutnik in Sandi Dobnik, začutili, da so njihovi glasovi skladni in da jih veseli skupno prepevanje. Zdaj delujejo kot sekcija KD Andraž. Zastavili so si zelo obširen repertoar, ki obsega božične pesmi, pesmi Lojzeta Slaka, slovenske popevke, črnsko duhovne pesmi in dalmatinske. Na prvem koncertu so prepevali največ dalmatinske pesmi, občinstvo, ki je napolnilo dvorano Kulturnega doma Andraž nad Polzelo, pa jih je nagradilo z bučnim ploskanjem. Koncert je povezovala Monika Kovačič, za. zvok pa je skrbel Boštjan Čuvan. T. Tavčar
Pevci na pragu 95-letnice
Preboldski zbor na letnem koncertu v dvorani vrtca
V večnamenski dvorani preboldskega vrtca je potekal letni koncert Moškega pevskega zbora DPD Svoboda Prebold. Kot gostje so na tem glasbenem dogodku nastopili pevci Moškega pevskega zbora Cetis Celje.
Ustvarjalna pot preboldskega moškega pevskega zbora se je začela davnega leta 1920, ko je zbor prevzel zborovodja Franc Roš, zbor pa zdaj že
kar nekaj- časa vodi Bojana Hrovat. Pevce so v vmesnem času vodili še nekateri znani zborovodje, med drugimi tudi Radovan Gobec, Stane Mikuš, Franc Hribar, Franjo Kasesnik, Milan Lesjak, Valerija Dolar, Jože Škorjanc, Alojz Šutej, Rudi Bardorfer, Drago Kumer, Matjaž Kač in Ciril Jagrič.
Letno pripravijo vsaj en koncert, sodeluje na občinskih revijah, proslavah in ob jubilejih
krajevnega in občinskega pomena. Sodelovali so tudi na pevskem taboru v Stični, snemali za RTV, sicer pa pojejo tudi prijateljem ob porokah, smrti bližnjih, v cerkvi, zdraviliščih, domovih za ostarele ... Vsakoletni decembrski in letni koncert pa sta nekakšni poslastici na njihovi torti dolgoletnega prepevanja in generacij, ki so prepevale v zboru v vseh letih njegovega delovanja.	D. N.
Prvi letni koncert
APZ Risto Savin na svojem letnem koncertu
Lani ustanovljeni Akademski pevski zbor Risto Savin je zadnji majski petek v dvorani Galerije okusov v Grajski Megi z letnim koncertom obeležil svojo prvo sezono.
Pod vodstvom mlade Katarine Kurtjak so na odru zvenele pretežno slovenske ljudske pesmi, za popestritev programa pa so ubrali tudi nekaj tujih not. S klavirjem je nekatere skladbe spremlja-
la Janja Galičič, presenečenje pa so pripravili moški iz zbora, saj so zazveneli kot zelo ubran oktet.
Zbor je septembra lani nastal na pobudo pevk, pevcev, ljubiteljev glasbe in žalskih kulturnih delavcev. Imenuje se po domačinu, velikem slovenskem skladatelju in domoljubu Ristu Savinu. Glavni izziv zbora so odlično izvedeni slovenski ljudski glasbeni motivi. S
spoštovanjem odpirajo zapostavljeno glasbeno zapuščino Friderika Širce - Rista Savina, zato se v prihodnosti zbora obeta nekaj premiernih uprizoritev Savinove glasbe.
"Dober motiv, trdo delo, izkušnje in odlična klima v zboru so takoj pokazali prve odrske rezultate," so zapisali v koncertnem listu in še, da je občinstvo mladi zbor po slabem letu delovanja toplo sprejelo.	T. T.
Letni koncert pod milim nebom
šečo sivko, s pretakajočimi se pomladnimi rekami, cvetočim drevjem, pomladnim tihožitjem na vasi... so bile na ogled do 23. junija.
Tokrat je razstavljalo šestnajst članov žalske likovne sekcije. Njihova dela, ki so rezultat ljubiteljskega umetniškega izražanja, so nastala v tehniki akvarela, olja, akrila in pastela. Odprtje razstave so pospremili s krajšim kulturnim programom, ki ga je pripravila razstavljavka Magda Šalamon. Dogodek je z navdušenjem pozdravila in predstavila pomen dejavnosti Zavoda za kulturo, turizem in šport Polzela direktorica Klavdija L.Tomažič. T. Tavčar
Avla Gradu Komenda na Polzeli je v četrtek, 5. junija, zadišala po pomladi. Člani likovne sekcije Kulturno-umetniškega
društva Žalec so na ogled postavili svoja likovna dela s tematiko pomladi. Slike z razkošnim cvetjem, makovim poljem, di-
Del udeležencev razstave v objemu grajskih zidov
Pihalni orkester Prebold je pod vodstvom Marka Repnika letošnji letni koncert pripravil na dvorišču nekdanje Režajeve
domačije v Dolenji vasi.
Pri organizaciji jim je pomagalo Turistično društvo Prebold, ki ga vodi Borut Podlinšek. Kon-
cert je privabil veliko ljubiteljev tovrstne glasbe, ki so uživali ob prijetnih melodijah in tako preživeli lep pomladni večer. D. N.
Letni koncert na dvorišču Režajeve domačije
Ekipno državno prvenstvo na Polzeli Odlična sezona Hopsov
Tekmovalci in sodniki pred začetkom tekmovanja
Karate zveza Slovenije in Karate klub Polzela sta prvo junijsko nedeljo na Polzeli pripravila ekipno državo prvenstvo v karateju. Na tekmovanju v katah in športnih borbah je nastopilo kar 300
tekmovalk in tekmovalcev iz 35 klubov.
Največ uspeha je imel med tremi klubi iz Savinjske doline KK Nestor iz Griž. Osvojil je prvo mesto v kategoriji kadetinj v katah in borbah, drugo
Atletsko državno prvenstvo veteranov
V žalskem športnem centru je v soboto, 7. junija, potekalo atletsko državno prvenstvo v metalskem peteroboju. Na prvenstvu se je pomerilo več kot dvajset najboljših slovenskih metalcev, med njimi tudi dva Savinjčana - Adi Vidmajer in Srečko Kavalar.
Metalski peteroboj vključuje pet disciplin, in sicer met kladiva, krogle, diska, kopja in gire. Po pričakovanju je najboljši skupni rezultat dosegel Adi Vidmajer, ki je že vrsto let med najboljšimi metalci tako doma kot v svetu. Dosegel je 3826 točk in postavil tudi absolutni državni rekord v peteroboju, prav tako je bil z novim rekordom uspešen v metu gire, ki jo je vrgel 18,87 m, kar ga
tudi letos uvršča med najboljše na svetu v tej disciplini.
Drugi je bil Alojz Vajdič iz AK Rudar, tretji pa Jure Novak iz AD MASS Ljubljana. Drugi najboljši Savinjčan Srečko Kavalar je z osvojenimi 2576 toč-
kami pristal na 10. mestu.
Med ženskami je bila najboljša Marjeta Čad iz AD MASS Ljubljana, ki je osvojila 2876 točk, druga je bila Mira Puhar iz Kopra, tretja pa njena some-ščanka Silva Hočevar. D. N.
'
1 1^-' %
S prizorišča za met kladiva
Zmorem preteči 5 km
V sklopu letošnje akcije Razpnimo jadra je v petek, 30. maja, potekala že tretja prireditev, tokrat tekaško obarvana. Udeleženci so se preizkusili na različnih razdaljah, in sicer v rekreativnem in tekmovalnem teku na 5 km ob Savinji, šolskem teku okoli jezera v Vrbju, na razdalji 1,7 km in teku za najmlajše na 400 m dolgi progi.
Sl i ufalod, kot jo
l>il IK'I’IM'.
NARAVNI
SLADOLED
DOBNIK
Cici tek je bila tudi najbolj razigrana disciplina, k čemur sta prispevali maskoti ponirka in slončka, ki sta tekla skupaj z naj mlaj Šimi in njihovimi starši. Zmagovalci so bili prav vsi. Tako je bilo tudi pri šolskem teku okrog jezera, čeprav so trije najboljši stopili na zmagovalne stopničke in prejeli praktične nagrade. Pri fantih je 1,7 km dolgo progo najhitreje pretekel David Ašenberger, pri dekletih pa Zala Silovšek (oba devetošolca OŠ Petrovče).
S 5 km dolgo progo so najhi-
treje opravili med moškimi Aljaž Pečnik (letnik 2000), Andrej Drame (1969) in Jan Hodžar (2001). Med ženskami je zmago slavila Manja Kavčič (letnik 1999), druga je v cilj pritekla Ana Čmer (2004), tretja pa Hana Buča (2004).
Rekreativnega teka ob Savinji so se udeležili tudi nekateri člani društva Liga proti epilepsiji - Prepih Žalec in številni drugi, ki so pretekli bodisi eno ali dve tretjini proge, večina udeležencev pa je s 5 km dolgo progo opravila brez posebnih težav. D. N.
S tekme med Hopsi in ekipo Zlatorog iz Laškega (z žogo v rokah Miha Vaši)
mesto v borbah pri mlajših članih in tretjo v borbah pri članih. Ekipa starejših dečkov KK Žalec je v borbah slavila prvo, starejše deklice drugo mesto, mlajši Polzelani pa v borbah tretje mesto.	T. Tavčar
Hopsi s Polzele so odlično sezono končali v polfinalu lige Telemach, potem ko so jih premagali aktualni državni prvaki - košarkarji Krke. Ob polfinalu državnega prvenstva so se Polzelani uvrstili tudi v polfinale slovenskega pokala. Potem ko so ligo za prvaka končali na četrtem mestu, so v izločilnih četrtfinalnih dvobojih izločili Zlatorog iz Laškega. Na tretji odločilni tekmi so v odlič-
nem vzdušju na Polzeli slavili zmago in se povsem zasluženo uvrstili v polfinale.
Polfinalno serijo so začeli s porazom v Novem mestu (102 : 59), na drugi tekmi pa so na Polzeli nadigrali ekipo Krke in povsem zasluženo slavili zmago (86 : 82). Znova je blestel kapetan Goran Jagodnik, ki je dosegel 21 točk. Odlično je ekipo Hopsov na mestu organizatorja igre tudi tokrat
vodil Miha Vaši, ki je dosegel šest točk. Hopsi so tudi tretjo, odločilno polfinalno tekmo v Novem mestu odigrali dobro, vodili večji del prvega polčasa, v nadaljevanju pa so vendarle morali priznati premoč Krke, ki je na koncu slavila s 70 : 61 in se uvrstila v finale, kjer se je za naslov državnega prvaka pomerila z ekipo Union Olimpija in osvojila naslov državnega prvaka.	T. Tavčar
V Šempetru razmišljajo enotno
V Šempetru so se odločili po vzoru nekaterih slovenskih odbojkarskih klubov združiti moško in žensko ekipo, ki bosta sicer obdržali zdajšnji imeni, vendar bosta imeli le enega predsednika. To bo Sebastjan Cilenšek, ki je bil do zdaj predsednik OK SIP Šempeter, hkrati tudi trener šempetrske članske ekipe, od prejšnjega tedna pa bo tudi predsednik OK Aliansa. Šempetrčanke so že pridobile tri okrepitve. Najodmevnejše ime je zagotovo Maja Guštin.
»Ekipi uradno sicer ne bosta združeni, kajti še naprej bomo imeli dve društvi, ki bosta imeli svoj upravni odbor, vendar bomo razmišljali enotno in enotno bomo tudi delovali. Tudi imeni bosta ostali isti, tako bo ženska ekipa še vedno nosila ime glavnega pokrovitelja Alianse, moška pa podjetja SIP Šempeter, saj gre za uveljavljeni imeni. Upamo, da bomo s tem enotnim delovanjem prišli še do boljših rezultatov,« je ob izvolitvi na najodgovornejši položaj v šempetrskem odbojkarskem klubu dejal Sebastjan Cilenšek, za katerega bo to pomenilo še dodatno obveznost, saj je ob predsedniškem položaju tudi trener moške ekipe OK SIP Šempeter. »Res je, da to pomeni še več dela, vendar sem v tem videl dodaten izziv. Prejšnji teden smo imeli prvi skupni zaključni piknik in ko sem videl, da je bilo na njem prisotnih 250 ljudi, tu imam v mislih vse člane obeh klubov, od najmlajših do članskih ekip in njihovih staršev, sem se lahko prepričal, da je bila moja odločitev pravilna.«
Ženska ekipa Alianse si je v lanski sezoni šele v dodatnih kvalifikacijah zagotovila prvoligaški status. Glede na številne odhode najboljših igralk v zadnjih letih
Sebastjan Cilenšek in Beno Božič
pa tudi boja za obstanek. »Pred. lansko sezono se je poslovila le organizatorka igre Mojca Božič. Namesto nje sta prišli Ivana Tanaskovič in Urša Hren. Prejšnje vodstvo je bilo prepričano, da se odhod Božičeve ne bo tako poznal, vendar se je pokazalo, da sta njeno razmišljanje in način igre na veliko višji ravni,...,« pravi Cilenšek, ki verjame v boljše čase šempetrske odbojke. Morda pridejo že v prihodnji sezoni, kajti k Aliansi bo po enoletni odsotnosti zaradi rojstva hčerke pristopila nekdanja slovenska reprezentantka Maja Guštin.
»V novi sezoni bomo imeli popolnoma prenovljeno žensko ekipo. Zgradili bomo novo ekipo,
ki jo bo še naprej vodil Beno Božič. V njej bodo ostale največ tri igralke, ob Maji Guštin smo se za sodelovanje že dogovorili s Ka-tjušo Rozman, odbojkarico Zgornje Gorenjske, ki igra na mestu proste igralke, ter kadetsko reprezentantko Manco Lenart, ki bo naša druga organizatorka igre. Glede prve smo že blizu dogovora, prav tako računamo še na tri, štiri nove igralke. Naš cilj je boj za prva štiri mesta. Božiču bo pri delu pomagal Jaroš Štekl, ki bo zadolžen tudi za delo v mlajših kategorijah, kjer smo bili letos solidni v mali in mini odbojki. Želimo pa si, da bi tudi v kadetski in mladinski kategoriji spet posegli po visokih mestih.« T. Tavčar
MABUNSELIČs.p.	novo
• Inox IHimtlfcl	, A *7
9	__ v
»KmssmìméÌ
031 034 009
:J *w*#er WKMNCrA

Pri nakupu kamina SVEA Flame je dostava in priključitev na obstorjea dimnik gratis
wwvr^radaja-dinmikaM
Ina v članski reprezentanci
Dan z žogo - dan za šport
"Naš rokomet ni le šport, je celovita zgodba!"
tnik 2001) in mini rokometašice (1. 2003) so zasedle 1. mesto, mlajše deklice B (letnik 2002) pa v svoji starostni kategoriji
3.	mesto. Mlade rokometašice (letnik 2003) so pod vodstvom trenerjev Danila Kovačiča in Tane Sutaj zmagale tudi na 15. odprtem prvenstvu v mini rokometu Handball Cup Zasavje 2014 konec maja.
