294 itevllko.
V UBNionL * ponedeljek. 24. decembra 1906.
mil. leto.
'h&^a mk dan avaćer, mil ai »ca*!***, t«e *«Ua po posU atajeaaan m avatro-ograke daAaia u m lik » I, « i«l Mili 1, b Mrl iKi 8 I 60 k,  u m mm I It 80 m.   £a LJubljano ■ a«ifljaajam aa Um a rn l*u
4 I, it tot lati 12 &; u Četrt tata ti K, »a te «mm d &   Kcer kadi amai p««], plate aa aat lata ■ S, aa pat late il K, aa Mrl lata I K tO k, aa aa aiaaaa lKML-Zi tuja daiala teUke vee, kallkar aaaia paitnlna. — Na oaraftat ^aa iateaaaaa raeeiljatr« ?ar#&iaa aa aa aska. - Za oznanila aa piadaja s* petarastapae pattt-vrato pa U a, ee as eanaafle tlaka takrat, pa 10 a, aa aa dvakrat la pa 8 k, it sa tiaka trikrat aH veflkrat. — Dtpiai naj aa tavale fraakar»tf, -^ftn tt aa vračaje. — Uredništvo Is uaraviHaivo }• v Kaaftavft aiiaak it i, la atear aradaaftva v L aadatr., apravaiRve pa v prilllaja. —  Upravništvi naj aa klagavaige aaliljarj aarsčaiaa, -aklamaaija, oznanila, t J. administrativne
*Bi*r*s telefon st 34L
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik
iiM številke p« 10 M.
ii
Upraralitra telefon it 81.
BOŽIČ.
Tiho vse naokrog, narava sniva t globokem snu, nad otrplo zemljo je pa razprostrla svoja krila tajin->tvena zimska noč.
Na svodu nebeškem blešče zvezde v čarobnem sijaju, zdajinzdaj se utrne katera izmed njih in svetel meteor zažari za trenotek ozračje, dokler padajoč ne izgine za temnim obzorjem.
Tišina vlada povsodi, praznična in zagonetna, in v blesku milijonov zvezda se zdi narava, odeta v srebrni -nežni plašč, kakor nevesta, ki sniva sladak san pred poročnim svojim dnevom.
Tiho, mirno vse naokrog, samo iz daljave se sliši semtertja šumenje, ječanje t ledene spone okovanega poroka, sušlanje in šelest gozda, ki zdi* huje in ježi pod pezo težkega snažnega bremena. Za trenotek poneha šumenje, za hip obmolkne šelest in lahek vetrič, ki zaveje preko poljan, ti donaša na uho turobne, melanholične akorde znane pesmi, polne mehkobe in miline. In duša človeška se zaglobi v sanje, prelestne in krasne, earajoč pred oči pestre slike srečne brezskrbne mladosti. Človek se vdaja čuvstvom in njegovo srce postaja mehko, tako mehko in verno, kakor takrat, ko je ie kot otrok ob vznožju svoje stare mamice strme poslušal čara polne pripovedke o nebeških kri-latcih, ki so nekoč v sivi prošlosti peli B Slavo Bogu na vi savan in mir ljudem na zemlji —
Poezije, prelesti poina noč!
Kako zbujaš sladke spomine, kako objemaš z magično svojo silo človeku srce in duha!
In inj sedaj mbrane zvoke, ki trepeČejo v vadohu, naraščajoč sedaj, sedaj zopet pojemajoči Božični zvonovi so to, ki brne čez plan in pojo zmagoBOsno visoko pesem mira in ljubezni.
V razkošju se koplje uho v ča-robnokrasnih, srce božajočih akordih
in oko se zagleda še enkrat v dneve, polne mehke poezije, v dneve, ki so bili in ki se ne povrnejo v svoji naivni, otroško Čisti lepoti nikdar, nikdar več.
Pojo, pojo zvonovi in množioa hiti proti božjemu hramu, žareČemu se v sto in sto lučicah. Mogočno done orgije, da odmeva od visokih belih sten cerkvenih, dišeče mameče kadilo se dviga v modrikastih oblakih proti oboku, verni ljud pa moli zbrano in peva slavo Najvišjemu. Id zažari se svod nebeški in zdi se, kakor da bi se odprlo nebo in se spuščali doli na zemljo krilatci božji, pojoč zanosno pesem: „Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so dobre volje ..."
