19^
1996-2014

""Parada
učenia
Dnevi učečih ^ A^l / de dkupnodti ZU-LH
17. maj 2014
Prešernov trg, Ljubljana
Koordinirata:
Mestna knjižnica Ljubljana in Andragoški center Slovenije
http://tvu.acs.s1/paradaucenja/ljubljana
gisgr- fiš£ l
Vabimo na
Parado učenja v Ljubljani!
Kd^j: 17. maja 2014 od 9.30 do 14.00
K|e: Prešernov trg v Ljubljani
Kaj: Na dogodku bodo predstavljene različne
izobraževalne dejavnosti s področja dela in poklica, multimedije, narave in okolja, športa in turizma, zdravja, kulture in ustvarjalnosti. Potekali bodo tudi izobraževalne delavnice, glasbeni in plesni nastopi, razstave, predstavitve in še marsikaj.
Kdo: Nastopili bodo številne izobraževalne, kulturne in mnoge druge ustanove, društva in posamezniki.
Ob 11. uri bo zbrane pozdravil župan, Zoran Jankovič.
Komu: dogodek za vse generacije
Več: www.mklj.si in
http://tvu.acs.si/paradaucenja/ljubljana
Organizatorja: Mestna knjižnica Ljubljana in Andragoški center Slovenije pod pokroviteljstvom Mestne občne Ljubljana v okviru projekta Implementacija prenovljenega Evropskega programa za učenje odraslih 2012-2014 v Sloveniji.
Zbiranje in uporaba deževnice Biološke čistilne naprave
Podzemni rezervoarji od 1000 L do 46000 L Ostala oprema: filtri za deževnico, črpalke...
I -
Biološke čistilne naprave,
ki delujejo s pomočjo elektrike Učinek čiščenja do 99 %. Že danes pripravljeni na prihodnost.
Biološke čistilne naprave,
ki delujejo BREZ elektrike
fcfiT -
Mi i
f i1/ /
*t Via ' F/
Izkoristite denarno pomoč pri nakupu čistilne naprave, ki jih ponujajo občine. Preverite na svoji občini.
nnmcx
Zbirajte in uporabljajte deževnico ter prihranite do 50% pitne vode. Prihranite pri mesečnih stroških.
Primerno velikost rezervoarja si lahko enostavno izračunate na naši internetni strani www.cistilnenaprave-dezevnica.si.
Ponikalni sistemi
Modulno sestavljivi ponikalni sistemi. Sestavite si pojubno prostornino ponikalnice.
Kompostnikl
Kako pravilno kompostirati ? Nadzemni rezervoarji od 250 L do 2000 L Poglejte na naši internet strani. Več kot 60 kombinacij različnih modelov in velikosti. Ostala oprema: filtri za deževnico, stebrički za odvzem vode..
www.namakaj.si WWW. cistilnenaprave-dezevnica.si
ARMEX ARMATURE d.o.o., Ivančna Gorica, Ljubljanska cesta 2A, info@armex-armature.si, 01/78 69 270
Bodimo prijazni do naše okolice
Češnje so že odcvetele. Vedno nove, presenetljive barve drugih cvetov pa dan za dnem tekmujejo za pozornost mimoidočih in žuželk. Lastovke že cvrkutajo na žicah, kaže, da so zmrzali skoraj šteti dnevi. Previdni vrtnarji sicer opozarjajo, da nenadna pozeba še lahko seže po vrtovih in sadovnjakih, a hkrati se čudijo, kako cvetice prehitevajo za tri tedne, celo za mesec dni. Naš zeleni planet se ogreva!
V življenju Zemlje je bilo že več obdobij, ko se je ozračje že precej bolj ogrelo ali ohladilo, a tokrat imamo svoje prste zraven tudi ljudje. Z nenadzorovanimi izpusti toplogrednih plinov pospešujemo ogrevanje planeta in s tem izginevanje ledu na zemeljskih polih, ledenikov v svetovnih gorstvih in drugačno mešanje morskih in zračnih tokov. Saj je lepo odvreči zimska oblačila, a vedno močnejše naravne ujme, orkani, poplave in druge vremenske nevšečnosti nas opozarjajo, da nekaj ni v redu. Kakšno življenje bomo pustili našim zanamcem? Bo ta svet še primeren za življenje? Bo še dovolj vode, zelenja in cvetja? Ljudje bi se morali prebuditi iz samozadovoljstva ob uspehih hitrega razvoja znanosti, industrije, naraščanju števila prebivalstva in nenadzorovani rasti mest.
Zemlja in njena narava bosta preživeli, človeštvu pa bo trda predla. Ustaviti bi morali pohlepneže, ki netijo vojne, krčijo gozdove in onesnažujejo naravo. Vsi bi se morali bolj zazreti v prihodnost in prisluhniti Zemlji. Kaj nam sporoča?!
Vesel sem, da se v naši občini vsaj poskušamo obnašati okolju prijazno. Še vidimo in tudi sami delamo stvari, ki niso naklonjene ohranjanju narave, a vseeno smo, to brez dvoma lahko zapišem, med okoljsko najbolj osveščenimi občinami v državi. Že usmeritev v okolju prijazne energente, v gradnjo energetsko varčnih stavb in spodbujanje prizadevanj za čistejše, prijetnejše okolje so pomembni koraki, ki na lokalni ravni lahko pripomorejo k ohranjanju narave in tudi vsaj malo zmanjšujejo tista onesnaževanja, ki prispevajo k ogrevanju planeta. Za nami je spet občinska čistilna akcija. Tisti, ki so sodelovali v njej, so lahko ugotavljali, da so neprestane tovrstne akcije že obrodile sadove. Smeti v našem okolju je vedno manj, ni več toliko divjih odlagališč in Trzin je vse bolj čist. Lepo je bilo videti mamice, očke in babice, ki so na akcijo pripeljali svoje male nadobu-dneže. Dela zdaj ni bilo tako veliko, kot ob prvih tovrstnih akcijah, ki jih je pripravljalo Planinsko društvo Onger Trzin, mladi pa so vseeno lahko spoznavali, da je prav, da papirčkov in drugih smeti ne odmetavajo kar tako v naravo. Že zgodaj je treba v otroško zavest zapisati pozitiven odnos do narave, do njenega varovanja in ohranjanja.
Slika na naslovnici
Za lepši Trzin Foto: Miro Štebe
Lepo je bilo tudi peljati mlade na oglede še ohranjenih rastišč žerjavčkov. Čudili so se tistim rožicam, ki so včasih rasle v neizmernih množicah v okolici Trzina. Tudi starejšim se je milo storilo, ko so se spominjali nekdanjih logov, gozdičkov in travnikov, kjer so preživljali mladost med pisanim cvetjem, plašnimi divjimi živalmi in se zvečer utrujeno vračali na domove ob regljanju stotin žab in cvrčanju čričkov. Tisti, ki so žerjavčke prvič videli v naravi, pa so bili navdušeni nad krhkimi cvetovi in tem, da so v naši okolici še ohranjeni. Pa so v trzinski naravi še druge redke rastline in živali. Bodimo prijazni do njih, da jih bomo še lahko razkazovali našim naslednikom.
Trzin je zdaj bolj čist tudi zaradi rednih odvozov kosovnih in naravi nevarnih odpadkov, zaradi zbiranja in odvoza odvečnega vejevja pa tudi zaradi skrbi vrtnarjev in drugih za urejanje trzinskih zelenic in cvetličnih gredic. Tisti, ki se trudijo za te dejavnosti, so redko deležni priznanj, saj se nam zdijo že skoraj samoumevne, pa ni ravno tako. Marsikje tega ne poznajo. Prav tako je pohvalno, da si občine z našega območja prizadevajo urediti oskrbo s kakovostno pitno vodo za vse prebivalce našega omočja, za čiščenje odpadnih voda in tudi za redne odvoze gospodinjskih odpadkov. Zdaj je dosti hrupa zaradi dviga cen teh storitev, pa vendar je cena ravnanja z odpadki v naši občini še vedno med najcenejšimi v državi. Marsikje plačujejo več, in ko se pogovarjam s kolegi dopisniki iz drugih območij in jim hočem pojasniti nezadovoljstvo nekaterih naših občanov, mi pravijo: »Pa kaj se vi prepirate ob štru-cah belega kruha, ko drugje še za črni kruh nimajo! Drugje plačujejo neprimerno več od vas!« Mogoče je ta odgovor presplo-šen in karikiran, vendar je v njem zrnce resnice. Čeprav vem, da bo to ena od najbolj udarnih tem med bližnjo predvolilno kampanjo, ki se je pri nas pravzaprav že začela, mislim, da bi se tisti, ki so se pripravljeni prepirati tako rekoč že »na nož«, morali zamisliti tudi nad tem.
Ko skušamo očistiti naravo in si urediti naravi prijazno življenje, bi lahko naredili še majhen preskok in poskusili zagotoviti tudi prijazne medsebojne odnose, da ne bi takoj grozili s tožbami, ampak bi drug drugega strpno poslušali, se dogovarjali in usklajevali. Lepo je, ko daš roko sočloveku, ga potrepljaš po ramenu in skupaj rešiš težavo, ki ob sodelovanju prijateljev ni več nepremagljiva.
Urednik
ODSEV
glasilo občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net
Člani uredništva:
Klemen Hvasti, Zmago Knuplež, Brigita Ložar, Andrej Nemec, Nataša Pavšek, Miha Pavšek, Emil Pevec, Iztok Plevelj, Ana Pirc, Majda Šilar, Dunja Špendal, Jožica Valenčak in Nina Volgemut
Tehnično urejanje in tisk:
grafex agencija | tiskarna
Trženje: Grafex agencija Tel.: 041 617 927
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Glasilo izide enkrat mesečno in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu
ISSN 1408-4902
v
Županov kotiček
Z januarjem 2014 se je začela nova finančna perspektiva EU, kar pomeni sedemletno obdobje, za katerega je EU že pripravila in sprejela okvirni razvojni program oziroma strategijo (EU 2020), na osnovi katere zdaj zlasti tiste članice, ki v skladu z načrti EU pričakujejo sofinanciranje projektov z že določenih področij, pomembnih za te države članice in za EU v celoti, s sredstvi iz skladov EU (kohezijski sklad, sklad za regionalni razvoj, socialni sklad, sklad za razvoj kmetijstva in ribiški sklad), pripravljajo t. i. partnerske sporazume, v bistvu tudi neke vrste lastne strategije razvoja za obdobje 2014-2020, ki jih bodo po relativno dolgotrajnem usklajevanju podpisale z evropsko komisijo kot zavezujoče pogodbe, na osnovi katerih bo potem potekalo sofinanciranje projektov.
Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50
Številka faksa: 01/ 564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13.
Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30.
Regionalni in lokalni razvojni programi
Hkrati s pripravo predloga partnerskega sporazuma in z njim skladnega operativnega programa projektov v skladu s cilji, navedenimi in opisanimi v partnerskem sporazumu, o katerih že več mesecev potekajo intenzivne razprave v obeh razvojnih svetih kohezijskih regij v Sloveniji in z drugimi zainteresiranimi deležniki (zbornice in druga združenja s področja gospodarstva, razne nevladne organizacije itd.) poteka tudi priprava regionalnih razvojnih programov v dvanajstih t. i. statističnih oziroma razvojnih regijah in tako tudi v največji izmed teh regij, v osrednjeslovenski oziroma Ljubljanski urbani regiji, ki vključuje 26 občin in več kot četrtino prebivalstva Slovenije. Glede na navedeno je smiselno, da vzporedno z vsem tem načrtovanjem tudi občine oblikujejo svoje razvojne programe in nemudoma začnejo pripravljati projekte, še posebej tiste, za katere pričakujejo ali vsaj upajo, da bi lahko prišli v poštev za sofinanciranje iz katerega od navedenih EU skladov, za katere je značilno, da sofinanciranje poteka skozi državne proračune, ki morajo praviloma tudi sodelovati pri sofinanciranju bodisi državnih bodisi regionalnih oziroma lokalnih projektov. Enako velja za projekte, ki bi jih morda bilo mogoče prijaviti tudi na razpise EU, in ki bi bili lahko sofinancirani neposredno iz proračuna EU in brez udeležbe državnega proračuna. Zakaj je to važno? Predvsem zato, da se ne bi ne le ta ali ona občina, temveč Slovenija v celoti, čez sedem let znova znašla v položaju, v kakršnem smo danes, ko vsa Slovenija in najbolj gotovo vlada mrzlično išče možnosti za to, da bi vendarle počrpala vsaj večji del že v pretekli finančni perspektivi (2007-2013) dodeljenih, vendar še nepočrpanih sredstev, ki jih je načeloma še mogoče črpati do konca leta 2015, vendar se vse bolj zdi, da se utegnemo na koncu obrisati pod nosom celo za več sto milijonov evrov, predvsem zaradi notranjih nesoglasij, slabo pripravljenih ali celo nepripravljenih projektov, za katere so bila sredstva dodeljena (dodelila jih je slovenska vlada tako rekoč »na lepe oči«, je pa nekdo pozabil v odločbe vnesti tudi določbe, ki bi omogočile odvzem teh sredstev, kolikor projekti ne bodo pripravljeni za izvedbo do določenega roka) in ne bodo izvedeni. Glede na vse povedano je tudi vodstvo Občine Trzin pripravilo osnutek Lokalnega razvojnega programa, ki je nastal na osnovi analize razmer v občini ter
koncepta trajnostnega razvoja občine in tudi na osnovi širših okoliščin, ki so bile že opisane v tem prispevku. Program naj bi bil v celoti ali vsaj v največjem delu uresničen v obdobju 2014-2020. Zapisal sem »vsaj v največjem delu«, ker je slišati, da vlada ravno v tem času pripravlja tudi spremembe Zakona o financiranju občin, ki naj bi še poslabšale finančno stanje slovenskih občin in s tem predvsem možnosti za občinske naložbe in razvoj. Zato je vsekakor smiselno zapisati in razumeti, da je predlagani razvojni program pripravljen skladno z zdaj znanimi finančnimi parametri, in da bi spremembe teh parametrov zelo vplivale na možnosti uresničevanja programa.
Čas se ne bo ustavil
Morda utegne kdo pripomniti, da je letos volilno leto, in da ni primerno, če občinski svet nekaj mesecev pred volitvami sprejme razvojni program ali srednjeročno strategijo razvoja občine, češ da ne vemo, kdo bo na volitvah zmagal in kakšen program bo imel. V zvezi s tem velja opozoriti, da se čas zaradi volitev ne bo ustavil, in da bi občina, če bi se zdaj odločili za čakanje na volitve in potem še na dokončanje vseh povo-lilnih političnih usklajevanj, sklepanje koalicij, konstituiranje občinskega sveta, oblikovanje njegovih delovnih teles in na vse druge odločitve, ki so potrebne, da novi organi začnejo v polni meri delovati, lahko izgubila morda tudi osem ali še več mesecev dragocenega časa, kar bi bilo nedopustno. Skratka, treba je vsaj na ravni občin prekiniti s prakso, ki je, žal, še tako dobro znana na ravni države, kjer po vsakih volitvah nova vlada najprej zavrže vse, še posebej vse strateške dokumente, ki jih je sprejela prejšnja vlada, oziroma kar je sprejel parlament v prejšnji sestavi, in se nato loti istega dela od začetka. Tudi to je eden od razlogov, da Slovenija, kot vedno znova ugotavljamo, že ves čas po osamosvojitvi nima razvojne strategije, da, kot pišejo novinarji, ne vemo, kam gremo in zakaj gremo tja, kamor gremo, če sploh kam gremo. In navsezadnje je strateške dokumente mogoče dopolnjevati in spreminjati, kar je vedno znova potrebno, ker se pač okoliščine spreminjajo, hkrati pa je le treba verjeti in zaupati, da so tudi tisti, ki so občino upravljali pred nami, če se sestava občinskega sveta spremeni, po štirih letih nekaj vedeli in so poznali potrebe občine, gotovo celo bolje kot tisti, ki začenjajo s tem poslom.
Tone Peršak
Zavrnitev nepremičninskega zakona je za Trzin ugodna
Iz številnih občin je slišati olajšanje ob padcu t. i. nepremičninskega zakona, saj naj bi tako občinam ostalo več denarja. Kaj za našo občino pomeni padec tega zakona?
Glede na to, da sem bil član širše ekipe, ki je pripravila zahtevo za oceno ustavnosti v imenu Skupnosti občin Slovenije, ocenjujem, da je ustavno sodišče presodilo po pričakovanjih, in smo lahko zadovoljni. V še večji meri to najbrž velja tudi za občane Trzina, za podjetja in druge gospodarske subjekte, za številne javne zavode idr. Tudi če bo vlada vztrajala in pripravila nov predlog zakona o davku na nepremičnine, bo morala upoštevati odločbo ustavnega sodišča in pripraviti bolj evropsko primerljiv zakon. Za našo občino je tak izid pozitiven, kajti če bi zakon obveljal, bi bili dvakrat prizadeti, saj bi dobili od davkov na nepremičnine manj sredstev, kot smo jih dobili leta 2013 iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, hkrati pa bi morali sami plačati davek v višini blizu 80.000 evrov, to pa je za proračun naše občine že kar zajeten odhodek.
Župani občin, ki so solastnice vodovodnega omrežja na našem območju, ste podpisali sporazum, da bodo občine kar same poskrbele za posodobitev oskrbe z vodo na našem območju in ne bodo več čakale na negotova evropska in državna sredstva za ta projekt. Ali se kaj takega obeta tudi v zvezi z nadgradnjo centralne čistilne naprave in kaj bi to pomenilo za proračun naše občine?
Tudi. Seveda pa velja povedati, da v obeh primerih še vedno računamo na sofinanciranje obeh naložb s sredstvi kohezijskega sklada. Odločili smo se, da oba projekta začnemo uresničevati z lastnimi sredstvi. Za to sta zlasti dva razloga. Najprej to, da v obeh primerih ni več mogoče odlagati začetka del, ker nas v to silijo, če izpostavim CČN, roki za prilagoditev standardom EU, saj bomo v nasprotnem primeru morali plačevati penale, ker bomo v okolje odvajali vodo, ki ne bo očiščena v skladu s temi standardi. V obeh primerih gre tudi za to, da imamo že pol leta izbrane izvajalce, ki čakajo na začetek del, in bi bili, če z deli ne bi začeli, oškodovani. Glavni razlog pa je seveda ta, da smo dolžni poskrbeti za še boljši standard občanov na teh področjih, po drugi strani pa, recimo v primeru vodooskrbe, tudi za izboljšanje kakovosti cevovodov, saj zaradi dotrajanosti le-teh v primeru naše občine prihaja že do precejšnjih izgub vode itd.
V velikih težavah je Center požarne varnosti na Viru, saj je podjetje Helios s prehodom v tuje roke priprlo »pipico« poklicni gasilski enoti, ki je hkrati delovala tudi na območju sosednjih občin, tudi naše. Odpustili naj bi že nekaj gasilcev, Heliosov delež za vzdrževanje CPV pa naj bi zdaj morale prevzeti občine, na območju katerih je center deloval. Slišali smo, da naj bi se občina Lukovica že izločila iz skupine plačnikov, zdaj čakajo na odločitev Trzina. Kako naj bi naša občina v prihodnje sodelovala in financirala delo CPV na Viru?
Kolikor je meni znano, ne gre za to, da naj bi občine prevzele Heliosov delež, temveč za to, da je doslej Helios vlagal več, kot naj bi bilo potrebno za požarno varstvo tovarne. Skratka, imel je posluh tudi za potrebe širšega okolja. Tuji lastnik se je seveda odločil drugače; takšne so pač dodatne blagodati prodaje slovenskih podjetij tujcem. Zdaj pa se postavlja vprašanje, da bi morale občine prispevati več kot doslej, če želijo računati na kapacitete in pomoč CPV v primerih večjih požarov in drugih nesreč, pri katerih je nujna pomoč poklicnih gasilcev. Po občinah se bomo pač morali odločiti glede na svoje potrebe in glede na to, kakšne objekte imamo v občinah in koliko je objektov, ki jih brez pomoči poklicnih gasilcev in njihove tehnike v primeru potrebe ne bi bilo mogoče primerno
reševati (gasiti, varovati itd.). Seveda je možnosti več. Najbrž pa je smiselno razmišljati tudi o drugih vidikih (socialnih itd.), kaj se bo zgodilo, če se CPV prerazporedi ali celo ukine.
Vse več je govora, da se Trzincem le obetajo boljši časi, kar se tiče oskrbe z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Trgovsko podjetje Spar naj bi imelo resne namene, da v Trzinu nasproti gasilskega doma zgradi veleblagovnico. Koliko je resnice v teh govoricah in kdaj bi res lahko tam dobili sodobno trgovino?
Gre seveda za projekt, ki je v veliki meri neodvisen od občine. Občina je z ustreznim prostorsko-izvedbenim predpisom samo omogočila, da lahko prej ko slej pride do tovrstne investicije. Projekt je, kolikor vem, pripravljen, in se pravzaprav že zelo kmalu lahko začne uresničevati. Res je, da je posredno povezan še z enim projektom, katerega nosilci so lastniki zemljišča in domačije, na mestu katere se bo gradila nova trgovina; ta drugi projekt pa se bo lahko začel izvajati takoj, ko pride do podpisa pogodbe med Občino Trzin in omenjenim lastnikom o zamenjavi določenih zemljišč, kar bo lastniku omogočilo začetek izvedbe njegovega projekta. A vsi ti dogovori so tik pred zaključkom, tako da si začetek gradnje trgovine, če ne bo prišlo vmes kaj res nepredvidenega, lahko zelo kmalu obetamo.
Kdaj bo dokončo urejen še zadnji odsek Ljubljanske ceste? Prav tako nas zanima, ali je kaj možnosti, da bi v križišču Ljubljanske ceste z Mengeško uredili še en dodatni zavijalni pas, ki bi skrajšal čakanje tistim, ki hočejo zaviti proti Domžalam pa morajo čakati v koloni na tiste, ki se želijo priključiti koloni vozil v smeri proti Mengšu?
Če bo vse po sreči, bodo dela končana že do izida Odseva, v katerem bo objavljen ta pogovor. Glede ideje o dodatnem zavi-jalnem pasu je žal treba povedati, da občina ne razpolaga z zemljiščem, ki bi to omogočilo. Razmišljamo pa o rešitvi, do katere bo sicer še preteklo nekaj časa, a bi bila vsekakor ustreznejša za vse - krožišče, ki bi se zgradilo v okviru nekega drugega, veliko širšega in pomembnejšega projekta.
Do nas so spet prišle govorice, da naj bi na Občini zdaj le imeli zagotovljene pogoje za ureditev dodatnega izvoza iz obrtne cone v bližini Dobrave. Kako je v resnici s tem? Ali lahko pričakujemo, da bi dodatni izvoz iz cone tam uredili še letos?
Če bo šlo vse po načrtih, bo novi vhod/izhod že letos omogočal normalen promet. S tem mislim na asfalt, promet je že zdaj mogoč, saj je cestišče vsaj do neke mere urejeno v makadamski izvedbi, res pa je, da nastajajo na njem precej globoke jame.
Ne bomo več čakali na državo
V torek, 25. marca, so župani občin Domžale, Mengeš in Trzin, Toni Dragar, Franc Jerič in Anton Peršak ter direktor podjetja Prenova Gradbenik Klemen Kovač - izbrani izvajalec del, podpisali pogodbo, s katero so se vse tri občine zavezale, da bodo skupaj rešile problem oskrbe s pitno vodo na našem območju. Gre za del projekta, ki so ga omenjene tri občine pripravile skupaj z občinama Kamnik in Moravče in naj bi ga v večji meri sofinancirali z denarjem iz kohezijskega sklada EU. Projekt izpolnjuje vse pogoje za pridobitev kohezijskih sredstev in bi ga že lahko izvajali, vendar od države še niso dobili odločbe in s tem tudi ne zelene luči za pridobitev evropskih sredstev.