"Pomembno je, da poleg strokovnega dela krepimo tudi bazo igralk. Zelo pomembno je še, da nas je poleg strokovnega tima tudi vse več drugih, ki trdo delamo za ta klub. Potrebujemo jih še več, ni pa enostavno, ker je delo prostovoljno, a ravno v tem letu smo z okrepljeno spremljajočo ekipo naredili veliko na prepoznavnosti kluba v okolju. Okolje pa nas čedalje bolje sprejema in prepoznava ne le kot športni klub, ampak kot tiste, ki z bazo 80 do 100 igralk, njihovih trenerjev, družin, navijačev, sponzorjev in širšega okolja naredimo nekaj dobrega in kakovostnega za okolje na splošno. To zavedanje raste tudi v lokalni skupnosti. Navsezadnje je naša članska ekipa postala naj ekipa v Občini Žalec leta 2013, občinsko priznanje za leto 2013 ob naslovu vice prvakinj pa so prejele tudi mlajše deklice. Verjamem, da ob rezultatih veliko pomeni tudi naša zgodba v celoti. Veseli smo vsake podpore na najvišjem lokalnem nivoju, ki je pomembna oz. odpira vrata pri pridobivanju tudi tistega nujnega finančnega dela zgodbe. Resnično pa smo hvaležni tistim podpornikom, ki prepoznavajo naše delo in vizijo in nas finančno podpirajo tudi v teh težkih časih. Verjamem, da je ženski rokomet in zgodba, ki smo jo uspeli splesti v RK Zelene Doline Žalec, tisto, kar bo še bolj pritegnilo tudi v prihodnjih sezonah," je svoje razmišljanje sklenil Mitja Turnšek.
T. Tavčar
Košarkarski turnir trojk
Prejšnjo soboto so v žalskem športnem centru na vseh igriščih pripravili igre z žogo, poleg tega
Ina Rojnik (prva z desne)
Potem ko je Ina Rojnik maja suvereno osvojila državni in pokalni naslov v teku na 400 m (kategorija mlajših mladink), se je uvrstila na evropske kvalifikacije za OI mladih.
V Azerbajdžanu (Baku) je s časom 57,12 osvojila 13. mesto v Evropi, kar pa ni bilo dovolj
za uvrstitev na olimpijske igre mladih, ki bodo avgusta na Kitajskem. Po vrnitvi iz Bakuja je v mladinski reprezentanci Slovenije nastopila še na izjemno močnem BRIXIA mitingu v Italiji (Bressanone, Južna Tirolska). Mitinga so se udeležile zelo močne reprezentance iz
Italije, Nemčije, Avstrije, Švice in Slovenije, Ina pa je z odličnim časom 56,70 osvojila 3. mesto, premagali sta jo le vrstnici iz Nemčije (na sliki).
Kljub temu da je Ina še mlajša mladinka, ima (med članicami) četrti čas v državi, zato je uvrščena tudi v člansko reprezentanco Slovenije (ženska štafeta 4 X 400 m). Reprezentanca bo konec junija nastopila v prvi ligi na ekipnem evropskem prvenstvu v Estoniji (Talinu). Zastopati državo v družbi najboljših slovenskih atletov (Primoža Kozmusa, Martine Ratej, Snežane Rodič, Marine Tomič ...) na tako pomembnem tekmovanju pomeni za mlado atletinjo (letos bo Ina dopolnila šele 17 let) izjemno priznanje in tudi veliko motivacijo za nadaljevanje kariere.	T. T.
Mlajše rokometašice RK Zelene Doline Žalec, od mlajših deklic do kadetinj, ob zaključku sezone bolj sproščeno
Za RK Zelene Doline Žalec je zelo uspešna sezona. Tretjemu mestu članske ekipe v pokalu Slovenije, tretjemu mestu v rednem delu ligaških tekmovanj in četrtemu v sklepnem delu državnega prvenstva 1. ADRL ob tem, da se članska ekipa ponaša tudi z najboljšo strelko letošnjega državnega prvenstva Jasno Turnšek, sledijo tudi uspehi mlajših selekcij. Športni direktor Mitja Turnšek pravi, da je to celo več, kot so si v klubu zastavili ob začetku sezone.
"Potem ko se je članska ekipa šele lani ponovno vrnila v 1. A državno rokometno ligo in zasedla tretje mesto, smo se zavedali, da bo treba zelo garati, če se bomo hoteli približati temu uspehu tudi v sezoni 2013/2014. Leto je bilo turbulentno in je temu pritrdilo. Ob koncu lanske sezone je v klub vstopil nov trener Niko Markovič, ki je gotovo pustil močan strokovni pečat in pripomogel k vsem nadaljnjim uspehom. V jesenskem delu te sezone je vpeljal izjemno kakovostne treninge članske
Kolesarjenje
po Spodnji Savinjski dolini
ekipe in model strokovnega dela v rokometu nasploh. Vendar pa se kakovostni treningi nekako niso odražali tudi na tekmah, zato smo se decembra z njim sporazumno razšli. Ekipo je prevzel Dejan Tomazini, dotedanji pomočnik, ki je ekipo najbolj poznal, kar je bilo sredi sezone ob rezultatski krizi izjemno pomembno. Ob kakovostni Markovičevi strokovni osnovi je ustvaril nekakšno kemijo ekipe v akciji, ki je pomagala k večji sproščenosti na tekmah, da so pridobljeno znanje začele prelivati tudi v rezultate," pove Mitja Turnšek.
Januarja so tako začele nizati zmage v ligaškem delu. Februarja so osvojile tretje mesto v pokalu Slovenije takoj za Krimom in GEN-I Zagorje. Na krilih tega rezultata so nizale serijo zmag v ligaškem delu sezone, ki jih je v končnico pripeljala na 5. in na koncu celo na 3. mesto. Ob tem so edine v letošnji ženski rokometni sezoni .premagale ekipo RK GEN-I Zagorje, in to za 8 golov. "Če pomislim, da smo si postavili cilj uvrstitev na 5. mesto v ligaškem delu, potem vemo, da smo cilje krepko presegli. Ob tem je pomemben vsebinski napredek in predvsem, da je nastala povezana in trdna ekipa, ki je zmagala tudi v psihološkem delu zgodbe, ki v športu ni zanemarljiv,"
še pojasnjuje Mitja Turnšek in dodaja, da je vesel, da so uspehu v članskem delu sezone sledile tudi mlajše selekcije, kjer je bolj kot rezultatski del pomembno kakovostno strokovno in vzgojno delo.
"Pri najmlajših selekcijah, mlajših deklicah A in B in mlajših smo vpeljali dvojno trener-stvo, ki sta ga odlično opravila Danilo Kovačič in Tana Sutaj. Dekleta so strokovno napredovale, še več, vzgojni pomen in celostno obravnavo, ki smo si ju zastavili kot vizijo razvoja, smo začeli uspešno uvajati tudi v praksi. Zato bomo na teh izkušnjah ta model dela, dvojno trenerstvo, ki se osredotoča tako na ekipo kot na vzgojno in strokovno delo oz. vlogo posameznice v ekipi, razširili tudi na ostale mlajše selekcije, starejše deklice in kadetinje."
Mlajše deklice B so sicer v letošnji sezoni na lestvici Vzhod zasedle tretje mesto, mlajše deklice A četrto, ravno tako četrto kadetinje, ki so bile v končnici na koncu desete, ter šesto starejše deklice. Ni zanemarljivo, da je šolska ekipa I. OŠ Žalec v sestavi 12 članic, starejših in mlajših deklic, našega kluba (od vseh 14 igralk ekipe) dosegla 2. mesto v državi. Ob tem sta obe selekciji mlajših deklic navduševali na mednarodnem velikonočnem turnirju. Mlajše deklica A (le-
ni manjkalo drugih dejavnosti, saj so hkrati s to športno prireditvijo v okviru projekta Razpni-mo jadra pripravili tudi program iz uvodne prireditve Razpnimo jadra, ki so jo morali zaradi slabega vremena prestaviti.
Poleg nogometnih turnirjev na odboj in na travi za otroke od 5. do 9. razreda, odbojke na mivki in košarkarskega turnirja trojk so se udeleženci lahko preizkusili na dvokilometrskem testu hoje, v plezanju na plezalni steni, tenisu, spretnostni vožnji z otroškimi trikolesniki, rolanju, streljanju z zračno puško, poskrbeli so tudi
za družabno igro z vodnimi baloni ... Otroci so lahko ustvarjali v delavnicah, si privoščili poslikavo obraza, uživali v napihljivem poligonu, spremljali predstavitev borilnih veščin, igrali namizni tenis, tekli po atletski stezi oziroma atletskem poligonu in se veselo zabavali.
Med sodelujočimi so izžrebali praktične nagrade, vsi, ki se bodo udeležili vsaj ene prireditve v okviru projekta Razpnimo jadra, pa bodo ob koncu akcije 20. septembra sodelovali v žrebanju za glavno nagrado - polet s padalom v tandemu. D. Naraglav
Turnir mladih šahistov
Šahovski klub Žalec je v sklopu prireditve Razpnimo jadra organiziral turnir mladih šahistov do 15 let. Šahovskega dogodka se je udeležilo 20 deklic in dečkov.
Pri dečkih je zmagal David Brinovec, drugo mesto je osvojil Lovro Brežnik Čeh (oba ŠK Žalec), tretje pa Jan Kolšek (ŠK Nova Gorica). Med deklicami je bila najuspešnejša Lana Jereb (ŠK Postojna), drugo mesto je
zasedla Meta Kolšek (ŠK Nova Gorica) in tretje pa Tia Gajšek (ŠK Braslovče).
Posebno nagrado sta prejela najmlajša udeleženca, in sicer 6-letna Lucy Brinovec in Nejc Zavašnik. Vsi udeleženci so prejeli praktična darila, za katere je poleg organizatorja poskrbel velemojster Georg Mohr, večkratni olimpijski reprezentant in selektor, ki je na tekmovanje pripeljal svojega sina. - T. T.
Savinjčani tretji na DP
Na junijskih 13. veteranskih športnih igrah, ki sta jih v sodelovanju z OZ WS Šmarje pri Jelšah organizirali krovni slovenski veteranski organizaciji ZWS in Zveza policijskih veteranskih društev Sever, je ekipa OZ ZWS Spodnje Savinjske doline osvojila tretje mesto.
Športnih iger se je udeležilo 550 športnikov, na slovesnosti ob odprtju iger pa so jih poz-
dravili in jim zaželeli uspešno tekmovanje predsednik Združenja Sever dr. Tomaž Čas, predsednik ZWS Ladislav Lipič, župan Občine Šmarje pri Jelšah Jože Čakš in predsednik športne komisije ZVVS Adi Vidmajer, ki je igre tudi odprl.
Tekmovanje je potekalo v šestih športnih disciplinah, in sicer v košarki, pikadu, metu bombe, vlečenju vrvi, streljanju in šahu.	D. N.
Žalčani prvi
Ekipa žalskega društva upokojencev je premočno osvojila šahovsko regijsko prvenstvo v Mozirju, kjer je nastopilo deset ekip iz celjske regije. Končni vrstni red: 1. DU Žalec, 2. DU Celje in 3.
DU Šentjur. DU Prebold je pristalo na 8., DU Ponikva pa na 9. mestu.
Žalsko šahovsko ekipo so sestavljali Franc Brinovec, Tomo Studnička, Marjan Knez in Sandi Škoflek.	T. T.
CENA POGOVORA JE 2,19 € OZ. PO CENIKU VAŠEGA OPERATERJA.
UTRIPOV HOROSKOP
OVEN Vaš glavni planet Mars potuje po skoraj treh mesecih retrogradnega gibanja direktno in
zapušča v zadnji tretjini meseca znamenje lažje dosegli zastavljene cilje. Merkur bo žel in dogovarjanje. Odličnega pomočnika bosi no znamenje, to vam bo dalo krila, zanos in zasebnem področju bo zelo dinamično, obetajo
bo dolgotrajnejši trend zaradi vpliva naklonjenega Jupitra.
Za vas to predstavlja olajšanje, saj boste veliko an direkten, kar bo olajšalo komunikacijo , ko bo Jupiter vstopil v sorodno ognje-iličen bo tudi pozitiven vpliv tujine. Na srečanja in spoznavanje novih ljudi, kar
♦ BIK Prve tri julijske tedne bo vaša vladaj pripravite na pestro dinamiko dogajanj. V boste lahko zelo uspešno dogovarjali. Na ljudmi. Veliko lahko naredite, zato ne os' vrsto! Na zasebnem področju boste blestel: družbi. Pomembno je, da ste odzivni in ne' boljše in vaš vstop v poletje bo odličen.
i Venera potovala po znaku živahnih dvojčkov, zato se r prvi polovici meseca tudi Merkur, zato se ajših poti in zanimivih stikov z različnimi Eni nekje zadaj, ampak se postavite v prvo ijboljši izdaji. Zanimivo in zabavno bo v vaši : povabil v družbo. Počutje bo iz dneva v dan
♦ DVOJČKA Čudovit mesec je pred vami, ki se ga lahko veselite. Z direktnim Merkurjem in Venero v svojem znamenju boste neustavljivi.	jeAjA^zastavite cilje in jim dosledno sledite. V
nasprotnem primeru bi bila vaša energija(g3scL razpenja in rezultati manj ugodni. Naj se vam ne mudi preveč, odlično se boste znašli v razliffihj^fliš^nah. Obeta se tudi izboljšanje na finančnem področju. Venera vas bo vidno polepšal^^fcBIJftSAjP^te značilni faktor X, zato se bodo na vas ustavljali občudujoči pogledi. Verjemite JßmMmienttr^?^ristni bodo. Vezani lahko svoja razmerja odenete v novo preobleko, samski pa najdetenwo ljubezen.
♦ RAK Julij je tradicionalno vaš mesec. S Soncem v vašem znaku v prvih treh tednih bo vitalna energija v porastu, zato bo tudi počutje odhčno. Sredijneseca bo v vaše znamenje vstopil Merkur, nekaj dni kasneje tudi Venera. Bi si sploh lffiM^eleltssdroj več? Več kot odličen čas za napredovanje pri zastavljenih ciljih je pred vami, zato h^it^l^aftm, obrestovalo se vam bo. Zadnji julijski teden bo po sedmih mesecih končno prestopil A^&pdno voàfri/znamenje Mars, kar vam bo dalo dodaten polet. Poletnih dni, še zlasti prijetnih čarobfrin večeroUse lahko samo veselite. Šlo vam bo na zaljubljeno, romantika bo v zraku.
