številka 49 PTUJ, dne 21. decembra 1962 CENA 20 niN Letnik XV. »Tednik Izhala pod tem skrajSa- aim imenom od 24 nov 1961 da- lje na predlog Obr^lnskih odborov SZDL Ptuj in Ormoi - Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim fi- nansiranjem. — Odgovorni ured- nik: Anton Bauman - Tlredniftvo m uprava Ptuj. Lackova 8 — Te- lefon 1.S6, čekovni rač-un pri Na- rodni banki Ptui št 604-13-1-206 - Tiska časopisno podjetje »Ma- riborski tisk«. — Rokopisov ne v^račamo. — Celoletna naročnina za tuzemstvo 1000 din. za inozem- gtvo 1500 din._____ Čiščenje kupov snega v ulici hero ja Lacka Stanje cest v občini še vedno najbolj pereče Zbora Občinskega ljudskega od- bora Ptuj sta na seji v torek, 18. decembra 1962, obravnavala in rešila vrsto personalnih, finsi^č- nih in upravn»pravnih vprašanj za sam Občinski ljudski odbor Ptuj, za gospodarske organizacije in zavode v občini ter za občane, ki so bila na dnevnem redu. Vladimir VVečko novi podpredsednik Sejo obeh zborov je vodila predsednica občine Lojzka Strop- nikova. S to sejo je dobil Občin- ski ljudski odbor Ptuj podpred- sednika. Namesto odbornika Iva- na Krajnčiča. ki se je preselil v Maribor, je bil v nedavnih na- domestnih volitvah izvoljen v I. volilni enoti v Ptuju Vladimir Vrečko, direktor Živinorejsko-ve- terinarskega zavoda Ptuj. Občin- ski zbor je verificiral na tej seji njegov mandat in nov občinski odbornik Vladimir Vrečko je za- prisegel pred zboroma. V nasled- nji točki dnevnega reda sta ga zbora izvolila za podpredsednika Občinskega ljudskega odbora Vladimir Vrečko se je zahvalil za zaupanje in je izrazil željo, da bi bilo sodelovanje na vseh pod- ročjih uspešno. Med novimi personalnimi spre- membami za Občinski ljudski od- bor je delegiranje Franca Frim- ca v upravni odbor občinskega stanovanjskega sklada Ptuj in imenovanje Andreja Mršeka za direktorja tega sklada, imenova- nje Miha Kolariča za šefa odse- ka za planiranje, ker je prejšnji zavod za Haniranje ukinjen in dalje imeno^mje Liljane Fridl za v. d. občinskega javnega pravo- branilca. Med sprejetimi odloki je na prvem mestu odlok o spre- membi in znižanju proračuna ob- čine Ptuj za 1962. leto in odlok o začasnem finansiranju proračun- skih potreb v ptvem tromescčju 1963. leta. Med ostalimi sprejeti- mi odloki je še odlok o odobritvi novoletnih nagrad uslužbencem upravnih organov in zavodov Občinskega ljudskega odbora Ptuj, za katere velja zakon o Javnih uslužbencih in odlok o spremem- bi in dopolnitvi odloka o povra- čilu stroškov odbornikom, članom svetov in drugih kolegijskih or- ganov ObLO. »»Tedniktf in »»Ptujska tiskarna« združena v podjetju »»Ptujski tisk« Za direktorja Dimnikarskega podjetja Ptuj je imenovan Udo Nendl. dimnikarski mojster iz Ma- ribora, za direktorja Obrtnega podjetja »Pleskar« Ptuj pa dose- danji v. d. Mirko Bernhard. Usta- novljeno je podjetje »Birotehnik« Ptuj, odobrena pripojitev Tovar- ne volnenih izdelkov Majšperk k Tekstilnemu kombinatu Mari- bor in združitev »Tednika« Ptuj s Ptujsko tiskarno Ptuj v podjetje »Ptujski tisk«. Potrjen je prevzem poroštev za kredite gospodarskih organizacij in dodeljena gradbena zemljišča in raznih nepremičnin, last SLP gospodarskim organiza- cijam in zavodom, ki so za to pro- sili. Za delavsko univerzo Ptuj je imenovan upravni odbor. Potrje- na je oprostitev prispevka iz do- hodka m obresti iz poslovnega sklada Zavoda za komunalno de- javnost Ptuj. Zdravstvena posta- ja Cirkulane je pripojena k Zdrav- stvenemu domu Ptuj in izdano soglasje k pravilniku o plačah delavcev in uslužbencev Zavoda za vzdrževanje občinskih mest Ptuj, Osnovne šole v ptujski občini, ih sicer v Destemiku, Cirkula- nah in Pomožna šola Ptuj so pre- imenovane, in sicer se bo v bo- doče imenovala Osnovna šola v Desterniku po bratih Reših. v Cirkulanah po Maksu Bračiču in Pomožna šola v Ptuju pa se pre- imenuje v Posebno osnovno šolo Ptuj. 100 litrov vina na osebo nad 15 let Za proizvajalce vina v ptujski občini je sprejet odlok, da smejo porabiti doma brez plačila pro- metnega davka 100 litrov vina na vsakega nad 15 let starega družin- skega člana in 4 hektolitrske stop- nje žganja na vsakega nad 18 let starega družinskega člana. Ta ugodnost velja za proizvajalno dobo 1962 63. Pod točko vprašanje in predlogi odbornikov je bilo največ obrav- nave o stanju cest v občini, in si- cer v Halozah in Slovenskih go- ricah. Odborniki so podčrtali, da bo potrebno nekatere ceste navo- ziti z gramozom. Predsednica ob- čine Stropnikova je poudarila, da bo občinski ljudski odbor opozo- ril na kritično stanje cest Cestno podjetje, da pa bo moralo nekaj vzporednih cest opustiti, da bo mogoče redno vzdrževati tiste ce- ste, ki služijo največjemu številu koristnikoT). Problemi z novoletnimi nagradami Precej diskusije je bilo v zvezi z novoletno nagrado prosvetnih delavcev, za kar bi bilo potrebnih 23 milijonov dinarjev. V dfskusiji se je izkazalo, da je bilo pri uva- janju novega načina nagrajeva- nja prosvetnih delavcev premalo jasno povedano, ali jih novi način nagrajevanja izključuje od novo- letne nagrade ali pa imajo na njo ravno tako pravico kot uslužbenci upravnih organov in zavodov. Zbora sta .sprejela priporočilo, da bi se našla tudi za jiagrado pro- svetnih delavcev sredstva in sklep o novoletni pomoči socialno šib- kim. Tokratna seja zborov občinske- ga ljuskega odbora Ptuj je bila razmeroma hitro končana. V. J. združenja borcem MOV v soboto, 15. decembra 1962, je na letni konferenci zbrano član- stvo Združenja borcev NOV me- sta Ptuj protestiralo proti počet- ju zločinske skupine emigrantov v Zapadni Nemčiji. Spomin na pokojnega Momčila Popoviča so počastili z enominutnim molkom, Zvezi združenja borcev NOV r v Beogradu pa so poslali nasled- nje protestno pismo: ZVEZI ZDRUŽENJ BORCEV NOV JUGOSLAVIJE — BEOGRAD Zbrani na konferenci Združenja borcev NOV mesta Ptuja obsoja- mo zločinski napad ustaških emi- grantov na predstavnike naše dr- žave dne 29, novembra letos v Zahodni Nemčiji. Globoko priza- deti zaradi smrti Momčila Popo- viča, borca NOV od leta 1941, žr- tve tega napada, prosimo, da naša država odločno protestira pri vla- di Zahodne Nemčije, ki naj v bo- doče onemogoči podobne zločin- ske napade na jugoslovanske dr- žavljane in naj ne daje več za- slombe sovražnikom naše države, zagovornice miru in človeko- ljubnih odnosov med ljudmi in narodi. Zahtevamo še izročitev zločincev, da jim sodijo naša so- dišča. Združenje l^rcev NOV mesta Ptuja V Ptuju, 17. 12. 1962 V z\'ezi s tem je bil na tej kon- ferenci poudarek na zaskrbljeno- sti neangažira^i^i dežel in OZN nad raznimi oblikami in nevar- nostmi ogrožanja svetovnega mi- ru po krivdi reakcionarnih vlad, ki ščitijo emigrantske in domače fašističn,=> skupine, namesto, da bi onemogočile njihovo početje in kaznovale zločince. Zato je tudi prva skrb organizacij Združenja NOV budnost nad enotnostjo in svobodo naših narodov in odločno zavračanje, obsodba in prepreče- vanje vsake možnosti ogrožanja pridobitev socialistične revolu- cije. Med ostalim je bila na konfe- renci ugodno ocenjena skrb mest- nega odbora za zdravje članstva, za njegovo šolanje, kvalifikacije, zaposlitev, upokojitve, za stanova- nja, za otroke padlih borcev, za priznanje posebne dobe, za izpol- njevanje dolžnosti združenja v zvezi z raznimi proslavami, prire- ditvami, komemoracijami, pogre- bi itd. Letos je bilo zdravstveno pre- gledanih 95 borcev. Na klimat- skem zdravljenju jih je bilo 24., Na visokih šolah so vpisani 3 čla- ni, na srednjih pa 5. Večina članstva je dosegla strokovne kvalifikacije na delovnih mestih, 56 članov pa je še vedno brez njih. Lani so 4 člani dobili stano- vanja, letos 8, 7 članov pa na nje še čaka. Organizacije ZBNOV še imajo v skrbstvu 13 otrok. Na vi- soke, višje in srednje šole je vpi- sanih 10 otrok borcev. 1 je v uku, 1 pa je bolan. Precejšnje število članov uveljavlja posebno dobo zaradi sodelovanja v NOV. Vse prošnje niso bile ugodno rešene, ker jim niso priložena vsa po- trebna potrdila. Mestna organizacija Združenja borcev NOV šteje 292 članov, 79 članov je črtanih, ker niso pred- ložili zahtevanih potrdil o sodelo- vanju v NOV. Novoizvoljeni odbor bo imel tudi v bodoče mnogo dela, saj obstaja v Ptuju mnogo proble- mov, ki zahtevajo sadelovanje in pomoč organizaciji Združenja borcev NOV. V. J. Protestna zborovanja v zvezi z dogodki v Zahodni Nemčiji in s smrtjo M. Popoviča r>elovni kolektiv Tovarne av- toopreme Ptuj je poslal protest- no pismo s protesit.Tiega zboro- vanja 15. decembra 1962 v svo- jem podjetju v z\7^zi z zločin- sikim početjem ustašikih emi- grantov v Zapadni Nemčiji in s smrtjo M. Pop-oviča kot žrtve te- ga početja. Glavnemu odboru SZDL t/jublj&na in Sekreftariatu za zunanje zadeve FLRJ Beo- grad z ostro obsodbo tolerantne- ga staližča Tahodnonemške vla- de, ki dovoli zločinsko početje ustaiških emiigrantov na svojem ozemlju in tako tiho podpira nji- hovo revanžistično početje. V protestnem pismu se odločno zahteva, da zahodnonemška vla- da prepove obstoj emigrantskih organizacij, ki imatjo namen ro- variti proti antifasističnim or- ganizacijam in ki napadajo jugo- slovanske državljane na svojih službenih mestih v inozemst\ni. Protestno pismo je sprejel tudi občni zbor »DPD« Svobode Ptuj, dne 15. decembra, in ga poslal v Ljubljano in Beograd pri'Stojnim organom ljudske oblasti in mno- žičnih organizacij s prošnjo, da bi tudi s diplomatskim potom storili vse, da se podobni zločini ne bi več ponavljali in da bi bili tokratni zločinci kaznovani v Nemčiiji ali pa izročeni jugoslo- vanskim oblastem zaradi njiho- vih zločinov med drugo svetov- no vojno. Ptuj bo v soboto 22. decembra proslavljal dan JLA v soboto, 22. decembra 1962, bo proslavljal Ptuj praznik JLA. Proirram za praznik sta pripravi- la ptujska garnizija JLA in Ob- činski ljudski odbor skupno z družbenimi organizacijami in osnovnimi šolami. Tudi letošnje praznovanje JLA v Ptuju temelji na prizadevanju in želji, da bi ptujski prebivalci ob raznih obli-i. kah kulturno-prosvetnega in drn- gega dela čimbolj spoznali vzgoj- no in obrambno vlogo .TLA v na- ši družbeni ureditvi in v današ- njem svetovnem položaju. V letošnjem letu je imelo ptuj- sko prebivalstvo možnost dobrega vpogleda v življenje in delo v enotah JLA po domovini po sli- kah, ki so bile razstavljene po izložbah ptujskih trgovin'. V teh so bile tudi razstavljene slike, zgodovinski dokumenti iz narod- noosvobodilne borbe. Poleg tega je imelo ptujsko pre- bivalstvo možnost ogleda tehnič- ne opreme enot JLA v Ptuju na poligonu. Namen tega je bil, da se poleg rezervnega starešinskega kadra odrasli in mladina sezna- nijo z napredkom obrambne tak- tike in tehnike. Kulturno-prosvet- na in zabavna aktivnost v Ptuja na pobudo garnizije JLA v Ptu- ju ni ostala samo pri udeležbi starešinskega kadra in vojakov na raznih kulturno-prosvetnih