Iluzija, ironija!
„Mir ljudem, ki so dobre volje!" so peli v sivi preteklosti angelov glasovi, ko je bil porojen tisti, ki je učil naj plemenitejši in naj vzvišenejši nauk človečnosti, vero ljubezni in miru.
Krasni, božanski so bili njegovi nauki, ki so z magično svojo silo v kratkem zmagoslavno osvojili ves kulturni svet.
Toda Čimbolj je vzvišene te nauke monopolizovala ena sama kasta — duhovniška, tembolj so izgubljali svoj nadzemski sijaj ter bledeli, dokler ni blesteče njihovo jedro docela izginilo v umazani navlaki, v katero so je zavili farizeji, ki so si po krivici prisvojili naslov od Boga poklicanih naslednikov velikega učitelja.
Danes se razlega po božjih hramih klic „Pax hominibus bonae vo-luntati3u in neštete množice vernikov žejno srebajo to božje blagovestje v svoja srca, ho teč se pokoriti tej vzvišeni zapovedi.
Toda tisti, ki bi bili v prvi vrsti poklicani, da se ravnajo po tem plemenitem nauku, tisti, ki bi naj bili po zapovedi velikega učitelja sejaic* miru in ljubezni, tisti so že zdavna zapodili Krista iz božjih hramov, navrgli njegove božanstvene nauke, po-
stavili na žrtvenik mesto Boga umazano koristolovetvo in grdo osebno samopašje, proglasili, da ni Boga razen tega njihovega boga, ter prisegli smrtno sovraštvo in maščevanje vsem onim, ki nečejo priznati tega njihovega boga.
A danes pojo, hinavsko zavijajoč oči proti nebu, „Mir ljudem . . .u tisti, ki so edini krivci, da ne zavlada med nami mir božji, marveč da se vedno boljinbolj vnemajo strasti in se seje sovraštvo in prepir, kjer bi morala vladati bratska sloga in ljubezen.
Zato divja sedaj na vsi Črti neizprosen boj, borba na življenje in smrt.
Ker nećemo priznati krivih bogov, ker neČemo ukloniti tilnika klerikalnemu maliku, zato nam je napovedala boj na nož Črna vojska, tisti ljudje, ki so že zdavno zapodili Boga izpred oltarja ter posadili na prestol zlatega rcalika.
Za človeško dostojanstvo, za svobodo vesti in prepričanja se borimo mi, za one svetinje, ki ustvarjajo človeka v pravega Človeka, podobnega najvišjemu bitju, ki mu je udahnilo dušo in mu podarilo življenje.
Prostih ljudi, svobodnih v mišljenju in čuvstvovanju, mi hočemo, zato smo zavihteli kopje ter porušili tisti mir, ki so ga nam ponujali naši nasprotniki in ki bi značil našo duševno smrt. Mi pa hočemo živeti kot svobodni ljudje, neČemo in ne priznavamo nobenih spon in vezi, svojemu vzoru, najvišjemu bitju hočemo biti enaki, zato smo dvignili ščit in zavihteli meč. Brezčutni stroji klerikalne volje nečemo postati, ne maramo biti slepo, poslušno orodje tajnih klerikalnih moči, zato gremo v boj, zato gradimo barikade svobodne misli.
Težak, skoro obupen je ta boj proti tisočglavemu sovražniku! In baŠ sedaj se zbirajo črne čete, da napravijo odločilen naskok na postojanke mn'li svobodne; že so skoro prodrle 4c prvih okopov in marsikateremu
bojevnika je že upadel pogum in iz-drsnil iz rok meč, ki ga je preje junaško vihtel proti srditemu sovragu.
Toda Četi, ki ji je svoboda vesti in prepričanja več nego enega življenja, več nego ene smrti vredna, ne upade pogum, srce njeno ostane neustrašno, ker jo bodri prepričanje in trdna vera, da bo njena borba prej ali slej završila z zmagonosnim uspehom.
Res, pri nas se napoveduje sedaj vlada reakcionarstva in mračnjaštva, v kratkem že morda zaveje preko naših poljan strupeni njen dih. Nič za to!