Naše tri občine so se naveličale čakati na državo, saj je izboljšanje vodovodnega sistema zanje že nujno, vleče pa se že vse predolgo. »Če bomo dobili kohezijska sredstva za nazaj, nas zagotovo ne bo bolela glava. Če jih ne bo, pa bomo vsi vsaj pili neoporečno vodo,« je ob podpisu pogodbe dejal domžalski župan Toni Dragar. Vrednost gradbenih del je ocenjena na 2.904.316 evrov (brez DDV). Izvajalca, podjetje Prenova Gradbenik, so preko razpisa izbrali že lani, nadzor nad izvajanjem del pa bo opravljalo podjetje Projekt iz Nove Gorice.
Z naložbo bo trzinska občina končno zamenjala še zadnji, že dotrajan večji del azbestnih cevi v trzinskem vodovodnem omrežju. Gre za 1,8 km cevovoda od črpališča do Trzina. Zamenjavo tamkajšnjih cevi z novimi obljubljajo že skoraj celo desetletje. Vrednost trzinskega deleža bo približno pol milijona evrov.
Največ sprememb bo naložba prinesla Mengšu, saj bodo tam zdaj v celoti prešli s krvavškega vodovoda na vodovodni sistem črpališč na Mengeško - domžalskem polju.
»Po sedmih letih močno pregrete in preveč spolitizirane teme zamenjave krvavškega vodovoda si bomo zdaj tudi Mengšani končno lahko natočili kupico čiste vode!« je dejal mengeški župan Franc Jerič, ki je prepričan, da se bo večina Mengšanov oddahnila, saj zdaj tam še vedno pijejo klorirano vodo, kajti krvavški vodovod je pogosto izpostavljen onesnaženjem, hkrati pa jim tudi ne zagotavlja zadostnih količin vode. Na račun te naložbe so se morali v Mengšu začasno odpovedati začetku gradnje športne dvorane. V končni fazi naj bi za oskrbo Mengša in hkrati tudi celotnega vodovodnega sistema na Mengeškem polju izkopali še tri vodnjake, iz katerih bodo zajemali vodo iz dolomitnega vodonosnika. Na trasi Domžale-Mengeš bodo zgradili še prečrpališče vode in cevovod iz globinske vrtine - črpališča VDG3 (v smeri Loke).
Izvedeli smo, da so letos na razpis Komisije za občinska priznanja v razpisanem roku prišle le tri kuverte s predlogi za letošnja občinska priznanja. Kot kaže, občani niso bili dovolj transpa-rentno in pravočasno obveščeni, da na Občini zbirate predloge za priznanja. Med drugim obvestila o tem nismo dobili niti v Odsevu. Zanima pa nas, ali lahko komisija tudi sama po tehtnem premisleku predlaga zaslužne občane za občinska priznanja?
Kolikor vem, je bilo obveščanje o razpisu enako kot v preteklih letih; morda je bilo manj ustnega opozarjanja na razpis, vendar bi bilo pričakovati, da bodo potencialni predlagatelji, ki vedo, kdaj približno je vsako leto objavljen razpis in kje je objavljen, pozorni na to. Morda velja povedati, da so tudi v preteklosti občani kot posamezniki le zelo redko pošiljali predloge te vrste. Komisija pa pooblastilo, o katerem sprašujete, ima.
Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe
V sklopu celotne naložbe bodo na vodovodnem sistemu položili približno 6 km cevovodov. V občini Domžale bodo letos za 1,3 milijona evrov obnovili 1,6 kilometra vodovoda pri črpališčih in vodovod Kolovec, prihodnje leto pa še dober kilometer na južnem delu občine. Del naložbe bodo financirali iz omrežnine, del iz proračuna, nekaj sredstev pa že imajo.
Vodovodni sistem, ki je v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik, v celoti napajajo z vodo iz lastnih vodnih virov. Vendar izdatnost obstoječih vodnih virov ne zagotavlja v celoti nemotene vodooskrbe za vse tri občine, zato v okviru projekta načrtujejo tudi revitalizacijo vodnih virov na Mengeškem polju. Predvidene ureditve vodovodnega omrežja bodo izboljšale sodelovanje med posameznimi vodovodnimi sistemi in omogočile celovito povezavo vseh sistemov.
Medobčinski projekt oskrbe z vodo na našem območju je bil v času prejšnje finančne perspektive uvrščen na seznam t. i. »Ready to go« projektov, in ker na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje ter v novi vladni službe SVRK (Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko) trdijo, da bodo ti projekti, ki vsebinsko ustrezajo novemu Operativnemu programu nove finančne perspektive 2014-2020, imeli absolutno prednost pri podeljevanju novih odločb in pogodb o sofinanciranju, je možno, da bodo tudi za ta projekt pridobili evropska sredstva.
Zelo pomembno je, da bodo z naložbo povečali zanesljivosti in varnost vodooskrbe na celotnem območju, česar bodo verjetno še zlasti veseli Mengšani. Župani pa napovedujejo, da se bodo na podoben način v kratkem verjetno lotili tudi posodabljanja centralne čistilne naprave.
Miro Štebe
Mazovec ne prodaja čistega zlata
V poročilu zadnje lanske seje občinskega sveta smo sorazmerno obsežno poročali o zapletu, ko je občinski svetnik Frane Mazovec občinskemu vodstvu očital nezakonitosti, netransparentnost, klientelizem in še celo vrsto drugih nepravilnosti pri razporejanju občinskih sredstev za kulturne dejavnosti v občini. Bil je ogorčen, ker »njegovo« društvo ni dobilo toliko denarja, kot je pričakoval, društvo pa tudi ni bilo izbrano na vseh razpisih za pripravo kulturnih dogodkov v občini, na katere se je prijavilo. Zahteval je odgovore predstavnikov nadzornega odbora in Matjaža Erčulja glede domnevnih nepravilnosti in napovedoval, da bo v kratkem o tem znana razsodba upravnega sodišča, saj je na račun domnevnih nepravilnosti že ukrepal in podal tožbo. Seja je bila zelo živahna, Mazovec ni dopustil, da bi župan odgovoril in pojasnil očitke, tako da je župan sejo celo prekinil, nato pa v nadaljevanju njeno vodenje predal podžupanu Milanu Karčetu. Frane je bil še naprej precej glasen in neustavljiv, tako da je podžupan nazadnje predlagal, da naj bi obravnavo letnega programa kulture nadaljevali po končani preiskavi.
Zdaj je Upravno sodišče RS sporočilo, da so očitki svetnika Ma-zovca neupravičeni in nepotrebni, zato je pritožbo v celoti zavrnilo. Sodišče je ocenilo, da ne Občina in ne razpisna komisija nista delovali narobe in da je ustrezno ravnal tudi občinski svetnik Peter Ložar, ko se je izločil, ko so odločali o delitvi sredstev, da ne bi prišlo do križanja interesov. Sodišče je Mazovčeve očitke razglasilo za brezpredmetne in pretirane, ob tem pa je tudi navedlo, da je društvo, ki ga vodi Frane Mazovec, v letu 2012 za kulturne dejavnosti od Občine prejelo 2.282,64 evrov. Odločba sodišča je že pravnomočna.
Da je to že druga izgubljena tožba, pri kateri je vlogo glavnega tožnika Občine prevzemal ali pa je pri tem sodeloval magister prava Frane Mazovec, odkar je občinski svetnik, priča, da njegovo pravno znanje le ni tako trdno. Pri Odsevu se tudi spominjamo, kako je pri svojih pravnih nasvetih svetoval po stari, že zastareli zakonodaji, za svojo napako oz. neznanje pa se potem ni želel opravičiti.
O Mazovcu tudi drugi mediji
Pred kratkim je Trzince, Domžalčane in tudi številne druge pretresel prikaz Mazovčeve krutosti, pokvarjenosti, pohlepnosti in sprenevedanja v oddaji Preverjeno na POP TV. Frane Mazovec je kasneje navedbe zanikal, grozil in skušal prikazano predstaviti tako, da je navedeno obračal na glavo. Vse skupaj skuša prikazati kot laži, napad nanj in kot da je bil pravzaprav on žrtev nasilja dveh nemočnih 80-letnikov. Z odškodninsko odgovornostjo je grozil celo uredniku Odseva, ko mu je preko Facebooka med drugim napisal: »Zgolj iz previdnosti vas opozarjam, da gre za navedbe, ki so neresnične, žaljive in škodujejo mojemu dobremu imenu.« V uredništvu imamo gradivo in zapiske Mazovčeve sestrične A. M., ki zgodbo prikazujejo v drugačni luči, kot jo hoče prikazati Frane Mazovec. O tem, kdo ima prav, bo razsodilo sodišče, oddaja pa je med drugim razkrila tudi očitno laž Franeta Mazovca. Kot je že skoraj splošno znano, so avtorji prispevka pokazali, da trzinski občinski svetnik Frane Mazovec ne živi v Trzinu, kjer je prijavljen in očitno želi ustvariti politično kariero, ampak s svojo družino živi v Ljubljani.
Stara modrost pravi, da ima laž kratke noge, kdor laže, pa naj bi bil sposoben še drugih nečastnih dejanj. Prav zato je vprašljivo, zakaj je Frane Mazovec še vedno lahko član trzinskega občinskega sveta, saj s svojimi dejanji meče slabo luč na Občino Trzin in Trzin na splošno.
Glede njegovih prizadevanj za samopromocijo z različnimi publikacijami in letaki po Trzinu lahko celo posumimo, da si Mazovec želi spet kandidirati za župana občine Trzin, kakor je kandidiral na prejšnjih volitvah. Ker je ugotovil, da njegovo društvo Trzinci še ni pridobilo zadosti ugleda, da bi lahko spet uspel kot kandidat liste Trzinci, si zdaj skuša politične točke zvišati na ta način, da se je priključil stranki Pozitivna Slovenija, ki je bila zmagovalka zadnjih parlamentarnih volitev. S svojim magistrskim naslovom, preračunljivostjo in gostobesednostjo je celo pridobil tiste, ki ga ne poznajo, in je postal predsednik Občinskega odbora Pozitivne Slovenije. Moramo pohvaliti nekaj uspešnih akcij, ki jih je odbor izpeljal, med drugim brezplačne zdravstvene preglede kardiologa, pobudo za ureditev urbanih vrtov, vendar je vprašljivo, da bo Franetu Mazovcu v Trzinu uspelo kaj dosti več, saj Trzinci le nismo naivni in znamo v čredi prepoznati tudi volka, ki se skuša skriti z ovčjim kožuhom.
V zadnjem letaku OO Pozitivne Slovenije, ki so ga dobila trzinska gospodinjstva, se je spet lotil napada na trzinski (lokalni) medij. Čeprav si tokrat ni upal neposredno imenovati, za kateri medij gre in koga napada, je, kot meni precej Trzincev, ki so me na to tudi opozorili, nerodno in prozorno s tem želel blatiti Odsev in njegovega urednika. Če se hoče že imeti za Trzinca in če ga je kaj v hlačah, naj drugič jasno in glasno pove, na kateri medij se njegovi očitki nanašajo. Če je to res Odsev, pa naj tudi nedvoumno in jasno napiše, v katerih člankih je bil blaten, kje so bile uporabljene dezinformacije, neresnične navedbe ali laži o njem. Skrivati se v megli nejasnih splošnih kritik ni trzinsko in tudi ne pozitivno. Prav bi bilo tudi, če bi se v Pozitivni Sloveniji zamislili nad ugledom in početjem svojega lokalnega vodje. Vse tisto, kar počne, zagotovo ni pozitivno.
Miro Štebe
Pojasnilo oziroma popravek
V poročilu s prejšnje seje Občinskega sveta občine Trzin smo v marčni številki našega glasila zapisali, da je občinski svet potrdil predlog Statuta občine v prvi obravnavi. Na januarski oziroma 27. redni seji občinskega sveta je pri obravnavi Poslovnika prišlo do zapleta, ker je občinski svetnik Romeo Podlogar zahteval, da obravnavo prestavijo na naslednjo sejo in skupaj obravnavajo Statut in Poslovnik občinskega sveta. Župan g. Anton Peršak je takrat pojasnil, da je Poslovnik mogoče oblikovati šele po tem, ko je Statut že sprejet. Ker je v gradivu za marčno sejo pisalo, da gre za prvo obravnavo Statuta, in ker so imeli občinski svetniki zelo veliko pripomb in predlogov sprememb, kar pri drugih obravnavah ni običaj, smo v Odsevu zapisali, da je šlo za prvo obravnavo, zdaj pa so nas iz urada župana opozorili, da to ni bila prva obravnava in da bo sprememba Statuta mogoča šele po lokalnih volitvah. V pojasnilu so tudi zapisali, da je opozicija pravzaprav glasovala proti temu, da bi v Statutu tiste stvari, ki so zdaj odveč ali niso skladne z zakonodajo, ki se je spremenila, tako spremenili, da neskladnosti ne bi bilo več. Predlog sprememb Statuta je pripravila stroka: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila iz Maribora in zato druge obravnave ne bo. Bralcem se opravičujemo zaradi napačno zapisane informacije.
Uredništvo Odseva
v
Zupan naj odstopi (2)
Odgovor na članek v Odsevu
Ugotovitev, da je župan ravnal v nasprotju z interesi občanov
Trzina, ko je brez dovoljenja in soglasja najvišjega organa odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine (18. člen Statuta občine Trzin) samovoljno potrdil izenačitev variabilnih cen komunalnih storitev in s tem povzročil veliko škodo občanom Trzina in podjetjem v Trzinu, je zagotovo razlog, da se ga pozove k odstopu.
V članku z enakim naslovom v prejšnji številki Odseva so bili razlogi za poziv prikazani kot moja osebna želja. Avtor ne more izraziti moje želje (če mu je ne povem), prav tako pa ne more vedeti, kaj kdo misli (razen če nima talentov, ki jih uradna znanost še ni potrdila).
No, pa bom svojo osebno željo zaupal javno vsem bralcem Odseva. Vedno sem si želel in si še vedno želim, da bi imeli v Trzinu župana, ki bi bil pošten, sposoben vodja občinskih uradnikov, ki bi delo župana razumel kot delo človeka, kateremu so občani zaupali, da bo skrbel za občino tako, da bodo v njem kvalitetno živeli, da bo skrbel za takšen razvoj občine, ki bo zagotavljal dvig kvalitete življenja večine in ne posameznikov, ki bo z občinsko lastnino in občinskimi sredstvi ravnal odgovorno, racionalno, ne bo pod vplivom posameznih predstavnikov kapitala, ki bo o prioriteti občinskih naložb prisluhnil izvoljenim občinskim svetnikom ter se o njih posvetoval z občani tudi širše ter ne bo uporabljal
občinskega denarja za lastno promocijo. To je moja resnična želja, in če bi imeli takšnega župana, se meni ne bi bilo potrebno ukvarjati z lokalno samoupravo in bi še več čas v miru preživel z družino in prijatelji.
Takšnega župana pa žal Trzin nima. Ima župana, ki svojo javno podobo oblikuje na stroške občinskega proračuna (za TV Litija namenjamo v enem njegovem mandatu okoli 100.000 evrov in za Odsev 148.000 evrov), ki je sklenil že več škodljivih pogodb za premoženje Trzina (med drugim plačilo mostu čez Blatnico, posel z zemljišči za parkirišča v OIC z Biringom ...), ki se boji sestopiti z oblasti, saj se očitno zaveda, da se v njegovih omarah nahajajo dokumenti, ki ga bodo prikazali drugačnega, kot pa ga prikazujeta glasilo Odsev in TV Litija.
Zbora krajanov, na katerega smo ga povabili, da nam osebno pojasni razloge za podražitev komunalnih storitev, se ni udeležil. Zakaj?
Zbor krajanov lahko skliče vsak občan, saj to ni nek organ, ki bi bil opredeljen v Statutu občine. Zagotovo pa je moralna dolžnost župana, ki mu občani plačujemo za njegovo delo, da se zbora udeleži, če je predvidena razprava o temi, ki je iz pristojnosti občine in je pomembna za večino občanov.
Romeo Podlogar
Za zeleni Trzin, lista odgovornih, aktivnih občanov
P.S.: Pričakujem, da bo članek objavljen na takšnem mestu, kot je bil vaš.
Pojasnilo in odgovor urednika
Romeo Podlogar je zahteval objavo zgornjega članka, češ da gre za repliko na moje poročilo o marčevski seji občinskega sveta. Replik na skupščinske in druge razprave pri novinarskih poročilih s sej načeloma ne poznamo. Lahko gre za zahtevo po popravku ali pa pojasnilo, lahko gre za razmišljanja in celo razprave v pismih bralcev, vendar replik ni. Romeo Podlogar je svoj članek, ki v nadnaslovu sicer nosi naziv replika, poimenoval tudi Odgovor na članek. Vendar zgornje pisanje ne more biti niti odgovor, saj ga zanj nihče ni prosil, in tudi nikjer ni bilo zastavljenega vprašanja. Enostavno gre za poskus občinskega svetnika, da spet opozori nase in na že prevečkrat prežvečeno temo o podražitvi ravnanja z odpadki. Pred časom sem napisal, da razpravo o tej temi v Odsevu, ker je bilo že vse večkrat ponovljeno, prekinjamo, dokler se v zvezi s tem ne bo zgodilo kaj pomembnejšega, npr. razsodba sodišča o napovedani tožbi. Zavedam se, da bo to paradna tema predvolilne kampanje jesenskih lokalnih volitev, ni pa potrebe, da se z njo srečamo v vsaki številki Odseva, saj je v Trzinu še precej perečih in mogoče tudi zanimivejših tem in problemov.
Svoje stališče o tem sem že predstavil. Vsak občinski svetnik ima pravico in dolžnost, da je korektno obveščen in celovito seznanjen z vsem, o čemer mora odločati. To je naloga občinskega vodstva in delovnih teles. Nalogo morajo opraviti tako, da svetnik natančno ve, kaj katera odločitev pomeni. V primeru podražitve komunalnih odpadkov še vedno trdim, da svetnik ni dobil celovitega pojasnila in odgovora. To je še toliko bolj pereče, ker je na nepravilnosti opozoril tudi Nadzorni odbor občine Trzin in je to v svojem odstopnem pismu kot enega od razlogov omenil tudi dosedanji predsednik Nadzornega odbora Darko Končan.
Romeo Podlogar mi v svojem pisanju očita, da sem mu pripisal željo, za katero nisem mogel vedeti, ker ga o tem nisem vprašal. Če bi moj zapis natančno prebral, bi videl, da sem to možnost zapisal zgolj kot verjetnost ne pa tudi kot dejstvo. Iz dosedanjih dejstev in izkušenj bi o podobni verjetnosti lahko sklepali tudi drugi poznavalci razmer na trzinskem političnem prizorišču.
Romeo Podlogar spet navaja visoke stroške Odseva, ki da je predvsem propagandno glasilo župana. Kot občinski svetnik bi lahko vedel, da je ena od dolžnosti Občine tudi obveščanje in seznanjanje občanov o dogajanju v kraju. Občina je to dolžna storiti, lahko pa rečem, da kar se tiče Odseva, Občina ves čas izrablja kar najcenejše možnosti, tako da so zneski za časopise v drugih občinah verjetno precej večji kot v Trzinu. Romea Pod-logarja pa moram vseeno tudi opozoriti, da je v vsaki številki Odseva sorazmerno dosti prostora namenjenega tudi mnenjem opozicije, tudi njemu in njegovim razmišljanjem. Upam si trditi, da ima opozicija v trzinskem občinskem glasilu precej več prostora in možnosti za objavo svojih idej in zahtev, kot je to pri drugih časopisih in v drugih občinah.
Za konec pa moram reči, da se zavedam, da bralci takšne »prepire« redno prebirajo, jaz pa bi se jim v Odsevu rad izognil. Želel bi pisati več o sodelovanju, povezovanju, skupnih prizadevanjih in željah, še zlasti pa o skupnih uspehih in napredku. Vem, da bližnje volitve že burijo duhove, in preden se čustva do skrajnosti ne razvnamejo, opozarjam vse, ki bi radi nabirali politične točke na račun Odseva, naj te načrte raje opustijo.
Urednik Miro Štebe
Sporočilo uporabnikom centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik
Skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 87/2012, 109/2012) in sklepom Skupnega organa občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Cerklje na Gorenjskem, Komenda in Trzin o sprejemu cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja - čiščenje odpadne vode, z dne 11. marca 2014, bo JP Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik, d. o. o., v okviru izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja s 1. aprilom 2014 uvedla nov izračun cene storitve čiščenja komunalne odpadne vode.
Cena za čiščenje odpadne vode se deli na omrežnino, ki vključuje stroške javne infrastrukture CČN, ceno opravljanja storitev, ki vključuje stroške storitve čiščenja odpadne vode. Omrežnina se zaračunava na podlagi velikosti vodomera in je neodvisna od količine porabljene vode in se zaračunava vsem uporabnikom, ki koristijo javno infrastrukturo, ne glede na to, ali so vezani na javno kanalizacijsko omrežje ali imajo greznico oziroma malo komunalno čistilno napravo. Storitev čiščenja se zaračunava po količini dobavljene pitne vode v m3 z upoštevanjem enakega načina obračunavanja količin kot za odvajanje. V primeru, da imajo uporabniki greznice oziroma male komunalne čistilne naprave, se storitev čiščenja vsebine iz greznic oziroma blata malih komunalnih čistilnih naprav zaračunava vsak mesec glede na porabljeno količino vode. S plačevanjem sorazmernega mesečnega zneska čiščenja vsebine greznic in mKČN so ti uporabniki upravičeni do čiščenja vsebine greznice oziroma blata mKČN enkrat na 3 leta. Praznjenje se izvaja po programu izvajalca javne službe odvajanja odpadne vode.
Trenutno veljavna prodajna cena storitev čiščenja komunalne odpadne vode je 0,32 evra/m3, kar je med nižjimi cenami v Sloveniji. Skupni strošek čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda po novem obračunu za DN 20 s povprečno mesečno pora-
bo vode 12 m3, kar ima večina naših uporabnikov, bo v okviru sedanjega stroška za čiščenje odpadne vode. Pri oblikovanju cene je upoštevano zmanjšanje zaradi uspešnega izvajanja posebnih storitev. Cena čiščenja komunalne odpadne vode od 1. aprila 2014 dalje znaša 0,2383 evra/m3. Cena storitev čiščenja greznič-nih gošč in blata iz malih čistilnih naprav bo od 1. aprila 2014 obračunana po količini porabljene pitne vode in znaša 0,0090 evra/m3. Za vse uporabnike infrastrukture CČN je izračunana tudi omrežnina, ki za DN 20 znaša 0,86 evra mesečno in se povečuje s predpisanim faktorjem glede na premer vodomera.
Zahvaljujemo se vam za zaupanje in koriščenje naših storitev ter vam zagotavljamo, da bomo tudi v prihodnje z vso skrbnostjo dobrega gospodarja skrbeli, da bo cena čiščenja odpadne vode za vse naše uporabnike sprejemljiva.
Direktorica JP CČN, d. o. o.
dr. Marjeta Stražar
Pojasnila iz županove pisarne
Spoštovani občani, pred nekaj tedni, natančno 27. marca, ste na domove dobili Uradni vestnik z izračunom »nove cene« storitve čiščenje komunalnih odpadnih voda, ki jo za vse nas opravlja CČN Domžale-Kamnik. Kot je slišati, je tiskovina spet marsikoga razburila, saj so mnogi občani takoj pomislili, da gre spet za podražitev navedene storitve. Vendar tokrat na srečo ni tako. Res je, da je tudi cena navedene storitve izračunana in notranje strukturirana v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 87/12 in 109/12) in potemtakem sestavljena iz cene storitve in omrežnine, vendar je bilo tokrat mogoče to skupno ceno ohraniti na popolnoma enaki višini kot doslej. To pomeni, da bomo do nadaljnjega vsi občani oziroma vsa gospodinjstva, ki imajo vodovodni priključek s premerom običajne velikosti (DN < 20), plačevali za čiščenje kubičnega metra odpadne vode popolnoma enak znesek kot doslej. Podražitve torej v tem primeru ni!