prireditvah, ampak je Dom JLA v Ptuju organiziral nastope kul- turnoumetniških skupin (Radio Beograd, Zagreb, gledališče Va- raždin). Po udeležbi na teh se je videlo, da ptujsko prebivalstvo ne loči prireditev, ki jih organizira Dom JLA od prireditev, ki jih organizirajo v Ptuju društva in organizacije. Pred nedavnim je bila v dvorani na magistratu raz- stava slik pod naslovom »Voja- ški dnevi«, ki so jo obiskali odrasli in ptujske šole. Mnogo po- učnega in zanimivega je mladina v šolah skupno s svojim nčitelj- stvom videla na ozkotračnih fil- mih, ki jih je predvajala Delav- ska univerza Ptuj v Markovcih okrog .sno udeležencem in v Ptu- ju, ki so jih gledali učenci in di- jaki ptujskih šol. Za te filme iz vojaškega življenja in dela se je pobrigala ptujska garnizija JLA. Pred dnevom JLA je še poseb- na razstava pripravljena v vo- jašnici z namenom, da bi obisko- valci spoznali dokumente in zgo- dovino NOV in na drugi strani posebnosti poti edinic JLA te- kom revolucije. To razstavo obi- skujejo pred^-sem učenci in dijaki IZ ptujskih šol. V Ptuju bo stalno ostala in jo bodo gledali pripad- niki JLA in šole. Osemletka Toneta Znidariča je pripravila za letošnjo proslavo JLA za pripadnike JLA posebno kulturno prireditev, na kateri so nastopali učenci te šole s petjem, deklamacijami in recitacijami itd. Prireditev je bila 20. decembra 1962 v Narodnem domu. Tekom letošnjega leta je bilo med enotami JLA iz Ptuja in med skupinami športnih organizacij iz Ptuja ter šolami več športnih srečanj in tekmovanj v nogome- tu, rokometu, odbojki in šahu. Neposredno pred dnevom JLA pa so bila organizirana srečanja v rokometu in šahu. V tekmovanjih v šahu so si priborili pokal JLA šahisti Ptuja, v rokometu pa »Drava« in bo pokal izročen predstavniku »Drave« ob samem prazniku JLA. Družbeno življenje v Ptuju se stalno prepleta med pripadniki JLA in civilnim prebivalstvom lako ob raznih prireditvah, pre- davanjih, zborovanjih. proslayah, prav posfbno tesna pa je pove- zava med enotami JLA v Ptuju in Občinskim ljudskim odborom ter družbenimi organizarijami. Na vse važne seje. plenume, konfe- rence so redno povabljeni pred- stavniki Jl-A. ki se vabilom tudi rpdno odzivajo in sodelujejo v diskusijah. Tako se Ptuj lahko pohvali o Ippo urejenih stalnih stikih med branitelji naše domo- vine in proizvajalci ter uprav- Ijalri v našpm eospodarskem in kulturnem življenju v občini. Mnoeo zashig za to imajo ored- sfavniki oblasti in množičnih or- Kanizacij. predspHnira občine Ptuj. spkretar Obrinsk^ea komi- teia ZKS in oredserlnik Občin- skega odbora SZDT »pt predstav- niki druaih oreaniTari.i. društev kolektivov in šol. Z roko v ro- ki s predstavniki earniz.ona .TLA in ime-^ovanih rešiiieio vsa pere- ča skupna vprašanja. V .soboto. 22 decembra 19ft2 bo ob 11 uri po slovesnosti v ^foiašnici v Prešernovi ulici pred gimna- zijo nastop obveznikov oredvoja- ške vzgoii^ 17 ntuickib credniih in strnVo\'nih šol ob na^'-'«-i^rir)sti Dredsta^•^^kov .TLA oblasti in množičnih organirarij ter prebi- valstva Ptuja. V T. TE DNI PO SVETO Predsednik FLRJ Tito je za- ključil svoj zasebni obisk v SZ in razgovore, ki jih je imel z najvišjimi sovjetskimi predstav- niki. Skupno s svojimi ožjimi spremljevalci se je s sovjetskim premierom Hruščevom in nje- govimi najožjimi sodelavci po- menil o dvostranskem sodelova- nju in o mednarodnem položaju. Predsednik Tito se vrača Ob slovesu na železni.ški po- staji v Moskvi je sovjetski pre- mier med drujrim dejal: »Zado- voljni smo. ker lahko vnovič ugotovimo, da so na.ša stali.šča v najpomembnejših mednarod- nih vprašanjih enaka ali podob- na in da obe strani izražata že- ljo, da bi storili vse za nadaljnji ra?voj in krepitev sovjetsko-ju- goslovanskega prijateljstva.« .Predsednik Tito pa je izjavil med drugim: >Naš oddih tu je bil v vsakem oziru zelo kori- sten. Med bivanjem smo uneli polno možnosti za široko zame- njavo mnenj. Med plodnimi raz- govori se je pokazalo, da obsta- jajo dejaioski ia dobn pogoji za nadaljnje poglabljanje naših od- nosov.« Jugoslovanski visoki gosti so si ogledali več zgodovinskih kra- jev iz protinacističnega boja in podjetij sovjetske industrije. Trenutno se zadržujejo v glav- nem mestu Ukrajine Kijevu. Podpredsednik ZIS Edvard Kardelj pa je te dni zaključil uradni obisk v Indoneziji in je od tod krenil v Indijo. Razgo- vori z indonezij.^kimi državnimi voditelji so pokazali prisrčnost in globino sodelovanja med obe- ma državama ter moč načel ak- tivnega miroljubnega sožitja v vsakdanji praksi, za katera se zavzemata obe deželi. Macmillanova pot Britanski ministrski predsed-! nik Marmilian ie te dni opravil svoj napovedani obisk v pari- škem glavnem mestu. S predsed- nikom de Gaullom sta obrav- navala, kot pravi skopo uradno poročilo, mednarodni položaj po kubanski krizi ;n v luči nedavnih indijsko-kitajskih trenj. O vključitvi Velike Brita- nije v skupno zahodno tržišče so^i?*. da le. ueb# uftUeza« razgovore nadaljevati navzlic nesoglasjem. To pomeni, da se ta problem v praksi ni pomak- nil niti za korak naprej. O ber- linskem problemu sta menda našla skupen jezik vsaj načelno. Nato je britanski visoki gost krenil z letalom na Bahamske otoke, da se sestane z ameriškim predsednikom Kennedvjem. Spričo napadov na brit. poliko. ki jih je pred dnevi izrekel pred- sednikov osebni svetovalec, nek- danji ameriški zunanji minister .Acheson. je razumlji\o, da pri- pisujejo temu tridnevnemu sre- čanju večji pomen. Znano je, da so Britanci kar zadeva ameri- ške načrtp strateške narjtve bli- že Washingt()uu kak<)r npr. Francozi ali Nemci, vendar si ne morejo dovoliti, da bi kdo tako grobo žalil njihovo nekdanjo kolonialno slavo in trenutno moč. Nihče pa ne pričakuje kdo ve kakšnih zaključkov. Nekate- ri sodijo, da bo prevladoval pro- blem rakete ^.Skvbolt.t. ki je .\meričani navzlic dogovoru z .Angleži nočejo več financirati. Tako ravnanje je močno raz- burkalo protiameri.ške občutke med britanskimi politiki. • SOVJETSKA DELE- GACIJA V TEHERANU Teheran. 20 dec. (TASSi. Vče- raj je prispela iz Moskve v Te- heran delegacija sovjetske vlade, da bi uredila nekatera vprašanja v z^-ez! z obmemimi problemi med S Z in Iranom Proizvajalci in upravljaici -v podjetju in doma iste obveznosti do SZDL Občinski odbor SZDL daje vso politično oporo gospodarskim or- ganizacijam v občini, industriji, kmetijstvu, obrti, gostinstvu, tu- rizmu itd., ki si resno prizadeva- jo storiti vse, kar jim je ob da- nih možnostih mogoče in korist- no. Z dobronamerno kritiko po- skuša na konferencah, plenarnih sejah, odborovih sejah in z ude- ležbo njegovih članov na sestan- kih organizacij SZDL v občini opozoriti delovne kolektive in organe upravljanja na pojave, ki ovirajo uspešno delo in na dru- gi strani na izkušnje, kako so jih odpravili in kakšne uspehe so dosegli. Na zadnji konferenci SZDL !j. decembra 1962 je bil med drugim močan poudarek tudi na izpolnje- vanju dolžnosti organov uprav- ljanja v gospodar.=:tvu. na nepra- vilnem odnosu nekaterih članov kolektiva do samoupravljanja, zlasti pa do organizacij SZDL na krajih, kjer prebivajo. O teh vprašanjih je Občinski odbor SZDL na tem stališču: Samoupravljanje je ponekod samo formalna, ne pa vspodbud- na oblika gospodarjenja in delit- ve dohodka. Potrebno je povsod bolj nakazovati dolžnosti in pra- vice proizvajalcev-upravljalcev in podčrtovati samoupravljanje ob- čanov, delovnih ljudi v komuni. Prenos dolžnosti m zlasti pravic na decentralizirane organe je mnogokje še samo na papirju. Vse preveč je še birokratskih te- ženj, teženj po centralističnem upravljanju. To se odraža zlasti v manjših podjetjih. Na drugi stra- ni se kažejo težnje po odpravi ekonomskih enot kot n. pr. v Vol- nenki v Majšperku. Istočasno ne- kateri zahtevajo uravnilovko pri nagrajevanju. Skoraj v vseh po- djetjih naletimo na malomaren odnos do proizvodnje in do delit- ve dohodka s strani delavcev s podeželja, kar se kaže posebno v času sezonskih del v kmetijstvu. Iz analize krajevnih konferenc SZDL je tudi razvidno, da je naj- manj članov socialistične zveze prav delavcev s podeželja, ki so v službah v proizvodnji m drugje. Ti občani se cesto izgovarjajo, da so svoje dolžnosti v zvezi s samo- upravljanjem že izvršili v podje- tju in da jim tega ni potrebno ali nujno eš na terenu Najmanj čla- nov socialistične zveze je iz na- slednjih podjetij: Tovarna avto- opreme. Mesokombinata. Strojnih delavnic. Gradbenega podjetja »Drava«. Cestnega podjetja, tr- govine Kmetijskega kombinata in zadruge. Prav zadruge in kombinat se bodo morale tesneje povezovati z organiza- cijami SZDL v posameznih kra- jih Načrte podružbliania bodo lahko dosledno izvajali le ob ne- nehni podpori in ob razumevanju članstva socialistične zveze Sa- (Nadaljevanje na 2. strani) str. 2 TEDNIK PTUJ, ?V DT^CEMBRA 13«< Skupna akcija za povečanje izvoza Gospodarska zbornica v Mari- boru je organizirala razgovore s predstavnilii gospodarsliih organi- zacij, ki delajo za izvoz, o pro- blemih izvoza in uvoza. Razgovo- ri bodo na sestankih predstavni- kov posameznih skupin gospodar- skih organizacij, ki delajo za iz- voz in ki kupujejo uvoženo bla- go. Razgovorov se bo udeleževal tudi predstavnik občinskega ljud- skega odbora Ptuj. Prvi takšen sestanek izvozne akcije je bil v torek, 18 decem- bra 1962, za predstavnike tovarne glinice in aluminija »Boris Ki- drič« Kidričevo, »Impola« Sloven- ska Bistrica in železarne Ravne. V'Sredo, 19. decembra 1962. jo bil razgovor predstavnikov ' podjetij »Marles« Maribor, tovarne stro- jil Majšperk, LIP Slovenj Gra- dec, trgovskega podjetja »Les« Ptuj, gozdnega gospodarstva Ma- ribor in kmetijslce^a gospodarstva Slovenj Gradec. V čelrtek, 20 de- cembra 1962, jG bil • razgovor pfed- stavnikov tovarne pletenin in konfekcije Maribor, »Delte« Ptuj in »Vezenine« Maribor Ta dan je bila tudi konicrenca predstavni- kov mariborske tekstilne tovarne, predilnice in tkalnice Maribor, to- varno volnenih izdelkov Maj- šperk. tekstilne tovarne Ptuj, »Svile« Maribor in tekstilne indu- strijo Otiški vrh. Danes, 21. decembra 1SG2. imajo sestanek za razgovore predstavni- ki tovarne olja Slovenska Bistri- ca, tovarne mesnih izdelkov Ma- ribor, oljarne Fram, »Sane« Hoče, »Petovie« Ptuj in »Perutnine« Ptuj. Razgovore imajo danes tudi predstavniki »Agrokombinata« Maribor, kmetijskega kombinata Ptuj in KZ »Kombinat Jeruza- lemi Ormož. " Pobudo za razgovore predstav- nikov gospodarske zbornice Mari- bor s predstavniki gospodarskih organizacij in občinskih ljudskih odborov je dal Izvršni svet l^S liRS. Namen leh razgovorov je v reševanju problemov, ki jih je potrebno rešiti, da bi prihodnje leto obdržali tempo povečanja iz- voza, ki je bil dosežen v letoš- njem letu, in da bi prihodnje le- to ponovno pomebno povečali ob- seg izvoza in da bi zmanjšali ob- seg uvoza. Višje izvozne uspehe je