Borba bo postala ljutejša, srčna naša kri bo tekla v potokih, a naše sile se okrepe v trdem boju, roka nam postane jeklena in skoro nam zasine čas, ko stopimo na tilnik pobitemu sovragu ter razsvetlimo temno domovino z bakljo svobode.
In ni daleč ta dan!
Saj za gorami se že svetli obzorje !
Na Francoskem je že napočil svetal dan in celo na Španskem, tem eldoradu mračnjaštva, se že svetlika zora in se napoveduje dan!
Ali naj bo samo naša domovina obsojena k temu, ali naj samo pri nas ne zašije nikdar svetlo solnce?!
Kdo bi to verjel! Luč, svetloba je še vedno premagala mrak in temo in tudi nam zasine po trdem, krvavem boju žarko solnce svobode.
^Zginut naši voroženki, kak rosa na solncje. Zapanujemi mi bratja na našoj storoncje!"
Zato „sursum eorda" vsi, ki ste dobre volje, bojno kopje v roko in h ajdi na okope !
Izvojevali si bodemo, junaški se boreč, slavno zmago in zasijal bo naši domovini vse osrečujoči zubelj svobode !
In takrat bo rudi zavladal med nami mir dobrih med dobrimi, tisti božji mir, o katerem govori sveto blagovestje!
Narodno založba.
(Nova kniževna organizacija.)
n.
„Narodna založba- je zasnovana na zadružni podlagi in ima kakor smo rekli, zgolj kulturne namene. Zato je popolnoma nestrankarsko podjetje in so se v njem združili zastopniki različnih strnj, ki jih pa združuje želja in volja, skrbeti v prvi vrsti za tisto literaturo, ki jo doslej ni gojil nobeden naših založnikov in nobeden naših književnih listov.
Že iz tega delokroga izhaja, da „Narodna založba" ni konkurenčno podjetje proti sedanjim založnikom. „Narodna založbau ne misli posegati v delokrog sedanjih založnikov, nego si ustanovi svoj posebni delokrog ter bo vsled tega delovala kvečjemu paralelno s sedanjimi založniki, nikar pa ne ž njimi v nasprotju. „Narodna za-ložbau naj zamaši tisto vrzel v naši knjižni organizaciji, ki se je neštetokrat omenjala v naši javnosti, za katere odpravo pa se doslej ničesar ni zgodilo. To se spozna iznadaljnih naših pojasnil, v katerih bo obrazložen program „Narodne založbe" in s tem označen njen delokrog.
„Narodna založba" je vzela v svoj program pred vsem negovanje mladinske, popularnoznanst-vene in pripovedne literature. Ta program se je določil z ozirom na to, da vlada pri nas prav v teh strokah največja mizerija, da je iz ozirov na povzdigo narodove omike začeti najpoprej z delom na tem polju.
Z mladinsko literaturo, namenjeno mladini od 14. leta naprej, smo pri nas tako na slabem, da je groza. Imamo mladinsko literaturo a le za šolarje, skoro ničesar pa nimamo, kar bi mogli dati v roke mladini, ki je zapustila šolo,  a še ni
LISTEK.
Božične povesti.
Polagoma se je gostila megla, kot bi jo kdo potresa! s pepelom, sneg te ni več utrinjal na polju, temveč je sijal z enakomerno, ledeno barvo. Mrak se je zgrinjal nad vasjo, in že ni bilo več mogoče ločiti drevja od streh, oboje je bilo na dobelo zagrnjeno s sneženo odejo. Jablane so pokale v belem kožuhu, ki jih je kruto objemal, visoki vrhovi so bili povešeni k tlom.
Mlinarjeva Anka je stala na pragu. Prestopala se je vsled mraza z ene noge na drugo in sopla v roke, vse zardele in natekle prste, ki jih je sklepala v prgišče pred ustmi-^rledala je proti potoku, kjer je opazila sosedovo deklo.
„T\)na, reci Lenčki, naj pride malo k nam. Bi rada ž njo govorila. Koj!«
Dekla je potrdila z zategnjenim glasom, zadela škaf vode na glavo in težko odšla med  sneženimi grudami.