Za ilustracijo, kako pretirani so nekateri odzivi na spremembe cen storitev gospodarskih javnih služb v drugih primerih, pa morda naslednje opozorilo. Pred kratkim je bila v več medijih posredovana vest, da so v Mestni občini Maribor podražili storitev dobave pitne vode samo za 6,5 %, kar je nemudoma vznemirilo vse tiste, ki v Trzinu izračunavajo odstotke podražitev posameznih storitev. Pa vendar: Ko so v Mariboru sprejeli to odločitev o podražitvi, so določili novo ceno v višini 0,667 evra za kubični meter, medtem ko je v Trzinu cena za kubični meter vode po podražitvi 0,670 evra. Kaj nam to pove? To, da so v Mariboru zaradi razlogov, ki so Mestni občini Maribor to omogočali, občani že vrsto let plačevali po 0,626 evra za kubični meter vode, medtem ko smo v Trzinu več kot deset let plačevali enako ceno v višini približno 0,401 evra. Govorimo seveda o ceni storitve dobave vode. Omrežnina je nova dajatev, ki jo uvaja zgoraj navedena uredba in je ni dopustno prišteti k ceni; predstavlja pa nekaj podobnega kot nekoč prispevki za razširjeno reprodukcijo ali samoprispevki za investicijsko vzdrževanje ali izgradnjo komunalne infrastrukture.
Še februarskemu »zboru krajanov« na rob
Februarski »zbor krajanov« v Dvorani Marjance Ručigaj je, kot berem v marčevski številki Odseva, dvignil kar nekaj predvolilnega prahu v naši občini.
Sklical ga je znani in samozvani vodja občinske opozicije z namenom, da krajanom s prstom pokaže in razloži, za koliko centov in procentov jih županstvo s svojimi svetniki in komunalno podjetje »odirajo« pri računanju komunalnih prispevkov! Vabilu je nasedlo kar precejšnje število občanov.
Seveda pa nihče ni naprej slutil, da gre tu (kot beremo dalje) za nezakonit zbor krajanov in posledično za zbor brez teže in veljave.
Po dveh urah vsesplošnega nerganja so vsi udeleženci na koncu podpisali peticijo o razveljavitvi občinskega sklepa o novih cenah in da se sprejme nov sklep v skladu z zakoni RS!
Na »zbor krajanov« sta bila vabljena po vrsti - sam župan občine, potem direktor komunalnega podjetja, ki pa se, razumljivo, nezakonitega zbora nista udeležila. Na zbor pa je prišel, očitno zaveden, gospod z nadzornega odbora občine, sicer tudi poslanec v parlamentu, ki je sredi »nergaške bande« na glas povedal, da je sklep o podražitvi nezakonit, brez ustreznega elaborata!
Na tem mestu se moramo resno vprašati, kakšno težo, če sploh kakšno, lahko imajo take obtožbe na zboru, ki je nezakonit, ner-gaški, da ne rečem še kaj hujšega! Drugič naj se cenjeni poslanec prej prepriča, kam gre, če ga že ni na Občini nihče pravočasno in diskretno prej na to opozoril! Sam si je kriv!
Sklepam naprej: Kakšna predrznost pravzaprav - na nezakonitem zboru zahtevati zakonitost!
Predlagam, da ta zbor preprosto ignoriramo ali - še bolje, imenujmo ga kar navaden »zbor nergačev«, kot mu to tudi pritiče! Predvolilna kaprica in nič več!
Sam pri sebi razmišljam naprej:
Prvič: Imamo eno najbogatejših in po mojem najlepših občin! Drugič: Imamo najboljšega župana, in to že kar nekaj mandatov! Tretjič: Poleg Kitajcev imamo občino (ena izmed redkih) s strategijo trajnostnega razvoja, z vizijo nizkoogljične družbe, uspešno občino v sonaravnem razvoju itd. itd!
Hiše, ulice urejene; nekaj malega je tu in tam sicer še treba postoriti, kot je recimo ureditev spodobnih urbanih vrtov, zagotoviti zdravo, doma pridelano hrano za vse, da o mestnem avtobusu do Ljubljane in obvoznici okrog starega Trzina, kolesarskih stezah tu ne govorimo. Vse se ne da kar tako na hitro - čez noč, tudi v najbogatejši občini ne! To je ja šele četrti županov mandat! Lepo počasi! In marsikaj od tega bi že davno lahko imeli, če bi občani tudi takrat, ko ni volitev, preprosto stopili skupaj, zavihali rokave, skupaj zavpili »horuk!« in namesto nerganja preprosto zadevo uredili, odprli šampanjec in se veselili!
In še - v razmislek - kam preusmeriti to vsesplošno in nekoristno »nerganje«?
Uredniku občinskega glasila svetujem, da na zadnji strani glasila poleg Pisma bralcev uvede posebno rubriko z naslovom »Nerga-ški kotiček«. Tam naj si nergači vseh vrst in barv dajo duška, naj negodujejo, zmerjajo, »šimfajo« itd!
Ustanovijo si lahko svoje društvo v stilu ljubiteljev praženega krompirja, priredijo svetovni festival nerganja, ustanovijo stanovsko združenje ali pa stranko, če hočejo!
Predlagam posebne akcije, recimo: »Izbiramo nergača leta«, »Najbolj vztrajen nergač«, potem »Nergač z najdaljšim stažem«!
Za slednjega na tem mestu takoj predlagam soseda s Kidričeve, ki je z nerganjem zaradi izteka fekalij v potoček ob naši ulici začel že davnega leta 2006, ko mu je cenjeni župan s posebnim pismom (že dva mandata nazaj!) lepo odgovoril: »... da je za to kriva bivša občina, da je zadevo nujno treba raziskati in jo sanirati! Da bo za to sicer treba prekopati cesto, ampak občina bo to uredila v najkrajšem možnem času!«
In zdaj stavim, da se bo v predvolilnem času ta isti nergač ponovno oglasil in spet težil, da naj mu občina poskrbi za njegovo spanje čist zrak! Lepo vas prosim, kako? - za vsakega posebej posebne dišave, pa zlato uro?!
Pocenitev vode v Novi Gorici
Vsakdo, ki zna šteti do pet, dobro ve, da trajnostni razvoj in niz-koogljična družba ter vse druge dolgoročne strategije v neki občini niso zastonj. Vse to stane in zato je denar nekje treba vzeti in od kje ga županstvo naj dobi, če ne od občanov. Preko Prodnika, od vsakega nekaj malega drobiža, in se nabere! Pa kaj potem? Rezultate nam bodo zavidali (čez nekaj mandatov!) ne samo po vsej Sloveniji, upal bi si reči - po vsej Evropi!
Ne pa tako, kot smo zadnje dni slišali preko medijev: V Novi Gorici so se - pomislite, »kako kratkovidno«- odločili(!), da bodo ceno vode - znižali!
Kakšen župan neki je lahko to? Čeprav ga ne poznam, bi si upal trditi, da je ali naiven ali premlad, če ne oboje! Če pa ne eno ne drugo, mu je to zagotovo prvi mandat, in preprosto ne ve, kaj dela!
Lahko samo z grozo ugibamo, kako bo ta ista lepa Nova Gorica zgledala po županovem tretjem, četrtem mandatu! Ubogi občani!
Pa še koristen predlog županstvu:
Organizatorjem nezakonitega zbora je poleg računa za najem in stroške dvorane treba naložiti in tudi izterjati, če ne drugače, preko sodišča, še kazen za nezakonito uzurpacijo samega akta »zbora krajanov«, vsem udeležencem pa v stilu »dve muhi na en mah« preprosto še poslati račune za prekršek za udeležbo na nezakonitem zboru! Če redarstvo lahko izstavi račun za nepravilno parkiran avto, ga zagotovo lahko tudi za tak prekršek! Seznam vseh udeležencev z naslovi vred je že priložen v omenjeni peticiji. Pa bi padlo kaj v občinsko blagajno ob teh sušnih časih!
Pismo je v bran in podporo zdravim silam na županstvu sestavil
Drago Novak, eden od nergačev s Kidričeve v Trzinu
Namesto vprašanj
Spoštovani sokrajani, gospod župan, spet se oglašam! Morda bo kdo rekel: ''Pa ne že spet!'' Jaz pa kar vztrajam, ker želim, da župan jasno in odkrito odgovori na moja vprašanja. Marsikdo me je že ustavil in pohvalil mojo nepopustljivost, da ne odneham. Pohvalijo tudi vprašanja, ki jih postavljam. Nekateri pa se sprašujete, kaj je z mojim odnosom do župana, saj sem ga še ne tako dolgo nazaj podpiral in z njim sodeloval. Po mnenju teh bi bilo bolje, da se pogovoriva osebno in ne preko medija. In prav zato želim stvari razčistiti in pojasniti.
Ljudje smo pač taki, da radi živimo v prijetnem okolju in cenimo in se trudimo za korektne in spoštljive medsebojne odnose. Županu Trzina priznavam, da je v občini naredil marsikaj za skupno dobro, za naš denar. Hkrati pa mu določene stvari tudi očitam. Mnenja sem, da bi moral na posameznih področjih prisluhniti strokovnim argumentom in jih tudi upoštevati ali vsaj povedati kak protiargument, ki stoji-drži, ne pa molčati in delati po svoje.
Naj torej navedem nekaj konkretnih očitkov, ki so tudi razlogi za najino ločitev. Civilna zaščita (CZ) je področje, ki ga poznam do potankosti. Kadrov, predvsem tistih v dolžnostnih enotah CZ, ni dovolj. Enote niso zapolnjene. Posledično tudi niso usposobljene tako, kot bi morale biti. Na to pomanjkljivost sem župana opozarjal vsako leto, navsezadnje ga je na to opozoril tudi celotni štab CZ. Ko sem prevzel dolžnosti poveljnika CZ občine Trzin, sem ugotovil, da je poznavanje zakonodaje o zaščiti in reševanju zelo pomanjkljivo. V letu 2006 je bila na to temo organizirana okrogla miza z naslovom Sodobna vloga CZ v Trzinu. Na posvet so bili vabljeni gostje iz Uprave za zaščito in reševanje RS, župan, svetniki, vse enote CZ iz Trzina in ostali zainteresirani občani. Med drugim je bilo jasno predstavljeno, kaj je CZ in zakaj je potrebna. Bil sem prepričan, da bo takšni poglobljeni predstavitvi župan skrbno prisluhnil in posledično poskrbel, da bo delo steklo, kot je treba. Pa ni bilo tako. Ustavilo se je že pri kadrovanju. Pa ne le to. Tudi pri gradnji doma zaščite in reševanja so šle stvari v napačno smer. Župan je želel stvari poenostaviti kar z gradnjo gasilskega doma, ki pa ni ustrezal ne glede velikosti in ne glede funkcionalnosti. Takšen načrt ni bil primeren ne za današnji čas, kaj šele za obdobje naslednjih petdeset ali sto let, za kolikor se podobni objekti gradijo. Svoje nestrinjanje sem mu jasno predstavil, sam pa protiargumenta ni imel.
Ne želim biti preveč pesimističen, vendar vem, da je varnost za vse krajane še kako pomembna. Nikoli ne vemo, kaj vse se lahko zgodi. In v takem primeru bi bilo seveda prepozno razmišljati o tem, da bi bilo lažje, če bi ... Žal pa se področje varnosti še naprej vztrajno zanemarja, ni nobenih načrtovanj in ni predvidene ustrezne infrastrukture. Vem, potrebna so neprofitna stanovanja, prav je da vlagamo v kulturo. Toda v kraju so tudi druge potrebe: odpravljanje arhitektonskih ovir za invalide, starejše, starše z otroškimi vozički, pa kolesarske steze, pa dokončanje gradnje pločnikov, pa obvoznica mimo Trzina in še kaj bi lahko naštel. Župan bi moral občanom spregovoriti in pojasniti, kako bo občina reševala te probleme, in tudi prisluhniti argumentiranim pripombam, ki bi jih krajani posredovali.
Naj zaključim takole: z županom sem se o marsičem želel dogovarjati, pa je urejal stvari po svoje. Mogoče je verjel, da sem njegov »vernik«, kar pa žal nisem, ker znam misliti s svojo glavo in zato sem prekinil brezplodno neposredno pogovarjanje in sem prenehal sodelovati z njim. Kar zadeva CZ, bi moral
upoštevati Zakon o zaščiti in reševanju, če že ni želel poslušati strokovnjakov s tega področja.
Navsezadnje bo moral župan osvoboditi medije, (ATV signal Litija in Odsev), tako da bo vzpostavljeno neodvisno telo, ki bo dovolilo objave vseh dogodkov v občini Trzin in vseh pogledov na upravljanje z občino Trzin ter se bo uprlo vsem neposrednim in posrednim pritiskom na urednike teh medijev, da objavljajo samo vladajoči koaliciji všečne članke, kot smo priča sedaj. In zato se oglašam in se bom oglašal, vse dokler bo urednikom to dovoljeno oziroma ne bo vzpostavljen res javen demokratičen dialog!
Zoran RINK
Pripis urednika
Ob zgornjem pisanju Zorana Rinka moram s strani Odseva zapisati, da sem kot odgovorni urednik Odseva relativno svoboden in da posebnih pritiskov na izbiro objavljenih člankov v Odsevu s strani Občine ni. V skladu s pravilnikom o občinskem glasilu tako rekoč v vsaki številki Odseva namenim določen odstotek časopisnega prostora tudi člankom opozicije in tistih, ki nasprotujejo uradni občinski politiki. Med take članke štejem tudi pisanje Zorana Rinka, ki je bilo doslej brez težav objavljeno v prejšnjih številkah Odseva. Se pa seveda zavzemam za večjo avtonomijo Odseva in tudi za honorira-nje prispevkov, ki so dogovorjeni na uredniških sestankih.
DRUŠTVO
www.potsrca.si
občane Trzina vabi vsak četrtek od 20. do 21.30 ure na BIODANZO.
Biodanza, ples življenja, nam omogoča, da z gibanjem, glasbo in neverbalno komunikacijo odkrivamo svoje potenciale in jih tudi razvijamo. Pomaga izboljšati kvaliteto življenja na vseh področjih, med drugimi pozitivnimi učinki tudi krepi identiteto, spodbuja samospoštovanje, zmanjšuje stres ter sprošča fizične in psihične napetosti. Ima igriv karakter ter izboljšuje in bogati medsebojne človeške odnose.
Ples prebuja veselje do življenja, zato ste vabljeni vsak četrtek na vadbo biodanze v Trzinu!
Kdaj: vsak četrtek od 20.00 do 21.30 Kje: Trzin, Motnica 11
Prijava in informacije: MOJCA TAVČAR, 041 821 401, biodanza@potsrca.si, www.potsrca.si
Petnajst plodnih let
Petnajst let je malo ali veliko. Ob preletu delovanja smo z rezultati bolj ali manj zadovoljni, vseeno pa kot prostovoljci ponosni na dosežene rezultate. Na zboru članov Turističnega društva Kanja Trzin je naša predsednica Jožica Valenčak ob prikazovanju fotografij, ki jih vestno posname in arhivira Zinka Kosmač, predstavila bogato delovanje društva od samega začetka pa do danes. Ob zanimivih posnetkih je obudila spomine na večje ali manjše prireditve in s tem opomnila na bogato družabno življenje v naši občini, pri katerem zelo pomembno vlogo igra tudi naše turistično društvo.
Turistično društvo je raslo hkrati in v tesni povezavi z našo novo ustanovljeno občino. Ustanovni občni zbor društva je bil 9. aprila 1999 kar v gostilni Pr'Narobet. Pobudniki društva so imeli v prvem obdobju veliko idej in zamisli o tem, kako naj bi društvo delovalo, vendar so bile to bolj še neurejene in ne v celoti izoblikovane želje in zamisli. Da bi izoblikovali smernice delovanja, so posebne delovne skupine za različna področja življenja v občini pripravile številne predloge in zamisli, kar smo potem v posebni številki Odseva objavili kot začetne usmeritve razvoja turizma v Trzinu. Ob izdatni pomoči Občine in še zlasti podpori župana g. Toneta Peršaka je društvo potem dogodke in področja delovanja vsako leto samo še dodajalo, tako da imamo (po statistiki) kot najuspešnejša občina v Sloveniji danes izredno bogato družabno in kulturno življenje.
Vsako leto, od samega začetka, organiziramo pohod ob meji občine, pobrateni smo z občino Sv. Jurij ob Ščavnici, sodelujemo na sejmih v bližnji in daljni okolici. Leto po ustanovitvi je zaživel prvi pustni karneval, na gregorjevo so zaplule ladjice, otroci so se udeleževali različnih delavnic in na ploščadi pred šolo je bil prvi Florijanov sejem. Nekaj let smo na kresni večer prižigali kresove, v obrtno-industrijski coni pa so se srečevali podjetniki; na žalost je oboje kmalu zamrlo. Z učenjem je pričela otroška folklorna skupina, otroci pa že več let uspešno sodelujejo tudi v projektu Turizmu pomaga lastna glava. Pojavili so se zametki ocenjevanja urejenosti kraja in razglasitev najboljših na prireditvi. Florijanov sejem smo preselili na Ljubljansko cesto in prvič je zapel zbor upokojencev. Prav posebno je bilo leto 2004, ko smo svojemu namenu predali Center Ivana Hribarja in obnovljeni grad Jable, kjer so z zbiranjem gradiva in predstavitvijo spominov o življenju v gradu sodelovali tudi naši domačini. Naslednje leto je izšla knjiga Mira Štebeta in odprli so Glasbeno šolo Lartko. Nato smo začeli pripravljati mednarodni folklorni festival, sprva v sodelovanju s sosednjimi turističnimi društvi, kmalu pa smo pri organizaciji ostali sami; festival se je zelo dobro usidral in je iz leta v leto bolj odmeven. Pri njegovi pripravi zdaj že vrsto let plodno sodelujemo z mariborskim festivalom Lent. Društvo smo zaradi boljše prepoznavnosti preimenovali v Turistično društvo Kanja. Poskušali smo izbrati trzinski spominek, strokovna žirija se je na koncu odločila za trzinsko sekirico. V tistem času smo začeli pripravljati gozdno učno pot na Ongru, ki je bila čez pet let predana namenu. V letu 2008 je izšla ena izmed knjig Milana E. Kuferšina Grajske zgodbe, dobili pa smo tudi zbornik Pogovor z lesom, ki predstavlja delo trzinskih rezbarjev. V tisti čas lahko umestimo tudi prve začetke veziljske delavnice in folklorne skupine Trzinka, ki je lani praznovala pet let uspešnega delovanja. Občina Trzin je dobila državno priznanje za urejenost kraja. Med manjšimi kraji je zasedla odlično 3. mesto. Omeniti je treba tudi obnovo Kraljeve kapelice na meji med Trzinom in Mengšem, ki sta jo denarno podprli obe občini. Takrat je bil tudi prvič objavljen razpis za trzinske zgodbe. Dobili smo odločbo za opravljanje izpitov in podelitev certifikata za rezbarje, na kar smo zelo ponosni, in priznan nam je bil status društva v javnem interesu na področju kulture. Leto
2011 je bilo posvečeno našemu rojaku Ivanu Hribarju. Organizirali smo prvo srečanje trzinskih rojakov. V prelepem ambientu gradu Jable so se na začetku poletja skupaj predstavili in pokazali svoje izdelke rezbarji, slikarji in vezilje. Vsako leto si ob dnevu žena lahko ogledamo razstavo veziljskih izdelkov. Odmevna je tudi kulturna prireditev bučerijada, pri kateri je sprva naše društvo dejavno sodelovalo, kasneje pa so članice in člani društva prevzeli organizacijo v svoje roke in prireditev preselili na ploščad med bloke T3. Prvo tako prireditev smo zaključili s koncertom.
Ob zaključku predstavitve prehojene poti TD se je predsednica zahvalila vsem za spodbudo in sodelovanje, posebej pa Občini Trzin in županu g. Antonu Peršaku, strokovnim sodelavcem, trzinskim društvom in seveda posameznikom, ki so tako ali drugače podprli našo dejavnost in bili tako ali drugače prisotni. Še zlasti pa gre zahvala vsem sodelavcem društva, ki z iskrenim in nesebičnim delom bogatijo življenje v naši občini.
V nadaljevanju je zbor potekal po ustaljenem postopku. Poslovno in finančno delovanje za leto 2013 sta predstavila upravni in nadzorni odbor TD Kanja Trzin na 31. redni seji dne 31. marca 2014. O delovanju društva v letu 2013 so ob prikazovanju slikovnega gradiva, kar je posebnost našega društva, poročali mentorji posameznih delovnih skupin, udeleženci zbora pa so soglasno potrdili tudi finančni načrt in plan dela za leto 2014. Med drugim smo v upravni odbor z veseljem sprejeli dva nova člana, in sicer Tjašo Salobir Lipovšek in Matjaža Erčulja.
O pestrem in bogatem delovanju društva pa smo se prepričali tudi po koncu uradnega dela zborovanja v avli centra ob ogledu razstave rezbarjev, slikarjev in vezilj. Nazdravili smo si za pretekle uspehe in uspešno delovanje v tekočem letu.
Dunja Špendal
Spomini na nekdanje običaje
Kulturni večer, pogovor o običajih in življenju v Trzinu na prelomu 19. v 20. stoletje je v Jefačnikovi domačiji v četrtek, 20. marca, vodil župan g. Tone Peršak. Večera sta se udeležila tudi dva predstavnika Občine Trzin (Matjaž Erčulj in Igor Kralj), predstavnici Medobčinskega muzeja Kamnik, direktorica Zora Torkar in kustosinja Janja Železnikar, predstavnika ATV Signal in predsednica TD Kanja Jožica Valenčak.
Obiskovalci, domačini, vsi »stari Trzinci«, so si ogledali rekonstrukcijo kuhinje in kmečke hiše, v kateri je potekalo srečanje. Muzejske predmete za opremo kuhinje in hiše so posodili Medobčinski muzej Kamnik ter nekateri Trzinci, nekaj pa jih je Občina odkupila od starinarja Podpečana. Klop ob peči je naredil mizar Tone Kralj iz Trzina; skrinjo s konca 18. stoletja pa je Turistično društvo Kanja odkupilo v Kamniku.
Župan je po pozdravnem nagovoru pozval prisotne, da se spomnijo svojega otroštva in morda pripovedk o življenju v »starih« časih svojih staršev, o bivanjski kulturi ipd. Potem je stekel sproščen in odprt pogovor med županom in obiskovalci.
Trzinci so nam povedali nekaj o običajih, ki so jih gojili v Trzinu - skupno medsosedsko druženje je potekalo ob pletenju kit, ki so jih nato prodajali tovarnam v Domžalah, sicer pa so bili Trzinci mesarji, tovorniki. Železnica je prinesla nov razvoj in razcvet kraju. Med vojnama je precej vplivala na razvoj industrije v Domžalah in Ljubljani.
Obiskovalci so pripovedovali, da so hiše imele »štirne«, le redke vodnjak. Da je bila večina kmetij v Trzinu srednje velikih
in da so hodili delat za graščake v Jable. Večinoma so se preživljali s poljedelstvom, nekaj s sadjarstvom in z mesarstvom. Razložili so nam, kakšne so bile ledenice in pri katerih hišah so jih imeli. Led so hodili lomit na Pšato, ki je zamrznila, in ga naložili v pregrajene prostore ledenic, ki so imele odtoke za staljeno vodo.