♦ LEV Končno boste tudi vi izbranec in ljubljenec dobrotnika Jupitra, ki bo po dvanajstih letih vsto-
pil v vaše znamenje, in sicer 16. julija. Nj prvi dekadi, ostali kasneje. Jupiter bo v optimizma, nadgradnjo na aktiviranih da boste odkrili nova interesna področj bistveno spremenili kakovost svojega življe1 velja, da ste v igri življenja glavni igralec vi s; čakajte na nikogar!
dobrohotnega vpliva boste najprej deležni rojeni v vse do prihodnjega poletja. Prinaša nov val ejše okoliščinč, odličen vpliv tujine. Lahko, zobraževati, učiti tujih jezikov itd. ter na vidiku, se lahko veselite. Seveda mno vzemite vajeti v svoje roke in ne
♦ DEVICA Prav prvi dan v mesecu se bo vaš vladar Merkur postavil direktno, zato se bo življenje
začelo manj zapletati in prisotnega bo manj stp pomembnejše, vse ostalo naj počaka. Čas bo de izkažejo za koristne. Vsekakor pa ločite delovna v tretji dekadi boste v svojem znaku še gosC nasmehne priložnost tam, kjer najmanj pričaj
posezite v dogajanja in si izborite svoj prostorno dsoncem.
\Umirite telo in duha in se osredotočite na naj-Ja navezovanje novih stikov, ki se lahko kasneje zasebno področje, to bo najmodrejše! Rojeni ta, kar izkoristite sebi v prid. Mogoče se vam ■Je bodite pasivni, ampak čim bolj dejavno
TEHTNICA Vaša vladarica Venera bo v prvih treh julijskih tednih v radoživih dvojčkih, kasneje
pa bo vstopila v čustveno znamenje raka. Mars in ga 26. julija po sedmih mesecih konč: stopicanja na mestu in morebitne nemoči, postalo slikovitejše in bolj dinamično, č' si boste zadali. Potrpljenje pa je tako ali ustnice, prepustite se in sprostite nakopičeno energijo.
zadnjega tedna meseca še prehajal v vaš znak vstopil v znamenje škorpijona. Konec bo občutili v preteklem obdobju. Življenje bo jval energije in lažje boste kos vsemu, kar Čas poletja bo tudi vam vabil nasmeh na
♦ ŠKORPIJON Glavnina vaše pozornosti bo usmerjena na delovno in finančno področje. Vaš vladar Pluton bo ves mesec še vedno retrograden v znamenjjj-jujzoroga, se bo pa končno direktno obrnil
Saturn, ki potuje po vašem znaku. Še zli poti čutili manj nasprotovanja in ovir. Mars vstopil v vaše znamenje. Energije bo opravil. Svoje nagnjenje k skrajnostim septembra ogromno energije, »pokurite pozabite na ljubezen!
dekadi boste dobili nov zanos in na svoji ika boste dobili v zadnjem tednu, ko bo več, zato si naredite dober načrt svojih obvladovati. Ker boste imeli vse do sredine z več gibanja, rekreacijo in s športom. In seveda, ne
’ STRELEC 16. julija bo vaš vladar Jupiter po letu dni končno zapustil znamenje raka in se prestavil
v sorodno ognjeno znamenje, v katerem se b boste novih načrtov in svežih idej, optimizm; nje na več področjih je tisto, kar se vam stro: še izkoristiti. Lep napredek lahko dosežefFšp: naredite in se ga držite! Nemir, ki ga boste obč načine. Zagotovo boste najbolj zadovoljni tisti,
o bolje počutil. Energija bo v porastu, polni anjkovalo. Pretiravanje in sočasno delovale želite ta blagodejni vpliv kar najmodrej-rvi dekadi, kasneje tudi ostali. Le načrt si itranjosti, lahko premagujete na različne čitnicah. Ostali pa si jih lahko z malo
iznajdljivosti »naredite« tudi v bližnji okolici vsaj za krajši čas.
♦ KOZOROG Vaš vladar Saturn se bo v drugi polovici bo predstavljalo za vas svojevrstno olajšanje, lahko samo še neprijeten spomin. Zagotovo sti lažje zadihali v tem poletnem mesecu, ki bo ti so samo delo in obveznosti. Seveda dela ne in preživeti prijetne poletne dni. Ljubezen kujete, zato nikar ne ostajajte doma, pojdite seznamu.
meseca končno obrnil v direktno smer, kar ovire ali blokade iz preteklega obdobja so ešni pri urejanju zaostalih zadev, zato boste ajivo vabil k bolj sproščujočim temam, kot rjali, znali pa se boste sprostiti, poveseliti ?e samevate, najde tam, kjer najmanj priča-obiskujte tudi kraje, ki jih sicer ni na vašem
♦ VODNAR Vaš vladar Uran bo od zadnje tretjine julija dalje potoval retrogradno, kar bo ža vas pomenilo, da bodo lahko ponovno aktualne zadevej*"drtige polovice preteklega leta. Mogoče boste nekoliko, nestrpni ali celo kljubovalni, kar se vais/c»)fc\>ét»je. Tisto, s čimer se morate spopasti, ne bo izginilo, zato čim prej opravite vse potrebno. Sfètìàk^godno bo obdobje sredi julija, kar morate izkoristiti za napredek. V medosebnih odnftifc^rojn-ide do trenj v ožjem sorodstvu. Naj vas vodi modrost, izogibajte se skrajnim ukrepom^^SJ^anfTVaše najboljše orožje bo diplomacija. Nakopičene vire energije sproščajte na ustvarjalen način, tudi z več gibanja in rekreacije.
♦ RIBI Večje število planetov v vodnih znamet boste počutili v vladavini raka. Še preden bo. kur in Venera in vam omogočala dobro dc osebnih odnosih. Tudi Mars bo pred kor boste iz dneva v dan čutili večji val energijeNf orabJ
agotovo voda na vaš mlin in prav domače se stilo to znamenje, bosta vanj vstopila Mer-jnikacijo in srečnejše okoliščine v med-Jstopil v močnega škorpijona, kar pomeni, da äjfe jo konstruktivno, da se viški ne bodo obrnili
proti vam v destruktivnem smislu. Notranje nŽp^osti sproščajte sproti, pa bo vse v najlepšem redu.
NIKI VEDEŽEVANJE, s. p., Arja vas 66, Petrovče, 090 44 33, 090 64 35 ASTROLOGINJA DOLORES, 041 519 265, 090 64 30 in Facebook Dolores Astro
© 03/712 12 80
Pogled v prihodnost
Če bi bil predsednik, bi Slovenijo predstavljal po svetu, da bi več ljudi vedelo zanjo. Vsi bi imeli službe in dovolj veliko plačo za preživetje. Vsem otrokom bi bila šola in vrtec zagotovljena. Vsem bi bila priskrbljena brezplačna zdravniška pomoč ob nujnih primerih. Ne bi bilo brezdomcev, ker bi imeli hiše za ljudi brez domov. Tistim, ki ne morejo delati zaradi hujših bo-
lezni, bi bila dana dovolj velika preživnina in bi lahko poskrbeli za svoje osnovne potrebe. Bencin bi bil cenejši ali pa bi uporabljali samo avtomobile na električno energijo. Slovenci bi sami upravljali s tovarnami in jih ne bi prodali tujcem. Ponovno bi začela delovati tovarna za izdelavo sladkorja. V državi ne bi bilo več nasilja, zato ga tudi ne bi mogli prikazovati po televiziji.
Filip Lukman, 4. b, POŠ Tabor

■' -jP^' V* ' •■IV ^ \ '
Do novih znanj in spoznanj
v poletni slikarski in grafični šoli Rudolfa Španzla, ki bo potekala od 19. do 28. avgusta v Dvorcu Novo Celje!
Več informacij in prijavnice na www.zkst-zalec.si.
ß ■
ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec
/
Drugačnost
\
Zbadanje ni lepa stvar, zato bi lepo bilo, e bi ga »begnili« stran. Kajti nismo vsi enaki, eni smo Slovenci, drugi pa Poljaki.
Uživaj svoje življenje in drugim pusti živeti. Ljudje smo različni.
Eni smo miroljubni, drugi pa ne.
Če zate velja prva stvar,
Je, prosim, ne pozabi nikdar!
Anže Aubreht, 4. b, POŠ Tabor
-25. julij in -8. avgust
-lik Vrbje in druge lokacije ,a: 10 EUR/dan, za drugega aka iz družine 9 EUR/dan.
. „t.	, z teil od 7.30 do 15.3
varstvo otrok(4-iz teu,
tri obroke hrane dnevna	arska
nekropoli in kmetiji Flis - Cetina.
■V;, J:.** j« W
30. junij-4. julij in 18 ®^“nSošolce plavalce)
voHeni izleti v znana slovenska kopali	nj center žale(
Znan obraz ima svoj glas
Kako čas beži! Prva polovica tega senzacionalnega leta, ki se bo gotovo vpisalo v našo novejšo zgodovino, je za nami. Za nami sta tudi že kar dva referenduma. Sicer res nista bila ne vem kako odmevna in prepričana sem, da naši zanamci čez leta ne bodo rovarili po kakšnih arhivih in se ukvarjali z vprašanji, zakaj in kateri naši in vaši niso opravili svoje državljanske dolžnosti in pravice, ki jim po zakonu in ustavi pritiče. Imamo pa letos še popravni izpit, da se izkažemo, kako smo naši in vaši, kajti v drugi polovici leta bomo imeli tudi volitve kar dvakrat.
In v tem tako pomembnem referendovsko-volilnem letu na naši televiziji poteka razvedrilna oddaja, kupljena za drag denar, Znan obraz ima svoj glas. Ker pa smo Slovenci znani po tem, da želimo po tujem vzoru delati tudi svoje oddaje, se je ravno na petek trinajstega ob polni luni začela domača, sicer ne razvedrila in nikakor ne poceni, pa vendarle naša oddaja Znan obraz ima svoj glas. Igralci tega našega šova nas bodo ves mesec z imitiranjem prepričevali, kako so dobri, kako si zaslužijo moj glas, tvoj glas, naš glas. Zakaj že? Zakaj je naenkrat tako pomemben moj glas, tvoj glas, naš glas? Zakaj bi morali kar vsi pomembni, predvsem pa nepomembni državljani naše deželice sodelovati v njihovem političnem šovu, ki bo trajal samo en mesec? Nimamo veliko časa, pa vendarle se bomo hočeš nočeš morali odločiti. Morali se bomo odločiti, za kateri znan obraz bomo dali svoj glas. Igra je igra. Ampak če hočemo, da je igra »fer«, bi se moral slišati tudi naš glas, če me razumete.
Je pa sreča, da ravno ta mesec poteka tudi svetovno prvenstvo v nogometu in pozornost velike večine darovalcev glasov bo namenjena drugačnim igram, ki pa žal tudi niso več to, kar so včasih bile. Nisem nostalgična, še zdaleč ne. Res pa težko sprejemam, da se dandanašnji lahko vse dogovori, priredi, plača, podkupi... No, naša država na tem svetovnem prvenstvu ne sodeluje. Začenjajo pa se tudi počitnice. Poskrbimo, da jih bodo vsaj naši otroci, naša svetla bodočnost, lepo preživeli. Ne povzdigujmo nad njimi glasu, naj se sliši le njihov vesel, brezskrben, vriskajoči glas.
Pa prijetno poletje tudi odraslim in da bi vaš obraz ohranil ne le glas, tudi svoj jaz.
Ola Mar
Likovna razstava otrok vrtca
Preprosta ljubezen mladih pesnikov
Odprtje razstave polepšali s kulturnim programom
V razstavno-prireditvenem prostoru Doma kulture Svoboda Griže so konec meseca slovesno odprli razstavo likovnih del, ki so jih ustvarili otroci iz vrtca v Grižah.
David Sopotnik je na prireditvi ob odprtju najprej pozdravil vse udeležence, poseben pozdrav je namenil ravnateljici
Vrtcev Občine Žalec Nataliji Starič -Žikič in likovni pedagoginji OŠ Griže Bredi Bračko, nato pa dejal, da je razstava del dejavnosti, ki so potekale v Tednu vseživljenjskega učenja, vendar bodo z njimi nadaljevali vse do konca junija. Razstavljeni izdelki predstavljajo opus dela otrok štirih oddelkov, ki so
ustvarjali v različnih likovnih tehnikah in uporabljali najrazličnejše materiale. Ob tej priložnosti so pripravili tudi kulturni program, v katerem so nastopili otroci iz vrtca, ravnateljica žalskih vrtcev Natalija Starič - Žikič pa je po končanem nagovoru in čestitkah uradno odprla razstavo.	D. Naraglav
Pesem ... od upora skozi vojne v svobodo
Glasbeni dogodek popestrila šolska dramska skupina, ki jo teleta ustvarjalno vodi Karmen Štusej
Takšen je bil naslov zaključnega koncerta pevskih zborov I. OŠ Žalec pod vodstvom Zdenke Markovič. Občinstvu, ki je 27. maja do zadnjega kotička napolnilo dvorano Doma II. slo-
V četrtek, 5. junija, seje nekaj učencev OŠ Petrovče udeležilo športne prireditve v Kopru. Petintrideset nadobudnih športnikov se je zjutraj z avtobusom odpravilo proti obmorskemu mestu Koper. Celoten dogodek je organiziral Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec.
Športno obogatenega dneva smo se udeležili športniki naše šole, plesalke šolske plesne skupine in tekmovalci, saj sta se poleg obilice športnih delavnic, na katerih so športni navdušenci predstavljali nekoliko manj znane športe, odvijali tudi dve tekmovanji, in sicer državno prvenstvo v atletiki za osnovne šole in državno prvenstvo v judu. Na slednjem smo še posebej glasno navijali za Aljaža Plantaka, ki je prepričljivo pometel s konkurenco
venskega tabora v Žalcu, so se predstavili trije zbori. S pesmijo so se sprehodili od upora, preko revolucije in vojne do svobode na naših tleh, v Evropi in drugod.
Najprej je nastopil otroški
in postal državni prvak. Težki treningi so se mu končno obrestovali in prepričani smo, da bo takšnih neverjetnih dosežkov še več.