Ivanka je ostala na pragu in se zamislila. /e jeseni se je namenila s sosedovo LenČko, da pojdeta na sveti
večer, prav takrat, ko poje božični zvon in vabi k polnočni maši, pod jez in tam bosta pogledali v vodo, da vidita v valovih vsaka svojega zaročenca. Tudi stara Majda je šla v mladih letih gledat v vodo na božični večer, in videla je tistega fanta, ki je bil potem njen mož.
„ Vidita, tako je bilo", je pravila Majda dekletoma, rjaz sem imela takrat Gorenjčevega Luko za fanta, on pa je imel mene zelo rad. Takrat sem bila mlada, pa rdeča in tako obiična, da sem bila pri najzaljsih. Šla sem na božični večer pod jez. da vidim, če mi je Luka namenjen. Grem in pogledam v vodo. Pa glej, res sem videla Luko. Stal je na drugi strani potoka, in se mi zasmejal. Prišel je tudi on pogledat, Če bo videl mene, pa sva ravno skupaj naletela. In potem sva se vzela. Pa on je umrl že tretje leto potem. Čakaj ta, naj povem še to! Šla sva od polnoč-nice in skupaj sva stopila doma v vežo. Kar se jaz spomnim in pravim :
„Počakaj, grem pogledat [skozi okno v hišo, če bo letos kdo pri nas umrl."
Grem in vidim: Na sredi hiše je stala krsta, velika črna krsta. Streslo
me je, in naenkrat je planila vročica po meni, kot bi mi kdo zlil lonec kropa za vrat. Povedala sem Luki, kaj b<im videla, in on se mi je smejal.
„Kaj si videla? Senco si videla, stolovo senco, pa ne krste!"
Poleti je pa umrl. Škorpijon ga je pi^il, ko je zidal doli na vasi. Vsa noga mu je zatekla, in potem je udarilo na srce. — Bila sem takrat še mlada, pa sem mislila, da bi se Še omožila. Vselej na božično noč sem šla gledat v potok, pa nič nisem videla. In res, nobenega več ni bilo k meni."
Ivanka je mislila na Majdo^in tr^no je verjela, da bo ugledala svojega zaročenca v potoku, da bo videla v prihodnjost. Zvesto je upala, da pi ide letos fant pa njo. To je bila njena vroča želja. Zakaj doma se je naveličala. Mlinar, njen oče, je bil dober ž njo, a njegova žena ji je bila m ačeha; mati je umrla ob njenem rojstvu.
Ivanka je bila nesrečna, zapuščena kot samotno drevo sredi sneženega polja.
„Ivanka" ! '**   Sosedova LenČka j odstopila pred njo^iii jo poklicala. ~~
„Vendar si tu! Ob enajstih greva ! Veš, da je mene kar groza, kadar se spomnim. Pa iti moram, aa vsak način!"
In prijateljici sta se pogovarjali, da pojdeta pod jez in tam bosta prebili led nad tolmunom in pogledali v vodo. Lenčka je trdila, da je ne bo niČ strah, in da bo najbrže videla Šmarnovega Janeza v vodi, ki ji piše vsak mesec iz Celovca od vojakov in tri jo bo oženil drugo leto.
„Kar vse se mi zdi, da bo on! Ce bom le videla takole bele mu-staČke okoli ust, pa bom vedela, da je on."
rK. zakaj pa njega! Jaz bi pa videla rajši Lušinovega Jako! Pa jaz ne bom videla ne njega, ne koga drugega. Nocoj se mi je sanjalo o materi. Kar prišli so, in jaz sem koj vedela, da so mati, pa jih nisem nikoli videla."
Tako sta se pogovarjali. Kmalu se je LenČka poslovila, in Ivanka je ostala sama. Šla je okoli hiše proti jezu. Mlinsko kolo ni šlo in voda je bruhala čez jez in votlo grgrala pod ledom. Noč je bila temna, in grmi ob potoku, zahaljeni s snegom, so bili kot duhovi, v širokih, belih kučmah. Skozi meglo seje videla mračna
obla; bil je mesec, ki je prtzebal na na nebu in sijal z žalostno lučjo v noč.
Bilo ji je mraz in zato je stopila v hišo. Mačeha je sedela na peči in okoli nje otroci. Lupili so kostanj.