Trzinci so zelo radi in veliko brali. Časopise so si med seboj posojali, krožili so od hiše do hiše. Ženske in otroci so denimo pletli kite, gospodar pa jim je bral ali pripovedoval zgodbe.
Kulturni večeri v Jefačnikovi domačiji so zelo dobrodošli način druženja Trzincev, kjer stari časi oživijo, predvsem pa je prostor in čas namenjen gojenju starega ljudskega izročila, znanj in vedenj, ki jih lahko predajamo naprej mlajšim generacijam.
Zora Torkar in Janja Železnikar
I- • I	. •	•	• v • v	•
Evidentiranje nepremičnin še naprej
Geodetska uprava svetuje lastnikom nepremičnin, da kljub odločitvi ustavnega sodišča podatke uredijo
Ustavno sodišče Republike Slovenije je v petek, 28. marca 2014, razveljavilo zakon o davku na nepremičnine. Geodetska uprava je prenehala z vsemi aktivnostmi za izračun davka. Poziva pa lastnike nepremičnin, da podatke o nepremičninah vseeno uredijo, saj podatke in vrednost nepremičnin še vedno uporabljajo tudi za druge namene.
Glede na manjši obisk in upadanje števila klicev na brezplačni telefonski številki, geodetska uprava ukinja brezplačno telefonsko številko in sistem naročanja ter delo ob sobotah. Vse že naročene stranke bodo sprejeli.
Vse lastnike, ki imajo neskladje v podatkih, pozivajo, da podatke uredijo v času uradnih ur na območnih geodetskih upravah in pisarnah. Geodetske evidence urejajo stalno in ne samo do 30. aprila, kot je bilo določeno v zvezi z Zakonom o davku na nepremičnine.
Katere podatke je potrebno urediti?
Če podatki o nepremičninah niso ustrezni, jih je potrebno urediti. Lastniki nepremičnin naj bodo najbolj pozorni na pravilnost naslednjih podatkov:
•	Za izračun vrednosti nepremičnin so ključni podatki:
-	lokacija nepremičnine
-	dejanska raba dela stavbe
-	površine
-	leto izgradnje in obnov
•	Za pravilno uporabo podatkov o nepremičninah so najbolj pomembni:
-	podatki o lastništvu
-	naslov stavbe (hišna številka)
-	številka stanovanja
Geodetska uprava bo vpoglede v podatke o nepremičninah in izpis zbirnih podatkov o nepremičninah uredila skladno z odločitvijo Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Spremembe podatkov bodo vidne v vpogledih v podatke o nepremičninah naslednji dan po spremembi podatkov.
Upravna enota Domžale Vesna Gerič, univ. dipl. prav.
višja svetovalka I
10. in 11. maja Florijanov sejem v novi preobleki
Sveti Florijan, ki je znan kot zaščitnik gasilcev, goduje 4. maja. Ker sta svetniku posvečeni tudi trzinska cerkev in župnija, se je Turistično društvo Kanja Trzin pred 16 leti odločilo, da bo po trzinskem patronu poimenovalo tudi svoj sejem. Letos smo se v turističnem društvu zaradi spremenjenih pogojev in še zlasti zaradi izkušenj odločili, da sejem preselimo na drugo prizorišče in še obogatimo ponudbo sejemskega dogajanja. Osrednje sejemsko dogajanje bomo letos preselili na šolsko igrišče, s sejemsko dejavnostjo pa bomo povezali tudi druga trzinska društva, tako si boste obiskovalci lahko ogledovali, izbirali in kupovali še pestrejšo ponudbo blaga na stojnicah, kjer bomo spet poudarjali prednosti izdelkov domače rokodelske in umetne obrti. Razstavljalci stoj-ničarji s prikazom umetnostnih in rokodelskih izdelkov od Primorske pa do Prekmurja tudi letos ne bodo zgrešili Florjanovega sejma. Na drugi strani vas bodo lastniki turističnih kmetij povabili na dolenjsko, ptujsko in prleško hribovje. Tudi eko, veganski in presni izdelki vas v maju čakajo na Florijanovem sejmu. Gostje se boste lahko zabavali in tudi navijali za izvajalce precej bogatejšega in bolj zanimivega zabavnega programa.
Otvoritveni program bo potekal ob spremljavi godbenikov in naše folklorne skupine Trzinka, na odru se bodo menjavali bolj in manj znani trzinski in gostujoči umetniki. V soboto proti večeru bo najprej ples za otroke ob spremljavi znanega ansambla, nato
pa bo pozno v noč trajala zabava za starejše, seveda ob kulinarični ponudbi domačega gostinca. V spremljevalnem programu sejma se bo zvrstila cela vrsta dejavnosti, predstavitev in drugih zabavnih točk. Še zlasti moram opozoriti, da se bomo spomnili tudi 15. obletnice našega Turističnega društva Kanja. Med drugim bomo jubilej počastili s potico in klobaso velikanko. Obe bosta tehtali po 15 kg. Približno 5 in pol metra veliko potico bodo v soboto prinesli folklorniki, klobaso pa bomo predstavili v nedeljo, nastopom otoških skupin, Mešanega pevskega zbora Žerjavčki in drugih umetnikov. Seveda ob tem ne smem pozabiti na posku-šino trzinske klobase in tekmovanje za najboljšo potico. Srečo boste lahko preizkusili na srečelovu.
Dogajanje bodo popestirala tudi druga trzinska društva
DPM bo otroke povabilo na ustvarjalne urice, kjer bodo sproščali domišljijo v delavnici in poslušali pravljice.
Športno društvo Trzin bo organiziralo turnir v košarki in predstavitev skejtanja - rolkanja. V sobotnih dopoldanskih urah bo potekal košarkarski turnir za otroke 5:5, v popoldanskih urah bo turnir v ulični košarki 3:3 tako za moške kot ženske. Skupaj z Društvom za zaščito mladosti Trzin bo od 16. ure dalje predstavitev skejtanja, ob katerem bomo poslušali HIPHOP koncert z raperjem Krechom.
Planinsko društvo Onger Trzin bo v soboto postavilo prenosno plezalno steno in organiziralo tekmovanje v plezanju, hkrati pa omogočilo plezanje z varovanjem vsem obiskovalcem.
Strelsko društvo Trzin bo v nedeljo odprlo vrata novega strelišča in obiskovalcem sejma ponudilo streljanje z zračno puško in pištolo. V nedeljo bodo pripravili tudi tekmovanje v metanju pod-kvic in tekmovanje orientacistov, po letu premora pa nas bodo spet na sejmu obiskali starodobniki, domači in gostujoči glasbeniki, pevci in igralci.
Upam, da sem zbudila vašo pozornost in si boste soboto, 10., in nedeljo, 11. maj, zabeležili na koledar ter prišli na že 15. Florijanov sejem. Držimo pesti za lepo vreme! Nasvidenje!
Dunja Špendal
Bronasto priznanje za mlade člane turističnega društva
Učenci Turističnega podmladka OŠ Trzin in TD Kanja Trzin so 20. marca s svojo raziskovalno nalogo z naslovom Žerjavč-kova dežela odprta za športni turizem sodelovali na turistični tržnici v Mer-cator centru v Kranju. Med drugim so v živo predstavili tudi nekaj pravil nogometa in domov odnesli bronasto priznanje.
JV
OBVESTILO
Turistično društvo Kanja Trzin obvešča prebivalce Trzina oziroma obiskovalce XV. Florjanovega sejma, ki bo 10. in 11. maja 2014 na športni ploščadi pred Osnovno šolo Trzin, da bodo dostopi na prireditveni prostor in parkirišča pravočasno in primerno označeni.
Vljudno vabljeni!
POVABILO
Vabimo mlajše glasbenike, pevce in igralce ali skupine za nastop na Florijanovem sejmu v nedeljo, 11. maja. Prijavite se lahko do 23. aprila.
Turističnemu društvu Kanja Trzin, ki bo pripravilo razpored nastopov. Vse informacije lahko dobite po telefonu 031 668 615.
Spomini na postni predpomladni čas naših dedkov in babic
S pustnim torkom se je v skladu z ljudskim izročilom končalo pustno obdobje maskiranja, zabave in pustnih jedi. Pospravili smo pustne maske in kostume in jih shranili za naslednje leto, da jih bomo spet oblekli ali pa si bomo pustna oblačila izmenjali s prijatelji.
V	nekaterih krajih so tudi pokopali pusta in tako simbolično končali zimsko obdobje in naznanili pomladansko. Pustni pokop je tradicionalna šega, ki je vseskozi »krasila« in dajala poseben čar pepelnični sredi in odpirala vrata pomladi. S pepelnično sredo, ki je 46 dni pred veliko nočjo, naj bi vstopili v postni čas, čas spokornosti, očiščenja in vzdržnosti, tako pri jedeh kot zabavi.
Postne jedi so navadno brezmesne, po verskih običajih na pepelnično sredo naj ne bi jedli mesa. Po tradiciji so na mizi ribe (slani-kova pojedina), razne zelenjavne in moknate jedi. Po pustnih jedeh, ki so po navadi težke in mastne, je kak dan lažje hrane prav dobrodošel, da se telo vrne v normalen ritem. Vsekakor pa se da z malo volje pripraviti marsikaj okusnega, pa čeprav je brez mesa.
V	postu je pomembna sprememba jedi in količinska omejitev.
Zmernost pri hrani je za zdravje vsekakor koristna navada, ki je navsezadnje tudi finančno ugodna. Stara modrost pravi, da ne živimo zato, da bi jedli, ampak jemo zato, da bi živeli.
Po pripovedovanju so se v Trzinu nekdaj strogo držali posta, zato se je v marsikateri hiši od pepelnice do velike noči belilo izključno z maslom in ne s svinjsko mastjo. Kasneje se je post obdržal samo ob petkih, ob nedeljah pa so jedli juho iz mesa. Sicer pa je bilo meso na jedilniku le enkrat na teden, več so si ga privoščili ob praznikih.
Prijazna gospa, ki pozna kulinariko in ima pretanjen posluh za ljudske običaje in zgodovino kraja, mi je povedala, da so nekdaj imele kaše, tako prosena kot ajdova, velik pomen v ljudski prehrani.
Med zimske postne jedi štejemo mlečno proseno kašo, ne preveč gosto, zabeljeno s tropinami. Tropine so pripravili tako, da so precvrli surovo smetano. Črna kaša so rekli proseni kaši, kuhani v slani vodi, ki so jo odišavili oziroma začinili z meto, dodali malo zdrobljenega majarona in jo zabelili z ocvirki. To je bila gostljata jed. Pri otrocih je bila posebno priljubljena češpljeva kaša, zabeljena z ocvirki ali tropinami. Pogosto je bilo na jedilniku kašnato zelje, gosta jed, zabeljena z ocvirki. V zimskem času so dali suhe češplje tudi v ričet, poleti pa jih je nadomestila sezonska zelenjava.
Pripoveduje, da so nekdaj kisali veliko zelja in repe, saj je bilo kislo zelje na jedilniku tako rekoč vsak dan. Domačije z več družinskimi člani so imele tudi do 500-litrske posode oziroma čebre za kisanje zelja, ki je moralo zadostovati vsaj do meseca junija. Zelje, ki so ga jedli za zajtrk, so skuhali, naredili podmet in ga zabelili z ocvirki. Zraven so ponudili večinoma ajdove žgance, manjkrat koruzne, ali pa krompir v oblicah.
Na jedilniku je bil pogosto fižol. Posebno je bil cenjen tako imenovani prepeličar, ki so ga največkrat uporabljali za fižolovo juho, ki je bila lepe rdečkastorjave barve. Fižol vrste ribničan pa je bil boljši kot kisla jed oziroma kisel fižol.
V	jeseni so pridno obirali jabolka, hruške in slive, jih sušili in iz njih kuhali kompote, poznane pod imeni krhljevka, hruševka in podobno. Z njimi so si gasili žejo, otroci pa so pojedli veliko kr-hljev, saj so včasih predstavljali za otroke edino sladico.
V	mesecu marcu smo se spomnili godu sv. Gregorja, ki velja za prinašalca luči in po julijanskem koledarju za začetek pomladi, čeprav je uradno prvi dan pomladi nekoliko kasneje. V tem času že zapihajo tople sapice, sonce si dodobra opomore in ptički veselo žvrgolijo, v zraku čutimo pomlad. Na ta dan so rokodelci odvrgli ogenj, s katerim so si svetili pri svojem delu, v vodo, ker so lahko že delali pri dnevni svetlobi. In prav spuščanje »gregorčkov« po vodi se sedaj iz roda v rod ohranja tudi v Trzinu, ko otroci spuščajo po Pšati razna plovilca. To so lični ročno izdelani gregorčki v obliki čolničkov, ladjic, raznovrstnih hiš, cerkvic in podobno. Nanje otroci pritrdijo svečko, jo prižgejo, gregorčka spustijo v vodo in ga spremljajo, dokler je v njihovem vidnem polju.
Naj nam gregorčki razsvetlijo glave, s svetlobo in toplino napolnijo srce in duha, naj ogrejejo osamljene in pomoči potrebne ljudi, da nam bo vsem lepo in bomo radi v Trzinu.
Majda Šilar
Knjižnica Tineta Orla Trzin vabi na RAZGOVOR S TONETOM PARTLJIČEM, ki bo v sredo, 23. aprila 2014 ob 19. uri v Dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu. Trzinska knjižnica bo tako po svoje obeležila Svetovni dan knjige oz dodala svoj kamenček k mozaiku akcije: NOČ KNJIGE.
Razgovor bo vodila Cveta Zalokar Oražem. Vstop je prost.
Napovednik Turističnega društva Kanja Trzin
1. do 3. maj Volčji Potok
6. maj ob 17. uri CIH - avla
Predstavitev občine Trzin v sklopu Srca Slovenije
Vrtec Žabica Trzin, TD Kanja Trzin Razstava
10. in 11. maj XV. Florijanov sejem Šolsko igrišče Trzin
16. maj ob 19.uri DMR in avla CIH
TD Kanja, E. Milan Kuferšin - predstavitev knjige in razstava
Teden zdravja:
•	17. maj
•	20.maj - DMR ob 19. uri
•	23.maj - OŠ ob 17.45
•	23.maj - KUD ob 19.30
D Kanja Trzin in PD Onger Pohod po gozdni učni poti Planet zdravja - predavanje Telovadba - razgibajmo se Plesi za občane
Stopili smo v pomlad
Pomlad je za marsikoga najlepši letni čas. Vsako leto znova smo priče večnemu krogu - umiranju narave, ki se prične v jeseni in konča z zimo, ter spomladi ponovnemu rojstvu narave. Vsi se veselimo novega začetka, svetlih in toplih sončnih žarkov, ki preženejo dolge mračne in mrzle zimske dni. V nas se prebudijo speče energije, prebudijo se hrepenenja, v podzavest potisnjene želje, razburka se naš čustveni svet.
Pride velika noč, ki je tudi ljudski pomladni praznik, s katerim so bili trdno povezani ljudsko verovanje, šege, stare navade, predstave in pojmovanja, ki so v dobršni meri preživeli in se, predvsem na podeželju, ohranili do današnjih dni. Praznujemo jo na začetku pomladi, po 40-dnevnem postu, ki sledi mastnim in obilnim pustnim pojedinam. Je praznik veselja in upanja, ki poglablja notranji mir, vzbuja radost v srcu in vliva nove moči za prihodnji čas.
Velikonočni čas je neločljivo povezan z zelenjem (oljčne, palmove, pušpanove vejice), s popki in svežimi cvetovi. Za cvetno nedeljo so značilne butare, v katerih je v šope povezano pomladno zelenje. Butare so imele nekoč na deželi tudi statusni pomen. Večja in lepše okrašena butara je imela več veljave. Poleg šunke, hrena in potice so za ta čas pomembni tudi raznobarvni pirhi. Zadnje čase se zaradi zavedanja zdravega načina prehranjevanja čedalje bolj uporabljajo naravne barve za barvanje pirhov: čebula za rumene in rjave pirhe, špinača za zelene, rdeča pesa za rdeče, teran za
vijoličaste itd. Kljub raznim novim barvam so se ta naravna barvila uspela obdržati skozi desetletja praznovanja tega običaja.
Tržno naravnana družba je za sabo potegnila tudi praznike, načine njihovega praznovanja in njihov pomen, zato je zelo komercialno usmerjena tudi velika noč. Tako danes niso več v ospredju le žegnana šunka, potica in pirhi, temveč bolj čokoladna jajčka, zajčki, piščanci, plišaste živalce, razni aranžmaji in druga kičasta dekoracija. Redkokje še zagorijo velikonočni ognji oziroma kresovi, pa tudi iger s pirhi (trkljanje, sekanje s kovanci) ne vidimo več veliko.
Tradicionalna velikonočna sladica je orehova potica, ki je nepogrešljiva pri velikonočnem zajtrku.
Orehovi štrukeljčki za popestritev velikonočnega menija
Gospodinje rade izrazimo svoje ustvarjalne sposobnosti, zato se letos lotimo česa novega. Namesto potice lahko pripravimo pečene orehove štrukeljčke, ki so iz enake vsebine, samo izgled je drugačen. Sama jih pripravljam po naslednjem receptu:
Testo: 1/2 kg moke (pol ostre pol gladke), 2,5 dag kvasa, 3 žlice olja ali druge maščobe, 2 rumenjaka, malo soli, malo ruma, malo sladkorja, vrečica vanilijevega sladkorja, 2 dcl toplega mleka in žlica kisle smetane.
Nadev: 1/2 kg mletih orehov, 4 žlice piškotnih drobtin, malo ruma, sladkor po okusu, malo cimeta, malo čokolade v prahu ali kakava, dve žlici masla, malo soli. Vse skupaj poparimo z vročim mlekom, ohladimo in dodamo stepen beljak, ki smo mu primešali dve žlici sladkorja. Dvakrat vzhajano testo na tanko razvaljamo, ga razdelimo na dva dela, namažemo z nadevom in po želji potresemo z rozinami. Na tesno zvijemo, s pomo-kanim nožem razrežemo na 4 cm velike štrukeljčke, ponovno vzhajamo, pomažemo s stepenim jajcem in pečemo približno 40 minut pri 180-200 stopinjah. Ko so pečeni, jih poškropimo z vodo in pokrijemo s prtom, da se ohladijo. Namesto orehovega nadeva lahko uporabimo skuto, lešnike, rožiče in pehtran. Dober tek.
Majda Šilar
Vabljeni na prvi Rokodelski dan
Rokodelstvo cenimo in ga podpiramo. Zdi se nam posebej pomembno, ker predstavlja prvo fazo samooskrbe, iz te pa lahko sledi zagotavljanje osebne poklicne poti. Da ne bi ostali le pri besedah, bomo v Srcu Slovenije te dni zasnovali prvo mrežo rokodelcev. Na kakšen način bomo rokodelcem nudili oporo in kdo vse ustvarja v srčiki Slovenije, se lahko prepričate na prvem Rokodelskem dnevu. Dogodek Rokodelski dan Srca Slovenije je del projekta CCC (Cultural Capital Counts - Vrednotenje nesnovne dediščine) in je podprt v okviru programa Srednja Evropa, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. Srečanje bo v četrtek, 24. aprila, na Geossu na Spodnji Slivni pri Vačah pri Litiji, torej prav v geometričnem središču Slovenije. Program se bo začel ob 13. uri na okrogli mizi, gostje bodo naši rokodelci v družbi prof. dr. Janeza Bogataja, sledil bo slovesen pristop k Mreži rokodelcev Srca Slovenije, nato pa se bomo še malo pove-selili v dobri družbi. Vabljeni!
Ne zamudite koristnega brezplačnega izobraževanja!
Komuniciranje z gosti, še posebej če so težavni, je lahko naporno. Dobro je poznati malo psihologije, kakšen manjši trik in zapovedi komuniciranja v turizmu, načine, kako jim prodajati ter kako od njih dobiti povratne informacije. O tem bo dva dni razumljivo in nazorno predavala dr. Aleksandra Brezovec s Fakultete za turistične študije - Turistica.
Izobraževanje bo potekalo v okviru projekta Promocija turističnega območja Srca Slovenije, ki ga sofinancira tudi Občina Trzin, zato so za vas, če ste turistični ponudnik s področja Trzina, brezplačna. Prijavite se po elektronski pošti na mojca.hauptman@ra-zvoj.si ali po telefonu na številko 01 89 62 710 ali 051 312 739. Prijave so odprte do zasedbe mest.
Kdaj in kje: četrtek in petek, 15. in 16. maja 2014, od 9. do 16. ure v gostilni Vegov hram, Dolsko.
Urbani vrtovi Trzina, igrišče na vrtu!
Velikokrat so naši najmlajši prepuščeni vodenim dejavnostim, mnogo premalo so s svojimi starši in v naravi. Zavedati se moramo, da je vključevanje že predšolskih otrok v UVT skozi igro zelo pomembno, saj tako pridejo v stik z naravo in spoznajo osnove pridelave hrane. Veliko otrok misli, da hrana pride izključno iz
trgovine. Vrtiček, namenjen tudi našim najmlajšim, združuje starše in otroke v skupno dejavnost v naravi. Otroci skozi izkustveno učenje v naravi pridobivajo različne spretnosti, razvijajo ustvarjalnost, gibalne sposobnosti, potrpežljivost, razvijajo samostojnost, istočasno pa se učijo timskega dela - sodelovanja z vrstniki in odraslimi, prav tako pa ob rezultatih doživljajo pravo veselje in kažejo navdušenost nad dosežki. S skupnim sodelovanjem jim tako privzgajamo odgovornost in skrb do narave. Namen UVT je, da bi pripomogli k ozaveščanju otrok in odraslih o zdravem načinu življenja, zdravi prehrani, pridelani prehrani, samooskrbi in predvsem želimo s tem poudariti pomembnost ekološke in okoljske vzgoje.
Čas za pripravo zemlje kot tudi prvo sajenje je tik pred vrati, zato moramo, če želimo vrtičke dobro pripraviti, zavihati rokave.
Zaradi velikega števila interesentov nam vsi tisti, ki še niste rezervirali zeleni trzinski košček zemlje, pišite na urbanivrtovtrzina@ gmail.com
Andreja Breznik Falk (vodja projekta UVT in mamica treh otrok, ki bi rada sadila paradižnik ter o tem poučila tudi svoje otroke)
Močvirska roža - naravna vrednota pred domačim pragom
Po ujmah narava vedno pokaže svojo lepšo plat. Ker pa človek velikokrat in vedno pogosteje posega v naravno okolje, se mu v prihodnje mačehovski odnos do matere Narave ne bo več vračal z odpustki. Kje so meje? Kako dolgo bo narava zmogla še zaceliti rane? Kaj lahko sami spremenimo ali premaknemo na bolje?
V okolici Trzina je kar nekaj območij, ki so jih strokovnjaki prepoznali kot naravne vrednote oziroma naravno dediščino ter redke, dragocene ali znamenite naravne pojave. Med njimi je tudi poplavno območje Pšate, ki je svoj prvotni značaj v naši občini ohranila le ob spodnjem toku med Trzinom in Dragomljem. Tu je ohranila svoje prvotne lastnosti, tudi mokrotne travnike z močvirskimi tulipani, ki jim domačini pravijo žerjavčki. Verjetno marsikdo od kasnejših priseljencev ne ve, da so bili žerjavčki doma tudi tam, kjer je zdaj novo naselje Trzin in kjer so zdaj polja kmetijskega kombinata Pšata.
