209
Šolske stvari.
O prestroji srednjih šol.
Die Sehulen sind schlechter geworden.
,,Neue Fr. Presse" 14. Janner 1878.
„Berite le novo ,,Presse" , ona prav odkritosrčno pravi: „Sole so slabeje p os tal e". Boljega spričala nisem slišal se vse svoje žive dni. Tako je 14. janua-rija 1878. leta govoril liberalni časnik. Da! tako je, ne morem Vam pomagati." — To so med drugim bile besede velecenjenega poslanca monsign. Gre u ter -j a v 359. seji zbornice poslancev.
V istem smislu je liberalna „Tagespost" unidan pisala, rekši : ,,gimnazije naj bodo jBildungsanstalten', a ne ,EinpaukungsanstaltenL,   kar so dandanes".
No, če take misli o današnjem šolstvu rojijo cel6 po možganih liberalnih mož, ki so vsi zaljubljeni v Prusko 8i8temo, katero si je pri vredbi Avstrijskih srednjih šol nase liberalno ministerstvo za zgled vzelo, potem pač ni čuda, da je naučno ministerstvo Dunajsko in Peštansko nedavno sklicalo nadzornike srednjih sol v posvet, kako prestrojiti vredbo gimnazij in realk, da neha ono grozno preobložen je, ki mori duha in te!6 šolske mladine, pa vendar se ne doseže namen prave izomike.
Kaj so na Dunaj in v Budapest sklicani „patres conscripti" gospodu ministru svetovali o prestroji srednjih šol, je dosihmai še zmirom skrivnost, vendar iz dopisa , ki ga je unidan razposlal dr. Streemajer deželnim šolskim svetom o zadevah zrelostnih preskusi nj, transpirira toliko, da minister sam čuti, da je treba učno tvarino in metodo o učenji predrugačiti tako, da šole postanejo zopet „Bildung*anstalten" in nehajo biti „Einpaukungsanstalten".
Naučno ministerstvo je menda mislilo, da škodo, ki jo trpi šolska mladina na zdravji, če mora sključena po 5 in 6 ur dan na dan sedeti v klopčh , domii prisedši pa zopet koj se vsesti za mizo in izvrševati šolske naloge, ubrani s tem, da se je vpeljala telovadba, katera zavoljo prenapete učoe sile s krvijo zalite možgane šolske mladosti z različnim prekucevanjem na glavo itd. še bolj zalije brez tega, da je že marsi-kak dijak po smrt šel na telovadnico. Nekdaj je šolska mladina po 4 ure na dan sedeia v šoli, po šoli se je pa izpočiti mogla sprebajaje se ali skakaje pod milim nebom. In zdrava je bila, koncem šolstva pa tudi toliko podučena, da se je lahko merila s sedanjo. Tudi po stari šolski sistemi se je izobrazilo brezbrojno število nekdanjih gimnazijalcev, ki so v latinščini in grščini prav trdni bili, — izučilo se je brez Pruskega kopita mnogo slavnih   mož   v vseh vedoostaih    strokah.
Prejšnje čase je en profesor v nižjih gimnazijskih razredih predaval vse naufee dotičnega razreda, zato je on poznal duševno zmožnost vsacega dijaka natanko; če je videl, da kdo v večem delu šolskih predmetov dobro napreduje, prizanesei mu je nekoliko v enem ali drugem, ker se je gledalo na celotno izomiko, ne pa le na en predmet brez ozira na druge. S tem pa nočemo zaaikovati,   da   ne bi bilo bolje,   ako vsak
šolski predmet predava poseben profesor strokovnjak, le to hočemo nanašaje se na vredbo prejšnjih časov dokazati, da v tej novi vredbi tiči velik del krivde, da je šolska mladina preobložena, kajti vsak učitelj zahteva od dijakov kar največ vednosti v svojem predmetu. Profesor matematike hoče, da so njegovi učenci vešči matematiki, profesor natoroznanstva, da so nato-roznanci „omnibus numeris absoluti", profesor nemščine, da govorijo in pišejo brez pogreškov nemški, profesor slovenščine, da slovenski, profesor latinščine, da latinski, profesor grščine, da grški itd. Kes, da bi prav lepo bilo, ako bi ena glava, glava mlada, vse to zmogla, kar 5 ali 6 učiteljev od nje zahteva; le vprašanje je: ali je to mogoče in to osobito že v prvih letih gimnazije?
Vse to so   faktorji   preobloženja   šolske   mladine in pa soglasnih tožeb, da so ,,šole slabeje postale".