mogoče doseči ob odstranitvi vseh težav, subjelttivnih in materialnih, in ob efektivnejšem sodelovanju pri- stojnih upravnih organov. Sestan- kov se zato udeležujejo tudi za- stopniki IS LRS, Jugobanke, Na- rodne banke in republiške gospo- darske zbornice, okrajnega ljud- skega odbora in občinskih ljud- skih odborov. Razgovor je navezan predvsem na probleme potrebnih zalog re- produkcijskega materiala, in pro- bleme vzdržcvar>,ia visokega tem- pa povečavanja izvoza že kar v prvih mesecih prihodnjega leta in na ostale probleme, ki bodo vpli- vali na izvoz v letu 1963. S koordiniranim sodelovanjem. vseh faktorjev, ki imajo na skrbi izvoz in uvoz, je mogoče izdelati program vseh akcij in partnerjev, ki bodo potrebne za izpolnitev iz- redno povečanega plana izvoza v 1963. letu. Z razgovori je tudi na- men proučiti vse možnosti za iz- voz v okraju Maribor, ki naj bi v letu 1963 dosegel stopnjo izvoza eno tretjino svoje proizvodnje, namesto dosedanje znatno nižje stopnje. V. Z. Za 1963. leto je še ostalo precej dela za ptujsko kanalizacijo in vodovod v lanskem letu je bilo v Ptuju položenih 887 m kanalizacije in 1033 m vodovodnega omrežja, v letošnjem pa 1900 m vodovodnega omrežja in 300 hišnih priključkov. Vodovodno omrežje je že v Muršičevi, Jadranski in Trstenja- kovi ulici, v Zrinjsko-Frankopan- ski ulici. Na pristanu, Na tratah, v Rajšpovi in Masar.vkovi ulicij v delu Gregorčičevega drevoreda, v Trubarjevi ulici, v Ljudskem vrtu, v delu Vičave in Krčevine, v Rabelčji vasi, v Zelenikovi uli- ci, po Mariborski in Ormoški ce- sti do garaž Kmetijskega kombi- nata, po Rajičevi ulici do Nove- ga naselja, v Mlinski ter v Vodnikovi ulici Na vodovodno omrežje še čakata Cankarjeva in Aškerčeva ulica. Kanalizacija pa je že speljana po Krempljev! uli- ci mimo transformatorja v parku, po Zrinsko-Frankopanski ulici, pod železniškim prelazom, v Ma- sarykovi ulici, gotov je izpust v -Dravo. Sedaj bo prekopana asfal- tirana cesta pri transformatorju v parku, ker sicer ni bilo mogoče položiti cevi kanalizacije. 4 Novih investicij za vsa) 50 miiijonov v načrtu je še zgraditev vod- nega rezervoarja, ki bo povezan s cevovodom na Ljutomerski ce- sti. Tak rezervoar je potreben za rezervno vodo in za zboljšanje pritiska v cevovodu na Ljutomer- ski cesti in njegovih odcepih. Večji objekt bo graditev cevovoda za podjetja Tap, Mlekarno, Stroj- ne delavnice, Petovio in pekarne. Večji objekt bo grditev cevovoda na Zagrebški cesti do Perutnin- ske farme in bodoče klavnice, enako položitev cevovoda na Ro- goznici do Zadružnega doma in do lokacije za skladišče in cen- tralne garaže kmetijske zadruge »Jože Lacko«, v Rajičevi ulici bo podaljšan cevovod v Novo nase- lje, zaključen bo krožni vod Ljud- ski vrt—Rabelčja vas—Volkmar- jeva ulica. V načrtu je še podaljSanje ce- vovoda od Ormoške ceste v Bu- dino. V črpalnici v Skorbi bo montiran vodomer »Venturime- ter«, za amortizacijo pritiska pa vgrajen hidrofor, da ne bo več toliko okvar na glavnem cevovo- du. Nove investicije in dela bodo stala okrog 50 milijonov dinarjev* V. J. Tudi v Švici se zairimajo za ptujske folklorne i prireditve Direktor mednarodnega zavoda za narodopisno literaturo df. Ro- bert Wildhaber, Basel 24, Švica, je zaprosil turistično društvo Ptuj za literaturo o pustovanju in kar- nevalu v Ptuju 1961 in 1962 Ime- novano društvo mu je rado po-* streglo z zaželjenima biltenoma, ki sta bila izdana ob prireditvah 1961. in 1962. leta. Ni zimska idija v Pesniški dolini, ampak zamrzla poplava IZ ORGANIZACIJ SZDL Asfaltirano cesto čez Slo- venske gorice je parola organizacije SZDL Juršinci Vprašanje graditve asfaltirane ceste skozi Juršince proti Raden- cem je v zadnjem času tudi osrednja točka programa organi- zacije SZDL v Juršincih. Po vsem, kako se lotevajo tega vprašanja na sestankih, da vabijo nanje predstavnike oblasti in po- litičnih organizacij iz Ptuja in da se povezujejo s sosednjimi orga- nizacijami, se vidi, da so prepri- čani, da mora prej ali slej priti do asfaltiranja ceste skozi Jur- šince. Pripravljeni so v ta namen formirati mladinsko delovno bri- gado. Za pospešitev rešitve tega vpra- šanja so izvolili delegacijo treh uglednih funkcionarjev SZDL, ki bo našla pot do vseh vplivnih faktorjev v Ptuju in Mariboru, da bo prišlo do uresničenja dolgo- letne želje slovenjegoriškega pre- bivalstva. Razvoj Radenc in najbližja po- vezava s sosednjo Avstrijo sta faktorja, ki jim bosta najbolj po- magala. Vsega ne more storiti in rešiti tovarna aluminija Na konferenci SZDL Kidričevo,- ki j«-mor»la biti^dvakrat sklica- na, je bilo poleg številnih gospo* darskih vprašanj obravnavano tu- di vprašanje zaposlitve za delo sposobnih in dela voljnih žena v Kidričevem. V Kidričevem živeče družine, ki živijo izključno od do- hodka zaposlenih mož, se resno bavijo z vprašanjem, kako bi si izboljšale gmotni položaj še z za- poslitvijo žena. Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidriče- vo je zasedla vsa delovna mesta, ki jih lahko prevzamejo ženske, delavnica HIMO pa se tudi ni razvila do tolikšnih kapacitet, da bi lahko zaposlila vse za zaposli- tev prijavljene ženske. Razen vprašanja žena je bilo načeto tudi^ vprašanje otroškega igrišča za.700 otrok, ki ni primer- no za takšno naselje, enako pa ne vrtec. V odgovorih na razna vpraša- nja so gostje odgovorili, da se stanovalci naselja preveč podce- njujejo in da se premalo trudijo, da bi v raznih skupnih akcijah storili, kar se storiti da. Kidriče- vo je preveč navajeno: »Bo že to- varna dala«. Marsikje v občini ni tovarn, pa ljudje v skupnih akci- jah storijo marsikaj za izboljša- nje razmer. Vse organizacije in društva tožijo nad neaktivnostjo odborov in članstva, na drugi strani pa je mogoče brez težav na vsakem koraku odkrivati nešteto problemov, ki jih tovarna ne mo- re reševati in jih ne bo reševala Kolikor v organizacijah in dru- štvih sprejemajo sklepe, jih ne izvajajo. To je deloma krivda ne- agilnih odborov, ki predlogov.iz zffpisnikov in sklepov ne uresni- čujejo. Malo je organizacij o ob- čini, ki bi morale konferenco dva- krat sklicati, kot je to morala or- ganizacija SZDL v Kidričevem. Taka neaktivnost bi morala pre- nehati, sicer bo, Kidričevo obtiča- lo v problemih, ki jih bodo drug- je prej rešili. Tudi za območje Leskovca |e potrebno najprej rešiti vprašanje dohodka prebivalstva in ostale probleme Na območju organizacije SZDL v Leskovcu je 285 članov SZDL. Krajevni organi in funkcionarji se dobro zavedajo, da ni edina njihova skrb SZDL pomagati uresničiti želje prebivalstva za izboljšanje cest, za ustanovitev ambulante itd., ampak da je pred njimi zelo pereče vprašanje, kako izboljšati življenjske razmere s kmetijsko proizvodnjo. Precejšnje število mladine ši je pomagalo v industrijo in druge službe. Njihovo izboljšanje raz- mer z rednim dohod, iz zaposlit- ve močno vpliva na ostale, ki so doma, in ki bi tudi radi delali v domačem kraju ter dosegli pri- merne dohodke. -Na. konferertc*. SZDL. je bilo to &»rednje> vprašajijot^^ - Vse upanje leži sedaj na kmetijskem kombi- natu Ptuj in na kmetijski zadrugi »Haloze«. Vse prebivalstvo Haloz zanima, kako bosta ti dve največ- ji kmetijski organizaciji na tem območju nadaljevali s formira- njem večjih kmetijskih komplek- sov, zlasti pa, kako bosta ti dve kmetijski organizaciji omogočili mladim haloškim delavcem brez kvalifikacij, da se bodo v izobra- ževalnem centru kombinata stro- kovno izpopolnili in dosegli pri- merne kvalifikacije in dohodke. Vsi haloški delavci ne bodo mogli biti vinogradniški strokovnjaki, ampak se jih bo m.oralo mnogo posvetiti živinoreji, sadjarstvu, gozdarstvu in ostalim panogam, ki pridejo v poštev za območje kombinata in zadruge. Tudi v tem delu Haloz bo po- trebno rešiti vprašanje socialnega varstva za tiste starejše prebival- ce, ki nimajo pogojev za starost- no ali invalidsko pokojnino, ki ne bodo mogli sami obdržati zemlje, na njej delati in od nje živeti. Občinski ljudski odbor Ptuj se je potrudil in zbral podatke z vseh strani občine glede števila starej- ših kmetovalcev in kmetijskih de- lavcev, na katere bo treba misliti in več storiti zanje. Zanimanje za folklorne prireditve 1963 v Ptuju Za folklorne prireditve v Ptuju, ki bodo 17. ali 24. februarja 1963, se že sedaj zanima »IZLETNIK«, turistična agencija Slovenije, po- slovalnica Ljubljana, ki namera- va organizirati izlete v kraje, kjer bodo tradicionalna pustovanja. Ta poslovalnica namerava pripraviti pester in zanimiv program Izleta za pustne prireditve v Ptuju, ki so zaslovele po domovini in za- mejstvu. Turistično društvo Ptuj je postreglo »IZLETNIKU« z vse- mi potrebnimi pojasnili o tem, kje vse bodo izletniki lahko pre- nočevali, kaj vse si lahko ogleda- jo na dan pustnih prireditev v Ptuju in v samem mestu ter oko- lici. Podjetje »IZLETNIK« tvorijo podjetja avtopromet Gorica, avto- promet Kranj. Ljubljana tran- sport, Transturist Skofja Loka, avtobusni promet Celje in avto- servis Jesenice. Udeleženci izleta bodo s celotnega območja podjet- ja. Prepričani so, da bodo dve- letne izkušnje s prirejanjem ku- rentovanja in karnevala v Ptuju pri letošnjih prireditvah mnogo koristile, in da bo prireditev 1963 nova propaganda za Ptuj ter nje- gove folklorne in zgodovinske za- nimivosti Zelo kritično je treba oceniti delo nekaiteirih kmetijskih stro- kovnjaikov ob zimskem pregledu sadnega drevja. Slaka prikazuje dlga suha drevesa, ki po lanskem pregledu niso biila oidsitrainjena v ormoški Poštni ulici im ki so po- staila leglo zajedal cev in raznih nalezJjiiviih bolezni. Posnetek: D Rizman Priprave iia iSI. korentovanje Kurentovanjc in karneval bo- sta v 196."