Starejši Trzinci še dobro pomnijo, da jih ni bilo prav težko najti, saj so jih kot otroci zelo radi iskali, prav po tihem pa povedo, da so sem in tja tudi kakšnega utrgali, saj takrat še niso bili osve-
ščeni, o varovanju narave in zaščitenih rastlinah pa so bolj malo vedeli. Seveda to ni bil edini oziroma glavni razlog za krčenje življenjskega prostora žerjavčkov; na rob preživetja so jih odrinili večji človekovi posegi, kot je gnojenje in izsuševanje travnikov, paša živine. Zaradi človekovega vmešavanja lahko s travnika že v kratkem času, morda letu dni, za vedno izgine še tako razkošno rastišče. Na srečo se danes zavedanje o pomenu ustreznega (so-naravnega) ravnanja z naravo krepi, kar daje upanje, da bodo tudi Trzinci še imeli priložnost spoznavati občinski grb v živo.
Zavedanje o pomenu varovanja in ohranjanja narave so med prvimi v našem kraju spoznali prav planinci. Njihova zasluga je, da smo v občini pričeli s čistilnimi akcijami, in to še veliko prej, preden so se te pojavile kot vseslovenske. Tudi pobuda o odstranjevanju tujerodnih invazivnih rastlin je nastala v planinskih krogih in ob velikem razumevanju in podpori Občine je svojevrstna čistilna akcija tudi obrodila sadove.
Ker Planinsko društvo Onger Trzin poleg spoštovanja narave goji tudi poseben odnos do mladih, je izlet v soboto, 22. marca, ki tokrat ni bil navkreber, marveč le počez, zadel žebljico na glavico. Enaindvajset parov urnih nog in nožic, zraven pa še štiri pasje, se je podalo v foto lov na žerjavčke.
»Ne, to ni šojino pero!«
»Oh, glej žerjavčka dvojčka. Ne, tukaj so celo trojčki!« »Pazi, da jih ne pohodiš! Joj, ta je pa odlomljen.« »Kako so lepi!« je bilo razbrati iz čebljanja najmlajših udeležencev, ki so, prevzeti nad vsakim odkritjem še tako majhnega kamenčka ali žgolenja ptičjega pozdrava na poti do skritega zaklada - žerjavčkov, glasno, navdušeno ali pa žalostno izpovedali svoje otroške duše. V svoje drobne ročice so z vso nežnostjo vzeli krhke tulipanove glavice, »da jih ne bi poškodovali ali odtrgali«. Da, vsi po vrsti so vedeli, da so močvirski tulipani zaščiteni.
Ko so se pred nami razkrili eden poleg drugega, je bilo v tišini med odraslimi slišati le še šklocanje fotoaparatov. Kar naenkrat
so bili odrasli manjši od otrok - leže na trebuhu, seveda, saj je od tu najlepša perspektiva, ko se z žerjavčki srečaš iz oči v oči. Marsikatera mamica in prenekateri očka sta si nabrala za polno naročje fotospominov, spet drugi pa so si jih namesto v digitalno obliko vtisnili v pravi spomin.
Navada je železna srajca. Zato je potrebno privzgojiti odnos do narave, čut do ohranjanja prvobitnosti in varovanja že v rani mladosti. K temu zagotovo pripomorejo taki (tudi družinski) izleti, kjer na nevsiljiv način zvemo kaj več, kjer združimo prijetno s koristnim. In kako si želeti več kot to, da nas do skritih rastišč popelje »domorodec« in dobri poznavalec ter ljubitelj narave Miro Štebe, ki je trzinskim navdušencem, starim in mladim, tudi letos
že večkrat odkrival žerjavčke? Naši planinci so ponovno dokazali, da je skrb za naravo in mlade po srcu zabavna, poučna, zanimiva tudi za neplanince. Tako v prihodnje obljubljajo še več takih izletov za vse generacije, za vse, ki se radi gibljejo v dobri družbi, v naravi in njej naklonjenih občudovalcev.
Pa pojdimo še malo nazaj k ogroženim vrstam. Da ne bomo tudi ljudje že kmalu sodili mednje, bomo morali spremeniti odnos do naše Matere - včasih krute in neizprosne, včasih zapeljive in radodarne dobrotnice, da bomo z novimi spoznanji dali sebi in okolju nove možnosti. Poskrbimo za ohranjanje dediščine, ki nam jo narava izroča v varstvo. Da bo razveseljevala tudi naše vnuke! Da ne bodo naši zanamci poznali te prelepe močvirske rože le še iz trzinskega grba!
Nataša Pavšek Foto: Miha Pavšek
Glasbena šola Domžale
Sprejemni preizkusi za vpis novih učencev za šolsko leto 2014/15 bodo potekali
v petek, 23. maja 2014, od 16. ure dalje in v soboto, 24. maja 2014, od 9. ure dalje v prostorih Glasbene šole Domžale.
Celoten razpis z izobraževalnimi programi, instrumenti oziroma predmeti, za katere se bo izvajal pouk, ter s pogoji za vpis bo objavljen v naslednji številki glasila Odsev in na spletni strani Glasbene šole Domžale.
Vljudno vabljeni!
O močvirskih tulipanih
Žerjavčke drugod poznajo kot močvirske tulipane (znanstveno ime Fritillaria meleagris) ali močvirske logarice.
Kako prepoznamo močvirski tulipan
Spada v družino lilijevk. Je majhen, kot da bi križali lilijo in tulipan. Krasijo ga širokozvonasti, kimasti cvetovi v obliki zvona, s po šestimi venčnimi listi. Listi so ozki, črtalasti, na steblu so nameščeni premenjalno. Cvetni listi so razločno škrlatno belo lisasti, tu in tam pa so cvetovi popolnoma beli. V tleh ima čebulico, iz katere požene rahlo ukrivljeno golo sinjezeleno steblo, visoko 15-30 cm. Raste v marcu in aprilu na vlažnih negnojenih travnikih.
Posebnosti
Vsaka vrsta pozna posebneže, »neobičajneže« v obliki in obnašanju. Med močvirskimi tulipani najdemo tudi take z dvema cvetovoma na istem peclju, zelo redko pa zraste tudi več cvetov. Občasno se med rdečimi najde tudi bel tulipan z zelenimi pokončnimi progami. Zanimivo je, da ko tulipani odcvetijo, lahko prerastejo svojo višino iz časa cvetenja tudi za več kot trikrat. Kljub temu jih takrat brez cvetnega odevala težko prepoznamo.
Roža v grbu petih občin
Glas ljudstva pravi, da je močvirski tulipan ena najbolj mar-kantnih rož na poplavnih travnatih ravnicah pri nas. Roža je našla svoje mesto v grbu kar petih slovenskih občin: Brezovice, Dobrovnika, Iga, Trnovske vasi in Trzina.
Kje jih še najdemo
V	Sloveniji so v logih v bližini rek in potokov, na vlažnih, močvirnih travnikih, ki so lahko krajši čas tudi poplavljeni ali na njih zastaja padavinska voda: Ljubljanskem barju (več jih je v okolici Iga, pa ponekod med Sinjo Gorico in Notranjimi Goricami), v Krakovskem gozdu blizu Krškega, pa ponekod v Podravju, Pomurju in na nekaterih dolenjskih nižavah.
V	Evropi je razširjen do Anglije, južne Skandinavije in centralne Rusije, na jugu seže do Francije, Alp in Balkanskega polotoka.
Ogrožena in zavarovana vrsta
Pozor, močvirski tulipan je ogrožena in v Sloveniji že od leta 1949 zavarovana vrsta. Zaščitena je po Uredbi o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah in kot prizadeta vrsta uvrščena v Rdeči seznam praprotnic in semenk. Populacija močvirskih tulipanov se zmanjšuje zaradi hidromelioracij in intenzivnega kmetijstva, prav zato je najbolj ogrožena prav v zahodni Evropi, kjer najbolj izsušujejo močvirja in jih obdelujejo.
Tega dela Trzina pa še nisem videl!
Na občnem zboru Planinskega društva Onger Trzin mi je nekaj starejših članov društva reklo, da bi tudi oni radi videli, kje še rastejo rožice, ki krasijo trzinski grb. Ko so prišli v Trzin, so jih še videli in tudi poskusili reševati, za njihova zadnja rastišča pa da ne vedo. Ker sem takrat vedel, da žerjavčki verjetno še cvetijo, sem pristal, da peljem na ogled žerjavčkov še njih. Bili so že četrta skupina ljubiteljev narave, ki sem jih letos peljal v močvirje na ogled ogroženih cvetic. Za starejše planince velja, da so zelo natančni in točni. Ob dogovorjeni uri se nas je sedem zbralo pred Mercatorjem in zakorakali smo v svet, ki ga Trzinci običajno spregledajo in ne poznajo.
Ko so z izsuševanjem in gradnjo novega naselja uničili večino rastišč žerjavčkov, sem dolgo iskal po obrobju Trzina, če so se te redke in ogrožene rožice vseeno še kje ohranile. Nazadnje sem naletel na rastišča, ki jih prej nisem poznal, vendar nekaj časa nisem vedel, ali so še na območju naše občine ali so že v sosednjih občinah. Ko so mi poznavalci razložili, kje poteka meja, sem z veseljem ugotovil, da so žerjavčki še vedno v Trzinu. Zdaj vsako leto obiskujem njihova rastišča in tja vodim tudi druge ljubitelje
T •	v« a »V«|
Trzin vse čistejsi!
Zgornji naslov je spodbudna ugotovitev večine udeležencev letošnje čistilne akcije, ki jo je ob podpori Občine spet usmerjalo Turistično društvo Kanja Trzin. V njej je tudi letos sodelovala večina trzinskih društev. Po podatkih organizatorjev je na zbirna mesta, s katerih so čistilci krenili v iskanje in odstranjevanje smeti, prišlo kar 179 odraslih in 30 otrok. Glede na število prebivalcev Trzina število udeležencev akcije niti ni tako veliko, vendar tudi ti niso imeli tako težkega dela, kot so ga imeli tisti, ki so se udeleževali prvih čistilnih akcij. Takrat je bilo v trzinski okolici kar precej divjih odlagališč odpadkov, zdaj pa so mi nekateri udeleženci akcije zatrjevali, da so se morali kar potruditi, ko so iskali smeti. Ponekod je bilo smeti še vedno kar precej, vendar so organizatorji skupaj z udeleženci, ki iz leta v leto hodijo na to akcijo, nazadnje z zadovoljstvom ocenjevali, da vsakoletne akcije le prinašajo dobre rezultate. Če je okolje čisto, je nekako neprijetno odvreči smeti ali tam pustiti kup odpadkov. Svoje pa k temu pridajo tudi redne občinske akcije odstranjevanja komunalnih in drugih odpadkov.
Že po tradiciji se je čiščenja udeležila močna skupina članov društva upokojencev in članov Turističnega društva Kanja Trzin. Kot je v navadi, so se tudi tokrat na začetku zbrali pred trzinsko cerkvijo. Ker je večina udeležencev članov obeh društev, je kar
narave. Lahko rečem, da je žerjavčkov na trzinskem delu tiste goščave vedno več, medtem ko v sosednjih občinah vsako leto uničijo katero od rastišč. Vedno znova vidim, da preorjejo katero rastišče ali pa kako drugače uničijo del narave, ki še skriva nekdanje »zaklade«. Na območju trzinskih rastišč je zemljišče manj ugodno za kmetijstvo, zato je tam nekaj več možnosti, da bi se žerjavčki še ohranili. Obstaja sicer občinski odlok, ki ščiti te rožice, zaščitene so tudi z zakonom, vendar je vse to bolj na papirju, tako da za ohranjanje poskrbi v glavnem le narava sama.
Udeleženci našega pohoda so bili navdušeni nad odkritimi žerjavčki, čeprav jih je že veliko odcvetelo. Okolje, kjer rastejo, je še spomin na nekdanje loge in močvirje v okolici Trzina; večina obiskovalcev je nad njimi navdušena. Tam ne cvetijo le žerjavčki, ampak še druge zanimive rožice, zatočišče pa so našle tudi nekatere živali, tako da je obisk omenjenega območja vedno znova nekakšna nagrada. Ohranimo še tisti košček divjine, neokrnjen predel naše občine, da bomo zanamcem lahko pokazali, kako je bilo včasih v trzinski okolici.
Miro Štebe
težko opredeliti, katero društvo je v akciji sodelovalo z več udeleženci. Ob njih pa je bila zelo številna skupina tistih, ki so pospravljali v trzinski cerkvi in župnišču ter v njuni okolici. Čiščenje, ki je sovpadalo z občinsko akcijo, so izpeljali, ker so pred župnijo pomembni dogodki - od praznovanja velike noči, prvega obhajila in birme do praznovanja 40-letnice župnije. Svojo akcijo so popestrili z različnimi dejavnostmi, med drugim tudi z delavnico, kjer so izdelovali velikonočne butarice.
Dokaj močna skupina gasilcev je spet čistila gasilski dom, zelo pomembne pa so bile tudi tiste skupine gasilcev, ki so z gasilskimi vozili odvažali zbrane vreče smeti na odlagališča. Ob tem so gasilci, kjer je bilo potrebno, tudi sami priskočili na pomoč pri odstranjevanju večjih kosov in tudi večjih količin odpadkov.
Zelo močna skupina udeležencev akcije je bila tudi tokrat iz Planinskega društva Onger Trzin, saj je na akcijo prišlo kar 19 odraslih in otrok. Za razliko od prejšnjih let so se tokrat, podobno kot to počno tudi nekatera druga društva, lotili čiščenja društvenih prostorov. Obe akciji sta bili uspešni, ob tem pa so tisti, ki so čistili po gozdu in okoli športnega parka, ugotavljali, da imajo iz leta v leto manj dela. Kot zanimivost pa povejmo, da so med drugim naleteli tudi na kar lepo zalogo starih praznih steklenic piva Union. Ker je šlo za steklenice izpred desetletij z značilno obliko, ki je še v spominu starejših pivcev, so se nekateri, ki niso več tako mladi, kar z nostalgijo spominjali, kako so v mladosti praznili takšne steklenice. Nekateri so se z njimi slikali, nekaj pa jih je po kakšno steklenico odneslo tudi domov za spomin in okras.
Prav tako moramo pohvaliti zelo močno udeležbo gostov iz drugih občin. Tudi tokrat je na akcijo prišlo kar precej članov kluba 7E + , to so nekdanji in še aktivni električarji, ki so tudi tokrat čistili na območju industrijske cone. Tudi oni so ugotavljali, da je bilo letos ob robu cone, kjer je bilo včasih največ odpadkov, sorazmerno malo dela za pobiralce smeti.
Tradicionalno dobro udeležbo so na akciji beležili tudi smučarji in kolesarji. Čistili so v okolici brunarice in na smučišču, ki je sicer v sosednji občini, na pot proti sosednji občini pa so »zašli« tudi lovci, ki so čistili od bajerja proti Dobenu. Z žalostjo so ob tem opazovali posledice žledoloma, ki so marsikje še zelo vidne in bodo verjetno še kar nekaj časa ovirale prehode proti Dobenu. V akciji so sodelovali še člani športnega, kulturnega, strelskega, šahovskega društva in drugi. Naleteli smo tudi na članice Karita-sa, Društva za zaščito mladosti Trzin, veterane vojne pa tudi na kar nekaj tistih udeležencev akcije, ki so rekli, da ne pripadajo nikomur in so se akciji priključili kar tako iz lastnega prepričanja, da je treba tudi kaj narediti za lepšo okolico naših domov.
Že po tradiciji so udeleženci akcije ob zaključku v Okrepčevalnici Bor dobili malico in osvežilne pijače, tam pa smo lahko videli, kdo vse je še sodeloval. Ni jih bilo malo, čeprav tudi niso bili redki taki, ki so se akcije udeležili, na zaključek pa niso prišli.
Škoda, da ni uspela pobuda planincev, ki so predlagali, da naj bi tokrat udeleženci akcije pomagali tudi pri odstranjevanju ovir s sprehajalnih poti v okolici Trzina. Namesto zbiranja starega odpadnega papirja, kar tokrat pri čiščenju Slovenije spodbujajo Ekologi brez meja, bi lahko zaradi katastrofalnih posledic žledoloma letos več pozornosti namenili prav odstranjevanju vej in podrtih dreves s poti po naših gozdovih. Žal organizatorji očiščevalnih akcij tokrat raje niso ugriznili v to jabolko, saj je tako delo lahko nevarno in odgovorno. Eden od razlogov je tudi v nehvaležnem in ponekod zelo zapletenem pogajanju z lastniki zemljišč, preko katerih so speljane poti. Vse kaže, da bodo nekatere poti v naši okolici še dolgo neprehodne, saj posebnega interesa za njihovo čiščenje očitno ni.
Miro Štebe
Ob zaključku ligaških strelskih tekmovanj trije državni naslovi
Marca so trzinski strelci še zadnjič nastopili v različnih državnih ligah, pomembnejše uspehe pa so dosegli predvsem v mlajših kategorijah, kjer so državni prvaki postali: Suzana Lukic pri kadetinjah, Zala Koritnik pri mlajših pionirkah ter mešana ekipa mlajših pionirjev. V večini kategorij so tekmovanja izpeljali v šestih kolih, razen pri najmlajših strelcih, mlajših pionirjih in cicibanih, kjer je tekmovanje obsegalo le štiri kola. Končne uvrstitve tako posameznikov kot tudi ekip so bile odvisne od števila točk, ki so jih tekmovalci prejeli po posebnem sistemu točkovanja. Trzinski strelci in strelke so v strelski sezoni 2013/2014 dosegli naslednje uvrstitve:
1.	V tekmovanju za veliki prehodni pokal Slovenije, kjer je bil odločilen seštevek točk, ki so jih posamezna strelska društva dosegla v streljanju s puško in pištolo v kategorijah kadetov, mladincev in članov, je trzinsko strelsko društvo osvojilo 11. mesto med 43. društvi, ki so osvajala točke.
2.	V okviru tekmovanja za pokal Slovenije so društva tekmovala še za mali prehodni pokal Slovenije, in to ločeno za streljanje s puško in za streljanje s pištolo. V streljanju s puško je trzinsko društvo pristalo na 8. mestu, v streljanju s pištolo pa na 19. mestu.
3.	Dosežki trzinskih strelcev in strelk po posameznih ligah, glede na kategorijo in vrsto orožja, so bili naslednji:
Puška člani - 1.b liga: ekipno 6. mesto, najboljši posameznik Jernej Adlešič, 16. mesto; pištola člani - 1.b liga: ekipno: 5. mesto, najboljši posameznik Srečko Vinko, 15. mesto; puška kadeti: ekipno: 2. mesto, posamezno Suzana Lukic 1., Neža Praprotnik 9. in Saša Javorac 10. mesto.
4.	Pionirji in pionirke so v šestih kolih tekmovali za pokal prijateljstva.
Uspešnejša je bila ekipa pionirk, ki je v postavi Eva Mušič (11. mesto), Maša Zorman (12. mesto) in Zala Koritnik (21. mesto)
osvojila 4. mesto. Ekipa pionirjev je tekmovala le na treh od šestih turnirjev, njen najboljši posameznik pa je bil Vid Purkart na 47. mestu med 88 tekmovalci.
5. Lep rezultat je v tekmovanju za Kekčev pokal dosegla mešana ekipa mlajših pionirjev in pionirk, ki je v tem tekmovanju, ki je obsegalo štiri turnirje, osvojila 1. mesto. Tudi med posameznicami je zmagala strelka iz Trzina, Zala Koritnik, ki si je naslov priborila z odličnim streljanjem v vseh štirih kolih. Za uspeh trzinske ekipe so zaslužni: Zala Koritnik, Nina Dimc, Kaja Zorman ter Simon Vukadin. Za Kekčev pokal so tekmovali tudi cicibani. Njen najboljši posameznik je bil Luka Lukic.
Tako, šahisti smo končali prvo letošnje ligaško tekmovanje. Iz naslova lahko razberete, da kar uspešno. Čeprav v svojih prispevkih že vrsto let najprej poročam o dogajanju v višji ligi, pa bom tokrat zapis začel »od spodaj«, to je v drugi ljubljanski šahovski ligi. Razlog tiči v dosežku ekipe DOM-IN Agencije za nepremičnine, ki je v tej ligi odlično zaključila svoj nastop in ga končala z osvojitvijo pokala za drugo mesto. V dvokrožnem sistemu so zaostali le za premočno ekipo z Vrhnike, za sabo pa so pustili preostala tri moštva. Ob skupinskem uspehu so igralci pobrali še vrsto medalj za uspeh na posameznih deskah: Kostja Konvalinka je dobil zlato na prvi deski, Bojan Mihelič in Slavko Mlakar srebrno na drugi oziroma tretji deski, kot rezerva pa si je bron priigral Franci Banko. Še veliko več pa je vreden dosežek ekipe BUSCOTRADE v tako imenovani super ligi, to je v najvišjem rangu ekipnega amaterskega šaha na ljubljanskem področju. Čeprav smo morali kar trikrat priznati poraz, smo z dobrimi igrami prav tolikokrat tudi zmagali in s še tremi neodločenimi izidi osvojili skupno 18,5 točk. Če smo se morali v preteklosti v tej konkurenci boriti za obstanek, pa nam je letos šlo veliko bolje, saj je četrto mesto dosežek, ki ga bo težko ponoviti. Pred našo ekipo so se uvrstili kot zmagovalci šahisti ŠK Ig, ŠK Komenda Popotnik in na tretje mesto igralci ekipe Mentor. Naše točke je »nabirala« osmerica, in sicer: Emil Lah je dobil eno točko (iz petih partij), Marjan Oberč 4 (7), Nesib Jukan 5,5 (9), Igor Rojs 2 (3), Stane Rijavec 3,5 (5), Borut Bajec 0,5 (2), Vladimir Markič 1 (3) in Andrej Grum 1 (2). Na tretji deski je levji delež v vseh devetih dvobojih dobesedno prigaral Nesib Jukan, ki je poleg vsega osvojil tudi srebrno medaljo, in kar je še veliko pomembneje, njegov dosežek bo po naših izračunih v kratkem nagrajen še z dodelitvijo naslova mojstrskega kandidata. S prikazano igro si to nedvomno zasluži in zato mu velja še posebej čestitati!
Za zaključek spomladanskih nastopov je organizator tega ligaškega tekmovanja, to je podjetje POGI, d. o. o., iz Komende, priredil še sklepni turnir v pospešenem šahu. Med dvanajsterico prijavljenih moštev smo bili tudi Trzinci z obema štiričlanskima ekipama. V petih kolih sproščenega šahiranja nismo dosegli več kot uvrstitev v drugo polovico tabele, kar pa ni nič čudnega, saj smo nastopili v precej okrnjeni postavi. Deveto mesto (8,5 točk) je osvojila ekipa BUSCOTRADE, zadnji pa so bili šahisti DOM-IN Agencije za nepremičnine (6 točk). Tokrat je zmagovalni pokal osvojila ekipa kliničnega centra. Ob koncu naj še enkrat vse bralce teh vrstic opozorim na tradicionalni turnir v pospešenem šahu, ki ga v klubu organiziramo v počastitev občinskega praznika. Prireditev bo potekala kot vedno v nedeljo, 11. maja, v prostorih OŠ Trzin. Več o razpisnih pogojih si lahko preberete na spletni strani Šahovske zveze Slovenije (www.sah-zveza.si/ koledar), kjer so objavljene tudi številne druge prireditve. Vabljeni!
Andrej Grum
PGD novice
8. marca smo imeli operativne vaje v starem farovžu, na vaji pa so se nam pridružili še gasilci PGD Stob-Depala vas. Skupaj smo vadili taktiko gašenja notranjih požarov, medsebojno komunikacijo preko radijskih zvez in postavitev trodelne lestve ter gašenje strehe. Z vsako vajo se naučimo nekaj novega, le tako pa lahko učinkovito posredujemo, kadar gre zares.