„Kje pa si zopet hodila/ Ali na veš, kje je on?" Menila je očeta.
Ivanka ni vedela.
„Pa že spet visi pri Jamniku in pije! O, ta hiša!"
Mačeha se je kregala nad njenim očetom.
Ivanka je čakala, da zapoje božični zvon. Sla se je napravit k pol-nocnicam, ker od potoka bi morala takoj v cerkev. Hitro se je oblekla, in ko je zavezovala robec [na glavi, je nenadoma zapazila, da je to tisti robec, ki ji ga je dala za god njena teta, ki je umrla jeseni. Ivanka ga je naglo razvezala in poiskala drugega
»Tudi teta je umrla! Lansko leto sva šli skupaj opolnoči k maši. In na poti, na lepi, ravni cesti, je nenadoma padla. „Zdaj bom pa umrla Še to leto," se je pošalila teta. „Saj tako pravijo!" — In res J9 umrla. . " Tako je premišljevala Ivanka. Ko je ogrnila veliko ruto, je sapel zvon, in takrat je postala naenkrat razburjena in plašna. Lončke še ni bilo, in težko
toliko dozorela, da bi čitala odraslim namenjene spise. S tako literaturo se ne bavi nobeden naših založnikov in je torej tu izključena vsaka konkurenca.
Kavno tako je s popularno-znanstveno literaturo. Kdo kaj dela na tem polju? Nihče! Razen nekaj knjig kmetijsko-poučnega značaja sploh nimamo nič popularno-znanstvene literature in zato j e naše duševno življenje tako prazno, da bolj ne more biti. Velike ideje preobrazujejo ves svet, na vseh poljih se vrše globokosežne evolucije, a pri nas Še izobraženci ne vedo dosti o tem, drugi ljudje pa sploh ničesar. Le vzemimo ljudi srednjega stanu — o kmetu in o delavcu niti ne govorimo — in vprašajmo se, kaj vedo ti ljudje o zgodovini, o naravoslovju, o etiki, o socijologiji, kaka je njihova politična in narodnogospodarska izobrazba. Odgovor je nad vse žalosten. Ničesar druzega ne vedo, nego to, kar so se v soli naučili, največkrat pa so pozabili še to, ker nimajo knjig, iz katerih bi se mogli česa naučiti in svoje skromno šolsko znanje izpolniti. Popularno znanstvena literatura je pri nas še popolnoma neobdelano polje, kar ni ravno na čast tistim, ki so zmožui in poklicani delati v tej stroki. Narodna založba torej z delovanjem na popularno - znanstvenem delu ne bo mogla delati nikomur konkurence, ker se s to stroko nihče ne bavi.
Pri sedanjem stanju omike slovenskega naroda — mi smo Šele na prvi stopnji napredka — je čisto naravno, da segajo ljudje najraje po pripovednih spisih. Beletristika je prvo berilo vseh stanov. Z njo se najpoprej razširi obzorje, vzbudi ve-se'je do čitanja in do pridobivanja večjega znanja. Beletristika pripravlja ljudi za Čitanje poduČnih spisov in jih usposoblja za njih razumevanje.
Pripovedna literatura se pri nas lepo razširja do izreduo visoke umetniške stopnje, v zadnjih letih pa se je pri nekaterih pisateljih izvršila evolucija, ki pomenja v umetniškem ozira velikanski napredek a ima to slabo stran, da ogromni večini čita-jočega občinstva ni več dostopna. Kot najznačilnejši zgled naj omenimo Cankarja, ki je izreden talent in velik umetnik, čigar spisov pa ljudje tudi višje izobrazbe ne čitajo in ne marajo čitati.
Veseli smo Cankarja in tistih, ki stoje na njegovem stališču, ali resnica je, da je to, kar produoirajo, literatura za literate in gourmande, ne pa za navadne ljudi, ki iščejo v knjigi zabave, razvedrila, tolažbe, pozabe ali poduka.
Individualizem, ki je rodil geslo jjl' art pour 1" artu, da je umetnost sama na sebi namen, ima velik pomen, ali ima tudi slabe posledice. Taka literaturaje namreč samo za intelektu-
alne aristokrate in teh je med Slovenci preklicano malo.