?. letu verjetno v nede- ljo, 17. februarja kot uvod v te- den pustnih običajev, da bi se v dneh od 18. do 26. februarja ne- moteno razvijali po vaseh okrog Ptuja pustni običaji, ki jih mar- sikdo rad pride pogledat. Gre za to, da hi se turizem nekoliko raz- vil tudi v te vasi, k.jer bi druži- ne in društva lahko postregle go- sta s krajevnim« spccialitetanii. Kurentovanjc in karneval v Ptu- ju nimata namena zmanjševati obsega in pomena pustnih običa- jev v krajih, kjer so ohranjeni, ampak ima obratno namen na nje opozoriti čim širšo javnost ter z ] njimi povedati turizem v tem de- lu Slovenije. Zavod za folklorne (prej ime- novane etnografske) prireditve v Ptuju, ki je na novo ustanovljen namesto prejšnjega odbora, se je že resno lotil priprav na III. tra- dicionalno kurentovanjc m kar- neval v Ptuju. V dobrih 8 tednih bodo moralo sekcije zavoda opra- viti ogromno organizacijskih, tehničnih, propagandnih m osta- lih nalog, če želi pripraviti ne- štetim gledalcem kurentovanja in karnevala, skratka folklornih pri- reditev in karnevala v Ptuju pre- senečenje in vtis, da so priredi- telji upoštevali vse izkušnje predhodnih dveh prireditev, ne- štetih pobud in zamisli glede sa- me prireditve kot tudi gostinstva. Sekcija za folklorne skupine si bo prizadevala pridobiti za na- stop v Ptuju vse doslej nastopa- joče skupine iz okolice Ptuja, Pr- lekije, Prekmurja in Cerknega, zraven pa še nove skupine iz Slovenije, iz sosedne Gradiščan- ske in iz Koroške. Posebno si bo prizadevala ta sekcija, da bodo skupine pokazale vso živahnost in zabavnost in da bo to živah- nost dopolnjevalo čimveč maski- ranih orkestrov in godb na piha- la. Ostale sekcije se bodo moral« potruditi da bodo gledalci iz vseh krajev poleg tega. kar bodo vide- li, lažje kot prejšnja leta, lahko dobili okrepčila in nabavili razne spominčke. Pri skrbi za okrepčila bo s svojimi vini poleg rednega gostinstva svoje prispeval za pri- reditev Kmetijski kombinat Ptuj. s svojimi 20 stojnicami po mestu v korist zavoda. Izkušnje prejš- njih let so namreč pokazale, da mora biti Ptuj sposoben v razme- roma v kratkem času zadovoljiti večino gostov, saj jih prispe ogromno iz vseh krajev z vlaki av- tobusi, osebnimi avtomobili, mo- torji in kolesi pa tudi peš in se dolgo pred in po programu ne za- držujejo v Ptuju. Cimdalje jih bo hotel Ptuj zadržati, tem večji ekvivalent jim bo moral nuditi za ta čas s samo pfireditvij'6 fn z vsem ostalim, kar lahko goste privabi in zadrži. Propagandna sekcija se bo mo- rala zopet pridno poslužiti pla- katov, radia, televizije, tiska, po- šte'in osebnih zvez vseh Ptujča- nov in njihovih prijateljev v do- movini in po svetu, da bodo pri- šli na ptujske prireditve mnogi od vseh, ki jih še niso videli in tudi tisti, ki jih radi večkrat vi- dijo. Ptujsko filatelistično dru- štvo bo že s 15- januarjem izdalo j posebne pisemske ovitke za orga- ne oblasti, gospodarske organiza- cije, zavode in ustanove, organi- zacije in društva, posebni žig pa bo zopet v prometu samo na dail prireditev. Direktorsko mesto zavoda bO kot kaže, zaupano Franju Krivcu, komercialnemu direktorju pri Kmetijskem kombinatu Ptuj, sek* i cije pa bodo vodili dosedanji! vodje sekcij, ki jih je imel odbor za etnografske prireditve v Ptuju. Okvir programa za prireditve 1963 je v glavnem že izdelan, po- trebne so le še podrobnosti in ta- kojšen začetek z delom, ker nI dolgo do nedelje, ko bodo gledal- ci hoteli videti, kar jim je Ptuj napovedal in obljubil. . y. J., Proizvajalci in upravlialci - v podjetju in doma iste obveznosti do SZDL (Nadaljevanje s 1. strani) mS'V t^šn^m sodelovanju z drui- bcnimi organizacijami bodo lahkd uspešno reševali težke problemfir sodobne industrijske proizvodnje m kmetijske proizvodnje. To se le že \'idelo zlasti na krajevnih' konferencah SZDL ^ Gorišnici, Muretincih in Markovcih. Mora- mo biti vztrajni in ob pomoči so-^ cialistične zveze in drugih orga-' nizacij ter društev v komuni ka- zati na takšne in podobne pri- mere ter jih tudi po enotnih po- litičnih stališčih in ciljih skupno reševati. Posebna vloga in nalo- ga strokovnih društev in organi- zacij naj bo, da bodo v komuni zbrale vse strokovnjake. Potreb- no je organizirano strokovno irl' družbeno izpopolnjevanje, poma*'- gati komuni pri sprejemanju in, uresničevanju družbenih načrtov, za gospodarstvo in družbene služ^' be pri izdelavi raznih programov in pri reševanju drugih strokov- nih problemov. Društvo inženir-J = jev in tehnikov, društvo knjigo-^ vodij in druga društva bi lahko- več storila za hitrejši gospodar-*.' ski razvoj komune kot so do se- daj. Vodstvo občinskega društva* ihžeriirlev ih tehhikoV bi se mo-i ralo zavedati, da njihovo delo ni zgolj organiziranje izletov in za- bav. Pred njimi so odgovorne na- loge: dvig produktivnosti in raz- voj gospodarstva v občini. Kra- jevne organizacije SZDL bodo morale več storiti za razvoj in aktivizacijo vseh društev in or- ganizacij, zlasti mladinskih orga- nizacij. Vse organizacije in dru- štva morajo v naši občini tvoriti idejno enoten aktiv. Tako bomo dosegli medsebojne trdnejše so- delovanje in lažje bomo odprav- ljali vse subjektivne slabosti pri doseganju naših smotrov in ciljev. Prav zanimivo bi bilo spoznati še stališča zgoraj navedenih v teh vprašanjih, gledana iz vsak- danje prakse in iz možnosti, v katerih opravljajo vsakodnevne naloge in izpolnjujejo plan pro- izvodnje, vzgoje kadrov, skrbi za kolektiv in za tako vzdušje v njem, da bi bilo delo organizacij in društev uspešno in vzpodbud- no za vso okolico. JV. Po sklepu izvršnega odbora Obč. odbora SZDL Ptuj, z dne 19. sept. 1962 razpisujemo AVDICIJO za napovedovavce(-kc) za lokalni program radio Ptuja. Avdicija bo v soboto, dne 26. decembra 1962, v prostorih Obč. odbora SZDL Ptuj, Trg MBD l/I., s pričetkom ob 10. uri. OO SZDL PTUJ Organizacijska uč^rsiiie^ - prva naloga zadruge Piše: Ing EGON ZOREČ Cesto govorimo o zaostalosti kmetijstva in ogromnih možno- stih za povečanje proizvodnje Niso redke njive, ki dajejo ko- maj 8—10 mtc pšenice na ha. Sa- dovnjaki, vinogradi so izčrpani, potrebni obnove. Kmet trdi. da nima sredstev, da bi več vlagal v proizvodnjo. Kaj to pomeni? Po- trebna so družbena sredstva, ki jih kmetijstvo že dobiva prek kmetijskih zadrug. Vez med kme- tom in zadrugo pa bi morala biti trdnejša kot je sedaj. Najuspeš- nejša oblika take vezi je. da KZ in kmet skupaj vlagata svoja sredstva in delo. več pridelujeta, presežek pridelkov pa si delita DO tem, koliko sredstev je kateri izmed njiju vložil. Takšno pri- delovanje prinaša trojno kbrist: 1. Na trg pride več tržnih pre- sežkov. 2. Kmet ima večje dohodke, . 3. Zadruga ustvarja družbeno akumulacijo, to se pravi no- va sredstva za nadaljnje po- speševanje kmetijstva. To je ono, o čemer danes govorimo — tako imenovana razširjena reprodukcija. Posameznik ne more biti nosi- lec razširjene reprodukcije, to je lahko le zadruga, zato je nujno^ zadrugo razvijati, da bo tej na* logi kos. Tako razširjanje in utr- jevanje zadruge pa ima smisel tudi za kmeta, ker mu pomaga v proizvodnji. Ker kmet nima sodobnih sred- stev za proizvodnjo, stopa v stik z zadrugo, ki razpolaga s temi sredstvi. Bistveno za sodelovanje je, da pridelujemo več s sodob- nejšimi načini pridelovanja ali reje v živinoreji in da šele ustvarjeni presežek v proizvodnji delimo v korist sodelujočih. Zadruge dane? sicer goiijo neke vrste sodelovanja, vendar ta na- čin prav nič ne spreminja nači- na proizvodnje, ki bi morala po- stati sodobnejša in cenejša. Za- druga naj akumulira predvsem na povečani proizvodnji, ki bo dosežena zaradi kooperacije med kmetom in zadrugo. Pridelovanje belih žit, krom*, pirja, travniške proizvodnje iH vso zrejo plemenske živine naj bi sodelovanje zajelo v celoti. So* dobnejša proizvodnja zahteva se* veda več znanja. O uspehu vsega razvoja seveda odločajo najprej ljudje in šele potem sredstva. Tu odloča torej prizadevnost ljudi. Razen kmeta pridelovalca bo v tem procesu imel veliko vlogo kmetijski strokovnjak kot organi- zator pridelovanja. Zadruge ima- jo kmetijski strokovni kader, za- to je računati, da bodo v nasled- njem letu hitreje napredovale. Sodelovanje med kmetom in za- drugo je izhodišče in smer na- daljnjega razvoja kmetijstva. _ PTUJ 21 DECEMBRA 19«2 TEDNIK Stran 3 Težave „Svobode% ki jib Je mogoče premagati Zadnji občni zbor DPD »Svobo- de« Ptuj 15. decembra 2962 v Na- rodnem domu je vseboval pred- vsem vprašanje, kaj storiti, da bi v Ptuju stanujoči delavci (umski in fizični) našli v svojem društvu »Svoboda« vsestransko društveno delovišče, ki potrebuje mnogo so- delavcev, mladine in odraslih, voljnih skupnega dela in ustvar- janja ter obravnavanja proble- mov, ki s^" jih je »Svoboda« ob svoji ustanovitvi obvezala reše- vati. V ostalem delu je obrni zbor vseboval obračun dela, ki je po- kazal n-\ dosežene uspehe kljub premaganim težavam. Zbor je poživel nastop nad sto pevcev pionirskega pevskega zbo- ra pod vodstvom Mance Terbuče- ve, nastop pevskega zbora »Obrt- nik« in pionirjev solistov. Pionirji so napolnili dvorano z razmero- ma majhnim štvilom udeležencev zbora kljub razposlanim 600 va- bilom. Iz poročil predsednika Franja Hribernika in ostalih funkcionar- jev ter iz diskusije se je dalo po- vzeti, da so nastopile mnoge te- žave, iz katerih bi morali odboru pomagati kolektivi gospodarskih organizacij, vodstva in članstvo organizacij in društev ter pred- stavniki oblasti. V društvu je za- vladal moreč pesimizem, ker niso uspela prizadevanja odbora in članstva, da bi oživelo delo sek- cij, da bi se uveljavile nove me- tode dela v društvu, da bi usta- novili nove sekcije ali reorgani- zirali dosedanje, da bi zavrli na- daljnje upadanje števila članstva, ki ga je bilo v začetku okrog 2OO0, sedaj pa jih je okrog 200. Odbor in članstvo ugotavljata, da je v Ptuju premalo svetlih zgledov za kulturno in prosvetno delo v »Svobodi«. Glede na ime delavsko prosvetno društvo »Svo- boda« razumejo mnogi, da je % draitvo, kjer naj bi se zbirali sa- mi delavci, kot se je to včasih razumelo, fizični delavci, in bi s svojim kulturno prosvetnim de- lom presenečali ptujsko občinstvo ob raznih nastopih. V resnici pa je bila »Svoboda« ustanovljena, da bi vsi delavci v novem smislu, vsi delovni ljudje iz Ptuja, ne gle- de na naziv in položaj, našli v »Svobodi« sSvo- bode« pa so potrebna tudi de- narna sredstva. ^Svoboda« bi morala imeti toliko sredstev, da bi lahko os^krbovala sekcije s tistimi pripomočki, ki so za nje- no aktivnost nujno potrebni. Ze leta se govori, d.'^ bi >Svoboda« rada imela v j^ledališču kino- predstave. Samo 1 kino je za Ptuj premalo, do druj;(ga pa ni mogoče priti. Mater.č«ln<> stanje >Svob<>de« je bilo sicer spočet- koma še težje. Sedaj ima pro- store v Narodnem domu in gle- dališče. Pri tem ne bo mogla ostati. Kljub vnem tpžanam pa ob- staja ia ^Sonbndo< le .