(Konec prihodnjič.)
Šolske stvari.
0 prestroji srednjih sol.
Die Schulen sind schlechter gevvordeu.
,,Neue Fr. Presse" 14. Janner 1878.
(Konec.)
Ker so, kakor tožijo sami možje današoji vladni sistemi Avstrijski udani, vse nade na večjo naobraže-nost in prosveto utonule, čeravno se šolska mladež pre-napenja z nauki, zato je čisto naravno, da tudi zunaj ministrove pisarne so se izvedeni prijatelji šolstva po-prijeli razprave, kako naj bi se presilno breme učencem olajšalo, pa bolj i vapeb študij dosegel. Osobito obravnavajo zdaj različni časniki to važno vprašanje. Njihove razprave se sučejo okoli tega, ali bi se ne dali nekateri predmeti gimnazij popolnem odpraviti, drugi skrčiti, in v obče nekoliko spremenila metoda v učenji.
Naj tudi mi svojo rečemo.
Mi ne stojimo v vrsti tistih, ki se za to potegujejo, naj bi se ta ali uni učni predmet popolnem odpravil; al tista strašanska obširnost, s katero se obdelujejo dandanes posamezni predmeti, naj se odstrani.
Čemu, na priliko, prirodopis v tolikošni pro-stranosti, v nižji in visi gimnaziji, kakor da bi vsak gimnazij a le c že moral učenjak biti v prirodopisji? Dobra podlaga naj se dade temu nauku, da jo ima, kdor se pozneje ukvarjati hoče s to specialiteto. Naj bi šolski možje   vsaj   to zmirom   v spominu  imeli,   da
218
gimnazija ni „ein Fachstudium", ampak le priprav-ljavnica za višje študije!
In kar veljd o prirodopisji, velja tudi o druzih predmetih, na pr. računoslovskih itd.
Latinščina in grščina imate mnogo nasprotnikov, češ, naj se mladina raji bolje uči živih, kakor mrtvih jezikov, s katerimi ne prideš daleč po svetu. Tudi s tem mnenjem se ne vjemamo mi: latinščina in grščina— tako imenovana ,, klasična jezika", —ste potrebni, in brez njih tudi dandanes ne more biti nihče, ki se šteje med više izobražene ljudi. Al zoper to, kakor si danes morajo dijaki že nižje gimnazije vtepati v glavo grščino, zoper to mora odločno biti vsak, kdor ve, da naposled skor vsak jurist, zdravnik, bogoslovee itd. grščine komaj toliko zna, da si ve kako tehnično imč razvozljali. Xe(^aj toliko truda in dela le za malo zrn na koncu! Čemu tedaj toliko čisto prazne slame? Z grščino za vse dijake je blizo taka, kakor s hebrej-ščino pri bogosiovcih: učenja in truda veliko, znanja pa na zadnje celo celo malo, res tudi malo brez škode. Latinščino znati je še marsikomu potreba, — grščino znati — nikoli, ker še nismo culi in celč učenjakov ne kramljati grščino. Z lat i n š čin o je druga; brez temeljitega znanja latinščine ne more biti bogoslovee in ni mogel prejšnji čaa biti noben zdravo sloveč, kajti še pred kakimi 25 leti so se učili še skor vsi medicinski nauki — razun kemije in naravoslovja — v latinskem jeziku, dandanes so ga pa tudi zapodili iz vseh medicinskih predmetov, češ, da o vira^ napredek teh študij.
Čemu po vsem tem tedaj toliko preobioženja šolske mladine z mrtvimi jezici dandanes, ko jej je treba učiti se živih jezikov, česar nekdaj v gimnazijah ni bilo treba.
Pri učenji vseh predmetov pa je treba, dasezlajša tudi metoda učenja. Kdor dandanes kake bukve piše, da bi za-nje veljavo šolske knjige dobil, da jej po sto druzih knjigah tak obraz, da se sam čudi „mojster-skemu delu". In tako se leto za letom šolam vrivajo nove knjige, teške za učenje, težavne pa tudi za s ta riše, ki morajo dandanes že kapitalisti biti, da zmorejo novcev, ki jih njihov sin potrebuje za šolske knjige.
„Festina lente"! bila je deviza nekdanjih šol, in vspeh je bil dober. ,,Mit Dampf vorwarts"! je načelo današnjih šol, in „die Schulen sind schlechter govvorden1', je glas od vseh strani, konservativnih in liberalnih.