Prelep vroč poletni dan je zaznamoval tudi nastop naših plesalk, ki so na velikem odru odlično izvedle plesno točko. Gledalci so jim na koncu navdušeno zaploskali.
Ves dan smo se lahko učenci zabavali ob različnih stojnicah, kjer so prikazovali bolj ali manj znane športe. Proti koncu dneva smo se odpravili tudi proti plaži. Dan je bil zadetek v polno! Po kopanju in ogromni količini sladoleda smo se odpravili proti domu, utrujeni od napornega, a kljub temu zabavnega dneva.
Pina Držan, 8. b, OŠ Petrovče
pevski zbor Pedenjped, v katerem prepevajo učenke in učenci, ki obiskujejo drugi razred. V nadaljevanju so na oder stopili pevci otroškega pevskega zbora Kobuljka, ki ga sestavljajo učenci od tretjega do petega razreda. Osrednji del koncerta pa je pripadal mladinskemu pevskemu zboru, v katerem prepevajo učenci od šestega do devetega razreda. Na klavirju in harmoniki jih je spremljal Jože Škorjanc.
Med posameznimi nastopi so glasbeni dogodek že tradicionalno popestrili učenci in učenke šolskega dramskega krožka pod vodstvom Karmen Štusej, ki so tokrat z novinarsko ekipo sledili taj-kunski družini iz Kapitalosa in njenim grehom. Kot gostje so na koncertu nastopili tudi Vokalna skupina Favoza in Oktet 9, v katerem prepeva nekaj nekdanjih učencev žalske osnovne šole. Ob koncu je sledilo le še slovo od pevcev devetošolcev, ki bodo jeseni prestopili prag srednje šole, pevce in občinstvo pa sta nagovorila ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža in župan Občine Žalec Janko Kos.	D. N.
Športniki OŠ Petrovče v Kopru
Majska mavrica pevsko obarvana
Na to temo je potekal letošnji že 19. natečaj poezije z naslovom Naj pesem pove. Natečaja so se udeležili mladi pesniki petnajstih osnovnih šol širše Savinjske regije. Zaključna prireditev s predstavitvijo njihovih pesmi je konec maja potekala v večnamenski dvorani preboldskega vrtca.
združeni otroški pevski zbori in mladinski pevski zbor pod vodstvom Anje Jezernik.
Njihove nastope, ki so plod celoletnega dela, so popestrili nadarjeni posamezniki z igranjem na instrumente in s petjem. Hkrati je bila ta prireditev tudi priložnost za slovo od treh pevcev, devetošolcev, ki so, nekateri vseh devet let, svoj prosti čas namenili tudi zborovskemu pe-
Društvo mladih geografov Slovenije bo svoj 18. geografski raziskovalni tabor pripravilo v Spodnji Savinjski dolini. Študenti geografije bodo od 5. do
13.	julija nastanjeni v preboldski šoli, raziskovali pa bodo na območju vseh šestih spodnjesa-vinjskih občin.
Med drugim bodo raziskovali v petih skupinah. Prva se bo ukvarjala s proučevanjem hme-
ljarstva, druga s tematiko upravljanja z vodnimi viri za potrebe namakanja, tretja s turistično ureditvijo v dolini, četrta z vrednotenjem geodiverzitete, peta pa z ekoremediacijo prsti in vod.
Rezultate terenskega dela bodo v začetku prihodnjega leta predstavili v strokovni monografiji, že
12.	julija pa bo ob 19. uri javna predstavitev v preboldski knji-
žnici.
K. R.
fEAfTlKB tOĆrtmCE Zim
041 698 276, 357 15 117, tenisvolk@t-1.si
prog 14 mi
poldnevni program
od 8.00 do 11.30
a.	) začetni
b.	) nadaljevalni
c.	) tekmovalni
celodnevni program
od 8.00 do 15.00 + KOSILO + KOPANJE z družabnimi igrami *(v primeru prijave vsaj petih otrok)
termini
termin I
23. junij do 27. junij termin II
30. junij do 04. julij termin III 07. julij do 11. julij termin IV 14. julij do 18. julij termin V
18. avg. do 22. avg. termin VI
25. avg. do 29. avg.
® infotockd
info o vpisu in prijavah gsm:
041 698 276 tel & fax:
00386 3 57 15 117 e-pošta:
tenisvolk@t-1 .si
Natečaj za učence, ki radi pe-snikujejo, se je pred devetnajstimi leti porodil na Osnovni šoli Prebold. Mladi pesniki vsako leto ustvarjajo na določeno temo; lanska je bila s poudarkom na vrednotah. Učenci so pisali o vrednotah celo v različnih jezikih, poleg slovenščine tudi v angleščini, nemščini in celo španščini. Tudi letos je bilo podobno, le da so tokrat prevladovale lepe slovenske besede, povezane v rimo in s
Vilinske plesalke s plesom in z glasbo obogatile pesniško ustvarjanje mladih pesnic in pesnikov
pridihom preproste ljubezni, ki je bila predstavljena kot čarovnija, domišljija, besedarija, igrarija, harmonija ... z lahkotnim vilinskim plesom in glasbo. Čudovit program zaključne prireditve so skupaj soustvarjali mlade plesalke, pesniki s svojimi pesmimi, pevca in recitator, ki je doživeto interpretiral Fra-
na Milčinskega - Ježka in njegovo pesem.
Sklepni del prireditve je bil intervju z Nano Milčinski, vnukinjo Frana Milčinskega - Ježka, ki je zapela dve njegovi pesmi. Sodelujoči pesniki in mentorice so tudi letos prejeli brošuro, v kateri je zbrana vsa poezija letošnjega natečaja. D. Naraglav
Med nastopom združenih otroških pevskih zborov OŠ Braslovče pod vodstvom Anje Jezernik
Na letošnji Majski mavrici v Braslovčah so se predstavili šolski in vrtčevski zbori, in sicer otroški pevski zbor iz vrtca v Trnavi pod vodstvom Vesne Bahč in Alenke Drev, otroški pevski zbor braslov-škega vrtca pod vodstvom Simone Lukane, cici zbor,
tju. Ravnateljica Andreja Zupan jim je ob tem slovesnem trenutku podelila pesmarice za njihovo predanost petju. Med poslušalci v dvorni so
bili letos tudi turški, francoski in poljski učitelji mednarodnega projekta Comenius, ki se z letošnjim letom zaključuje.	T. Tavčar
Mladi geografi v Savinjski
risal z ostrim kovinskim peresom. Z njim je iskal svobodo izraza, preverjal ustvarjalno in domišljijsko moč ter raziskoval možnosti, ki so ga vodile od grafične tradicije odmaknjen likovni svet. Njegove podobe so originali, izrisani v enkratnem in neponovljivem, kar je bistveno sliki in ne grafiki. Mehko, peresu vdajajočo kovinsko ploščo je namreč uporabil kot slikarsko podlago in potem namesto s čopičem ustvarjal z vrezom. Z njim je razpiral črni pre-
maz v zlato in/ali srebrno sijočo podobo, v drobno strukturirane forme, ki se dvigajo iz teme globin in v svojstvenem ritualu črt ustvarjajo v očesu opazovalca otipljiva, melanholična telesa,« je še dejala Domjanova in podrobneje predstavila njegov slikarski opus.
»/.../ Spogledovati se s slikami Adija Arzenška je tako, kot da bi vsrkaval čutne in miselne svetove tisočerih bitij. Tipka njihovih obrazov se utaplja v filigranski in rahlo modrikasti, tu in tam rožnato obarvani strukturi. Tako krhke so, podolgovatih obrazov in velikih zasanjanih oči. S svetlečo avre-
olo plavajo v temačnem polju in izrisujejo zadnji polkrog pred »veličastnim« zatonom dneva v noč, k milijonom drobnih zgodb, ki postajajo ujete v mreži izsanjanih sanj, vse bolj tihe...«
Najpogostejša tema Adijevega ustvarjanji in nagovora je ikonografija krščanstva. Z njo razgrinja že pozabljena umetnostna obdobja in skozi svoj, povsem avtopoetičen svet preobraža vsebinske in likovne konstrukcije srednjeveških ikon v pravljično podobo novega časa.
Kulturni dogodek je z igranjem na čembalo popestrila mlada čembalistka Kirn Pavlič.	D. Naraglav
Praznik vina, 20 let društva
Zlata Marija in Ivan Glušič
Ikonski in sanjski svet Adija Arzenška
Marija in Ivan Glušič
Ljubljani, kjer je pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva, leta 1982 pa je na isti fakulteti pridobil naziv magister kmetijskih znanosti s področja agrarne ekonomike. Služboval je v takratnih kmetijskih zadrugah, bil kasneje kmetijski in vodnogospodarski inšpektor. Leta 1975 je bil imenovan za predstojnika upravnega organa za gradbeništvo, komunalo, urbanizem in varstvo okolja na žalski občini, upokojil pa se je leta 1992 v poslovnem sistemu Hmezad Žalec. Od svoje prve zaposlitve dalje je bil družbeno in politično aktiven, še posebej pa po upokojitvi. Med drugim je predsednik DU Petrovče in žalske občinske zveze društev upokojencev, KO Desus, je občinski svetnik in vodja svetniške skupine Desus. Bil je tudi predsednik društva sadjarjev celjske regije, Kinološkega dru-
štva Žalec, Gasilskega društva Arja vas, pobudnik ustanovitve društva savinjskih vinogradnikov, za kar je prejel številna priznanje in državna odlikovanja.
Ivan in Marija, ki je tudi velika ljubiteljica rož in dobra gospodinja, sta lastnika manjše družinske kmetije v Arji vasi, kjer pridelujeta namizna jabolka, domači jabolčni sok in kis. Pri delu jima pomagata sinova Marjan in Igor z družinama. Aktivna sta tudi v društvu upokojencev, sta tudi člana drugih društev v kraju, rada hodita na izlete, morje in v toplice.	T. Tavčar
1972 je bil sprejet v Društvo slovenskih likovnih umetnikov in leto kasneje je pridobil status samostojnega umetnika. Prvič je samostojno razstavljal leta 1966 v Delavskem klubu v Velenju, nato je sledilo več kot sto samostojnih razstav doma in v tujini, največ v Švici, Nemčiji in Avstriji pa tudi na ostalih celinah. Od leta 1969, ko je prvič razstavljal v Švici, se je tja vse pogosteje vračal. Postala je njegov drugi dom, tam je leta 1994 tudi umrl.
»/.../ Podobe, ki so rasle iz modrine Savinjske doline in zorele v pogledih na v nebo štrleče hmelj ske katedrale ali pa so se dvigale iz prostranih pravljičnih in sakralnih svetov, so ostale enako žive kot tedaj, ko je leta 1986 v Švici izšla njegova monografija Ikone in sanjski svet. Njegovo likovno snovanje je zgodaj prestopilo znano in odrinilo vrata v prostor novega, še neizkušenega sredi arene kreativnega življenja,« je v uvodu povedala kustosinja Alenka Domjan.
»/.../ Adi ni slikal, ampak
Tudi letošnji praznik vina so pripravili člani Društva savinjskih vinogradnikov, ki letos praznuje 20. obletnico. Ob tej priložnosti se je v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče zbralo okoli sto gostov.
Zbrane sta pozdravila predsednik Savinjskih vinogradnikov Silvo Marič in župan Občine Žalec Janko Kos. Na degustaciji, ki jo je vodila specialistka za vinogradništvo in vinarstvo Kmetijskega zavoda Maribor Tadeja Vodovnik Plevnik, so vinogradniki ponudili 15 najbolje ocenjenih vin. Podeljene pa so bile tudi zlate in srebrne plakete za ocenjena vina. Vinogradniki so se tudi tokrat izkazali, saj so za lanska vina prejeli 26 zlatih diplom in 19 srebrnih, povpreč-
nuMmru j c wityi » mi. uiiiii
Zlata Plaskana iz Lovč
Ena izmed likovnih stvaritev Adija Arzenška
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu so v četrtek, 12. junija, odprli razstavo z naslovom Pogled nazaj, v ikone in sanjski svet Adija Arzenška. Letos mineva 20 let od njegove smrti in z razstavo se je organizator, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, želel spomniti nanj in na njegovo ustvarjalnost. Projekt je podprla družina Arzenšek, razstava pa bo na ogled do 31. julija, in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, ob sobotah pa do 12. ure.
Slovesnost ob odprtju razstave
_J
je vodil strokovni delavec za kulturo na ZKŠT Žalec Uroš Govek, avtorja in njegova dela je predstavila magistrica Alenka Domjan, razstavo pa je odprl dr. Emil Rojc, nekdanji Adijev prijatelj.
Adi Arzenšek se je rodil 27. decembra 1932 v Ajdovcu pri Novem mestu. V zgodnji mladosti se je družina preselila v Šentjur pri Celju in kasneje v Žalec. Leta 1960 si je v Dobri-ši vasi pri Petrovčah ustvaril družino in dom. Po izobrazbi je bil strojni tehnik, vendar ga je želja po risanju in slikanju vodila v umetniški svet. Leta
Vinogradniki med degustacijo
na ocena je bila 18,07, meja za vrhunsko vino oz. zlato diplomo pa je bila 18,10.
Ob pokušini vin so se udeleženci prepričali, da so vina zares odlične kakovosti in da so številna izobraževanja, ki jih prirejajo
skozi celo leto obrodila sadove v višji kakovosti vin. K vinom so tokrat ponudili jedi v kreaciji člana društva Andreja Veli-govška. Prireditev je povezoval David Sopotnik, ki je zapel tudi nekaj vinskih napitnic. T. T.
Prvo junijsko soboto sta 50 let skupnega življenja - zlato poroko praznovala 75-letna Ivanka in 76-letni Franjo Pla-skan, doma iz zaselka Lovce v Andražu nad Polzelo. Civilni obred je opravil polzelski župan Jože Kužnik, cerkvenega
pa v domači cerkvi sv. Andreja župnika Jože Kovačec in Jože Vratanar, nevestin bratranec, ki je slavljenca poročil tudi pred petdesetimi leti.
Ivanka in Jože sta po rodu Andražana in živita na manjši kmetiji. V zakonu so se jima
Ivanka in Franjo Plaskan
rodili hčerki Andreja in Mateja ter sin Jure, ki na kmetiji nadaljuje delo svojih staršev. Hčerki imata že svojo družino, svoje starše pa sta razveselili s petimi vnuki, Matejem, Aljažem, Martinom, Marcelom in Matevžem, ter vnukinjo Marijo, ki dedka in babico še posebej razveseljujejo in jima lepšajo vsakdanje življenje.