še upanje, da ji bo n bodoče urpelo zain- teresirati zase širši Kro^ oseh delancen. um!Svobo- de« je prevzel težavno delo in odgovornost za svojo mandatno dobo, vendar upa, da bo ob večjem razunievanjii potrebne- ga dela >Svobode« in jMHnoči \seh. ki jim je mesto v »Svobo- di«, lahko izpolnil dano obljubo, da bo storil vse. da bo »Svobo- da« Ptuj zopet mnogo več po- menila v bodoče kot je v zad- njih težavah. __V. J Ptujske zanimivosti poznane svetu Zvezna gospodarska zbornica v Beogradu je izdala za leto 1963 prospekt s podatki o turističnih zanimivostih raznih krajev in s ' cenami hotelskih penzionov. V njem so v srbohrvaščini, angleš- čini, francoščini, nemščini in ita- lijanščini pojasnila o mestih, go- stinskih objektih, cenah, turistič- nih taksah, turistični sezoni in popustih ter rezervacijah. Na dvajseti strani prospekta je naveden Bori pri Ptuju z vsemi potrebnimi podatki, in na štiriin- šestdeseti strani Ptuj s turistično sezono od 1. januarja do 31. de- cembra s sobami za tujce in s prehrano za 1500 do 2000 din. Prospekt je razposlan vsem večjim turističnim agencijam po svetu, kar predstavlja še eno opo- zorilo javnosti na ptujske turistič- ne zanimivosti. Na zboru so peli pionirji Samopostrežna trgovina za Ormož velika pridobitev Prejšnjo sredo ob 9. uri je bila v Ormožu odprta samopostrežna trgovina trgovskega podjetja >Koloniale« Maribor. Slavnosti je prisostvovalo nad 60 ljudi. V imenu občanov je spregovoril predsednik občine Matija Pajnki- har in podčrtal gospodarski po- men samopostrežnice. Direktor trgovskega podjetja »Koloniale« Maribor tov. Golob je govoril o razširitvi podjetja. Nato je mno- j žica potrošnikov vstopila in pri- čela z izbiro. Velja omeniti, da je posebnost samopostrežnice predvsem v tem, ker jo je v Ormožu odprlo kon- kurenčno podjetje »Koloniale« Maribor. Jasno je, da ima samo- postrežnica prednost pri prodaji predvsem zaradi lepšega estetske- ga izgleda in samopostrežbe. Po otvoritvi samopostrežnice smo ne- katere potrošnike v trgovini vprašali za mnenje glede prido- bitve tako pomembnega lokala. Večina potrošnikov meni, da bodo v naprej stalni obiskovalci samo- postrežnice. Praksa bo pokazala, ali bo nastopila med trgovinami dveh različnih podjetij konkuren- ca. Samopostrežno trgovino v Or- možu je gradilo Gradbeno pod- jetje »Grad« Ormož. Na vprašanje, kako gledajo ob- čani na pridobitev samopostrežni- ce v Ormožu, je sodelavcu »Ted- nika« odgovoril predsednik obči- ne Matija Pajnkihar: »Večletna težnja po sodobno urejenem trgovskem lokalu v Or- možu se je uresničila z otvoritvi- jo samopostrežnice. Za naše ob- čane predstavlja pridobitev sa- mopostrežnice, zaradi večje izbire blaga in ureditve lokala velik napredek. Potrebno je omeniti, je nadaljeval predsednik, da vse do otvoritve samopostreinice v Ormožu ni bilo konkurence, zara- di česar je ObLO sklenil omogočiti zunanjemu trgovskemu podjetju odpreti poslovalnico v Ormožu. Omeniti velja, da gledajo neka- teri posamezniki na otvoritev sa- mopostrežnice v Ormožu skeptič- no, ker se ne zavedajo, kako bo vzgojno vplivala na kulturno ra- ven občanov ter na nove odnose med postrežbo in potrošniki. Načelnik za gospodarstvo pri ObLO Ormož je menil, da se bo z ureditvijo samopostrežnice ure- sničila dolgoletna želja potrošni- kov v občini. Problem preskrbe s prehranbenim blagom na področ- ju mesta bo rešen za dogledno časovno obdobje. Trenutno so zmogljivosti prodajne mreže z ureditvijo samopostrežnice celo večje, kakor znaša kupna moč po- trošnikov. Nedvomno se bo zaradi konkurence izboljšal odnos do potrošnikov in povečala se bo iz- bira. Poleg urejene samopostrež- nice v Ormožu pa stopa sedaj v ospredje problem neurejenih po- deželskih trgovin. Direktor trgovskega podjetja »Zarja« Ormož Alojz Holc je me- nil, da je bilo potrebno v Ormo- žu urediti samopostrežniro, da pa tega »Zarja« zaradi prevelikih in- vesticij ni moglo podvzeti. Po- udaril je. da na poslovalnice »Zarje« konkurenca ne bo imela večjega vpliva in da bo sedaj omogočena široka izbira blaga, kar je poleg cene odločilnega po- mena za potrošnika. R. D. Grabež po honorarju Na območju ormoške občine se iz dneva v dan pojavljajo s strani šolskih predavateljskih kolekti- vov določene nepravilnosti, o ka- terih je potrebno končno javno spregovoriti. Res je, da je uči- teljski poklic zahteven in težak in da je za to potreben sposoben kader, ki bi naj bil tudi izven svojega ožjega delovnega mesta družbeno in politično aktiven. V občini zelo primanjkuje višje in visoko šolanega predavatelj- skega kadra, vendar se nekateri predavateljski kolektivi prav tega na vse načine otepajo. V nekaterih kolektivih so pognale te korenine že zelo globoko. Posebno izrazit pa je primer osnovne šole Miklavž pri Ormožu. Ne bi smeli trditi, da je v primeru te šole, kjer so prosta tri delovna mesta učite- ljev in dve mesti predmetnih uči- teljev, vzrok za kritiko samo grabež po honorarju, temveč gre v tem primeru za položaj moža učiteljice, ki je kot ključavničar pred tremi leti sprejel službo te- lesno-vzgojnega vodje na tej šoli, letošnjega septembra pa se je vpisal v izredno pedagoško šolo in že od takrat dalje poleg telesne vzgoje poučuje tudi matematiko. S tem v zvezi je potrebno pod- črtati, da se je nedavno hotel za- posliti na tej šoli predmetni uči- telj za fiziko in matematiko Ivan Bežan. Šolski odbor je njegovo prošnjo za namestitev ugodno re- .šil, za to pa je bilo na konferenci učiteljskega kolektiva sklenjeno, da se predmetnega učitelja ne namesti. Tak sklep je najbolj za- govarjal prav član kolektiva, ki glede na svojo premajhno iz- obrazbo .sploh ne bi smel biti v učiteljskih vrstah. Ni nobenega dvoma, da je ta učiteljski kolektiv preprečil na- mestitev predmetnega učitelja za- radi tega, da bi si zagotovil večji honorarni fond, oboje pa v škodo družbe, ki daje za šolstvo velika denarna sredstva, pouk pa zaradi nedovoljne usposobljenosti neka- terih učiteljev ne zagotavlja mla- dini tega, kar ta od šole priča- kuje. S tem v zvezi je potrebno pri- pomniti, da starši šoloobveznih otrok s področja Miklavža nego- dujejo nad postopkom nekaterih učiteljev, mislimo, da povsem upravičeno. -ec- ... Še o cestah v Vitomarcih I Na konferenci KO SZDL Vito- [ marci je bila poleg drugega tudi razprava o kritičnem stanju cest, ki je dala povod za članek v »Tedniku« št. -7. Iz članka »Ceste v občini Ptuj in njihovo vzdrže- vanje« objavljenega v »Tedniku« št. 48 kot odgovor na omenjeni članek pa je sklepati, da pisec tega članka ni razumel naše do- bronamerne konstruktivne kriti- ke in smatramo za potrebno naš članek dopolniti. Poleg že omenjenih občinskih cest obstoja na območju Vitomarc sorazmerno mnogo več krajevnih cest, ki jih prebivalci sami po potrebi in svojih močeh vsestran- sko, torej tudi z odstranjevanjem snega vzdržujejo. Enako kot kra- jevne, pa morajo prebivalci ved- no sami čistiti sneg z občinske ceste, ki — kot že povedano v našem prvem članku pelje od Pravdiča, mimo šole, krajevnega urada in pošte prek vitomarške- ga vrha ter se po 2000 m dolžine zopet priključi občinski cesti Ga- bernik—Vitomarci. Ko sta traktorja 26. novembra 1962 privlekla snežni plug iz sme- ri Gabernik—Vitomarci. je tu- tajšnji občinski cestar prosil in rotil oba delavca — traktorista, naj zorjeta sneg tudi na občinski cesti prek vitomarškega vrha. kar pa sta delavca odločno odklonila, češ da za to občinsko cesto ni na- ročeno oranje snega. Na osebno prošnjo tov. T. B. iz Vitomarc in za »bakšiš« 1000 din, sta potegnila snežni plug po občinski cesti od Pravdiča do vi- tomarške šole t. j. cca 600 me- trov, kjer sta traktorja in snežni plug obrnila ter odpeljala naprej po že zorani cesti III. reda v smeri Trnovska vas. Zaradi nezoranega snega je na občinski cesti prek vitomarškega vrha otežkočen oziroma nemogoč prevoz. Šola oziroma ŠMK dobi kruh s tovornjakom pod vitomar- ški hrib, odkoder ga znosijo šol- ski otroci v šolo. Isto se godi tr- govini. Občinsko cesto od šole Vitomarci in dalje skozi naselje in še naprej do priključitve ob- činski cesti Vitomarci—Gabernik, pokriva sedaj dobrih 20 cm de- bela plast ledu ter s svojim sta- njem opominja vse koristnike, da energično predlagamo »koristni- kom« vsaj delno izpolnitev nji- hovih obveznosti. Pripominjamo, da je predlog pisca članka v 48. številki »Ted- nika« o tem, da naj se zgleduje- mo po prebivalcih Cirkulan in Zavrča povsem odveč, ker mora- mo sami čistiti sneg poleg kra- jevnih, tudi z občinske ceste. Po- vsem pa se vprašujemo ob po- dobnih primerih o zavesti onih. ki so poklicani za organizacijo ali vsaj pobudo, da so občinske ceste v našem kraju tudi v zim- skem času primerno vzdrževane, saj tukajšnji prebivalci obvezno plačujejo svoi orispevek tudi za vzdrževanje občinskih rest. Janez Kostanjevec Sindikalne konference po strokah Na razširjeni plenarni seji ob- čamiSkega sindikalnega sveta Ptuj, ki je bila v mesecu novembru, je bilo sklenjeno, da se izvršijo delovne konference po strokah dejavnositi. Ugotovljeno je bilo, da o problemih ne morejo govo- nti v potrebni .širini. Člani sindi- kata, zaposleni v trgovini, ne po- znaijo toliko problemov v obrti ali zdravstvu, kot jih poznajo v svoji dejavnosti. Na podlagi tega je bil siprejet sklep, da se izvede- jo delovne ali posvetovalne kon- ference po strokah. Predsedstvo občinskega sindi- kalnega sveta je pristopilo k iz- vajanju tega sklepa in je na svo- ji redni seji imenovalo člane v delovna predsedstva posvetoval- nih konferenc. Predsedniki delovnih predsed- stev so imenovani iz predsedstva ali plenuma ObSS. Izvedenih bo šest posvetovalnih konferenc: za industrijo, za zdravstvo, za obrt, za trgovino in gostinstvo, za kmetijstvo, za prosvetne in znanstvene delavce. Problemov \e mnogo; potrebne so rešitve Predsedniki in člani delovnih predsedstev imajo nalogo, sezna- niti se s problemi, ki so v sindi- kalnih podružnicah in v podjet- jih pri uveljavljanju novega go- spodarsikega sistema. Osvetliti je treba probleme v delitvi dohod- ka, v delavskem samoupravlja- nju, v odnosih, ki vladajo med vodilnimi organi in neposredni- mi proi-zvajaloi; ter probleme, ki se pojavljajo in ki se .še bodo po- javljaili v vzezi z izvajanjem no- vih pznati probleme, ki težijo Obč. LO. Vabili bomo tudi republiške predstavnike strokovnih sindi- katov. Lansko leto so se vabilu odzvali in so znatno pripomogli z razprav k živahnemu delovne- mu vzdušju. Da tx>do konference U9i>ele, prosimo vse sindikalne delavce, da p>o svojih možnostih pri9pe\'ajo svoj delež. Tudi občinski referenti ljudske- ga odbora bodo sodelovali na kon- ferencah. Ti bodo prikazali pro- bleme, na katere naletijo ob delu. Sindikalni delavci, zaposleni v proizvodnji, v šolstvu ali kje drugje, morajo poznati probleme, ki težijo Obč. LO. 2. A. Pričetefe pouka na politični šoli v Ormožu v Ormožu se je do nedavnega razpravljalo o željah občanov po politično-ideološkem izobraževa- nju. V tem pogledu je bilo do sedaj res premalo storjeno. Toda politično-ideološko izobraževanje je bilo letošnjo jesen postavljeno na prvo mesto. Menijo, da je tre- ba v prvi vrsti zagotoviti sposo- ben kader za delo v OO-ZK, v sindikatu in mladini. Nedovoljno usposobljen kader je bil vzrok premajhne razgibanosti terena in politične aktivnosti družbenih in političnih organizacij. Na nedav- nih občinskih in krajevnih kon- ferencah ZKS in SZDL je bila poleg vrste nakazanih odprtih problemov, izrečena želja tudi po politični šoli. Pouk na politični šoli bo pričel v sredo v treh oddelkih, za čla- ne ZK, mladinske aktiviste in za sindikalne delavec, ki bo trajal tri mesece. Predavanja bodo dva- krat tedensko po ^ šolskih ur, nato pa bo sledila razprava. Za šolo se je že prijavilo 220 sluša- teljev. Politično šolo bo obisko- valo največ mladincev, tistih, ki delajo v sindikatu, ali v mladini, vendar zaradi premajhnega zna- nja niso organizaciji bili v stanju nuditi, kar bodo lahko po šola- nju. Velja omeniti, da pri ustanav- ljanju tako važne in za nadalj- nji razvoj občine potrebne poli- tične