22. marca so šli otroci skupaj s starši in mentorji na ogled Gasilske brigade Ljubljana. Ob 9.30 smo se zbrali v gasilskem domu in se odpeljali v Ljubljano. Na brigadi nas je pričakal naš poveljnik Marko Kajfež, ki je tam zaposlen. Razkazal nam je vozila, opremo ter način delovanja. V brigadi imajo štiri izmene po 35 ljudi, ki delajo 12 ur podnevi, 12 ur ponoči, potem pa so 48 ur
prosti. So poklicno jedro 7. kategorije, in so usposobljeni za vse vrste intervencij. Dve uri sta hitro minili. Želim si, da znanje, ki ga mentorji ter člani našega društva prenašajo na mladino, pride prav v različnih situacijah. Otrokom pa bo verjetno še posebej ostal v spominu pogled na Ljubljano z avtolestve.
27.	marca smo ob 18.28 dobili poziv za dimniški požar na Kidričevi 71. Postavili smo požarno varovanje, nadzirali temperaturo s termokamero in očistili goreče saje ter lastniku naročili, da poskrbi za čiščenje dimnika.
28.	marca je imela gasilska zveza v Žejah občni zbor. Na zboru so bila podeljena odlikovanja GZ, na katerem je dobil priznanje druge stopnje naš župan Tone Peršak, ki se je tudi opravičil za izostanek na občnem zboru v Trzinu. Na zboru so bile predstavljene analize preteklega leta in načrti za letos ter graf sestave članov GZ po društvih.
Kot je razvidno iz grafa, nam v Trzinu manjka mladincev oziroma pripravnikov. Želimo si mlajših članov, na katere bi prenesli znanje in naše izkušnje. S tem bi oblikovali sestavo, ki bo lahko uspešno nadomestila zdajšnje operativce.
Za konec bi rad še opozoril na kurjenje odprtega ognja v naravi. 4. aprila smo ob 13.16 dobili poziv, da gori gozd v industrijski coni. Gorelo je približno 600 m2 podrasti. Zaradi hitrega posredovanja ogenj k sreči ni zajel krošenj. Lastniki gozdov naj kurijo le tam, kjer ni humusa in ostalih gorljivih snovi, očistijo naj okolico kurišča ter pazijo, da ogenj zakurijo v ugodnih vremenskih pogojih, ko ne piha veter, saj s tem zmanjšajo možnost nastanka požara na minimum.
Dušan Kosirnik
Dan ne bo šlo kar v pozabo
20.	februarja smo imeli članski sestanek, kjer smo se pogovorili o poteku občnega zbora. V februarju so se predstavniki našega društva udeležili tudi vseh občnih zborov v Zvezi in sosednih društvih.
21.	februarja je imel naš član Alojzij Oblak okroglo obletnico, praznoval je 20 let. Že kar po tradiciji smo se zbrali pri gasilskem domu in ga »pošpricali«, nato smo se še skupaj poveselili. Želimo mu veliko zdravja, sodelovanja v društvu in dobrega počutja med nami.
22.	februarja smo imeli letni občni zbor, kjer smo pregledali dogodke, investicije in realizacijo zastavljenih ciljev v preteklem letu ter plan za letošnje leto. Letos bo ob tekočih stroških največja investicija nakup avtomobilske cisterne GVC 24/50. Na občnem zboru smo ponovno pogrešali župana Toneta Peršaka, ki je tudi poveljnik civilne zaščite. Letos se občnega zbora ni udeležil nihče od predstavnikov občine.
Podeljena so bila priznanja za delo v gasilski organizaciji. Priznanje gasilske zveze III. stopnje so dobili Dušan Mrčun, Dušan Kosirnik in Albin Kolenc, priznanje gasilske zveze II. stopnje pa je prejela Mateja Kolenc. Značko za dolgoletno delo v gasilstvu, za 60 let članstva, je prejel Branko Pirnat. Za 30 let članstva so značko prejeli Mateja Kolenc, Alenka Mušič in Tomaž Dane. Za 20 let članstva je značko prejel Andrej Nemec.
Podeljeni so bili tudi čini. Borut Kump je napredoval v gasilskega častnika II. stopnje, Tomaž Dane v nižjega gasilskega častnika II. stopnje, Mateja Kolenc v gasilko II. stopnje in Martin Šlebir v nižjega gasilskega častnika.
Graf 1: Število intervencij od leta 2008 do 2013 v Prostovoljnem gasilskem društvu Trzin.
Poveljnik Marko Kajfež je predstavil intervencije za lansko leto. V letu 2013 smo imeli v gasilskem društvu skupno 27 intervencij, od tega 7 požarov, 13 tehničnih intervencij, 6 odstranjevanj nevarnosti (gnezda os in sršenov) in eno intervencijo z nevarnimi snovmi. Opravljena je bila tudi statistična analiza intervencij, in sicer za čas od leta 2008 do 2013. Iz grafa 1 je razvidno, da se število intervencij iz leta v leto povečuje. Leta 2008 smo imeli 5 intervencij, leta 2009 se je število dvignilo na 9, leta 2010 smo imeli 12 intervencij, v letu 2011 se je število intervencij še nekoliko dvignilo, in sicer na 18, v letu 2012 smo jih imeli 16 in v letu 2013 je število intervencij poskočilo na 27. Glede na čedalje večje število naravnih in drugih nesreč lahko v prihodnjih letih pričakujemo povečanje intervencij. To pa pomeni, da potrebujemo dodatna izobraževanja in usposabljanja ter ustrezna orodja za tehnično reševanje, gašenje požarov in drugo gasilsko opremo. Z znanjem in ustrezno opremo pa lahko uspešno zaključujemo intervencije.
Z gasilskim pozdravom Na pomoč! Dušan Kosirnik
Želje in potrebe po novem gasilskem vozilu GVC 24/50
V Trzinu se iz leta v leto povečuje število intervencij. V letu 2013 se je število ustavilo pri 27, letos pa smo do sedaj posredovali že 14-krat. Trzinski gasilci ne posredujemo samo ob požarih, ampak se čedalje pogosteje srečujemo s tehničnimi intervencijami. Posredujemo ob naravnih nesrečah, predvsem poplavah in neurjih, odstranjevanju splošnih nevarnosti, ki pretijo ljudem, in kot se je letos pokazalo tudi v primeru, ko nam nevsakdanje zagode vreme. Letošnje leto je bilo zaznamovano predvsem po februarskem žledu. V dveh dneh smo imeli gasilci
polne roke dela, saj smo posredovali na desetih lokacijah. Že v prejšnjih letih se je pokazalo, da imamo vedno bolje izurjeno moštvo operativnih gasilcev, manjka nam pa še določena tehnika, to je vozni park in specialna oprema za delo na intervencijah. Gasilsko društvo Trzin je po kategorizaciji gasilskih društev razvrščeno v tretjo kategorijo. Po zakonu gasilskemu društvu tretje kategorije pripadajo tri vozila za posredovanje (GVM1, GVC 16/25, GVC 24/50). Ker nam vozilo GVC 24/50 z cisterno (večjo količino vode) in opremo manjka, smo se odločili, da ga kupimo. S pomočjo Občine in z lastnimi sredstvi smo se prijavili na razpis za podvozje, ki ga pričakujemo že v mesecu maju. Za nadgradnjo podvozja pa nam določena finančna sredstva manjkajo. Da pridobimo ta sredstva, upamo, da nam bodo v pomoč naši sokrajani in podjetja, ki so nam v preteklosti že omogočili, da lažje držimo stik s sodobno opremo in načinom dela, ki ga omogoča nova tehnika. Tudi GVC 16/25 je staro že 13 let, in bo potrebno v bližnji prihodnosti misliti na zamenjavo tudi tega.
Trzinski gasilci smo prepričani, da bodo naši operativni gasilci s pomočjo novega vozila lažje in hitreje nudili potrebno pomoč našemu kraju in njihovim prebivalcem ob nezgodah ter uspešno reševali probleme in pomagali ljudem v stiski.
Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ VARNI DAN IN NOČ Poveljnik PGD Trzin Marko Kajfež
Obisk v podjetju KIMI
Ali veste, da je v Trzinu prijavljenih več kot 800 podjetij? V društvu upokojencev smo se odločili, da bomo poskusili bolje spoznati nekatera pomembnejša podjetja, ki delujejo na našem območju. Za začetek smo izbrali podjetje KIMI, ki je upokojencem kar naklonjeno.
V četrtek, 10. aprila, se nas je v sončnem jutru pred trgovino KIMI v Industrijski coni Trzin zbralo kar okoli 40 upokojencev z namenom, da si ogledamo proizvodnjo pralnih in pomivalnih sredstev.
Izvršni direktor podjetja KIMI Zoran Jerala nam je najprej predstavil 43-letno zgodovino podjetja, ki izdeluje pralna in pomivalna sredstva. Spregovoril je tudi o poslovnih partnerjih podjetja pri nakupu surovin in embalaže, izdelavi proizvodov in prodaji le-teh.
V podjetju je trenutno zaposlenih triinpetdeset ljudi, razporejenih v več službah, od proizvodnje, laboratorija, marketinga, razvoza in prodaje. Kot zanimivost je povedal, da njihovi proizvodi vsebujejo od 12 do 20 komponent, ki jih v večini kupujejo zunaj Slovenije. Podjetje KIMI poleg Mercatorja in Petrola s čistili, opremljenimi z ISO standardi, oskrbuje tudi večje potrošnike, kot so šole, vrtci, bolnice, hoteli, domovi starejših občanov itd. Obiskovalci smo imeli vrsto vprašanj, povezanih s čistili in komponentami, ki so del čistil. Izvedeli smo, na primer, kakšna je razlika med tekočim praškom in praškom v zrnih, kakšna je razlika med čistili različnih proizvajalcev, zakaj moramo zimsko čistilo za steklo uporabljati pozimi in ne poleti, kako poteka hramba čistil, kako ekološko osveščeno je podjetje ipd. Obiskovalce je zanimalo tudi, kako podjetje deluje v času gospodarske krize in kako so se prilagodili razmeram na trgu čistil.
V okviru obiska podjetja smo si ogledali tudi laboratorij, kjer vzorčno pregledujejo vstopne komponente, polizdelke in končne izdelke. Sledil je ogled skladišča embalaž, kjer smo videli tudi miligramsko mešanje komponent, polnjenje in pakiranje v embalažo.
Podjetje KIMI nas je ob zaključku predstavitve prijazno obdarilo s svojimi izdelki, kdor pa je želel, je lahko z 10-odstotnim popustom kupil njihove proizvode. Takšen nakup je upokojencem sicer omogočen tudi vsakega prvega in drugega v mesecu. Vredno je obiskati trgovino s prijaznimi trgovkami in po zmernih cenah kupiti kakovostna čistila.
Menim, da smo bili vsi obiskovalci kar prijetno presenečeni nad tem, kako veliko se dogaja na področju ekočistil oziroma na področju pralnih in pomivalnih sredstev v naši neposredni bližini. Ob tej priložnosti se zahvaljujem tudi predstavnikom podjetja, ker so si vzeli čas in nam prikazali svoje delovanje.
Milica Erčulj
Zbor članov Združenja borcev za vrednote NOB Trzin
Na zboru članov 27. marca 2014, ali bolje rečeno druženju, je bilo že na začetku čutiti prav posebno povezovalno energijo in pripadnost, pa čeprav je neposrednih udeležencev boja proti okupatorjem vedno manj, ostali člani pa smo generacija, ki je o obdobju NOB poslušala svoje starše in stare starše, ki so opozarjali, da se kaj takšnega ne sme ponoviti.
Po izvolitvi delovnega predsedstva in organov zbora je predsednik opisal delovanje v preteklem letu. Poleg tega, da je bilo potrebno realizirati vse na zboru določene naloge, je bila še zlasti pomembna stalna prisotnost združenja in sodelovanje z okoliškimi društvi ob različnih dogodkih.
V maju so v Trzinu pripravili že tradicionalno, in sicer 15. srečanje borcev NOB. Prisotni so bili številni predstavniki občinskih in krajevnih okoliških organizacij. V programu, ki ga je kot na vseh dosedanjih srečanjih vodil Boris Kopitar, se je prepletalo sodelovanje učencev Osnovne šole Trzin, Glasbene šole Lartko in Pevskega zbora Žerjavčki, za popestritev, kot se na takšni prireditvi spodobi, pa je sodelovala Godba Lukovica. Na srečanju so dvema najstarejšima članoma svečano podelili srebrni plaketi ZZB za vrednote NOB Slovenije.
Z minuto molka smo se tudi poklonili spominu na dva preminula člana.
Letošnji delovni program Združenja borcev je predstavil predsednik Jože Kosmač, ki je ob tem poudaril: »V največji meri si bomo prizadevali za ohranjanje vrednot NOB in za pridobivanje tistih novih članov, ki imajo spoštljiv odnos do vrednot NOB in cenijo dosežke, pridobljene v času narodnoosvobodilnega boja 1941-1945.«
Udeležba in sodelovanje Združenja borcev na vseh spominskih slovesnostih s praporom bo še naprej ena od najpomembnejših dejavnosti članov združenja. Člani bodo skrbeli tudi za spominska obeležja v Trzinu, v sodelovanju z OŠ Trzin skrbeli za obeležje pred šolo, pri rednem vzdrževanju pa sodelovali z Občino Trzin. Ob dnevu spomina na mrtve bo komemoracija pri spomeniku žrtvam pred OŠ Trzin, pri vseh spominskih obeležjih bodo tudi letos položili venčke in prižgali sveče. Prav posebno pozornost bodo izkazali starejšim, socialno šibkim ali bolnim članom ob novem letu. S pisanjem voščilnic ob rojstnih dnevih, dnevu žena in za novo leto pa razveseljuje člane tajnica Adi Mušič Lovše. V obnovljeni Jefačnikovi domačiji si bo združenje prizadevalo urediti spominsko-razstavni prostor in predstaviti najpomembnejše krajevne dogodke iz obdobja NOB.
Finančno poročilo je podala blagajničarka Martina Potočki, in skoraj vsi člani smo s ponosom takoj poravnali članarino, kar pa tudi ni značilno za ostala društva. Glede na dokaj uspešno poslovanje je predsednik obljubil izlet in predstavil dve varianti.
Pod točko Razno so člani Združenja zahtevali odstranitev spomenik v Grahovem, ker žali domoljubna čustva. Tudi ustavno sodišče naj takoj prekliče odprtje tega spomenika. V zvezi z že napovedanim muzejem novejše zgodovine v Jefačnikovi domačiji pa združenje poziva vse občane, naj pogledajo doma, če imajo kaj, kar bi bilo uporabno za muzej. Kustos je že obljubil nekaj materiala, puške in odlikovanja.
Kot je bilo v vabilu na zbor zapisano, se so ob zaključku zbora držali »trzinske navade« in se zadržali v tovariškem pomenku.
Dunja Špendal
Kratke novičke iz PD
31. občni zbor trzinskih planincev
V	sredo, 26. marca 2014, je v dvorani Marjance Ručigaj potekal 31. občni zbor trzinskih planincev. Srečanje smo začeli z ogledom kratkega filma, ki ga je ustvaril Uroš Marolt in prikazuje delovni utrip lanskega mladinskega planinskega tabora v Podlju-belju. Pogovarjali smo se o marsičem: o težavah zaradi požle-da na planinskih poteh, o vodništvu, o manjšem zanimanju za planinski krožek, iskali smo rešitve na postavljena vprašanja ... najpomembnejša točka pa je verjetno bila sprejetje novih pravil društva, ki so usklajena z vso ostalo zakonodajo.
Mercatorjeva akcija Radi delamo dobro
V	času od 1. do 30. aprila 2014 poteka v stotih izbranih Mercator-jevih trgovinah po celi Sloveniji (ena od njih je tudi naša v Trzinu) prav posebno glasovanje. V teh trgovinah boste do konca aprila ob vsakem nakupu prejeli poseben žeton, s katerim lahko oddate svoj glas podpore enemu izmed treh predlaganih kandidatov za prejem donacije.
V	trzinskem Mercatorju lahko glasujete za: Prostovoljno gasilsko društvo Trzin, Planinsko društvo Onger Trzin in Društvo upokojencev Žerjavčki. Vsak ima seveda svojo vizijo, kako bi donacijo kar najbolj koristno uporabil. Vse ideje pa imajo isti imenovalec - nagrada naj bi se tako ali drugače »povrnila lokalnemu prebivalstvu«.
Športno plezanje
V soboto, 12. aprila 2014, je bilo v športni dvorani Zlato polje v Kranju letošnje Prvenstvo OŠ v športnem plezanju. OŠ Trzin sta zastopali dve tekmovalki. Minea Gorec se je v kategoriji »mlajši učenci in učenke brez licence« izkazala s 7. mestom (71 nastopajočih v tej kategoriji), Nina Rems pa je v kategoriji »starejši učenci in učenke brez licence« zasedla 17. mesto (29. nastopajočih v kategoriji).
S samo tema dvema uvrstitvama je OŠ Trzin v razvrstitvi osnovnih šol med 90 šolami s točkami zasedla odlično 37. mesto (61 točk). Kaj bi šele bilo, če bi nastopalo več plezalk in seveda plezalcev?
V nedeljo, 13. aprila 2014, pa je bila v telovadnici OŠ Poldeta Stražišarja na Jesenicah letošnja 4. tekma v Zahodni ligi. Tokrat so se mladi plezalci pomerili v hitrostni tekmi. Med »mlajšimi cicibankami« je Nina Kralj zasedla 9. mesto, med »starejšimi cicibankami« Maksi Pavšek 14. mesto, v kategoriji »starejše deklice« pa je na 9. mestu pristala Nina Rems.
Kaj smo še počeli? Med drugim ...
•	Od 6. do 9. marca 2014 je Špela Kralj sodelovala v Zimski planinski šoli na Goreljku (Pokljuka), ki jo je organizirala Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije (PZS).
•	13. marca so se trije člani PS Plankton udeležili dobrodelne akcije Pomagajmo žabicam čez cesto.
Akciji so se pridružili na ljubljanski Večni poti, kjer so skupaj prenesli 345 krastač, 5 sekulj in celo 1 rosnico. Skupaj je to 351 dvoživk.
•	Zvedeli smo, da so močvirski tulipani (žerjavčki) že v cvetju. Da pomlad prehiteva po levi in desni ... Miha je šel v akcijo, povabil ljudi na sprehod, Miro je obljubil vodenje po skritih poteh južno od Trzina. In smo 22. marca 2014 tudi šli. Zbralo se nas je 21 (+ 1 pes), 10 odraslih in 11 otrok, ravno pravšnja zasedba. Po izletu so se nekateri odpravili še do naše planinske hišice, kjer je nekaj dotrajanih in premaknjenih strešnikov moralo svoje mesto odstopiti malo boljšim (a enako starim).
•	Zadnji vikend v marcu se je raznolika skupina 10 planincev odpravila na Zelenico, da se preizkusi v turnem smučanju, uporabi derez ... In potem so se, skoraj mimogrede, povzpeli še na prvaka Karavank - Stol.
•	6. aprila 2014 sta se dve naši skupini (mladi planinci Bose
koze, malo starejši »mladi planinci« Nore krave) udeležili planinske orientacijske tekme v Gorenjsko-dolenjski ligi v organizaciji PD Borovnica. Pršenje in podrto drevje je ustvarilo kar zahtevne pogoje, vseeno pa so Filip, Tim in Taja v svoji kategoriji B osvojili tretje mesto. Starejši (Matevž, Špela in Jaka) so si priborili prvo mesto v Č kategoriji. Isti vikend je bilo pet društvenih vodnikov aktivnih na področju izobraževanja. Miha je kot inštruktor sodeloval na Tečaju varne hoje v gore v zimskih razmerah na Veliki planini v organizaciji postaje GRS Kamnik. Še pred samim začetkom tečaja je sodeloval v pravi reševalni akciji, saj se je na poti od Kranjskega raka proti Veliki planini huje poškodoval pohodnik, kamniški reševalci pa so bili ravno pri roki, saj so šli na tečaj ... So pa isti vikend tudi Irena, Urša, Boštjan in Emil dopolnjevali svoje znanje na vodniškem izpopolnjevanju v Kamniški Bistrici. Že prvi večer je bilo potrebno pokazati poznavanje osnov prve pomoči (pristop k ponesrečencu, masaža srca, umetno dihanje) in znanje uporabe polavtomatskega defibrilatorja. Sledili sta dve bolj teoretični temi: Vodenje oseb s posebnimi potrebami in Pogovor o vodniški problematiki. Naslednji dan, dopoldne, je bil namenjen uporabi GPS v gorah ter orientaciji, popoldne pa spoznavanju tehnike ob pomoči padlemu na zavarovanih poteh. Vsi štirje vodniki so izpopolnjevanje uspešno končali in pridobili kar nekaj novega znanja. 12. aprila 2014 je potekala tradicionalna čistilna akcija. Pred planinsko hišico se je zjutraj zbralo 19 odraslih in otrok. Na poteh in okolici poti, katere že tradicionalno pregleda naše društvo, obilice smeti ni bilo. Stanje se v zadnjih letih opazno izboljšuje. Pohvale občanom! Po akciji pa se je del ekipe lotil še čiščenja društvene hišice.
Dimež
Ustvarjalci za povezovanje potrebujejo skupen prostor
Povezovanje ustvarjalcev kreativne industrije z gospodarskimi družbami ima v Trzinu potencial. Zaznal ga je tudi Regionalni center kreativne ekonomije (RCKE), ki deluje na območju osre-dnjeslovenske regije.
V četrtek, 20. marca, se je center predstavil v dvorani Marjance Ručigaj. Predstavili so možnosti povezovanja ustvarjalcev kreativne industrije z gospodarskimi družbami. Predavanju je prisluhnilo nekaj trzinskih ustvarjalcev, ki se ukvarjajo z arhitekturo in oblikovanjem. RCKE je izbral trzinsko občino, ker 8 % podjetij v Trzinu deluje na področju kreativne industrije.
Vključevanje le-te v delovne procese v kraju samem in tudi zunaj njega je pomembno, saj doprinaša dodano vrednost kraju, v katerem kreativci delujejo, posledično pa spodbuja tudi gospodarsko rast.
Povezovanje posameznih ustvarjalcev je v tem času nujno, saj se panoge med seboj prepletajo in pri svojem delu potrebujejo druga drugo. Na primer: arhitekt izdela urbanistične analize za degradirano območje, projekte bodisi za rušenje določene stavbe ali prenovo, če je ta smotrna, določijo program in podobno, oblikovalec doda skulpturo, inštalacijo, ki privablja ljudi iz lokalnega območja ali turiste; fotograf poslika, oglaševalec oblikuje plakate, novinar napiše članke, skupaj projekte predstavijo na zboru krajanov, na katerem navdušijo sokrajane. Da bi ustvarjalci lahko medsebojno sodelovali, si pomagali, delili osnovne materialne stroške ipd., potrebujejo prostor.
Del razvojnega načrta vseh razvitejših evropskih držav je vlaganje v razvoj mladih ustvarjalcev. Tega se zavedamo tudi v Slove-
niji, vendar je nekaj takšnih dobrih praks pri nas le v Ljubljani, to so Coworking dogodki v Kinu Šiška in Kreativni center Poligon v prostorih nekdanje tobačne tovarne, drugje v Sloveniji pa jih ni.
Da ne bi vse skupaj ostalo le pri besedah, morajo ustvarjalci v Trzinu čim prej dobiti skupen t. i. coworking prostor za kovanje idej in ustvarjanje povezovalnih projektov, ki bi bili zanimivi gospodarskim družbam. Dejstvo je namreč, da v neposredni bližini obrtno-indu-strijske cone Trzin deluje precejšen odstotek ustvarjalcev kreativne industrije, ki so v svojih domačih okoljih izolirani. Zato ima tovrstna oblika sodelovanja v Trzinu potencial, ki ga je vredno izkoristiti.