Zlatoporočno slavje so pripravili doma, kjer se je zbrala vesela družba sorodnikov in prijateljev, ki so zlatopročencema zaželeli še obilo zdravja, sreče in zadovoljstva, ljubezni imata pa tako ali tako v izobilju. Kako bi sicer zmogla skupaj »orati« vseh dolgih petdeset let? T. Tavčar
Marija in Ivan Glušič iz Arje vasi sta v Dvorcu Novo. Celje proslavila zlato poroko. Poročni obred je opravil žalski župan Janko Kos, zapel pa jim je moški pevski zbor Župnije Šempeter, ki ga vodi Nives Halužan.
Marija izhaja iz Zabukovice, kjer je končala osnovno šolo, s šolanjem pa nadaljevala na trgovski in kasneje na srednji upravni šoli. Petnajst let je delala kot trgovka, upokojitev pa je dočakala na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Žalec.
Ivan, po poklici magister kmetijskih znanosti, se je rodil lastnikoma srednje velike kmetije v Arji vasi. Po končani osnovni šoli je zaradi obilice dela na dveh kmetijah ostal doma. Pri 18 letih je končal hmeljarsko šolo v Vrbju, pozneje še srednjo kmetijsko šolo in se zaposlil. Šolanje je ob delu nadaljeval na Višji agronomski šoli v Mariboru in Biotehniški fakulteti Univerze v
NOVO! AKTUALNO!
GORILNIKI FENIX NA PELETNO BIOMASO
• enostaven priklop na obstoječe kotle (drva, olje, drva/olje)
• transporter za pelete, zalogovnik MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE
ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV
DANILO PIKL, s. p., Starovaška ulica 1,3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709 186, E: danilo.pikl@triera.net
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
Večer rime in globine z Vpogledom
Jubilej s tekmovanjem in z novim vozilom
S predstavitve nove številke Vpogleda
V četrtek, 19. junija, so lahko obiskovalci tradicionalnega Večera rime in globine, ki ga prireja Medobčinska splošna knjižnica Žalec, letos ponovno v sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec, prisluhnili poeziji izbranih gostov ter avtorjem in ustvarjalcem Vpogleda.
Ob izidu 16. številke revije za književnost in kulturo Vpogled, ki jo izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, je glavna urednica Lidija Koceli poudarila pomembnost revije v domačem in širšem okolju ter njeno povezovalno vlogo, podrobneje pa sta o reviji spregovorila sourednika Marija Končina in Zoran Pevec. Da ima
umetnost več življenj, prvo v jeziku avtorja, v katerem se zasnuje in rodi, ostala pa živi med gledalci in poslušalci, kjer skuša ohraniti kar največjo sporočilnost in lepoto, je med povezovanjem dogodka povedala Andreja Hutinski. Posebej za to priložnost sestavljen jazz trio v zasedbi Jure Repar, Martin Rošer in Simon Krčmar je z igranjem navdušil zbrano občinstvo. Za vizualne utrinke večera je poskrbel Žiga Gričnik, soustanovitelj in aktualni predsednik najuspešnejšega slovenskega fotografskega društva, Društva fotografov Svit iz Celja. Kandidat za mojstra fotografije z mednarodnim fotografskim nazivom EFIAP je med prireditvijo s fotoaparatom zbiral umetniške vtise in jih sproti projiciral na platno.
D. Naraglav
O narečju Spodnjesavinjčanov
Nina Trbovšek predstavila dr. Tjašo Jakob
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so gostili jezikoslovko dr. Tjašo Jakop, Žalčanko, ki se posveča predvsem štajerskim narečjem, med katera sodi tudi spo-dnjesavinjsko.
Predstavila je srednjesa-vinjsko narečje v Slovenskem lingvističnem atlasu (SLA), katerega 1. zvezek so leta 2011
izdali dialektologi na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša (ZRC SAZU) v Ljubljani. SLA je najstarejši projekt omenjenega inštituta (zasnovan je bil že pred 2. svetovno vojno). Njegov namen je prikazati stanje in razširjenost bistvenih jezikovnih pojavov na celotnem slovenskem govornem področju (tudi v zamejstvu).
Prvi zvezek atlasa obsega več kot 400 krajevnih govorov in zajema 151 vprašanj za poimenovanje delov človeškega telesa, bolezni ter članov ožje in širše družine. Tjaša Jakop je kot raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša tudi ena izmed soavtorjev atlasa; za L zvezek Slovenskega lingvističnega atlasa je izdelala 27 lingvističnih kart.
Dr. Tjaša Jakop sicer posveča večjo raziskovalno pozornost narečnemu oblikoslovju, zlasti kategoriji dvojine (na to temo je izdala dve monografiji) in jezikovni geografiji (objavljanju oblikoslovnih in leksičnih kart s komentarji). Ukvarja se z tudi narečno analizo ljudske pesmi.
Njenemu predavanju so prisluhnili mnogi Spodnjesavinj-čani, ki jih zanima njihovo narečje.	T. Tavčar
Uredili polzelsko pokopališče
Župan Jože Kužnik, dr. Jože Korber in dr. Blaž Podpečan prerezali trak
Jože Kužnik pa je dejal, da so se že dolgo zavedali, da je obnova nujna. Prav tako je bilo premajhno parkirišče mnogokrat kamen spotike, zdaj pa je z dodatnimi 42 parkirnimi mesti ta problem rešen.
Blagoslov je opravil domači župnik Jože Kovačec, za slovesno vzdušje pa so poskrbeli orkester Glasbeno kulturnega društva Cecilija, Vokalno instrumentalna skupina Marpo-le, prireditev pa je povezovala Monika Rakun. T. Tavčar
Na polzelskem pokopališču so končali z dalj časa trajajočimi deli in jih predali namenu. Gre za mavzolej ali neogotsko kapelico, ki je bila že v zelo slabem stanju, za dotrajano obzidje pokopališča, za staro mrtvašnico, ki
so jo dali v najem, za cvetličarno in novo parkirišče z 42 parkirnimi mesti. Celotna investicija je znašala 87 tisoč evrov.
Obnovo je pojasnil strokovni sodelavec dr. Blaž Podpečan, župan Občine Polzela
Kolesarjenje
po Spodnji Savinjski dolini
Škof Lipovšek med blagoslovom vozila
Prostovoljno gasilsko društvo Zabukovica praznuje letos 90 let delovanja. V soboto, 15. junija, so gasilci iz Zabukovice svoj jubilej obeležili s srečanjem in tekmovanjem gasilskih enot rudnikov in energetikov Slovenije, del katerih je od leta 1978 zaradi rudniške dediščine tudi omenjeno društvo. Tekmovanje je potekalo v žalskem športnem centru, s praznovanjem pa so nadaljevali pri gasilskem domu v Zabukovici, kjer so namenu predali novo gasilsko vozilo.
Srečanja in tekmovanja se je udeležilo 250 gasilcev iz vse Slovenije. Gasilci iz Zabukovice so v kategoriji člani A osvojili drugo mesto, enak rezultat je dosegla tudi njihova druga ekipa člani B.
Med društvi iz doline so se najbolje uvrstile starejše gasilke PGD Kasaze Liboje, ki so slavile
Na slovesni paradi so sodelovali predstavniki gasilskih društev sektorja 1 v GPO Žalec in sosednjega PGD Kasaze Liboje. Ob jubileju so slovesno predali namenu novo gasilsko vozilo v vrednosti 75 tisoč evrov. Vozilo iz kategorije manjših gasilskih vozil je primerno za prevoz opreme, nekaj vode in moštva ter za gašenje manjših požarov, predvsem gozdnih. Namenjeno je tudi za hitro posredovanje na težko dostopnih gozdnih terenih, saj je okretno in ima dovolj opreme za tovrstne potrebe. Opremljeno je z visokotlačno napravo, s 350-litrskim rezervoarjem za vodo in gasilsko opremo za gašenje. Pri zbiranju sredstev za nakup vozila so jim pomagali Občina Žalec, donatorji in občani.
Na slovesnosti je podžupan Ivan Jelen predal ključe vozila poveljniku društva Mitju Polav-
dru, ta pa vozniku vozila Borivo-ju Vuloviču. Vozilo je blagoslovil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek.
Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja, odlikovanja in zahvale. Priznanje GZ Žalec za požrtvovalno in uspešno delo v gasilstvu ter na področju zaščite in reševanja so prejeli Aljaž Be-zgovšek, Rok Poznič, Žiga Salo-bir, Andrej Zakelšek, Ivan Metli-čar in Aleš Zakelšek. Odlikovanje GZ Slovenije so podelili Štefanu Germu (gasilsko odlikovanje III. stopnje), Valentinu Oblaku za posebne zasluge in PGD Zabukovica, ki je prejelo gasilsko plamenico L stopnje. Poleg tega so podelili tudi tri društvene zahvale za pomoč pri razvoju gasilstva v Zabukovici, in sicer Francu Čretniku, Zmagu Oblaku in Andreju Zobovniku.
Uradnemu delu je sledila gasilska veselica z ansamblom Poklon.	D. Naraglav
zmago.
Spektakularni koncert
Swing n
letno aledaUMe fynberk v Qrizah
^exerunnlchac^porlna dvorom Potuho
Petek, 4.7.201% ob 21.00 M&topnice: Tic talec
Naročnik oglasa: KUD Simon Gale, Aškerčev trg 19, Šmarje pri Jelšah
Etno muzej pod Kunigundo
Farovška zidanica pravi etno biser pod Kunigundo
Na najvišje ležeči kmetiji Razgorškovih ali po domače Lepačevih na mejnem območju med občinama Žalec in Celje in na območju, kjer si segata v roke krajevni skupnosti Šmartno v Rožni dolini in Galicija, so prvo junijsko nedeljo odprli dvesto let staro leseno hiško. Z njo ohranjajo stavbno dediščino in dediščino predmetov iz preteklosti, hkrati pa oživljajo kulturno izročilo naših prednikov pod Kunigundo, Goro ali Šentjungertom, kot pravijo hribu med dolinama.
Dediščina preteklosti
Sprehod po hiški oziroma zidanici nam prikaže utrip življenja slovenskega kmeta v 19. stoletju, vonj sena in črne kuhinje pa nas ponese v pretekle čase in nam spregovori o tistem prvobitnem, toplem, skrivnostnem. Stanovanjsko hišo panonskega tipa, ki je prevladoval na širšem območju pod Kunigundo, so zgradili v 19. stoletju, o čemer priča letnica 1877 na lesenem križu, postavljenem ob poti na Šentjungert. Zidanica je pripadala gališkemu župnijskemu uradu, ki je imel na tem območju
svoj vinograd s kletjo. Od tod tudi ime Farovška zidanica. Najemnika zidanice sta bila Ana in Ivan Arn-šek, ki sta obdelovala vinograd in imela v najemu njive in pašnike. Ker nista imela potomcev, sta morala na stara leta v dom za ostarele. Kasneje je center za socialno delo to domačijo prodal najbližjemu sosedu Martinu Razgoršku, ki je skupaj s svojim sinom preuredil zidanico.
Hiša je v celoti lesena, spodnji del pa kamnit. Razporeditev prostorov je tradicionalna. Ob vstopu sta vhodna veža - »lojpa« in črna kuhinja - »kuhna«. Levo je dnevni prostor - »hiša« s krušno pečjo, povsem spodaj v zidanem delu pa se nahaja klet. Zgornje prostore so domačini preuredili v večji prostor, ki bo kasneje namenjen delavnicam, in spalnico z zanimivim ležiščem - »štro-zakom« ter kopalnico in straniščem, ki je lepo zakrit in, vsaj na pogled, v duhu preteklosti.
Pred hišo je zeliščni vrt, kjer so posajene »Kunigundine zeli«, tako je cesarica Kunigunda, žena vojvode Henrika Bavarskega, častila izbrane vrste rož. Po božje je častila izbrane vrste zeli, kot so timijan, materina dušica, žajbelj, rožmarin... Vrt je na osnovi zgodovine, povezane s Kunigundo, uredila velika poznavalka zdravilnih zelišč Marija Gaber iz Slatine v Rožni dolini.
Pestro kulturno dogajanje
Pri Razgorškovih je bilo na dan odprtja zelo prijetno. Najprej je zaigrala pihalna godba z Dobrne, nato pa je vajeti v svoje roke vzela povezovalka prireditve Marijana

..	f/V***.
'Sp.
Črna kuhinja kot so jo poznale babice
čase, ko je bil človek človeku naj-večji dar. Za prikaze je skupaj s krajani obeh krajevnih skupnosti poskrbela Folklorna skupina Galicija, obiskovalci pa smo lahko opazovali predenje ovčje volne na kolovratu, pletenje in kleklja-nje. V zgornjih prostorih so iz krep papirja izdelovali rože, šivali prtičke, likali srajce z likalnikom na žerjavico, na stari šivalni stroj znamke Singer pa je šival krojaški mojster Franc Turnšek. Na balkonu so mlada dekleta izdelovala zapestnice in manjšo preprogo, fantje pa na dvorišču pred zidanico »štrozak« (posteljni vložek) iz koruznega ličja. Zanimiv je bil tudi prikaz izdelovanja slamnate strehe krovcev Zvonka Oprčkala in Slavka Štarkla. Pred kletjo sta svoje pletarsko znanje prikazovala Aleš Trbovc in Jure Poteko, pi-skrovez Matej Jelenc pa je s svojimi spretnimi prsti zvezal glinen lonec, da ga bo gospodinja lahko dala v krušno peč. Marija Gaber je skupaj z domačo vnukinjo Evo ob zeliščnem vrtu pripravila zeliščno delavnico, Karmen Kugler in Barbara Terbovc pa sta predstavili izdelavo domačega mila.
D. Naraglav
Notranjost dnevnega prostora, imenovanega hiša, obiskovalce popelje v preteklost
Kolenko, ki je predstavila novo pridobitev, o kateri je zbranim spregovoril tudi etnolog in kustos Pokrajinskega muzeja Celje Sebastjan Weber. Izrazil je zadovoljstvo nad Farovško zidanico in domačim čestital za izjemen podvig in tudi pogum, saj je bila obnova zahteven projekt. Njegovim besedam so se pridružili tudi župan Občine Žalec Janko Kos, predstavnik Mestne skupnosti Celje in svetnik v Državnem svetu RS Janko Požežnik, predsednik KS Galicija Jože Kruleč in predsednik KS Šmartno v Rožni dolini Janko Škorjanc. Za prijetno glasbeno vzdušje je poskrbel Vlado Nunčič iz Šmarja pri Jelšah, ki je zaigral na lajno in opre-kelj, v kulturnem programu pa so nastopili mladi plesalci Folklorne skupine Galicija.