šole dela največ težav pri- manjkovanje sposobnega preda- vateljskega kadra. Res je. da bo sedaj ustanovljena politična šola prva v Ormožu in ji je prav zato treba posvettiti posebno pozor- nost. 20-članski predavateljski aktiv politične šole je že temelji- to pripravljen na predavanja, kljub težavam zaradi primanjko- vanja nekaterega gradiva. Da bi bil iz Ormoža več kilo- metrov oddaljenim slušateljem omogočen nemoten pouk je bilo nujno pod pokroviteljstvom poli- tične šole Ormož odpreti oddelek za mladino in sindikalne delavce pri Miklavžu, v Ivanjkovcih in v Središču. Iz teh krajev ie tudi največ prijavljenih slušateljev. Vodstvo šole predstavlja šolski odbor, predavateljski zbor, sekre- tariat oddelka in upravnik šole, ki bo honorarno zaposlen in je za svoje delo odgovoren šolskemu odboru in ustanovitelju šole De- lavski univerzi. Program šole predvsem podčrtuje pomembnost političnih organizacij pri graditvi socialistične družbe in delavska gibanja. Nekater teme programa so za vse tri oddelke enaka, ven- dar se program pouka za mladin- ske in sindikalne kadre bistveno razlikuie od programa pouka za kadre ZK. Poudariti velja, da bomo le s sposobnim kadrom v občini lahko uresničili razvoj komune in s tem težnje skupnosti. R. D. TolmaCenie osnutka zvezne in republiške ustave na ormoškem obmoiiu še ni končano Dosedanje tolmačenje zvezne in republiške ustave na terenu ormoške 0'bčine je prebivalce močno zainteresirala, predvsem razprava tistega dela ustave, ki s enanaša na lastninske in de- lovne pravice državljanov, pro- bleme socialnega zavarovanja starih ljudi in podobno. Prav ži- vahna je bila razprava po tolma- čenju osnutkov v Središču, v Ormožu, pri Miklavžu in v Pr<:e- tincih, kjer so prebivalci izraža- li svoja mnenja in jih vklajevali v duhu osnutka ustave z realni- mi možnostmi svojega kraja. Tu- di v ostialih nekaterih krajih or- moške oibčine je že bilo tolmače- nje osnutkov, toda zaradi pre- o-bremsenjenosti nekaterih preda- vateljev tolmačenje nekoliko za- o-staija. Kljub temu. da ima De- lavska univerza Ormož pod svo- jim EK>krovitelJ9tvom 31 preda- vateljev, se bo tolmačenje os- nutkov nekoliko zavleklo. Treba pa ho pristopiti k ponovnemu tolmačenju obeh ustav predvsem v tistih predelih občine, kjer si perbivalci to želijo. Dosedaj je biilo 38 predavanj o osnutku zvezne in republiške usit.ave, preostalih 10 predavanj pa bo .še v januarju. Na terenu še se vedno opaža, da nekateri prebivalci še niso dovolj sezna- njeni z osnutkom obeh ustav. Člani SZDL bi naj preskrbeli že za masovnejši obisk predavanj, kljub temu. da je bilo na pre- davanju povprečno 85 ljudi. Predlog občinskega statuta je ž epripravljen in bo dan na pri- hodnji seji občinskega ljudskega odfbora odbornikom v pre=ojo. Občinski statut v primerjavi z dosedanjim konkretneje obrav- nava kmetijstvo, kar pred.stav- Ija veliko prednost, ker daje to večji del narodnega dohodka. Tolmačenje občinskega statuta se bo pričelo sredi druge polovi- ce januarja. IzobraŽevanje delavcev Na nedavni .^eji upravnega od- bora Delavske univerze Orom so člani posvetili veliko pozornost poleg rednega izobraževanja na Ekonomski srednji šoli za odras- le predv.^em potrebi izobraževa- I nja delavcev prek seminarjev in I tečajev Občinski sekretar ZK Drago Pintarič je na seji podčr- tal pomen in potrebo po semi- narjih in tečajih, kjer bodo de- lavci dosegli u.=>trPzno kvalifika- cijo. Nadalje so člani UO Dl^ po- udarili, da jp treba še v naprej razvijati in širiti šolo za starše. Poleg tP2a np bi smeli zanemar- jati političnih rvred=ivanj poleg kmetijskih. poljudi07nan'=tvenih in zdravstve'nih Omen-ti velja, da ima PIJ dovoli n'0.5:'liiha gle- dp žplja občanov in jih tudi upo- ' števa. Stran 4 TEDNIK PTUJ, ?t DECEMBRA 1?>«2 MAJŠPERK Mladina je priredila nastop mladih talentov V nedeljo, IG. decembra 1962, | je bila v Majšperku, v domu »Svobode« mladinska prireditev »Pokaži, kaj znaš«. Pripravila jo je mladinska organizacija iz Majšperka. Udeležilo se je je nad 600 odraslih in mladine ter otrok. Prireditev je uspela po svoji za- misli, organizaciji in vsebini in je zadovoljila gledalce, nastopajoče pa spodbudila za nadaljnjo delo in udeležbo na podobnih prire- ditvah. Skrb za glasbeno vzgojo in doseženi uspehi Značilno za prireditev »Pokaži, kaj znaš« v Majšperku jtj priza- devanje šole, »Svobode« in star- šev v Majšperku in okolici, da bi svojo mladino glasbeno vzgojili in da bi kraj imel svojo godbo in orkester, pevski zbor. dekla- matorje, recitatorje pisce lite- rarnih sestavkov folklorno sku- pino itd. Dom »Svobode« v Maj- šperku bi naj služil aktivnemu kulturno-prosvetnemu delu, iz- obraževanju in razvedrilu prebi- valstva tega predela Haloz. Nikjer v občini toliko pionirjev pri godbi na pihala Prav razveseljiva je bila usroto- ritev navzočih, da ima Majšperk pionirsko godbo na pihala, ki šte- je 25 mladih godbenikov pod vodstvom neumornega dirigenta Franca Kosija, da ima Majšperk pionirsko tamburaški orkester, ki ga vodi marljiv Ciril Mesaric. Majšperk ima aktivno skupino dijakov srednjih in strokovnih šol v Ptuju in Mariboru, ki se doma kulturno udejstvujejo. »Svo- boda« v Majšperku ima orkester odraslih in ima godbo na pihala odraslih. Poleg tega pa je v Maj- šperku več mladih harmonikašev. Posebej bi še bilo potrebno ome- niti oddelek Glasbene šole Ptuj, ki v Majšperku vzgaja mlade glasbenike. Njihov prvi nastop Nedeljska prireditev »Pokaži, kaj znaš« je bila nekaka pred- stavitev mladih talentov in njiho- vih uspehov ter sposobnosti jav- nosti. Istočasno z njimi pa so se predstavili mladi godbeniki in pevci ter recitatorji iz Cirkovc, Pragerskega. Ptuja In tt Rač. Vsem so navroči prisluhnili z ena. ko pozornostjo, vsem zaploskali in nekatere ponovno priklicali nazaj na oder Komisiji sta stroga ocenjevali strokovna komisija in komisija iz publike sta najboljše ocenili pionirsko godbo na pihala in har- monikarko-samoukinjo Eriko Me- saric, med mladino pa recitatorki Nežko Jernejšek iz Cirkovc in Danico Purg, kvintet bratov »Kr- ček« iz Rač ter pevko Greto Meh iz Pragerskega, dalje duet iz Rač in moški pevski zbor iz Makol. Ti so dobili najlepše nagrade. Ob koncu prireditve so se ljudje prav od srca nasmejali šaljivi točki, ko so trije gledalci tekmovali v me- tanju puščice v tarčo, v napiho- vanju balonov in v pospravljanju kosov torte. Po prireditvi so se mladi pari na odru nekajkrat zavrteli ob zvokih orkestra iz Rač in petju deklet, ki so nastopila na oddaji. * Prireditev »Pokaži, kaj znaš« v Majšperku je dobra spodbuda za enako prireditev, ki bo v nede- ljo, 30. decembra 1962 v Cirkov- cih. J. V. FOTO ZAPISEK Pred magistratom v Ptuju ga vidimo ,ko ob vsakem vremena ponuja mimoidočim časopise USPELA PROSLAVA v nedeljo, 16. t. m., je bila ob 10. uri v dvorani občinskega ko- miteja proslava, ki jo je priredila esperantska sekcija v počastitev 103. obletnice rojstva genialnega ustvaritelja mednarodnega jezika esperanta dr. Ludovika Zamenho- fa, Tov. Domanjko je pozdravil za- stopnike »Svobode«, SZDL in LMS ter člane, tečajnike in goste. Nato je v kratkem govoru orisal delo velikega človekoljuba, ki je s svo- jim izumom hotel osrečiti človeš- tvo. Ni torej čudno, če nešteto spomenikov, ulic in trgov v mno- gih mestih raznih dežel nosi ime dr. Zamenhofa ali esperanta. Res- nica je, da je mnogo projektov svetovnega jezika propadlo in da se je obdržal le esperanto, ki ga priznava najvišja svetovna kul- turna organizacija »UNESCO«, in ki sei vedno bolj uveljavlja na vseh področjih človeške dejavno- sti. Uvedba esperanta v šole tudi dokazuje, da je življenjsko delo dr. Zamenhofa kronano z uspe- hom. Na tej proslavi so sodelova- li: tečajnica tov Cvetkova je de- klamirala »La espero« (Upanje), učenka 7. razreda Majda Kauči- čeva »Tro frue« (Prerano), učen- ka IV. razreda Bronja Fijavž »Nia esperanto« (Naš esperanto), učen- ka IV. razreda Vlasta je ljubko zapela v esperantu »Salut al vi« in »Jen sur fenestro« (Pozdrav vam in Na oknu glej obrazek bled). Posebno pa je navzoče nav- dušila recitacija skupine učoncev IV. razreda osnovne šole »Franca Osojnika« s »Salut al Tito«, ki se v prevodu glasi: »Vas, spoštovani maršal naš, pozdravljajo učenci vaši, esperanto se učimo mi, ker ga cenite tudi vi. Za dobrobit narodov se borite vi, zato zdaj glasna kličemo mi, kakor svetel sončni žarek, kakor val morja, esperanto naj se razširja po vseh krajih sveta! O tem jc obveščen kabinet pred- sednika republike. Zanimanje za Ptuj in okolico na vseh straneh Inozemski turisti, ki prihajajo v Jugoslavijo čez prelaz na Je- zerskem, čez Jezersko sedlo, se zanimajo za razne zgodovinske in sodobne zanimivosti naših krajev. V menjalnici na Jezerskem so prav v zadregi, ker imajo prema- lo podatkov o najlepših krajih v Sloveniji, ker so še redka turi- stična društva v Sloveniji, ki se jim je posrečilo izdati koristne prospekte in jih razposlati na pri- merna mesta, kjer bi lahko pro- pagirali za turizem v njihovih krajih. Menjalnica na Jezerskem vrhu je te dni zaprosila tudi turistično društvo v Ptuju za vse obstoječe prospekte in ostalo turistično pro- pagando, da bodo lahko z njo ko- ristili razvoju turizma v Ptuju. Dopisujte v TEDNIK Naša vprašanja UPRAVNIKU VEČERNE POLITIČNE ŠOLE 0RM02 MARJANU DEBEUAKU VZGAJALI BOMO PRED- VSEM MLADE KADRE Kaj vas je vodilo k ustanovitvi večerne politične šole v Ormožu? Praksa v ormoški občini je po- MARJAN DEBELJAK kazala, da predvsem mladini, mlajšim članom ZK in sindikal- nim političnim delavcem manjka politično-ideološkega znanja, kar se je do sedaj odražalo v pre- majhni politični razgibanosti te- rena, društev in organizacij. Pou- dariti velja, da sindikalne po- družnice podjetij in ustanov v občini niso odigrale zaželjene vloge v našem politično-gospo- darskem razvoju, krnjene so bile večkrat v nekaterih podjetjih sa- moupravne pravice, zato delavsko samoupravljanje še vedno ni do- bilo zaželjenega mesta v naši stvarnosti. Menim, je nadaljeval upravnik večerne politične šole Marjan Debeljak, da je prav po- litična šola tista, ki bo usposobila in po trimesečnem šolanju usme- rila kader v politično življenje. Ideološko komisijo pri občin- skem komiteju ZK Ormož je vo- dilo k ustanovitvi večerne poli- tične šole predvsem to, da je mlajši rod premalo seznanjen z našo družbeno stvarnostjo in še vedno nekateri ljudje zaradi ne- znanja večkrat ne najdejo svoje perspektive in ne pravega mesta v hitrem socialističnem razvoju. Politična šola bo tista, ki bo nu- dila slušateljem temeljito osnov- no znanje o naši družbeni politič- ni stvarnosti. Pričakujemo, da bo politično delo z dotokom usposob- ljenega kadra izboljšalo pred- vsem politično stanje v občini. Poudariti velja, da je letošnja ve- černa politična šola v ormoški občini prva tovrstna, prav zato nam dela največ težav primanj- kovanje