Mateja Gerkšič, Andreja Breznik Falk, Metka Pravst
KUD-ovci z novim programom v novo sezono
V soboto, 15. marca, je bil v večernih urah v kulturnem domu v Trzinu občni zbor Kulturnega društva Franca Kotarja Trzin. Dogodek sam po sebi na prvi pogled ni bil nič posebnega, vendar je bil za nadaljnje delo društva izjemno pomemben. Po uvodnem nagovoru predsednice Brigite Ložar je sledil nagovor župana g. Toneta Peršaka. Poleg poročila tajnika in blagajnika so predstavniki društvenega vodstva članom predstavili celotni program pretekle kulturne sezone. Bili so kritični, saj so spregovorili o njegovih pozitivnih in negativnih straneh. Udeleženci so, kot se za občni zbor spodobi, sprejeli tudi delovni
program društva za novo leto. Na podlagi napak in izkušenj iz preteklosti so predlagani program še izboljšali in dodelali. Med pomembnejšimi spremembami, ki bodo vplivale na delovanje društva, je zagotovo treba omeniti tudi odstop in razrešitev Ane Cimperman z mesta tajnice v upravnem odboru. Nasledila jo je Ana Pirc, ki je bila izvoljena s strani vseh, vključno delovnega predsedstva zbora. Sledila je skromna pogostitev in druženje, ki ga kudovci vsakič z veseljem prelevijo kar v zabavo. Tisti, ki so ostali tudi na tem neformalnem delu zbora, si niso mogli kaj, da ne bi pohvalili tokratnih kanapejčkov.	AP
KUD-ovci dobrodelni za odpravo na MALAVI
V letošnji sezoni ima domača igralska zasedba s predstavo Samomorilec polno dela. Od premiere (1. februar 2014) so imeli že sedem ponovitev, od tega tri gostovanja (Notranje Gorice, Litija
in Zalog). Povsod so deležni številnega obiska in pohval. Pred kratkim so igrali še zadnjič pred zaključkom sezone na domačem odru. Tisti, ki ste predstave v Trzinu zamudili, pa si igro še lahko ogledate v KUD-u Svoboda Črnuče, kjer bodo 9. maja nastopili v dobrodelne namene. Skupina, v kateri je zdravnica in štirje absolventi Medicinske fakultete v Ljubljani, načrtuje trimesečno humanitarno medicinsko odpravo v afriško državo Malavi, ki je ena najrevnejših na svetu. Več na: http://odpravamalavi2014.wix. com/malavi2014.
Ustvarjalci in igralci v Samomorilcu pa se veselijo tudi možne uvrstitve predstave na kar dva festivala, ki sta predvidena v poletnem obdobju. Držimo pesti!
KUD pa vseskozi v domu kulture redno organizira mesečna potopisna predavanja, gostujoče in otroške predstave. Pravkar je minil dobro obiskovan Mesec gledališča. Pred odhodom na počitnice pa kudovce čaka tudi organizacija še nikoli tako energijsko nabitega TrznFesta.
Ana Pirc
Sprememba koncepta - sprememba imena
Prihaja festival TrznFest!
Doslej je bil osrednji trzinski dogodek znan pod imenom Trzinska pomlad. Čemu sprememba imena?
»Kot vsaka živa stvar imajo tudi prireditve svoj rok trajanja,« je spremembo argumentirala programska ekipa festivala. Tako so organizatorji čutili, da je čas za spremembo. Časovni okvir festivala in lokacija festivala sta se močno spremenila. Hkrati se organizatorji trudijo osvežiti tudi program in ga narediti specifično trzinskega. V program letošnjega TrznFesta so tako zajete vse starostne skupine, po besedah Osmirja Ružnica, enega od članov številne programske ekipe, pa bo letošnji festival najkvalitetnejši od vseh dosedanjih, kljub temu da so za program namenjena celo nižja sredstva kot prejšnja leta. Želijo, da vas program zadene, želijo da vas program premakne, želijo da trznete in pridete na festival uživat in se družit!
TRZNFEST prosto po SSKJ:
Trzn, u Trzn, - fonetično 1. naselje Trzin narečno, npr. gremo u Trzn
trzniti -em dov. (r F) 1. sunkovito se premakniti, reagirati na dražljaj, 2. zlesti iz kavča in oditi na prireditev, za katero so se orga-
nizatorji trudili več mesecev, 3. družiti se s prijatelji ob prijetnih pomladanskih večerih, na kvalitetnih kulturnih dogodkih, 4. ustanoviti ekipo in se udeležiti ledene dirke, 5. zabavati se in uživati skupaj s sokrajani ...
festival -a m (a) večdnevna prireditev, ki omogoča brezplačen ogled koncertov, predstav, delavnic, otroških prireditev, udeležbo v tekmovanjih itd.
Andrej Zupanc
V	Trzinu igre brez meja!
Ledena dirka
V	spomin na starodavne trzinske ledarje bo v okviru festivala Tr-znFest letos potekala dinamična zabavna dirka za lepe nagrade. Organizatorji festivala Trzinska pomlad, po novem TrznFesta, že vsa leta razmišljamo o kakšnem dogodku, ki bi bil prepoznaven kot tipična trzinska prireditev. Poskušamo najti poseben izraz, kulturno ponudbo, ki bo lastna samo naši občini. Pri iskanju primerne tematike se naslanjamo na trzinsko zgodovino. Okoli tega zgodovinskega vira smo spletli zgodbo, oziroma bolje rečeno smo zgodbo predelali v dogodek, ki bo nekoč prepoznaven tudi zunaj meja naše občine.
V	davnih starih časih so se podjetni Trzinci preživljali tudi z izdelavo in prodajo ledu. Pozimi so pri Jefačniku preprosto odprli zapornico, da se je voda razlila po travnikih. Ko je zamrznila, so led lomili in ga razvažali in prodajali po širni deželi. Še celo tja do daljnega Kranja in okolice jih je vodila trgovska pot in želja po zaslužku. Seveda so najbolj napolnili svoje mošnjičke tisti ledarji in furmani, ki so navkljub vremenskim in drugim oviram na poti na cilj najhitreje pripeljali največjo količino ledu.
Spodbujeni s svetlim zgledom naših podjetnih prednikov smo se odločili, da bomo letos na TrznFestu organizirali čisto pravo ledeno dirko! Ekipe dvojic bodo tekmovale čez drn in strn, na krožni dirki, v centru Trzina. Vsaka ekipa pa bo morala do cilja na posebnih nosilih prinesti čim več ledu in spotoma premagati nekaj ne pretežkih, a zabavnih ovir. Kot pri naših predhodnikih bo za končni rezultat štela prinesena količina ledu in seveda čas,
v katerem bo proga premagana. Nekaj točk pa bodo sodniki lahko dodelili tudi za slog ali iznajdljivost. Celotna tekma bo bolj zabavnega kot tekmovalnega značaja, vseeno pa bo mogoče prislužiti kar bogate nagrade. Torej ne čakajte, prijavite se na prvo ledeno dirko, na prve trzinske igre brez meja!
Za KUD in ledene dirkače: Andrej Zupanc
PRIJAVNICA ZA LEDENO DIRKO:
Ime ekipe:_
Člana ekipe:
1.	ime priimek_
2.	ime priimek_
Kontaktni podatki:
Tel. št.:_
E-mail:_
Start: Sobota, 24. maja 2014, ob 16. uri. Dvojice tekmovalcev prosimo, da ste na startu vsaj pol ure pred pričetkom dirke. Tek na lastno odgovornost!
Prijavnico pošljite na naslov: KUD Franca Kotarja, Mengeška cesta 9, 1236 Trzin ali email: info@kud-trzin.si. Prijave sprejemamo do 12. maja 2014 oziroma do zapolnitve prostih tekmovalnih mest. V primeru slabega vremena ledena dirka odpade.
Vsi gremo v Ameriko!
Že sama beseda Amerika je zelo privlačna, kaj šele predstave, ki si jih ustvarimo v glavi o tem koncu sveta. Vsi si želimo izvedeti, kakor pravita predavatelja, kako izgleda, ko se trije kolegi odpravijo v Ameriko. Vabljeni torej na potopisno predavanje, ki bo v trzinskem domu kulture v torek, 22. aprila 2014, ob 20. uri. Predavatelja Matic Molek in Jernej Kladnik nas bosta popeljala na »road trip« po vzhodnem delu Severne Amerike, vse od New Yorka, Philade-lphie, Washingtona in Niagarskih slapov v ZDA do prečudovite pokrajine vzhodne kanadske obale. Vse to in še več iz prve roke ob skorajšnjem snidenju. Vstopnina bo, kot običajno, 2 evra.
Ana Pirc
Zahvala Občinskega odbora SDS
Spoštovane občanke in občani, zahvaljujemo se vsem, ki ste prispevali svoj podpis za razpis referenduma proti zapiranju arhivov UDBE.
Hkrati vabimo vse občane, da, ko bo referendum o arhivih, da uresničijo svojo volilno pravico in se referenduma udeležijo.
Občinski odbor SDS
Prva obletnica društva
Društvo Trzin je naš dom je 20. februarja 2014 v Dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu pripravilo letni občni zbor. To je bila hkrati tudi obletnica društva in priložnost, da pogledamo, kaj smo v prvem letu delali in kateri so naši načrti za naprej.
Valentin Kolenc, predsednik društva, je pripravil okviren povzetek o usmeritvah in področjih delovanja, podrobneje so posamezne aktivnosti predstavili člani, ki so bili za izpeljavo najbolj zaslužni.
Na humanitarnem področju je bila zelo uspešna pomoč ljudem ob poplavah na Dravskem polju. Pobudo zanjo je dal član društva Tomaž Pevc. Poiskal je stik z ljudmi, prizadetimi v ujmi, nato pa organiziral zbiranje pomoči. V dva poplavljena kraja je odpeljalo skupaj sedem kombijev s pohištvom, gospodinjsko opremo in še marsičem, kar je ljudem prišlo prav.
Druga uspešna akcija je bila zbiranje denarnih sredstev za pomoč družini. S prostovoljnimi prispevki članov društva ter drugih občanov se je nabralo več kot sedemsto evrov. Tako je bil dolg za prehrano otrok vsaj delno poravnan.
Organizirali in uspešno izpeljali smo tudi čistilno akcijo v Jabljah in Dolgi dolini. Prav tako se lahko pohvalimo s pogozdovanjem; posajenih je bilo sto petdeset dreves, kar ni tako malo.
Veliko smo se tudi družili. Lani je bil 6. aprila organiziran izlet v Planinsko kraško jamo ter v Ponikve. Ogledi in pohod po Krasu so bili pripravljeni strokovno, vodja poti Jože Jerman je dober poznavalec tako kraških jam kot tudi Krasa. Za dobro voljo in prijetno razpoloženje pa tako ali tako znamo poskrbeti tudi ostali. Podoben izlet je bil organiziran tudi letos v mesecu februarju in tudi tokrat smo se s poti vrnili polni prijetnih vtisov.
Imeli smo tudi družabne prireditve. Prvega maja smo skupaj s smučarskim društvom organizirali tradicionalni pohod na Rašico, nato je sledil piknik pri koči. Sredi maja smo druženje ponovili, jeseni pa so člani društva nabrali kostanj in povabili na kostanjev piknik.
Občnega zbora so se poleg članov društva udeležili tudi predstavniki Društva za vrednote NOB, RK Trzin, Društva upokojencev Trzin ter Zelenih iz Trzina. Zaželeli so nam uspešno delo predvsem na humanitarnem in okoljevarstvenem področju.
Tudi za prihodnje ima društvo podoben program. Poudarek bo na druženju, humanitarnih in ekoloških dejavnostih.
Vse, ki vas zanima o nas še kaj več, vabimo, da si ogledate našo spletno stran info@trzinjenasdom.si ali še bolje, pridite na naš sestanek in se sami prepričajte, da so naša druženja prijetna pa tudi delovna. Veseli bomo vsakega novega člana. Več nas je, več bomo lahko naredili!
Marjetka ZUPAN
Natečaj za najboljšo zgodbo našega kraja
Naš kraj z okolico je prepoln zgodb, legend, anekdot in zanimivosti.
Z natečajem "Zgodba našega kraja" želimo spodbuditi spomine in domišljijo prav vseh, starejših in mlajših. Zanimivi so pretekli dogodki in osebe, ki jih lahko po pripovedovanju dedkov in babic oblikujejo v zgodbe tudi mlajši. Najbolj zanimive zgodbe, kot tudi v njih izpostavljeno osebnost Trzina, bomo vključili v turistično promocijsko gradivo in posebnost Trzina. Dolžina zgodbe je omejena na do 2000 znakov, vključno s presledki. Obvezen je pripis: ustno izročilo, resnična zgodba ali izmišljena zgodba.
Tri najboljše zgodbe po izboru strokovne žirije bomo simbolično nagradili, vsi avtorji, katerih prispevek bo objavljen oz. uporabljen v turistično-promocijske namene, pa bodo ohranili moralne avtorske pravice.
Nagrade bodo podeljene, za vse avtorje pa bomo organizirali tudi poseben kulturni večer.
Vsak pisec naj pošlje svoj prispevek v zaprti kuverti z oznako "Natečaj za najboljšo zgodbo našega kraja« po pošti na naslov: TD Kanja Trzin, Ljubljanska c. 12/f, 1236 Trzin.
Priloženi naj bodo podatki o avtorju /ime, priimek, naslov/. Rok za pošiljanje je do 15. oktobra 2014.
Odpoved materialnim pravicam: Udeleženci se s sodelovanjem na natečaju zavezujejo, da bodo dovolili Turističnemu društvu Kanja Trzin, da v celoti ali delno objavi njihov prispevek v promocijskih gradivih.
Več informacij v zvezi z natečajem lahko dobite po telefonu na številki 01 564 47 30.
Turistično društvo Kanja Trzin
»TEČEM, DA POMAGAM«
DOBRODELNI TEK V ARBORETUMU Volčji Potok v organizaciji LIONS IN LEO KLUBOV DOMŽALE IN KAMNIK bo potekal v SOBOTO, 24. maja 2014, s ŠTARTOM OB 10. URI.
»TEČEMO« 3KM OTROCI (Ž/M) IN 5 KM ODRASLI (Ž/M)! Štartnina - dobrodelni prispevek je 7 eurza odrasle In 2 eurza otroke. Po zaključku dobrodelnega teka bo organiziran tek oz. hoja z zavezanimi očmi s spremljevalcem z namenom boljšega razumevanja ovir, s katerimi se vsakodnevno srečujejo slepi in slabovidni. Na cilju bo poskrbljeno za dobro počutje in druženje. Vsi udeleženci teka oz. hoje bodo prejeli bon za prosti vstop v Arboretum!
Zbrana sredstva bodo v celoti namenjena socialno ogroženim, gibalno oviranim, slepim in slabovidnim otrokom in mladini.
Vabljeni, da se teka oz. hoje udeležite in tako pomagate tistim, ki pomoč potrebujejo.
Na prireditev vabljeni župani občin DOMŽALE, KAMNIK, KOMENDA, | MENGEŠ IN TRZIN ter nekaj znanih športnikov, kar naj ostane presenečenje prireditve »TEČEM, DA POMAGAM«.
Guvernerka Alenka Marter:
„Delamo in darujemo za trenutke sreče!"
„We work and donate for moments of happiness!"
We serve - Pomagamo!
'Tečem, da pomagam!1'
Zveza lions klubov
Distrikt 129 - Slovenija
The Lions Clubs International Lions klub Domžale Lions klub Kamnik
Za tebe, Tija, ker nam ni vseeno!
En pokrovček ne pomeni nič, če pa se vsi dobri ljudje združimo in na zbirnih mestih v Trzinu, šoli in vrtcu, Centru aktivnosti CAT in Centru Ivana Hribarja zbiramo pokrovčke od plastenk, je rezultat ogromno zbranih pokrovčkov. In prav vsak pokrovček pomeni žarek pomoči za malo Tijo, ki smo jo spoznali v novembrski številki Odseva. Po preteku petih mesecev pa me je zanimalo, in mogoče zanima tudi vas, bralci, kaj je novega pri družini Pozvek. Pa sem se malo pogovorila s staršema Jasmino in Srečkom.
Kako ste preživeli kar malo nenavadno zimo in predvsem - je bila Tija zdrava?
Prehladi so si sledili eden za drugim, včasih v lažji, včasih v težji obliki. Na srečo žled v Trzinu ni povzročil pogostih izpadov elektrike, in tako je bila ob najmanjših bolezenskih znakih z uporabo aparatov starševska pomoč takojšnja. V hujšem primeru pa seveda ni šlo brez strokovne pomoči v bolnišnici.
Da ste privolili v objavo članka, tudi za vaju ni bila lahka odločitev. Meni je več ljudi reklo, da so presenečeni, ker o vaši stiski, dokler niso brali Odseva, niso nič vedeli. Kakšen je bil torej odziv Trzincev po objavi prispevka.
Prijetno sva bila presenečena nad odzivom in srčnostjo ljudi, in rada bi se zahvalila vsem skupaj in vsakemu posebej za zbiranje zamaškov, za denarno ali materialno pomoč. Zahvaljujeva se tudi Prostovoljnemu gasilskemu društvu Trzin, posebno gospodu Anžlovarju, za organizacijo dobrodelne prireditve v metanju podkev, družini Kosirnik za pomoč pri skladiščenju zamaškov, Karitasu Trzin, jutranjim telovadcem v Šoli zdravja in seveda vam iz Turističnega društva Kanja Trzin, ki ste spodmaknili prvi kamenček pri tej akciji. Polna čustev sva mogoče pozabila omeniti še koga, pa saj vsak ve, da je pomagal deklici, potrebni po-
Osnovni način pomoči je zbiranje zamaškov - pokrovčkov. Kot sem že zapisala, zbrano količino zamaškov prevzame organizacija NEVER GIVE UP. Le oni vedo, koliko smo oziroma bomo še morali zbrati do zastavljenega končnega cilja in zato tudi časovno to ni opredeljeno. Pa si poglejmo, kaj pravzaprav je omenjena organizacija.
NEVER GIVE UP je društvo športno-humanitarne narave. Svojo dobrodelno dejavnost izvaja preko športnih aktivnosti in z akcijami zbiranja plastičnih pokrovčkov. Vsaka tona zbranih plastičnih pokrovčkov pomeni finančno podporo pomoči potrebnim
družinam za lažje soočanje s stisko, ki jih je prizadela. V prvi vrsti so tu ljudje - otroci s posebnimi potrebami in tudi družine, katerim je sreča obrnila hrbet.
»Prav zaradi želje priskočiti na pomoč tistim, ki to najbolj potrebujejo, smo se v Agenciji Agado odločili za sodelovanje pri projektu zbiranja pokrovčkov. V naših enotah v Ljubljani, Mariboru in Brežicah smo postavili zabojnike za zbiranje pokrovčkov, akcija pa poteka pod geslom 'Ker nam ni vseeno!' Sredstva, pridobljena z zbiranjem pokrovčkov, bomo namenili v humanitarne namene kot podporo za otroke, ki jim življenje ni prizaneslo. Gre namreč za otroke s posebnimi potrebami, kar od staršev zahteva skrb in velik finančni zalogaj, obenem pa veliko naporov sleherni dan.
Bodite del te humanitarne akcije tudi vi in nam pomagajte, da družinam teh otrok vsaj malo polepšamo vsakdan, jim poenostavimo življenje in pomagamo priskrbeti stvari, ki jih nujno potrebujejo. Verjamemo, da boste dokazali, da tudi vam ni vseeno!« so še zapisali na spletni strani.
Proces Tijine rehabilitacije je dolgotrajen, ne da se hiteti in tudi pričakovanja morajo biti realna. Pa vseeno, ali sta zaznala kakšno pikico izboljšanja?
Po treh mesecih, ko otroka spremljava in opazujeva vsak dan, se kažejo drobcene spremembe. Največja je trenutno ta, da se postavi na vse štiri, se pa še vedno ne premika, na to bomo morali še počakati. Mogoče so jo ljudje videli, da »hodi«, pa je to le opora, ki ji ravna nogice, kako bo s hojo, bo pokazal čas. Trenutno s fizioterapijo strokovnjaki razvijajo poškodovani center možganov, in od tega je odvisen ves Tijin nadaljnji napredek.
Tija, želimo ti veliko dobrega v nadaljnjem zdravljenju, mi pa bomo pridno zbirali zamaške še naprej, kajti pridružujemo se sloganu 'KER NAM NI VSEENO!'
Dunja Špendal
Dodaj tudi ti svoj košček v Tijin mozaik
Ker zdravstveno zavarovanje ne subvencionira dovolj fizioterapij, smo se odločili, da s pomočjo zbranih plastičnih pokrovčkov pomagamo mali Tiji do lepšega življenja.
TRR:
Škofijski Karitas Ljubljanske nadškofije Poljanska cesta 2 1000 Ljubljana
Račun je odprt pri NLB, d. d.
SI56-0214-0008-9842-562 sklic 285569 Namen nakazila: Tija
Spet zelo pestra majska športna dogajanja!
Športno društvo Trzin tudi v letu 2014 nadaljuje z organizacijo tradicionalnih športnih dogodkov. V mesecu maju bomo tako izpeljali kar štiri prireditve.
V četrtek, 8. maja, ob 16. uri se bo vnovič začela Otroška olim-pijada, kjer pričakujemo okrog 100 predšolskih otrok v spremstvu njihovih staršev in vzgojiteljev. Otroci se bodo podali naproti »olimpijskim izzivom«, ki jih sestavljajo športne discipline, kot so: skok v daljino, met žoge v koš, brizganje z gasilsko brizgalko itd.
Že dva dni kasneje, v soboto, 10. maja, bodo na igrišču pred OŠ športne igre popestrile dogajanje na Florjanovem sejmu. V dopoldanskem času se bodo pod koši merili otroci iz bližnjih košarkarskih klubov, popoldan pa bo v znamenju ulične košarke »3 na 3« v moški in ženski članski konkurenci.
Tradicionalni Cooperjev test bo potekal v petek, 18. maja, ob 16. uri. Vse, ki želite preveriti svojo fizično pripravljenost, vabimo, da se nam pridružite na športnem igrišču pred OŠ Trzin.
Vrhunec majskega športnega dogajanja bo predstavljal 16. tek Petra Levca - SKIRCA Trzin, ki bo v soboto, 24. maja, od 9. ure
naprej. Tako kot zadnja leta bosta start in cilj teka pred Centrom Ivana Hribarja v Trzinu, trase pa bodo potekale po trzinskih in mengeških ulicah ter gozdu. Vabljeni ste, da se teka udeležite vsi, od najmlajših do najstarejših. Družine bodo tekle t. i. družinski kilometer, otroci se bodo pomerili v tekih na en oziroma dva kilometra, odrasli pa v tekih na 5 oziroma 10 kilometrov. Letos ponovno dodajamo tudi kategorijo teka s kužki (tekač + pes) na 5 kilometrov. Prijave na tek že potekajo na spletni strani tek.trzin.si.
Informacije v zvezi z omenjenimi dogodki bodo objavljene tudi na spletni strani https://www.facebook.com/SDTrzin.
Se vidimo!
Nejc Florjanc ŠD Trzin
Bližnje srečanje z občinsko redarko, ki še ni prebrala bontona
Sedmega marca 2014 sem ob 16. uri s kombiniranim vozilom pred dom starejših občanov na Ljubljanski ulici v Trzinu pripeljal težko gajbo sadja. Sadje je bilo namenjeno kot presenečenje za stanovalke doma ob dnevu žena, poleg sadja pa naj bi vsaka ženska dobila tudi lep tulipan. Vse to smo v društvu Trzin je naš dom pripravili po ideji članice društva Marjete Zupan.