Ob pokih možnarjev
Blagoslov zidanice je opravil gališki župnik Janko Cigala, Martin Razgoršek, po domače Lepačev Tina, oče petih otrok in dedek devetih vnukov, je skupaj s sinom Martinom in z vnuki (Tajdo, Lucijanom, Nežo, Evo, Anejem, Julijo, Ajdo, Zojo in
Emo) na vrtu pred zidanico posadil sadno drevo - staro sorto hruške, možnarji pa so s petimi salvami najavili saditev drevesa in odprtje muzeja. Pri saditvi so jim pomagali predstavniki obeh občin in krajevnih skupnosti, otroci pa so s svojimi nogami poteptali zemljo. Njihov dedi je. v jamo h koreninam položil posebno steklenico s sporočilom: »1. rožnika 2014 smo posadili staro sorto hruške, da bodo naši vnuki, sosedje, prijatelji čez mnogo let lahko sedeli pod njeno senco v znak današnjega odprtja etno muzeja na prostem, ki sta ga v celoti obnovila sama Martin Raz-boršek starejši in mlajši sin, prav tako Martin Razboršek.«
Slovesen zaključek ob posaditvi je pospremila pesem Okteta Svit, domači pa so se s posebnimi spominskimi darilci s podobo zidanice zahvalili vsem, ki so pomagali pri tem projektu.
Šestnajst različnih šeg
Zidanica je že odprla svoja vrata, prostor pred njo in v njej pa se je spremenil v prikaz šestnajstih različnih šeg in navad, ki so obiskovalce popeljale v pretekle
Pri Hausenbichler začetek RK
Letos mineva 100 let od začetka delovanja Rdečega križa v Savinjski dolini ali bolje rečeno v Žalcu. V zapiskih šolske kronike iz leta 1914, 1915 in 1916 je naveden podatek, da segajo začetki organizacije Rdečega križa v Žalcu v leto 1914. 5. avgusta omenjenega leta je bilo v gostilni Hausenbichler posvetovanje vsèh pristojnih Žalčanov, kako naj prebivalstvo trga in okolice pristopi k vojaški oskrbovalni akciji.
Na posvetovanju so soglasno sklenili, da se v novem šolskem poslopju ustanovi »Ozdravišče za ranjene in bolne vojake«, katerega predsednica je bila Ana Roblek, žena veleposestnika. Do 15. septembra 1915 je bilo v zdravilišče sprejetih 530 vojakov. Med bolniki so bile zastopane vse narodnosti in veroizpovedi tedanje avstro-ogrske monarhije.
Nadučitelj Petriček in učitelj Pristovšek sta med občani nabrala 25 kron letnine za Rdeči križ. Odborniki in ostali člani Rdečega križa so imeli v tistem času z zbiranjem raznih prispevkov za humane namene ogromno dela. Leta 1915 so ozdravilišče preimenovali v »Zdravilišče Rdečega križa«, ki je delovalo vse do konca prve svetovne vojne, in
sicer do novembra 1918. Prvič se omenja »Teden Rdečega križa« (od 30. aprila do 7. maja 1916). Med vojno je Rdeči križ organiziral po domovih in šolah pletenje jopic, nogavic, rokavic, zapestnic in drugo za vojake v zdravilišču. Zbiral je zlatnino, denar, živež in obleko za lajšanje hude stiske v vojnem času za vse prebivalstvo, ki je bilo pomoči potrebno. Po razpadu avstro-ogrske monarhije je leta 1918 društvo začelo delovati v okviru slovenskega Rdečega križa, vendar je zapiskov iz teh časov zelo malo. Vidno pa je v tem času delovanje podmladka Rdečega križa na ljudski šoli v Žalcu. Mladi so zbirali denar in material za revne otroke iz južnih krajev. Razdeljevali so knjižico dr. Rusa Prva pomoč in Bevkovo knjižico Zdravilne rastline. Podmladek je leta 1931 priredil mladinsko igro Grudica. Del dobička so poslali glavnemu odboru podmladka Rdečega križa v Beograd.
Na pobudo banovinskega odbora Rdečega križa Slovenije je bilo v Žalcu 24. januarja 1935 na novo ustanovljeno društvo Rdečega križa, ki je bilo vse do začetka druge svetovne vojne zelo dejavno. Prirejalo je razne tečaje prve pomoči, predavanja in pri-
kazovali so filme o zdravstvu in prvi pomoči. Predsednik društva doktor Martin Herman je za uspešno delovanje prejel srebrno odlikovanje in diplomo glavnega odbora Rdečega križa v Beogradu, kar je pomenilo pohvalo tudi društvu. Kot predsednik in ostali odborniki so delovali do izbruha vojne aprila leta 1941. Delovanje Rdečega križa je v letih 1941-1945 popolnoma zamrlo. Okupator je sicer na slovenskem ozemlju osnoval svoja društva po svojem vzorcu, naši ljudje pa so ideje Rdečega križa uresničevali v okviru narodnoosvobodilnega odbora, ko so nudili pomoč partizanom, preganjanim in izgnanim iz svojih domov.
Organizacijo Rdečega križa v Žalcu so ponovno ustanovili 1. februarja 1946 po posvetovanju v domu ljudske prosvete. Takrat je štela 239 članov, predsednikoval pa ji je doktor Ado Ločniškar. Rdeči križ je razdeljeval prispelo ameriško pomoč in organiziral gledališke predstave pod vodstvom Rada Stoklja. Dohodek je bil namenjen dijaški kuhinji in pomoči potrebnim. Na šoli je ponovno zaživel podmladek Rdečega križa, poverjenica pa je bila Olga Pive. Organizirali so te-
den matere in otroka, teden RK in teden čistoče. Ker je bila po vojni zelo razširjena tuberkuloza, je Rdeči križ organiziral predavanje o zatiranju te hude nalezljive bolezni. Ko se je Rdeči križ leta 1948 tesneje povezal z drugimi družbenimi in političnimi organizacijami, je bilo delovanje še pestrejše. Leta 1949 je bilo vanj včlanjenih že 344 članov. V tem času je bila zelo prizadevna Ana Karčič. Število članov pa se je večalo, saj je bila v društvo včlanjena že skoraj polovica občanov.
Leta 1952 je bila v okviru Rdečega križa prva krvodajalska akcija, druga leta 1955, nato pa vse pogosteje. Leta 1955 je bil predsednik Franc Herman, leta 1959 doktor Jože Rasiewicz, leta 1961 doktor Ado Ločniškar. Leta 1962 so izvedli fluorografiranje prebi-
valstva in vsako leto nadaljevali s krvodajalskimi in zbiralnimi akcijami. V okviru organizacije so priredili srečanje starejših krajanov, da so se jim vsaj malo oddolžili za ves napor in trud pri gradnji nove domovine, srečanja starejših pa so tudi zdaj stalna oblika delovanja te humanitarne organizacije.
V 90-ih letih je v Slovenijo zaradi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini pribežalo veliko ljudi. Rdeči križ jim je pomagal z nastanitvami, oblačili, obutvijo in hrano. Organiziranost Rdečega križa v Spodnji Savinjski dolini se je v nadaljnjih letih spreminjala. Poleg Krajevne organizacije Rdečega križa Žalec so začele delovati tudi ostale krajevne organizacije in sčasoma so ustanovili Občinsko organizacijo
Rdečega križa Žalec, ki je koordinirala delo krajevnih organizacij v takratni žalski občini. Ob ustanovitvi novih občin v Spodnji Savinjski dolini se je občinska organizacija preimenovala v Območno združenje Rdečega križa Žalec. Danes deluje pod okriljem omenjenega združenja 16 krajevnih organizacij, ki izvajajo socialne programe, srečanja starejših, obiskujejo starejše in pripravljajo zdravstvenovzgojna predavanja. Območno združenje izvaja prvo pomoč, krvodajalstvo, sprejema prijave za darovanje organov po smrti, preverja ekipe prve pomoči ... V teh kriznih časih je njegova vloga še toliko večja in pomembnejša in stoletnica je tudi potrditev pomena, vloge in obstoja te humanitarne organizacije.	D. Naraglav
Člani žalskega Rdečega križa z ranjenimi vojaki leta 1917
NAGRADNA KRIŽANKA
junij/julij 2014
27
ARAT: grški pesnik GALIPOLI: turški polotok LEHA: del njive LABIAL: ustnični glas ATONA: nenaglašena beseda SAIDA: libanonsko pristanišče ACETAT: sol ocetne kisline VARL: slovenski hokejist
Nagradna križanka »Apart hotel Barbara«
Rešitev križanke, objavljene v majski številki Utripa: OSVEŽITE-SE-S-SLADOLEDI-BRGLEZ-SLAŠČIČARNE-BRGLEZ.
Izžrebani nagrajenci: L Renata Pikel, Jeronim 21, Vransko; 2. Ana Majcen, Šmartno ob Dreti 37, Šmartno ob Dreti; 3. Edica Mrak, Pongrac 23 b, Griže.
Nagrajence bo o nagradi obvestilo podjetje Brglez, d. o. o., Vransko.
Pokrovitelj križanke v tej številki je Apart hotel Barbara, Zdraviliška cesta 27, Podčetrtek.
Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 18. 8. 2014.
e' : '	«•

✓
TOVARNA I ZDRAVIL V NOVEM MESTU

Da
GOVORA

SLOVENSKI
METALURG
JAKOB
PRAŠIČ
(EKSPR.)
►
SESTAV'1-
Boris
>ja§!|9yj
LEKARNAR
KRŠČANSKA
DOBRODa.
USTANOVA
TRI ENAKE KARTE PRI POKRU
PODOBA
GOLEGA
TELESA
A
DVOJICA
IZVIRNIK,
PRVOTNA
OBLIKA
STRUPENO
IGLASTO
DREVO
DOLGOREPA
PAPIGA
AMERIŠKI
FILMSKI
VESOUČEK
TON D, ZNIŽAN ZA POLTON
ITALIJAN
(SLABŠ.)
STRM
GORSKI
ŽLEB
U
ČLEN0N0ŽEC,
STONOGA
PRETEPAČ,
RVAR
(KNJIŽ.)
TRGOVSKI
POMOČNIK
(STAR.)
KLICANA
BARVA
KART
✓
SESALEC IZ DRUŽINE CIBETOVK
KRONIKA,
LETOPIS
TONE
NOVAK
PRIMORSKI
VZKLIK
SLOVENSKI
PIANIST
BERTONCEU
REKA V BOSNI
TENIŠKA AKADEMIJA
INFORMACIJE:
041 698 276,
357 15 117, tenisvolk@t-1 .si
IGRALEC
SIMONČIČ
ČREVESNI
ZAJEDAVEC
OLIMPIJSKE IGRE
MEŠANEC,
KRIŽANEC
OKRNJEN
KIP
KRAJŠA SKLADBA ZA ORGLE ALI KLAVIR
ARTHUR
(KRAJŠE)
MUSLIMANSKO ŽENSKO OBLAČILO Z OGRINJALOM ZA GLAVO, „ PODOBNO FEREDŽI
SLABŠA LESENA HIŠKA
KOSOVELOVA
PESEM
POPUST PRI CENI
B
PRVI RIMSKI KRAU, EDEN OD DVEH
USTANOVIT.
RIMA,
REMOV
BRAT
TRAVA OB HIŠI
VISOK
GORSKI
VRH,
HRBET
POT, KI JO OPIŠE
NEBES. TELO V SVOJEM GIBANJU
NAJVIŠJE GOROVJE V EVROPI
ROBERT
IVANUŠIČ
R
VZDEVEK
MICHAELA
JORDANA
POČELO
TAOIZMA
MARŠALOV
URAD
KRAJ PRI VODICAH
SLOVENSKA
PLESALKA
MLAKAR
PEVEC
LESKOVAR
HERCEGOVEC

?
VRZEL,
ZEV
(ANAT.)
SLOVENSKI REŽISER JOŽE ČOPASTA __KOKOŠ
21. ČRKA ABECEDE
LESENA
STENSKA
OBLOGA
BRITANSKA PEVKA, PRAVI PRIIMEK ADU, NIGERUSKEGA RODU
ŽENSKI
POTOMEC
PRAOČE
JONCEV,
KSUTOV
SIN
RIMSKI
BOG
UUBEZNI
PRIPADNIK
HIPIJEV
OSEBA IZ 1001 NOČI
ČRT
KANONI
PIJAČA
STARIH
SLOVANOV
PRIPADNIK INDIJAN. PLEMENA V ZDA
OKUSEN
RDEČ
SADEŽ
SMUKEC,
LOJEVEC
✓
►
O
ŽIVILSKI
TRG
LIDIJA
IRMAN
MESTO V AFGANISTANU
VAJA V KARATEJU
ANTIČNO
RAČUNALO
EGIPČANSKI
BOG
SONCA
SANITETNI
MATERIAL
f&MŠKE fOČlčNlCE 2014
programi
poldnevni program
od 8.00 do 11.30
a.	) začetni
b.	) nadaljevalni
c.	) tekmovalni
celodnevni program
od 8.00 do 15.00 + KOSILO + KOPANJE z družabnimi igrami
*(v primeru prijave vsaj petih otrok)
termini
termin I
23. junij do 27. junij termin II
30. junij do 04. julij termin III 07. julij do 11. julij termin IV 14. julij do 18. julij termin V
18. avg. do 22. avg. termin VI
25. avg. do 29. avg.
® info točka
info o vpisu in prijavah gsm:
041 698 276 te! S fax:
00386 3 57 15117 e-pošta:
tenisvolk@t-1 .si
KULOAR: gorski žleb STRIGA: členonožec TORZO: okrnjen kip ATAK: afganistansko mesto RTINA: gorski vrh KOMI: trgovski potnik ALPE: evropsko gorovje VATA: sanitetni material
Nagradna križanka »Teniška akademija Žalec«
Pokrovitelj križanke v tej številki je Teniška akademija Žalec, Aškerčeva 15, Žalec.
Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 18. 8. 2014.
Naročnik oglasa: DG-DO d. o. o., Prešernova 27, Celje
Iz grenke rože v zeleno zlato
Ob 10-letnicije društvo podelilo priznanja, tudi nekdanji hmeljski princesi Poloni Razgoršek
Specialistka za hmeljarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje Irena Friškovec je povedala, da se ponovna prodaja slovenskega hmelja in po daljšem času možnost sklepanja večletnih pogodb odraža tudi v povečanju površin hmeljišč: »Hmeljarji so ponovno s hmeljem zasadili več površin, ki so bile v premeni. Letos je tako več kot sto hektarov prvoletnih nasadov, povečale pa so se tudi skupne povr-
šine hmeljišč.« Glede vremenskih razmer za rast hmelja pa: »Zadnja leta govorimo o neobičajnih vremenskih pojavih z ekstremno visokimi ali nizkimi temperaturami za posamezno obdobje. Ko pa letos spremljamo rast in razvoj hmelja, moramo povedati, da so rastline hmelja po dolgem času spet tako visoke kot povprečno v zadnjih letih. Računamo, da bo do konca junija hmelj zrasel do vrha.«
Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije deluje že 10 let. Kot je poudaril prvi predsednik društva Milan Lesjak, je društvo v teh letih uspelo v svoje vrste vključiti poleg starešin tudi vse hmeljarje, s tem pa je slovensko hmeljarstvo spet postalo močnejše.