sposobnega predavatelj- skega kadra. Kakšno je zanimanje za politič- no šolo v Ormožu, kakšne so možnosti glede nadaljnjega izo- braževanja? V naši občini je veliko zanima- nje prebivalcev za večerno poli- tično šolo, kar nazorno pove šte- vilo 220 prijavljenih slušateljev in kar je narekovalo odpreti oddel- ke šole v Ivanjkovcih, pri Mi- klavžu in v Središču. S tem bo omogočeno vsakomur neovirano obiskovanje pouka iz oddaljenih krajev; od Tomaža, Podgorc in Velike Nedelje pa bo slušateljem omogočen prevoz. Program predavanj je zelo pes- ter, saj obsega 6 poglavij, ki te- meljijo na politično-družbenem življenju. Predavanja bodo v pro- storih osnovnih šol, razen v Ivanj- kovcih, kjer bo pouk v dvorani. Po potrebi bo prihodnje leto v Ormožu ustanovljena nadaljeval- na politična večerna šola druge stopnje. Po končani politični šoli bodo slušatelji prejeli spričevala. VIDEM Na Vidmu pri Ptuju je že dal časa v ospredju vprašanje ure- ditve manj-šega obra;ta družbe- ne prehrane, za kar bi biui zelo primerni prostori pri Ilovšoku, kjer ima prostoire v zakupu go- stinski 0'brait »Haloški biser«. Najbolje bi biilo, da bi zgradbo odkupriili, kakor je svojčas že ne- kaj dogovorjeno. Zelo nespametno bi bilo, če bi odprli na Vidmu še eden gostin- ska obrait, o čemer se zadnje čase precej širijo govorice. Kraj za enkrat še ni toliko »turističen«, razen tega mnogo bolj potrebuje vsaj pomožno amibulanto — za katero ne morejo najti primer- nih prostorov, kaikor pa gostilno, kajti alkoholnega gorja je v Ha- lozah že itak preveč. Upa-ti je torej da -bodo ;pri!Sito'jini forumi o upravičenosti navede- ne namere še predhodno o tem premisilili. Obrait družbene pre- hrane pa je na Vidmu res po- treben — iin mislim, da je že ob- stoječe gostinsko .podjetje dolžno v okvirju svojih možnositi zade- vo v korist prebivalcev in svoje afirmacije rešiti. F H Skromnu, vendar drago- cena pridobitev za Cirku- lane Osnovna organizacija Rdečega križa Cirkulane je nabavila tri nove omarice za prvo pomoč, ki so bile potrebne za oddaljene hri- bovske vasi Slatina. Veliki vrh in Brezovec, Za opremo teh omaric je prispeval občinski odbor Rde- čega križa Ptuj. S tako opremlje- nimi'omaricami lahko nudimo vsa- komur hitro prvo pomoč. * V imenu koristnikov sc odbor osnovne organizacije RK Cirku- lane zahvaljuje občinskemu odbo- ru RK Ptuj kakor tudi dr. Pavli- čevi za njeno prizadevnost. Vsem svojim prijateljem in pri- jateljicam, znancem in gradbene- mu podjetju »Drava« Ptuj, česti- tam in želim mnogo uspehov v novem letu 1963. Vojnik: Zamuda Alojz V. P. 1338 Zagreb Bila je zima in zapadel je de- bel sneg. Jožek si je naložil An- drejčka na sani in ga odpeljal v hrib. Spotoma je streljal s fračo na prezeble ptičke, ki so sedele na drevesih. Ko je Jožek prepodil ptičko, se je Andrejček vedno smejal. Sedaj sta zagledala seni- co, kako sedi na vejici čisto nizko ob cesti. Jožek nameri in ptička pade v sneg. »Zakaj ta ne zleti?« je vprašal Andrejček. »Ne more,« je EHDJasnil Jožek. »Zlomil sem ji nogo.« Andrejček je bridko zajokal. Smilila se mu je uboga ptičica. Jožek se je hitro znašel, pobral je bližnjo palico in z vso silo udaril z njo zraven ptičke, da je ta v strahu zbrala poslednje moči in prhnila v bližnji grm. »Vidiš, ozdravil sem jo,« je re- kel Jožek. »To je čarovna palica, ta ozdravi polomljene ude. Vzemi to palico na sani. Z njo bova zdravila ptičice, ki bodo padle na tla.« Andrejček je bil še majhen in je verjel, kar je rekel Jožek. Potolažil se je in Jožek je po- tegnil sani. Nista prišla daleč. Jo- žek je padel in ni mogel več vstati. Andrejček je splezal s sa- ni, da bi pomagal bratcu na noge. Jožek je stokal: »Joj, ne morem, zlomil sem si nogo.« Ta hip se je Andrejček spomnil na čarobno palico in začel z vso silo mahati po Jožeku, da bi čimprej ozdravel. Preden je Jo- žek pojasnil Andrejčku, da to njemu ne bo pomagalo, ga je ta že pošteno naklestil po prezeblih ušesih. Ostala sta v snegu in bi se go- tovo slabo izteklo, da ju ni naSel sosed, ju naložil na sani in od- peljal domov. Jožek je moral v bolnišnico. Dolgo ni ozdravel. Ptičkam ni več lomil nog s fračo. Pa tudi zdravil jih ni več s ča- robno palico, saj je vse preizku- sil na lastni koži. Zinka IZ DESTERNIKA Na pobudo upraviteljstva, šol- skega odbora in učiteljskega zbo- ra smo mladinci 8. razreda osnov- ne šole Desternik izvedli nabi- ralno akcijo za SMK, v kateri dobiva toplo malico čez 300 otrok iz oddaljenh krajev — saj neka- teri učenci prihajajo v šolo iz Trnovske vasi in Hiša. Nabiralna akcija je v celoti uspela. Ljudje so nas razumeli in ni bilo hiše, pri kateri smo se oglasili, da nam ne bi domači na- suli polno košaro krompirja, ze- lja ali pa celo žita in čebule. S precejšnjo količino zelja, krompirja, čebule .so nam ljudje iz našega krajevnega območja omogočili tople izdatne enolonč- nice, ki jih dobivamo trikrat te- densko. Tople enolončnice se nam v zimskem času prilezejo ob dobrem kruhu in mleku, ki ga dobivamo od MDF. Vsem se za razumevanje v ime- nu upraviteljstva, cicibanov, pi- onirjev, mladincev in šolskega odbora najlepše zahvaljujemo, posebno pa voznikom, ki so nam pripeljali krompir, zelje in žito brezplačno do šole, Terglavčnik Irena ' (Sestavil J, D.) MA VA NA IK E NA X TER CA A DA NI DA VAN MEN BA NO SE RI LA VI RA TO RA TI NAK RA TA Iz teh 28 zlogov zložite 14 dvo- zložnih besed z naslednjim pome- nom: 1. moško ime, 2. žensko ime, 3. potrebščina za obleko, 4. ozračje, 5. mesto v Franciji, 6. fina žena, 7. konec molitve, 8. plavajoča ži- val, 9. poljski pridelek, 10. podo- ben, 11. lepa hiša, 12. boleče m«* sto, 13. šef države, 14. notranjo«! ribe. Prve črke dobljenih besed v vrstnem redu tvorijo zanimiv iz- rek znanega italijanskega učenja- ka (Galilei). Rešitev bomo objavili v nasled- nji številki. IVAN POTRO ENA REDNIH KN3IG LETOSNIE ZBIRKE PREŠERNOVE DRUZBE 3E IVANA POTRČA SREČANJE. V PRIČUJOČEM ODLOMKU 3E STRNJENO DOGAJANJE CELOTNEGA DELA. Široka ali nizka izba, v katero jo je kurir prignal, je bila do stropa zakajena. Pavla je iskala v tem dimu in med temi voja- ško oblečenimi postavami le eno samo obličje, da. . . da bi pla- nila k njemu, k Francu, da bi jo zaščitil, ]o obvaroval. Iskala je Franca. Moške in ženske postave so se obračale po izbi, zatem pa začele posedati po zakonskih po- steljah, po klopeh za mizo v ko- tu — tam, na kraju mize. je bil Franc. Sedel je na stolu, poleg klopi, ko da bi ga vsi drugi okoli mize bolj malo skrbeli. Iz rok na ko- lenih mu je visel pas s pištolo in z bombami, a tako, ko da ne bi vedel s tem orožjem kaj poče- ti; druga roka je bila dvignjena h glavi, dlan je počivala na sen- cih, kakor da bi se hoteli prsti zariti v lase. Ko ga je Pavla zagledala, je ni gledal — njegov pogled jc bil uprt v sredo izbe; bolščal je za- bodeno in lahko je videla, kako tam na sredi izbe ničesar ne vi- di. Le enkrat, ko je stopila ona na sredo izbe, je dvignil glavo ter obstal s celim pogledom na njej — kazalo je, ko da bi sicer vedel, da je to ona, Pavla, s ka- tero sta si to noč toliko zaže- lenega povedala, vendar pa jo je pogledal, kakor da ne bi več po- vsem vedel, če je to tista Pavla, tista prava in njegova Pavla. Ta- ko na moč je bil videti nesrečen, kar ialostno ga je bilo gledati. Zdelo se je, ko da bi vedel, da se mora dvigniti ter storiti kar- koli ljubega z njo, ali neka ne- znana sila ga je trdno držala na stolu, da sc ni in ni mogel dvig- niti — cela miza, vse po hramu se je obesilo nan-, ko jc vstopi- la — bil je njihov, ne ne more jih kar tako pustiti, tudi oni nje- ga ne morejo. Pavla ni mogla več zreti vanj, do bolečine jo je zasekalo. Saj, zakaj bi moral trpeti zaradi nje? jo je spreletelo. Ne, sprevidel bo, da mu zaradi nje, zaradi Pavle, ne bo potrebno trpeti. — Franc, ne boj se. tudi sama znam nositi glavo pokonci, nikar se nič ne boj! »Pavla Duh?c( je povprašalo iz okajenega kota za mizo, povpra- šal je širok moški glas. da se je zazdelo, ko da bi bron udaril. Preden je Pavla našla med oni- mi — bili so v vojaških oblekah in v civilu, vsi s kapami in zvez- dami — onega, ki je vprašal za njo, in preden je lahko odgovo- rila, se je oglasil partizan z oča- li, oni, ki je prišel, po njo; tudi ženska je sedela ob njem. »Tako, tako,« je začel in pre- nehal utripati, »tovarišica Pavla Duh. Sem ste prišli s Koprivni- ka?« Pokimala je. »Tovarišica, prek Vrhov, ne?« Vnovič je pokimala. »Preko javke —?« je nadaljeval izpraševalec; ker pa ni takoj od- govorila — ni vedela, kaj bi od- govorila —, je izpraševalec pri- djal: »Ali ne?« »Ne vem, tovariš,« se je ogla- sila; težko in jecaje je izgovori- la zadnjo besedo; ni vedela, če mu sme tako reči, če ima poslej, ko je kakor jetnica, sploh to pra- vico, »Mene tovariš so poslali k krojaču, h Kukolovemu.'< Partizan ali sodnik, ki je izpra- ševal. je prenehal utripati. Po- gledal je po omizju, a najdalj se je zadržal na širokem civilnem možakarju, ki je sedel na kraju mize, ob Francu. Hotel ga je na neko reč opozoriti, Pavla jc to začutila, a na kaj ga je hotel, te- ga se ni mogla domisliti. Zdaj je izpraševalec snel kapo, jo po- ložil predse na mizo, snel še oča- la ter pogledal skozi stekla in si jih znova in nanaglo nataknil. »Poslali so vas?« Pokimala jc. »Prosim, tovarišica, odgovar- jajte! Rekli ste: poslali so vas — tako?« »Poslali, da,« je potrdila in se ozrla okoli po omizju, vse do Franca. Franc jo je gledal z velikimi očmi. — Kaj je storila narobe? Cesa ni prav povedala? Od ."itrahu ji je zaplalo v prsih. Tam okoli omizja se ni nihče zga- nil, bilo je. ko da bi tri mutaste kralje gledala. »kdo?« je vprašal tačas parti- zan in zaklical z ihto nekomu proti peči — bil je zadaj za Pav- lo —, naj točno zapisuje, besedo za besedo. Tako, besedo za bese- do, je potem tudi izpraševal: Vespo«, potrebno manjšega pQpra'\'i'la 7.a BO.000 din. Ogled v Agenciji. Ptuj — Knez. PRODAM KOMPLETEN HIŠNI VODOVOD inozemske izdela- ve. Naslov v upravi. HISO, vinograd, pre.