Gajba je bila težka, pred domom na parkirnem prostoru, na srečo, še en prazen parkirni prostor, čisto prvi na desni strani. Hitro zapeljem kombi nanj, vzamem gajbo s sadjem in jo ne-sem v dom, kjer so varovanke že čakale na nas, člane društva, ki smo jim prišli voščit in skromno obdarit vsako posebej, tudi tiste, ki so nas čakale nepokretne v sobah.
Kar naenkrat prijazna delavka doma pride k meni in me vpraša, če imam v avtu uro za označevanje časa parkiranja, kajti videla je avto mestnega redarstva, ki se je ustavil na parkirnem prostoru na drugi strani ceste. Sedem v kombi, hočem odpeljati, ker nisem imel ure za označevanje časa parkiranja, toda pred kombi se postavi mlada šerifinja v obleki redarja, hudo se ji je mudilo, saj je parkirala redarski avto tako, da je bil njegov zadek zunaj parkirnega prostora, torej na cesti, se razkorači in postavi v obrambno držo, to je z roko na pršilcu plina ob pasu. Z gestami zahteva, da se ustavim. Zadnja kolesa kombija
so bila ravno na robu pločnika, tako da je kombi sililo naprej, zato sem šel še malo vzvratno, tako da je bilo spredaj tudi več prostora za redarko in ni bila več v nevarnosti, da bi kombi porinilo proti njej, toda mlada redarka je dvignila roko k svojemu ušesu, kot da ima v roki telefon in glasno vpila: »Poklical me boste, da veste, še klical me boste!« Odprem vrata, nakar sem slišal histerično vpitje razkačene mladenke, da me bo prijavila za poskus pobega in preprečitev dela uradni osebi, kapa na glavi ji je močno skakala, tako se je razburila. Med vpitjem name sem razbral, da sem parkiral na mestu za invalide. Vsakič ko je med vpitjem name zajemala zrak, sem ji vljudno skušal povedati, da sem pripeljal nekaj težkega in da nisem opazil, da je ravno to parkirno mesto rezervirano za invalide. Pozneje sem pogledal, zakaj nisem videl znaka za invalide, narisanega na tem parkirnem prostoru. Oznake nisem videl zaradi velike količine posutega peska.
V redu, priznam, da sem nepravilno parkiral na parkirnem prostoru za invalide, priznam tudi, da sem bil tarča histeričnega napada mestne redarke v centru Trzina. Priznam pa tudi, da prenapetih in neuravnovešenih mestnih redarjev in redark ne želim nikoli več videti v Trzinu.
Tomaž Pevc Ulica Kamniškega bataljona 1, Trzin
Bližnja srečanja z redarsko vrsto
Petek je dan za metek
Končno je tu petek, tik pred začetkom šolskih počitnic. Pred menoj sta še delaven večer in dopoldne, ampak jutri ob tem času bom že ob vznožju smučišča, po katerem se bom dričal nekaj naslednjih dni. Razlog za veselje! Po napornem celotedenskem delu sem se med vožnjo iz prestolnice (zaradi opravkov sem bil tokrat izjemoma brez svoje skirce) spomnim, da me na trzinski pošti čaka priporočena pošiljka. Super, ravno še četrt ure imam časa, preden pošto zaprejo! Upam, da ni spet kakšen davek, temveč kaj manj stresnega. Pri okencu se spomnim, da sem pozabil listek z obvestilom, a s prijazno uradnico na drugi strani okenca in iznajdljivim mlajšim sinom na drugi strani mobilnega telefona hitro uredimo tako, da je za vse prav in ima vsak svoje. Še kratek skok okoli vogala k Pečjaku po kruh in kakšen posladek za pozno popoldansko kavo ter kaj zamrznjenega za takrat, ko ni časa za sveže skuhane ženine mojstrovine.
Ko malo pred 18. uro ravno odpiram vrata avtomobila, parkiranega na skoraj praznem parkirišču na južni strani trzinske piramide v coni, zagledam njo. V lični obleki in opravi s klobukom, kislim nasmehom in ročnim prenosnim »izdajateljem« računov (menda rečejo temu POS-terminal; kratica prihaja iz angleške besedne zveze point of sale, po naše točka prodaje ...) - medobčinska redarka! Še kakšno minuto ali dve in že bi »obdelovala« moj avto. A tokrat sem bil hitrejši jaz, seveda pa - kot ponavadi (ženin citat ...) tudi tokrat nisem mogel biti tiho in sem zlobno pripomnil, utrujen od vsega, kar je bilo in kar me je še čakalo: »Pa kako morete v petek popoldne pred začetkom šolskih počitnic, tik pred tem, ko se prične
Še zimska slika redarja v akciji iz arhiva avtorja
brezplačno parkiranje, na praznem parkirišču pisati obvestila o prekršku? Ali res ne gre drugače, bolj človeško in predvsem krajanom prijazno?« Več nisem (z-)mogel, saj sem se že naslednji hip, kljub temu da sem še pravočasno odnesel pete, razjezil. Sprva nase, kasneje pa na tiste, ki načelujejo medobčinskemu redarstvu. Je to res tisto pravo, kar povezuje sosednje občine?
Zdi se, da nimajo redarji nobene kazenske strategije, važna je le kvantiteta, ne pa tudi kvaliteta nas prekrškarjev. Skratka, na dan oziroma mesec moraš podelati X plačilnih nalogov, kar prinese v občinsko blagajno Y evrov - res enostavna matematika. Pa se bo izšla tudi na volilno leto? Potem se zavem, da sem jo precej slabše odnesel med novoletnimi prazniki blizu hrama slovenske kulture, ko smo v soboto zvečer par-
kirali na širokem pločniku in so nam malo pred 21. uro ljubljanski mestni redarji pustili »božičnico«. In se na koncu spomnim novice iz dnevnega časopisa o tem, kako so se v nekem nemškem mestu ob koncu lanskega leta na redarstvu odločili in so med božično-novoletnimi prazniki namesto obvestil o prekrških za brisalce zatikali novoletne čestitke s prijaznim opozorilom in namigom, da v prihodnje tod res ne kaže parkirati brez parkirnine ali označenega časa pričetka brezplačnega parkiranja. Ja, samo ta dežela je na senčni strani Alp in ne tukaj, kjer sem doma jaz. Morda mi res ne kaže kaj drugega, kot da se odpravim v Avstralijo, oglas o tem sem našel kar pri vhodu enega od trzinskih blokov ...
Sekirnikov ata (avtor znan uredništvu Odseva)
Opozorilo, ne kazen
Ob prihodu pomladi smo nekateri opazili, da smo si zaradi preveč kalorične hrane pridobili kar nekaj oblin. Hitro je bilo potrebno ukrepati in dodati na jedilnik zdravo, manj kalorično hrano, in ribe so odlična izbira.
Tako sem se zadnjo sončno in toplo soboto v mesecu sušcu odpeljala v industrijsko obrtno cono in pred ribarnico ugotovila, da nisem edina, ki si želim popestriti jedilnik. Pred stavbo in na parkirišču je bilo polno avtomobilov in zato sem parkirala pred ribarnico, in to malo na pločniku in malo na cesti. Želela sem samo nabaviti ribe in o prekršku sploh nisem razmišljala. V ribarnici je bilo polno ljudi, lačnih rib, in seveda sem se postavila v vrsto, kasneje naročila, plačala in čakala, da mi jih očistijo. In takrat zagledam mlado redarko in že sam pogled na uniformo mi je sprožil v možganih alarm, kaj je narobe in kaj storiti. Vprašala je, čigava avtomobila stojita zunaj parkirišča; eden je bil seveda
moj. V zagovor sem povedala, kakšna je bila situacija, ko sem se pripeljala, čeprav izgovor ni opravičilo za prekršek. Opozorila me je, da ni njena dolžnost, hoditi po lokalih, in naj se odpeljem, ko dobim ribe (kasneje sem isto redarko opazila tudi v našem naselju, ko je opozorila lastnika napačno parkiranega vozila). V trenutku sem postala srečna in hvaležna za opozorilo in razumevanje, čeprav sem naredila prekršek. V svoj zagovor naj še povem, pa to ni opravičilo, da nisem ovirala in ogrožala niti pešcev niti avtomobilistov.
V sedanjem času, ko je veliko ljudi črnogledih, ko vidijo kozarec vedno napol prazen in ne napol poln, se mi je odnos redarke zdel korekten in profesionalen. Opozarjanja in ne kaznovanja bi se morali v določenih primerih posluževati tudi prometniki, prijaznost, pomoč in ustrežljivost bi nam morali izkazovati vsi javni uslužbenci, in tako bi se tudi mi, državljani, počutili bolj odgovorne. Seveda pa to od javnih uslužbencev zahteva večji napor, to pa je že druga zgodba.
Dunja Špendal
Vse življenje se učimo!
Na pobudo Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, ki deluje v sklopu Ministrstva za šolstvo, bo podjetje Vincom iz OIC v tednu od 12. do 17. maja pripravil Teden vseživljenjskega učenja tudi v Trzinu. Začetek bo v ponedeljek ob 17. uri na ploščadi pred Centrom Ivana Hribarja, kjer bodo na zabaven način predstavili projekt in sodelujoče v njem. Da bo res zanimivo, priča že dejstvo, da bo med drugim nastopil tudi znani komik Vid Valič. Na prireditvi bodo svojo dejavnost predstavljala trzinska podjetja, njihovi lastniki pa bodo predstavili svoje zgodbe in povedali, kako so uspeli in zakaj.
Projekt vseživljenjskega učenja bo potekal tudi naprej, torej še v maju in juniju, z njim pa bodo skušali mlade in mlade po srcu seznaniti s pestrostjo in zanimivostjo različnih poklicev, še zlasti tistih, kjer je premalo zaposlenih. Skušali jih bodo usmerjati, da bi namesto »modnim« poklicem sledili sebi in svojemu srcu ter se odločali za poklice, ki
jim bodo prinašali osebno zadovoljstvo in notranjo izpolnitev. Te predstavitve bodo del projekta Be You - Bodi to kar si, ker tega ne zna nihče bolje kot ti! Vodje projekta so za njegovo izvajanje izbrali zanimivo formulo: TRZIN, pri čemer inicialke pomenijo, da pri svojem delu izhajajo iz: Temeljev Resnic Zakonov Iz Narave.
Organizatorji prireditve napovedujejo, da bodo med tednom vseživljenjskega učenja spet skušali predstaviti podjetja, delujoča na območju Trzina, in sicer bodo s predstavitvami, druženjem in vodenimi ogledi podjetij prikazali, kaj vse v Trzinu imamo, hkrati pa bodo bolje med seboj povezali trzinske podjetnike, saj je znano, da se ne poznajo med seboj in niti ne vedo, da imajo mogoče že v sosednji ulici potencialne partnerje, kupce ali pa dobavitelje opreme. Organizatorji napovedujejo celo vrsto zanimivih prireditev, ki bi jih bilo škoda zamuditi.
MŠ
» 1	J	•	J 3
ei\lsEživLJeNJs " *	d, c,- e\
h *ba>ic6/>
sjz 7 cCi7 c , s
M
M
Kar drevored ob dnevu zemlje V trzinski šoli so podarjali
poljubčke
Učenci in učiteljice podaljšanega bivanja iz OŠ Trzin so v ponedeljek, 24. marca, s prisrčnim kulturnim programom z naslovom »Poljubček ti dam« razveselili mamice. Prvošolčki so najprej zapeli dve slovenski ljudski pesmi, sledil je nastop CICI in otroškega pevskega zbora, učenci, ki obiskujejo urice francoščine pa so nas navdušili s francoskimi pesmicami. Sledile so recitacije pesmi, ki so jih napisali različni avtorji - od znanih slovenskih pesnikov do stvaritev samih učencev.
Drevesa potrebujemo za življenje. Občina Trzin je v sodelovanju z OŠ Trzin, Enoto vrtca Žabica v počastitev dneva zemlje, 14. aprila 2014, ob 14. uri in 14 minut pričela saditi drevored. Ta dan smo izbrali po nasvetu strokovnjakov iz Volčjega Potoka, saj je treba drevesa saditi, ko se luna debeli, kar pa letos ni sovpadalo z datumom svetovnega dneva Zemlje, ki je, kot veste, 22. aprila. Da bi se drevesa, ki smo jih tokrat posadili ob Kidričevi ulici za cel drevored, čim bolje počutila v Trzinu in lepo rasla, so jim otroci z majhno pomočjo vzgojiteljev in ostalih navzočih zapeli nekaj lepih pesmic. Župan g. Anton Peršak je otrokom razložil, za kaj vse potrebujemo rastline in drevesa in kako pomembna so za naš obstoj. Drevesa proizvajajo kisik, ki ga dihamo, iz dreves lahko gradimo hiše, v katerih se lahko grejemo z lesom, iz lesa lahko naredimo splav ali celo ladjo in še marsikaj. Zato tudi občina Trzin vsako leto prispeva majhen delež, saj vsako leto od dnevu zemlje posadi kako drevo, letos kar drevored 24-ih kroglastih malih jesenov. To vrsto dreves smo izbrali, ker nima močno razvejanih korenin, kar bi lahko motilo komunalno infrastrukturo, krošnja sama ne zahteva veliko vzdrževanja in se sama razraste v krog, kar bo tudi močno polepšalo ulico. Otroci so županu pridno pomagali zasaditi nekaj dreves, potem pa odžejani s sokom veseli odšli nazaj v vrtec.
Matjaž Erčulj
Učenci drugega razreda so se spoprijeli z dramatizacijo Pike Nogavičke, niso pa izostale niti inštrumentalne točke.
Verjamem, da je nastop otrok mamicam narisal nasmeh na ustih, verjetno pa so dobile tudi poljubčke ...
Dimež
Suho in toplo z vremenskimi teorijami zarote
Po silni zimski moči je marec le upravičil svoj sloves sušnega meseca, prav zato je bil nekdaj - precej bolj kot danes - znan kot sušec. Vem, da so zgodnja toplota, sveži zeleni odtenki in bujno cvetenje v vas prebudili vsaj tisti del možganov, ki »nadzoruje« čustva in ki se v zadnjem času bolj kot na naravne odziva na družbene spremembe. Ali pa morda še bolj na „nespremembe", ko vsi pričakujemo, kaj še nam bodo zakuhali oni tam zgoraj. A dragi moji sokrajani, česar ne storimo mi, „ta spodnji", ki smo sicer v veliki večini časa sami, se nikar ne pritožujmo nad onimi tam zgoraj. Lepo priložnost za to bomo imeli že to jesen na lokalnih volitvah, še eno pa prihodnjo jesen na državnozborskih. Če seveda slednje ne bodo že prej, saj se je trenutna vladna ladja že nekajkrat za las izognila ledeni gori. Bodite torej aktivni v tej smeri in glejte vsem sadilcem rožic pod prste, kar se le da, a bodite tudi konstruktivni in kritični. In če niste zadovoljni s trenutnimi predstavniki ljudstva in kraja, spodbudite tiste, za katere menite, da so, ali pa se podajte v to bitko sami. Pomnite, nihče drug se ne bo boril namesto vas ...
Pa se vrnimo raje spet v bolj predvidljive in tudi varnejše vremenske vode. Minuli mesec je bil res topel kot že dolgo ne, po drugi strani pa deveti zaporedni mesec z nadpovprečno temperaturo zraka glede na dolgoletno povprečje! Že po četrtini leta imamo torej velike možnosti, da bo letošnje leto spet v vrhu najtoplejših v poldrugem stoletju, odkar imamo na voljo zanesljivejše vremenske podatke. Temperatura pa narašča tudi v Trzinu, saj so lokalne volitve vse bližje. Spet bomo sadili rožice, asfaltirali pločnike in cestišča (oboje bolj v ednini ...), odpirali „kozmetične" pridobitve in posodobitve, nedokončani oziroma nezaključeni pa bodo ostali številni projekti iz preteklosti, na primer trzinska obvoznica in povezovalna cesta, osrednji del priljubljene sprehajalne poti ob Pšati, trzinsko zadnje počivališče, (ob-) nova trgovina(-e) in še kaj. Seveda pa vsaj nismo zadolženi tako kot nekatere druge slovenske občine, kjer ponekod znaša posojilo tudi več kot 1000 evrov na prebivalca. Morda pa prav letošnji marec nakazuje boljše čase, saj verjetno poznate star vremenski pregovor, ki pravi: »Sušca prah obvelja kakor kepa zlata." Morda se lahko upravičeno bojimo, da bo druga polovica aprila (ko tole pišemo je prva skoraj že za nami ...) hladna, saj „sušec preveč gorak, mali traven naopak".
Niste še pozabili februarskega požleda, kajne? Zaradi aktualnosti se seznanimo s tem nepridipravom nekoliko podrobneje. Žled je naravni pojav, ki nastane v hladni polovici leta, ko večinoma drobne kapljice, ki so podhlajene (temperaturo pod lediščem jim omogoča prav njihova majhnost), primrznejo na hladno podlago.
Pri tem nastane težak ledeni oklep, ki raste vse do tedaj, ko padavine prenehajo ali pa prične snežiti. Februarja sta se marsikje izmenjevala dež in sneg, debel ledeni oklep pa je bil večinoma posledica zaporednega večdnevnega primrzovanja nepodhlaje-nih kapljic na zelo hladne predmete. Za žled potrebujemo le pravo mrzlo/toplo kombinacijo: zgoraj oziroma višje toplo, spodaj oziroma nižje pa hladno (ohlajeno pod ledišče) zračno maso in nič drugega (kot na primer NATO-vih letal in njihovih kemičnih sledi ter drugih teorij zarote). Posebnost letošnjega žledu (pozor, besedica je moškega spola) je bila neverjetno dolgo vztrajanje omenjene kombinacije zračnih mas in velikost prizadetega površja. Pojav je praviloma najpogostejši na jugozahodu Slovenije. Natančneje na območju redkeje poseljenih predalpskih in dinarskih pregrad ter tamkajšnjih planot. Posebej izpostavljene so poseljene idrijsko-cerkljanske planote, to so Brkini in Bloke.
To zimo pa smo imeli opravka še z enim pojavom - rumenkastim snegom v gorah. Gre za rumeno usedlino saharskega peska, ki so jo prinesli nad naše kraje vetrovi v ciklonu, z ozračja pa sprale padavine. Puščavska območja na Zemlji so vir puščavskega prahu, ki ga vetrovni viharji lahko dvignejo v velike višine. Iznad Sahare puščavski prah najpogosteje potuje s pasatnimi vetrovi proti Atlantiku in Ameriki. Kadar pa severno Afriko doseže ciklonsko območje, pa lahko na sprednji strani ciklona močni južni vetrovi ta prah zanesejo proti severu vse do Alp. Ob padavinah se prah počasi izpira iz ozračja (drobni delci prahu služijo tudi kot kon-denzacijska jedra). V kolikor pri tleh sneži, je tak sneg rumenkast ali rdečkast, če pa dežuje, usedlino opazimo predvsem, ko se površina posuši in na njej ostane tanka plast prahu. Tak prah je pravzaprav naravno mineralno gnojilo, in nikakor ni škodljiv. No,
pa smo ovrgli še eno teorijo zarote, ob tem pa čisto pozabili na letošnji marec.
Dobili smo okrog tretjino pričakovanih padavin, povprečna temperatura zraka pa je bila za več kot 4 °C nad dolgoletnim povprečjem in kot taka po nižinah druga ali tretja najvišja od sredine minulega stoletja, natančneje po 2. svetovni vojni, odkar so merilne naprave meteorološke postaje v Ljubljani za Bežigradom na tej lokaciji. Posledično je bilo tudi več sonca, katerega presežek v trajanju je bil več kot 40 %! Prevladovali so nadpovprečno topli dnevi, v posameznih dnevih je po nižinah v notranjosti države odklon dosegel ali celo presegel 9 °C. Krajše hladno obdobje se je začelo 24. marca, a je trajalo le nekaj dni. Imeli smo 7 dni s padavinami, 5 dni s slano (joj, da nas ta le ne obišče v aprilu, saj
se je rastje letos zbudilo več tednov prej kot ponavadi!) ter po en dan z meglo in nevihto. Se spomnite, kdaj je grmelo? Jaz sem že kar pozabil, saj v zadnjem času marsikje in pogosto „ropotajo". Ne pustite, da vas premaga spomladanska utrujenost, temveč se ji postavite po robu. Nekateri bodo letos skorajda združili velikonočne in prvomajske praznike, saj ni med njimi niti teden dni, če smo natančni so le štirje. In glejte, da boste nared do Florjanovega sejma, ki bo letos spet nekaj posebnega, če ne zaradi drugega, pa zaradi nove lokacije. Sicer pa smo vreme za tisti konec tedna že naročili, menda bo predvolilno ...
Pa lepo se vremenajte ves ta čas,
Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik
POSTAJA
Padavine marca 2014
(v mm oz. l/m2)
Izbrani vremenski podatki za marec 2014 - temperatura
(v °C)
Grosuplje
Domžale
Radomlje
Letališče Brnik
Trzin
Vrhnika
Moste pri Komendi
Škofja Loka (Trnje)
Brezje pri Tržiču
23
36
40
42
43
46
50
51
56
Preglednica: Padavine in temperatura zraka marca 2014 na širšem območju Ljubljanske kotline oziroma v Ljubljani (Viri: ARSO, Slovenski meteorološki forum, Vremenski forum ZEVS, trzinski Vremenko).
Košarkarice ŽKK Domžale zaključile uspešno sezono
Članice in mladinke Ženskega košarkarskega kluba Domžale, pod vodstvom trenerja Vlada Velikonje, so letošnjo sezono uspešno pripeljale h koncu. Članice kluba so prvič v svoji zgodovini nastopile v polfinalu 1. slovenske košarkarske lige za ženske in osvojile četrto mesto. Na zaključnem turnirju pokala članic, ki ga je neposredno prenašala Radiotelevizija Slovenija, pa so osvojile drugo mesto in se okitile s srebrno medaljo ter ponovile
lanskoletni izjemen uspeh. Medaljo so v letošnji sezoni osvojile tudi mladinke ŽKK Domžale. Na zaključnem turnirju državnega prvenstva za mladinke so dekleta osvojila bronasto medaljo. K uspehom košarkarskega kluba so v letošnji sezoni med drugimi prispevale tudi Trzinke Katja Kač, Ula Dremel, Vanja Tajher, Sara Valenčak in Annamarija Prezelj.
I. P.
Frizerski salon Teja
llB	Slnvpnicka rj>«tsi 2d

äT
Slovenska cesta 24 1234 Mengeš
01 723 89 80 041 470 614 tejalook@gmail.com www.frizerstvo-teja.com
Želimo vam lepe prvomajske praznike!
GOSTINSKI LOKAL
V IOC TRZIN
ODDAM
O*/ 663199
grafex agencija | tiskarna
TUKAJ JE LAHKO VAŠ OGLAS
grafex agencija | tiskarna
o
Trm FiLTer®
Svet filtracije.
Celovite rešitve na področju filtriranja in industrijskega odsesovanja!
www.svet-filtracije.com

Izdelki podjetja TRM Filter predstavljajo vrhunske dosežke na področju industrijskega odsesovanja in filtracije.
Poleg lastnih blagovnih znamk je podjetje TRM Filter zastopnik tudi svetovno uveljavljenih blagovnih znamk s področja filtracije:
MANN FILTER
-MEISSNER

«rkdrfe sintrol
TRM Filter d.o.o., Litijska cesta 233, SI-1261 Ljubljana - Dobrunje, 01 527 22 10
ET
ijJ	jf t
Vreme jTO^VROrt?
(kj-^	^ -vj. •
> Vreme na HRVAŠKEM?
THAT'
■O
reme v SLOVENIJI?
vreme- nfolsi
\ /n 1— k m 1— k ir^ixi 1—»i
VREMENSKI PORTAL za SLO | HR | EU