Člani društva so desetletnico praznovali 13. junija v Grajski vasi, kjer so se jim pridružili gostje, med drugimi župana žalske in taborske občine Janko Kos in Vilko Jazbinšek, podžupan bra-slovške občine Anton Repnik, direktor Zadružne zveze Slovenije Bogdan Štefec, direktor
Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje Stanko Jamnik in direktorica celjske poslovne enote Deželne banke Slovenije Barbara Cerovšek Zupančič. Po uvodnem pozdravu sedanjega predsednika društva Antona Rožiča je prvi predsednik Milan Lesjak predstavil desetletno delovanje društva, ki je nastalo na pobudo starešine Janeza Oseta, da mora tedanje združenje hmeljarskih starešin in princes v pravilniku natančneje opredeliti vsakoletni izboru hmeljarskega starešine in princese ter njune dolžnosti. Po sprejetju pravilnika so sklenili ustanoviti društvo, ustanovni občni zbor pa je bil junija 2004 v
sejni sobi Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec.
Ob ustanovitvi je imelo društvo 11 rednih in 8 izrednih članov, zdaj je vseh članov 170. Poleg hmeljarskih starešin, hmeljskih princes in strokovnjakov s področja hmeljarstva je uspelo povezati vse pridelovalce hmelja, kar je njegov največji uspeh. »Vodilo društva je bilo in je zastopati interese hmeljarskih starešin in princes Slovenije ter vseh slovenskih hmeljarjev. Združujemo sedanjost in preteklost, promoviramo hmeljarstvo in našo hmeljarsko tradicijo ter našo kultiirno dediščino. Zavedamo se, da je lahko uspešen le tisti, ki pozna svojo zgodovino in tradicijo, ju neguje in spoštuje ter hkrati bogati z novimi spoznanji,« je v svojem govoru poudaril Milan Lesjak in povzel številne dejavnosti društva, tako promocijske kot strokovne. Najbolj znana je prireditev Dan hmeljarjev s predajo starešinstva, v okviru katere društvo tesno sodeluje z glavnim organizatorjem prireditve - Turističnim društvom Braslovče.
Povezovanje hmeljarjev in predstavitve na raznih priredi-
tvah doma in na tujem, tudi na mednarodnem sejmu v Nemčiji, že daje rezultate v boljši prodaji slovenskega hmelja. Lani so predstavitev v Nemčiji poleg donatorjev finančno podprli vsi hmeljarji. Letos pa bodo po besedah Janeza Oseta skušali denar zagotoviti samo donatorji oziroma sponzorji, saj so za hmeljarji res težki časi. Se pa ponovno obeta tisto obdobje, ko bo hmelj spet zeleno zlato in ko bodo hmeljarji s trgovci ponovno lahko sklepali večletne pogodbe. Zelo pomemben uspeh je tudi geografska zaščita slovenskega oziroma štajerskega hmelja, katere postopek je Društvo hmeljarskih starešin, princes in hmeljarjev Slovenije prevzelo od Hmeljarske zadru-
ge. Poleg notranjega so že izvedli zunanji nadzor, ki ga je opravila mednarodna inšpekcijska družba Bureau Veritas, in zdaj čakajo le še na certifikat.
Na jubilejni prireditvi je društvo podelilo priznanja za zelo dobro sodelovanje Občini Žalec, Kmetijsko-gozdarskemu
zavodu Celje, Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Zadružni zvezi Slovenije, Pivovarni Laško, Pivovarni Union, celjski enoti Deželne banke Slovenije, nekdanji hmeljski princesi Poloni Razgoršek ter hmeljarjema Ani Ribič in Ivanu Rančigaju. Z recitacijo je praznovanje ob Pavli Gostečnik popestrila Danica Šalej, z glasbo pa ansambel Spekter.	K. R.
V letošnjem letu je 136 pridelovalcev hmelja. Skupnih površin hmeljišč je 1785 ha, od tega je 489 ha v premeni, od 1296 ha aktivnih hmeljišč pa je 156 prvoletnih nasadov.
Hmeljarske kmetije v povprečju obdelujejo 13,12 ha hmeljišč. Od skupaj 1296 ha aktivnih hmeljišč jih je 578 ha (45 %) zasajenih s sorto aurora, 403 ha (31 %) s sorto celeia, 147 ha (11 %) s savinjskim goldingom, 104 ha (8 %) s sorto bobek, ostale sorte pa so zasajene na 64 ha.
»Razmere na področju prodaje hmelja se izboljšujejo. Hmeljarji so pogodbene količine lanskega pridelka prodali, neprodane so morda še manjše količine, ker nekateri računajo, da bo cena na prostem trgu višja od pogodbenih cen, predvsem za aromatične sorte. Vsi trgovci na našem območju sklepajo dolgoročne pogodbe, do leta 2018 in celo 2020,« je povedal aktualni hmeljarski starešina Jože Ribič. Pogodbene cene so večinoma od 5 do 7 evrov za kilogram hmelja. Koliko prodajna cena pokrije stroške pridelave oziroma ali je kaj dobička, je odvisno tudi od tega, kakšen je hektarski
donos na posameznem hmeljišču. Ta čas hmeljarje najbolj skrbi namakanje hmeljišč. V zadnjih letih je bilo približno 700 ha hmeljišč opremljenih s kapljičnimi namakalnimi sistemi, ki omogočajo optimalno dodajanje vode ob pravem času in je tudi okolju bolj prijazno. Je pa namakanje velik strošek (ponekod so težave v delovanju skupnih namakalnih sistemov), še večji problem pa je dejstvo, da je v najhujši suši namakanje prepovedano. Zato bi bilo potrebno ob robu doline narediti mokre zadrževalnike vode, ki bi jih v sušnih obdobjih lahko uporabili za namakanje.
Ročno redčenje plodičev jablan
Sekaško tekmovanje na Polzeli
Ročno redčenje plodičev jabolk
V Sadjarstvu Mirosan v Ka-sazah pri Petrovčah že ves junij ročno redčijo plodiče. To delo je potrebno opraviti za zagotovitev najkakovostnejših plodov, ki ostanejo na drevesu do obiranja.
Zaželeno je, da dosežejo optimalno debelino za po-
V občini Tabor, natančneje v Ojstriški vasi pri Cukalovem kozolcu so v soboto potekale
samezno sorto in da so brez vseh poškodb. Z redčenjem odstranjujejo preštevilne in poškodovane plodiče. V pomoč pri tem so jim samohodne ploščadi, s katerih lahko delavci brez uporabe lestve redčijo tudi najvišje ležeče plodiče (na fotografiji). V
regijske kmečke igre, na katerih se je med seboj pomerilo osem ekip iz celjske regije.
Sadjarstvu Mirosan so v ta namen dodatno zaposlili okoli 90 sezonskih delavcev iz okoliških krajev. Delavci zaslužijo v povprečju 3,6 evra na uro, ob plačilu vseh davkov in prispevkov ter malice pa strošek za delodajalca naraste na okoli 7 evrov.	T. Tavčar
V košnji, grabljenju, na poligonu sreče, v igri kokoške in igri presenečenja je največ hitrosti in spretnosti pokazala ekipa DPM Šentjur, pred DPM Šmihel nad Mozirjem in DPM Tabor. V košnji se je najbolje odrezal Bošjan Goličnik iz DPM Šmihel nad Mozirjem, v grabljenju pa Veronika Kolar iz DPM Šentjur. Najboljšim so priznanja podelili predsednik Zveze slovenske podeželske mladine Rok Damijan, župan občine Tabor Vilko Jazbinšek in predstavnica celjske regije DPM Albina Kolar. T. Tavčar
Društvo lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline, Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje in OE Brežice, ter Občina Polzela so v soboto,
14.	junija, na prireditvenem prostoru za športno dvorano na Polzeli za lastnike gozdov pripravili izbirno sekaško tekmovanje.
Zbrane so nagovorili župan Občine Polzela Jože Kužnik, poslanec Ljubo Žnidar, predsednik Društva lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline Rok Sedminek in vršilec dolžnosti direktorja celjske območne enote Aleksander Ratajc, ki je tekmovanje tudi odprl. Sekaškega dogodka se je udeležilo 27 tekmovalcev, od tega trije iz Šaleške doline, šest iz brežiške in osemnajst iz celjske območne enote, devet pa jih je zastopalo barve Društva lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline.
Nekaj utrinkov s tekmovanja
Pomerili so se v kombiniranem in preciznem rezu, zaseku, podiranju na balon in kleščenju. Največ uspeha so imeli Tomaž Mernik, Peter Ločnikar in Ernest Mikek iz celjske območne enote in bodo avgusta nastopili na državnem gozdarskem tekmovanju v Gornji Radgoni. Darko Uratnik iz polzelske
občine je pri kleščenju zasedel tretje mesto, v seštevku točk vseh petih disciplin pa sedemnajsto. Na prireditvenem prostoru so v tem času prikazali delovanje različnih strojev in mehanizacije za predelavo lesa, ob koncu pa so se tekmovalci pomerili še v žaganju hloda z žago amerikanko.	T. Tavčar
Pri košnji
VELIKA PONUDBA VRTNIH KOSILNIC IN TRAKTORJEV
I TIM d.«.*. Laikova vos 11 d 3312 Prebold T 03 77714 23 g» 051 66 55 66 trgovino@oaHorest.si
DELOVNI ČAS: p«.-pet.: 7.00-15.30 sobota: 7.00-11.00
Regijske kmečke igre
Dragi prijatelji stranke DeSUS!
V času, ko smo priča poskusom zmanjševanja pravic starejših - nižanju pokojnin in odvzema regresa za upokojence, ko mladi ne morete dobiti zaposlitve, ko ste starejši od 50 let za delodajalce nezaželena delovna sila, ko delavci in kmetje za pošteno delo dobivate vse manjše dohodke, ko so veliki pritiski za privatizacijo zdravstva, ko številni brezposelni nimate možnosti za zaposlitev, ko na vse več vrat slovenskih družin trka revščina, je potrebno jasno reči: Ljudje v Sloveniji izgubljajo osnovno človekovo dostojanstvo!
Upokojenke in upokojenci, 600.000 vas je! Ne dovolimo, da drugi odločajo o vaši usodi!
Zato vas vabim, da se v nedeljo, 13. julija 2014, udeležite volitev in glasujete za DeSUS, saj bomo le tako lahko naredili vse, da ljudem vrnemo dostojanstvo!
Program stranke DeSUS je jasen:
•	ne bo nižanja pokojnin, regres za vse upokojence, usklajevanje pokojnin ob 2% gospodarski rasti,
•	zdravstvena reforma, ki bo temeljila na javnem zdravstvu, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja privatnih zavarovalnic, sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi,
•	spodbujanje zaposlovanja mladih in starejših od 50 let,
•	ustanovitev demografskega sklada za pokojnine danes še delovno aktivnih oseb,
•	pošteno plačilo za delavca,
•	spodbujanje pridelave domače hrane s podporo malim kmetom,
•	zavzemanje za prevzem odgovornosti tistih, ki so odgovorni za krajo državnega premoženja in veliko bančno luknjo,
•	začetek strateških investicij in nadaljevanje odpiranja vrat našim podjetjem izven področja EU.
Spoštovani meščani in krajani Andraža nad Polzelo, Galicije, Gotovelj, Polzele, Ponikve, Šempetra, Vinske gore, Vrbja in Žalca, v veliko čast in veselje mi je, da bom lahko v vašem imenu zastopal program stranke DeSUS!
Vaš Karl Erjavec
Naročnik oglasa: Občinski odbor Desus Žalec, Trubarjeva 1, Žalec
Prižiga se luč spomina, v srcih ostaja tiha bolečim.
Ko gledamo naokrog,
povsod so sledi tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
5. junija je minilo 10 let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil, naš dragi mož, ate in tati
FRANC OTOREPEC
iz Ločice ob Savinji
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu.
Tvoji najdražji
Kakor kaplje smo na veji, veter pihne, pademo, kratko naše je življenje, dnevi hitro minejo...
ZAHVALA
V 95. letu starosti nas je zapustila ljuba mama, babica, prababica in tašča
LJUDMILA SITAR, roj. VASLE po domače ŠKETOVA MILI
iz Latkove vasi 219
Hvaležni smo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovane sveče, cvetje in za sv. maše. Hvala osebju Splošne bolnišnice Celje in Bolnišnice Topolšica za nego in skrb, zdravniškemu osebju in patronažni službi ZD Prebold ter Konjeniškemu klubu Mustang Gomilsko. Hvala vsem sodelujočim na pogrebni svečanosti in ostalim, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hči Silva z Dragom, sin Ivi z Minko, vnuki Nataša, Mitja in Tanja z družinami
Zahvale za avgustovsko številko Utripa sprejemamo do 10. avgusta 2014 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80
NAROČILNICA
ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE
Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 9,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip.
*Ime in priimek (ali naziv podjetja)
*Naslov
*Poštna številka
*Pošta
ID za DDV (samo v primeru podjetja)
Telefon/gsm
Elektronska pošta
I *Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika
i Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki . ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. o'V Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, I zkst.utrip@siol.net
Pogrebna služba - cvetličarna
MORAN*
Aleksander Steblovnik s. p.
GSM: 041 536 408 GSM: 041 672115
www.pogreb-morana.sl
E-mail: morana.stablovnlk@slol.net
Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
k%.,
,	. ''4# I
L A
So spomini, kijih ni mogoče pozabiti, so besede, ki nikoli ne izzvene, so dejanja, ki nikoli ne pozabi jih srce...
V SPOMIN
CVETKU VASLETU
s Ponikve pri Žalcu (11.5.1953-23.6. 2004)
Hvala vsem, ki se po desetih letih njegovega odhoda še vedno ustavite pri njegovem grobu, mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj.
Žena Darinka, Monika in Florjan z družino
■ Pomlad bo na tvoj vrt
prišla in čakala, da priđeš ti.
In sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, tete in tašče
MAJDE PETROVEC
iz Pongraca pri Grižah (18. 7.1936-22. 5. 2014)
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato bi se radi zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Posebna zahvala velja pogrebni službi Ropotar in gospe Ropotar za vso organizacijo, gospodu župniku Jožetu Planincu za lepo opravljen obred, CPZ Šmartno v Rožni dolini za lepo odpete pesmi slovesa. Prav tako lepa hvala družinam Repas, Govejšek-Potočnik, Deželak in Moniki Strenčan za nudeno pomoč. Prav posebna zahvala velja celotnemu osebju doma sv. Jožefa za njihove tolažilne besede in nesebično pomoč. Vsem skupaj še enkrat hvala za cvetje in sveče, spomin nanjo pa naj nikoli ne zbledi.
Žalujoči: vsi njeni
MALI OGLASI
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555
NUDIM INSTRUKCIJE ZA ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole v okolici Polzele. Info.: 031 490 824 (Ana)
POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Za delo nujno iščemo podjetne ljudi, ki bi se nam pridružili.
Info.: 031 706 281
TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p.
Info.: 031 746 700,041 746 700
UREJANJE OKOLICE (košnja, obrezovanje, sajenje, lopatanje), manjša gradbena dela, sprehajanje psov in pomoč starejšim osebam. Info.: 031 684 312 (Bojan)
NUDIM NEGO IN POMOČ STAREJŠIM NA DOMU IN VARSTVO OTROK.
Info.: 041 799 993 (Nataša)
PRODAM BUKOVA DRVA po 2 m3, razžagana, dostavim tudi na dom po ceni 120 EUR.
Info.: 041 522 560
. - ■ - - ----- -----------------
V SPOMIN
ANTONIJI MARTINŠEK
(24. 4.1939-23. 5. 2014)
Od drage mame, babice in sestre smo se poslovili v naj ožjem družinskem krogu v torek, 27. maja 2014, na pokopališču v Žalcu.
Žalujoči: hčerki Stanka in Marjeta z družinama ter sestra Marija z družino
Čeprav je svet poln trpljenja, je poln tudi ljudi, ki so ga premagali.
ZAHVALA
Ob izgubi ljubega moža, dragega očeta in zlatega dedija
FRANCA ROMIHA
se želimo najlepše zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sovaščanom, znancem in vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, stali trdno ob strani in izražali sočutje. Posebna zahvala pa: osebju poškodbenega oddelka Splošne bolnišnice Celje, domačemu župniku Branku Zemljaku, duhovnikom somaševalcem Srečku Hrenu, Ivanu Arzenšku, Maksu Kozjeku, Roku Metličarju, družini Lovrec, sodelavcem Župnijske Karitas Gotovlje, Župnijskemu pastoralnemu svetu Gotovlje, PGD Gotovlje, nekdanjim pevcem APZ Tone Tomšič, pevskemu zboru Zarja Šentvid pri Planini, pogrebni službi Ropotar in osebju Galerije okusov za vso predanost, zavzetost in profesionalnost pri organizaciji
in izpeljavi pogrebne slovesnosti.
Žena Anči in sinova Matjaž ter Boštjan z družinama
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh v naših srcih še živi.
ZAHVALA
JOŽE ČMAK
(1947-2014)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ali kako drugače pomagali.
Posebna zahvala tudi dr. Martini Hrovat.
Žalujoči: vsi njegovi
Ti si sončni žarek, ki greje mi srce, si kapljica vode, ki odžeja me, si zrak, ki diham ga ves čas, si solza, ki poljubi mi obraz.
v SPOMIN
JOŽICI TAVČER
Minilo je deset let od njene prezgodnje smrti.
* Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta in dedija
DUŠANA GLAŽARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in izrazili sožalje.
Vsi njegovi
V SPOMIN
30. junija mineva leto, odkar nas je zapustil
JOŽI HROVAT
Solce po licih polzijo, ko spomini na tebe živijo, koliko smeha in veselja si mi dal in vedno potolažiti si znal.
Žena Edita s Tino in brat Peter
V SPOMIN
6. julija bo minilo 20 let žalovanja, odkar nas je zapustil naš ljubljeni sin
ROBI KOPRIVA
(6. 7.1970-6. 7.1994)
Vsem, ki se ga še radi spominjate in obudite spomin nanj ter ga obiščete na njegovem mnogo preranem grobu, hvala.
Njegovi: ati, Zlatka, Peter in Petra
Usoda kruta je hotela, tebe nam je vzela, odšel si tja,
kjer ni več trpljenja ne gorja.
Izpil grenki kelih si do dna v življenju svojega.
Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina, domujeta pri nas.
v SPOMIN
JOŽETU GREBOVŠKU
(16. 1. 1940-13.7.2013)
Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno si nas ljubil do poslednjega dne? Kruto je bilo, nepričakovano, kot rezilo noža je zarezalo v srce, ko pred letom dni čez noč za vedno si odšel v neznano!
Sedaj, ko jutro se rodi, v dan zazremo se s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi, ker te več med nami ni. Hiša zdaj je strašno prazna, odkar tebe, dragi Jože, v njej več ni, prej bila je tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Ni več tvojega smehljaja in ne stiska zlatih rok, ostala je samo za tabo sled tvojih pridnih role A za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala, in večno lep spomin nate. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo preranem grobu.
Neutolažljivi: žena Anica, sin Miran s Petro, hči Irena z družino
POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter
Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904
V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene, mame, stare mame in prababice
ALOJZIJE JAKOP
iz Pongraca
se zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje, gospodu župniku, pevcem, sorodnikom, sosedom, osebju Splošne bolnišnice Celje, govorniku, JKP Žalec in pogrebni službi Morana.
Hvala za izražena sožalja, cvetje in sveče.
Žalujoči: vsi njeni
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a kojih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe)
V SPOMIN
Mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi
GABRO BONČINA
iz Trnave
Spominjamo se te z ljubeznijo in s spoštovanjem. Hvala vsem, ki z nami ohranjajo spomin nate.
Tvoji najdražji
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini _ vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 13.630 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
Zapel je zvon tebi v slovo, poln bolečin ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina.
ZAHVALA
Tiho, skromno, kot je živela, nas je v 81. letu starosti zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
VIDA LAH
Reška cesta 89, Prebold (9. 6. 1933-1.6.2014)
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani.
Hvala za vsak stisk roke in iskreno besedo. Hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše in darove cerkvi. Hvala kolektivoma podjetja Juteks in Banke Celje. Zahvala velja tudi gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar za opravljene storitve, poslovilni govor, petje in igranje žalostinke.
Iskren hvala tudi vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: sin Drago in hči Vida z družinama, sestra in bratje z družinami
... a usoda ni hotela, da bi srečna skupaj še bila.
Na tvojem grobu svečke zdaj gorijo, a v mojih žalostnih očeh solze se iskrijo.
V prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi moja sreča, jok, solze, žalost in vzdihljaj ne vrnejo te, draga mama, ni več nazaj.
Zato zdaj le nemo mi pogled strmi v spominu na tvoje blage ugasnjene oči.
Krivična usoda, posoda gorja, nikoli izpita, le solze pozna.
V SPOMIN
23. junija je minilo eno leto, odkar je zame mnogo prezgodaj odšla draga mama
DOROTEJA BLATNIK
iz Poljč
Toplina tvojega srca, dobrota, spoštovanje in neizmerna ljubezen pa ostajajo vedno z menoj.
V uteho in kot tihi spremljevalci mojih žalostnih dni.
Vsem, ki ji prižigate svečke, postojite ob njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu, iskrena hvala.
Matjaž
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spominje kot cvet, ki nenehno poganja, spominje svetloba, ki dušo obliva, spominje ljubezen, ki v srcih prebiva.
V SPOMIN
11. junija je minilo 5 let, odkar nas je zapustila
MARINKA MAROVT
iz Pariželj pri Braslovčah
Vsem, ki z mislijo nanjo postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in se skupaj z nami spominjate lepih trenutkov, iskrena hvala.
Nikoli je ne bomo pozabili, vedno v srcu jo bomo nosili... Pogrešamo jo.
Vsi njeni
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a kojih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe)
V SPOMIN
22. junija je minilo leto dni, odkar je obstalo plemenito srce, drage žene, mame, babice in prababice
ALOJZIJE ŠALAMON
iz Ločice ob Savinji
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče.
Vsi njeni, ki jo neizmerno pogrešamo
Dan D, poletni večeri in čitalnica
Jubilejna golažijada pod KotečniKom
Prvi poletni večerje odprl Pihalni orkester Cecilija
Komenda. Ob prepevanju pesmi Tiho so Dan D spremljali celo polzelski tamburaši.
ZKTŠ Polzela je prvi junijski petek na grajskem dvorišču pripravil tudi prvi poletni večer. Obiskovalci so v toplem večeru uživali ob zvokih Pi-
halnega orkestra Cecilija pod taktirko umetniškega vodje Gašperja Smisla. Zaigrali so koračnice, filmsko glasbo ter skladbe resnega in zabavnega značaja.
V grajski čitalnici, ki so jo postavili v zavetju zidov Gradu Komenda, lahko občani vsak dan, razen ob torkih, preživljajo svoj prosti čas. Lahko prebirajo revije, lahko pa si privoščijo le druženje in klepet ob kavi. Prvi dan se je direktorici Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolandi Železnik v čitalnici pridružil polzelski župan Jože Kužnik.
Dan D je navdušil občinstvo
Polzelski Grad Komenda je postal živahno stičišče kulturnega in družabnega dogajanja, prireditve se v poletnih dneh kar vrstijo. Večinoma jih pripravlja ZKTŠ Polzela v sodelovanju še s kom. V objemu grajskih zidov pod okriljem Občinske knjižnice Polzela ob podpori Občine
Polzela je živela tudi grajska čitalnica.
Prejšnji petek je za množičen odziv poslušalcev in obiskovalcev na gradu poskrbela slovenska glasbena skupina Dan D, ki se je odločila akustični projekt Tiho iz intimnih klubskih prostorov prenesti v prostore slovenskih gradov. Prvi je bil tako na vrsti Grad
kmetija Tratnik. Tekmovanja seje udeležilo 25 ekip.
Vodja protokola in sodniške trojke je bil Danilo Basle. Kralji golaža za leto 2014 so postali člani ekipe Skosal iz Liboj, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Gamsi, v kateri so bili domačini iz okolice kmetije Tratnik, tretje mesto pa je komisija na osnovi kriterijev ocenjevanja prisodila ekipi Trio adijo, ki so jo prav tako sestavljali Libojčani. Ta ekipa je tudi edina, ki se je v enaki sestavi (Bojan Dosedla, Polde Požin in Branko Ovčjak) udeležila vseh desetih golažijad in trikrat slavila zmago.
Kot so dejali sodniki, so bile vse ekipe zelo prizadevne in uspešne, saj so bile vse jedi zelo kakovostno pripravljene in okusne, tako da je imela komisija kar težko delo. Glavna organizatorja prireditve Božo Trnovšek in Rajko Tratnik sta bila zelo zadovoljna in sta obljubila, da bodo s to tradicijo nadaljevali, saj je prireditev dobro uspela. D. Naraglav
Na Izletniški kmetiji Tra- tekmovanje v kuhanju golaža, tnik v Pongracu je prejšnjo so- ki ga pripravljata Turistično boto potekalo jubilejno, že 10. društvo Griže in Izletniška
Tel.: 03 571 87 40,041854 607
kolesatnrež^vn;deu
< Atomos prooramV
Mladi za bolj čisto Braslovško jezero
Mladi Braslovčam čistili okolico Braslovškega jezera
Mladi iz Braslovč so v soboto, 7. junija, čistih okolico Braslovškega jezera. S čistilno akcijo so ponovno opozorili na problematiko z upravljanjem jezera in si sami uredili prostor za kopanje in otroške vodne igre, ki jih bodo na Braslovškem jezeru priredili v soboto, 8. avgusta.
25 mladih aktivistov je združilo moči in z močno voljo pokazalo, da jim ni vseeno za naravne danosti domačega kraja. Že lani so iz jezera odstranjevali alge, zdaj pa so čistili njegovo okolico. Prva ekipa je pobirala smeti, odmikala veje in temeljito urejala pot ter okolico klopi ob
jezeru, druga je kosila travo, tretja pa je čistila škarpe ob jezeru in obrezovala razraščeno grmovje.
Kot so povedali ob koncu akcije mladi iz Braslovč, so z izvedbo čistilne akcije zelo zadovoljni, vedo pa, da je lahko vedno še boljše, zato že imajo ideje za nove projekte. T. Tavčar
Brcali, kotalili in pometali
Na troboju ekip, ki jih sestavljajo predstavniki Občine Prebold, člani društva, ki praznuje okrogli jubilej, in člani ŠD Marija Reka, so prejšnji petek tradicionalno igrali nogomet, pomerili pa so se tudi v dveh spretnostnih kmečkih igrah.
Pri prvi igri so morali po označeni poti s cepinom va-
liti meter dolgi hrastov hlod, in sicer po štafetnem sistemu. Ekipa, ki je najhitreje spravila hlod šestkrat po progi, je zmagala. Najbolje je to uspelo domačinom. Pri drugi igri, kjer so morale ekipe z brezovo metlo pometati koruzo in jo z lesenimi smetišnicami stresti v deset metrov oddaljena vedra, so se najbolje
znašli jubilanti - lovci LD Prebold, ki letos praznujejo 90-letnico društva.
V nogometu so bili prav tako najboljši lovci, ki so z osmimi točkami osvojili skupno 1. mesto. Drugi so bili domačini s točko manj, tretji pa predstavniki občine. Srečanje je popestril domači ansambel Reški trio. D. N.
Tekmovanje v pometanju koruze (tehtanje)
Pripravljeni tudi za reševanje iz vode
Enota GPO Braslovče za reševanje na vodi je v sklopu rednih dejavnosti na Braslovškem jezeru izvedla vajo s prikazom reševanja na vodi. V vaji so sodelovali tudi potapljači iz celjskega potapljaškega društva za preiskavo dna voda, ki so prikazali tudi tehniko iskanja pogrešanih oseb. Z zanimanjem pa si jo je ogledalo veliko ljudi.
Program je obsegal prikaze različnih načinov reševanja ljudi iz vode. V prvem sklopu so prikazali reševanja človeka iz vode s pomočjo reševalnega obroča z obale, v drugem reševanje z lesenim drogom, v tretjem s čolnom,
v četrtem sklopu pa so potapljači in gasilci iskali pogrešane osebe v vodi s preiskovanjem jezerskega dna. Na koncu so z novim
napihljivim čolnom slovenske izdelave predstavili tudi reševanje ponesrečencev iz vode in zamrznjenih voda.	T. Tavčar
Iz Braslovškega jezera rešili utopljenca