šo in sadov- njak ugoidno prodam. Kuko- vpc. Vitomarci 34. HiSO Z GOSPODARSKIM PO- SLOPJEM in 150 arov zemlje, takoj vsieljdvo prcidam. Horvait Janez. Kicar 119." MOPED »PITCH«, brezhiben in psa o vr ar j a, eno leto starega, prodam. Naslov v upravi. KIJHIN.TSKO KREDENCO in omarico poceni prodam. Senjor, Cesta zmage 109, Maribor. PRODAM 2,23 ha POSESTVA in hišo. KrčPvina 2. (Ptuj) OPRE]\TL,1ENO SOBO oddam medicinsiki sestri. Naslov v upravi. IZJAVA Haidinjak Rudolf, zidar in po- sestnik v Njivercah. obžalujem vse nereFnične žaljive besede, ki sem jih izrekel nepremdišljeno napram njiverškim fantom, ko so Igrali žogo v Njivercah in s tem žalil Topolovca Janeza, pos, v Njivercah, ter se mu zahvalim, da je odsitopir. od tožbe. Rudolf Hajdinjak Zahvala Za vso pozornost in zdravniško pomoč, ki sem je bila deležna od zdravnika ptujske bolnišnice dr. Milutina Vouka iz Ptuja, se nje- mu in drugim zdravnikom ter Dr. MILUTIN VOUK medicinskemu in strežnemu oseb- ju prav prisrčno zahvaljujem. Po težki operaciji sem se vrnila zdra- va domov. Apolonija Rezek iz Zetal, mož, tri hčerke in sin Lunine spremembe in vremenskn napoved ZA CAS OD 2S. DO 31 DECEM- BKA 19S2 Mla,i bo v sredo 26. decembra ob polnnči. Napoved: zadn.ji teden v letu bomo imeli lepo. pri.ietno zimsko vreme, ki bo trajalo daleč v januar 1963. CA NOGOMET Z obeoejja zbora oogometašev „D,rave" Nogornetaši ptuj.ske »Drave« so imeli pred kratkim svoj redni letni občni zbor, na katerem so pregledali delo kluba v letošnjem letu. Zal pa delo ni bilo tako plodno kot prejšnja leta. S tem ne mislimo grajati celotnega ko- lektiva, saj si nekateri člani, kot predsednik kluba Kari Vobner zaslužijo vso pohvalo. Le njemu gre zasluga, da klub na koncu j tekmo\'anja ni prišel v večje te- . zave. Na njem in še na 3 do 4! odbornikih kluba je ležalo vse , breme, medtem ko so ostali člani odbora bili le na papirju. Iz tehničnega poročila je bilo j razvidno, da je klub vse do tek- j me z Mejnikom, ko je prišlo do neljubega že znanega incidenta, žel uspehe. To nam je jasen do- j kaz, da nosi precejšnjo krivdo j tudi odbor MNP in MM lige, ker i ni kaznoval sodnika, ki je bil. glavni krivec za incident, niti igralcev Mejnika, ki so se s svo- jim vedenjem pokazali zelo ne- športno. UO NK Drave, pa je svoje igralce pravilno kaznoval. S tem pa je seveda morala igral- cem padla in zato se pravzaprav ne smemo preveč čuditi neuspe- hom. Da se odbor MM lige ne čuU ggizad.et,, gam je^^asei) dokaz tudi to, da na občni zbor NK »Drave« ni poslal svojega delega- ta. Na občnem zboru so razrešili dolžnosti stari odbor in izvolili novega. Predsednik nove.^a UO je Jože Vnuk, podpredsednik Jože Erhatič in tajnik Julči Gjurasek. Ostali člani UO pa so: Pavalec, Fras, Vajngrl, Emeršič. Gavez, Maric, Banjac, Purgej, Skok, Gaj- zer, Roškar in dr. Mitja Mrgole. Pohvaliti je treba delo mladine in pionirjev, za kar ima največ zaslug zaslužni športni delavec Ivan Emeršič. Se nekaj tehničnih podatkov jesenskega dela tekmovanja: mo- štvo je odigralo 6 prijateljskih in 8 prvenstvenih tekem. Sest jih je odločilo v svojo korist, osem pa izgubilo z razliko v golih 30:36. V prvenstveni tekmi je zmagalo enkrat in je z dvema točkama na predzadnjem mestu MM lige. Naj- boljša strelca sta bila Maučec in Nežmah z 9 goli. Mladinci so v jesenskem delu izgubili 1 tekmo in so na 2. me,stu v mariborski nogometni podzvezi z razliko v golih 16:4 v njihovo korist. Pionirji pa so v jesenskem delu tekmovanja na 5. mestu v mariborski nogometni podzvezi. VlestnI kino Ptuj bo predvajal 21. decembra ju- goslovansko-francoski film Ogra- ja, 22. m 23. decembra nemški film Zaljubljeni detektivi, 25. in 26 decembra francoski film Prehod čez Ren, 27. in 28. de- cembra ameriški barvnj (cine- mascope) film Potovanje v sre- dišče zemlje. Kino »Ruda Sever«, Sorilnica bo predvajal 20. decembra ru- ski barvni film Tihi Don, II. del. 23. decembra pa ruski barv- ni film Tihi Don, III. del. Kino Tomaž pri Ormožu bo predvajal 23. decembra ame- riški film Beg v verigah. !(lno Zavrf bo predvajal 23. decembra ju- goslovanski film Kota 905. Obvestilo Komunalna banka Ptuj obvešča, da se bodo potrošniški krediti za- radi bilančnih del odobravali sa- mo do vključno 22. decembra 1962. Ponovno odobravanje se bo pri- čelo po 15. januarju 1963. OBČINSKI STANOVANJSKI SKLAD PTUJ prodaja 32 KONFORTNIH DRUŽINSKIH STANOVANJ. 16 DVO- SOBNIH IN 16 TROSOBNIH V PTUJU, OB TRUBARJEVI ULICI V 64-STANOVANJSKEM BLOKU. Vsa bodo vseljiva 1. julija 1963. Cena za dvosobno stanovanje je 3,700 000 din. Cena za trosobno stanovanje je 4,300.000 din. POGOJI: kupec mora plačati 40 "/o vrednosti stanovanja ob podpisu kupne pogodbe, 60 "/o pa v naslednjih 20 letih z 2 o/o obrestne mere Prednost imajo kupci, ki prispevajo večjo lastno udeležbo in nudijo krajši odplačilni rok. Kupci dobijo vsa pojasnila na Občinskem stanovanjskem skladu Ptuj, Magistrat, Lac- kova ulica, pritličje. OBČINSKI STANOVANJSKI SKLAD PTUJ razpisuje de- lovno mesto referenta za stanovanjske zadeve Za to delovno mesto se zahteva srednja strokovna izobraz- ba z ustrezno prakso. ♦ Ponudbe s kratkim življenpisom in opisom dosedanje zapo- slitve pošljite na Občinski stanovanjski sklad Ptuj, Magi- strat — Lackova ulica, pritličje, do 31. decembra 1962. Nastop službe 1. januarja 1963. Janezek piše: LJUBI DEDEK MRAZ! Ce se me boš ob Novem letu 1963 zopet kaj spomnil — saj sem bil celo leto marlj iv učenec in priden otrok — Te prosim, da mi pošlješ darilni pahet Slednjega lahko dobiš v vseh živilskih trgovinah »IZBIRE« v Ptuju. bine najuspešnejši nakup, zaradi ugodne cene in bogate vse- To bo za Te in za me Imam rad čokolado, bonb one. tudi kakšno igračko in ne pozabi na lepe oranže Obljubljam, da bom v nas lednjem letu ostal takšen kot do- slej in Ti želim vse dobro ob Novem letu 1963 , Tvoj Janezek. Vljudno obveščamo sindikalne podružnice, šole. otroške vrtce in odbore množičnih organizacij, da lahko nabavijo po nižjih cenah za obdaritev otrok ali svojih članov lepe darilne pakete v vseh naših trgovinah v mestu ali na podeželju. Zaradi ugodne cene in poljubne vsebine priporočamo nakup. Naročila oddajte č imprej. Dostavljamo brezplačno ob dogovorjenem času Telefon 125 in 169 Trgovsko podjetje »IZBIR.%« Ptuj SREČNO IN VESELO TER USPEHA POLNO NOVO LETO 1963 TER MNOGO OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA VAM 2ELI POSLOVODJA TRGOVINE »ŽIVILA« PTUJ RUDI K O S I R. Kurjač za nizkotiačne kotle s priznano kvalifikacijo se sprejme v službo. Ponudbe posilite na naslov: Bol ^ za.....TBQ Ormož. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo, raz- pisuje prosto delovno mesto, in sicer: visokokvalificiran avtomehanik z izpitom šoferfa D kategorije Pogoj: visoko kvalificiran avtomehanik t izpitom šoferja kategorije D in 7 let prakse. Interesenti za razpisano delovno mesto naj se javijo pis- meno ali osebno v kadrovskem oddelku podjetja do 10, ja- nuarja 1963. Nastop službe je možen ta koj, osebni dohodek je urejen s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov podjetja Iz iregrama RTV Ljubljana Nedelja. 23. decemir? 1962 6.00—8.00 Za vedro glasbo vam že- limo prijetno nedeljo — vmes ob 6.05 —6.10 Foročua in dnevni koledar. 6.20 —6.35 Napoilii za tur-iste. V.00—7.15 Napoved fasa. poročila pref;!ed tiska, vre- menska napoved, radijski koiedar. prire- ditve dneva in objava dnevnega sporeda. 7.40—7.4.T Pogovor s poslu?.alci. 8.00 Mladinska radijska igra. 8.30 »Vioiina, viola \n čelo v skladbah za otroke« 8.45 Vedra medigra. 9.00 Poročila. 9.05 Do- poldanski sestanek z zabavno glasbo. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 10.30 Matineja s4mfoničnega orkestra RTV Ljubljana. 12.00 Poročila. 12.05 Naši poslu^air.i čestitajo in pozdravljajo — 1. 13.00 Napoved časa. poročila, vremen- ska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.00 Koncert pri vas do- ma. 14 15 Naši poslušalca čestitajo in pozdravljajo — II. 15.no Napoved časa. poročila in vremenska napoved. 15.15 v zabavnem tonu. 15.30 Pojo naši operni pevci. 16.00 Humoreska t. teO. 16.20 Org- lica s popevkami in prijetnimi melodi- jami. 17.00 Poročiia. 17.05 Hammond orgle. 17.15 Radijska igra. 18.05 Anton Lsjovic; Pesem jeseni — simfonična pesnitev. 18.30 Športna ne- delja. 19 00 Obvestila. 10 05 Glasbene razglednice. 1930 Fadijskj dnevmk. 20.00 Izberite svojo melodijo. 21.00 Niihovi ro- kopisi — 2. oddaja. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Skupni program jRT — studio Beograd. 23.00 Poročila, 23.05 Zaplešinio v novi teden. 24.00 Zadnja poročila in zaključek od- daje. Ponedeljek, 24. decembra 1962 5.00—8.00 Dobro jutro! (Pisan glasbe- ni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poro- čila in dnevni ko td.-i (i.i--o.l0 Napo- ved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila, 7.00--7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar.. 8.00 Poročil:!. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Po- je Koroški akademski aktet. 12.30 Nekaj glasbe za dober tek. 13.00 .Vapoved ča- sa, poročila, vremenska napoved, prire- ditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Med rapsodijami. 14.00 Poročila 14.05 Uverture, balet.;, intermezzj. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Obdobja slovenskega samospeva — 9. od- daja. 17.45 Z lokom po strunah. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v sve- tu. 18.10 Prvi ples v večernem mraku. 18.45 Radijska univerza. 19.00 Obvesti- la. 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Ra- dijski dnevnik. 20.00 Skupni program JRT — studie Beograd. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. Torek, 25. decembra 1962 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbe- ni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poro- čila in dnevni koitda. o -o. 10 Napo- ved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar.. 8,00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12 00 Po- ročila. 12.05 Radijska kmečka univerza. 12.15 iz Skopja so nam poslali nove po- snetke makedonskih narodnih pesmi. 12.30 Igrajo veliki zabavni orkestri. 13.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Baletni intermezzo. 14.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Koncert po željah poslušavcev. 18.00 Poročila — aktual- nosti doma in v svetu. 18.10 Zima. zima bela. 18.45 S knjižnega trga. 19.00 Ob- vestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Zabavna glasba na šestih strunah. 20.15 Radijska igra. 21.06 »Razpoloženjske slike« Richarda Straussa. 21.25 Naš nočm kaleidoskop. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. Sreda. 26. decembra 1962 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan slasbe- ni spored) — vmes ob 5,05—5 10 Poro- čila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Nape ved časa. pot-očila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napii- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila, 11,00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila. 12,05 Kmetijski nasveti. 12.15 Trio Slavka Avsenika. 12.30 Dvospevi iz italijanskih oper. 13.00 Napoved časa. po- ročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 v no- vem letu mnogo sreče. 14.00 Poročila. 17.00 Poročila, 17,05 Uro z violinistom Jascho Heifetzem. 18,00 Poročila — ak- tualnosti doma in v svetu. 18,10 Operet- ni napev v ritmu. 18.25 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skober- neta 18.45 Ljudski parlament 19,00 Ob- vestila, 19,05 Glasbene razglednice, 19.30 Radiiski dnevnik, 20,00 Spoznavajmo svet in domovino. 21.15 Panorama zabavnih melodij, 22,00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. Četrtek, 27 decembra 1962 5.00—8.00 Dobro jntro! (i>isan glasbe- ni spore