Pogostoma se Čujejo zabavljanja, da je pri nas toliko ljudi naročenih na „Gartenlaube", „Chronik der Zeitu, „Romanbibliothek" in da kupujejo in Čitajo ogromno mnogo nemške beletristike. Ali je to ljudem res zameriti? Mislimo, da ne, in prepričani smo, da nobeno zabavljanje ne bo nič pomagalo, dokler sami ne bodemo imeli take literature.
Naj nam nikar ne prihaja kdo z očitanjem, da se v knjigotrškem o žiru ta literatura imenuje srednja literatura. To je prazna fraza, ki se ji pameten Človek le smeje. Prav te, srednje literature smo potrebni, krvavo potrebni, če hočemo, da bodo slovenski ljudje čitali in se izobraževali.
Olirajnl slovar pLUlstorlni.
Vsi nemški listi, začenši od nN. Fr. Presse" pa doli do najzakotnej-šega časopisiča, so prinesli v petek, soboto in v nedeljo notice, da je okrajni glavar v Brežicah Vi-starini prosil za upokojenje in da se hoče umakniti slovenskemu časopisju, ki ga je obrekovalo, ker ga višji krogi miso ščitili.
Ta notica je skozinskez hinavska. Vistarini ne gre v pokoj, ker ga je slovensko časopisje „obrekovalo", Vistarini gre v pokoj, ker se ne upa tožiti slovenskih listov, ker se boji dokaza, da je v svoji uradni lastnosti goljufal in defravdiral.
V Brežicah sta zaporedoma poslovala dva glavarja, ki sta sleparila in defravdirala, a obema se je prizaneslo s sodni j o. Oba sta Nemca in sta strupeno in hudobno preganjala Slovence . . . Prvi teh junakov je bil Taks, drugi je pl. Vi-star in i.
O Vistarinijevem uradnem poslovanju se poroča:
Obelodanilo se je po časopisih na podlagi nedvomno resničnih podatkov, kako je on ogoljufal ljudstvo pri razdeljevanju podpor po ujmah poškodovanim posestnikom v kozjanskem okraju. Iz teh očitanj posnamemo, da je okrajni glavar 1. 1905 prejel 6000 K, katere bi imel razdeliti med posestnike v kozjanskem okraju, ki so bili početkom julija 1905 po viharju poškodovani.
Okrajni glavar je osebno delil podpore ter poučni izkaz predložil namestništvu v Gradcu.
Glasom njegovega uradnega izkaza je razdelil celih 6000 K, toda v izkazu so sledeče pomote:
Nekateri posestniki so prejeli le po 10 K, 20 K ali 30 K, glasom izkaza pa 110 K, 120 K ali 130 K. Ker so svote pisane le s številkami, ne pa tudi s črkami, pač ni bilo težko iz 10 K napraviti 110 K itd.
Drugi posestniki, ki so glasom izkaza prejeli večje podpore, (100 K in več), se kljubu vsem poizvedbam niso mogli najti v dotičnih občinah.
Zopet drugi pa niso prejeli nič, če-tudi so glasom uradnega izkaza do-
bili večje podpore. Na ta način so bile diference v občinah Bučo, Vir-štanj in Drenakorebro blizu 3000 K, ki so nedvomno izginile v velikem žepu glavarjevem. Za občino Pilštajn ni bilo mogoče dobiti podatkov.
Tudi v občinah okrog Rajhen-burga je sovražni glavar osebno delil podpore; prejel je menda 3000 K, to svoto kot razdeljeno izkazal, ljudje pa so v resnici prejeli le 1100 K. Poizvedbe v tem slučaju še niso dognane.
Ko se je to obelodanilo, je okr. glavar molčal; te dni pa odhaja iz Brežic. Stvar je prozorna, da ne potrebuje komentarja!
O tem glavarju pa sedaj šele na dan prihajajo stvari, o katerih se je preje le šepetalo. Z razmerimi v njegovi družini se ne maramo pečati, ker je to njegova privatna zadeva. Ta zadeva je le v toliko javna, ker je provzroČala javne škandale leta in leta. %
Naravnost sramotno pa je, kar se sliši o zasebnih dolgovih tega gla-varja-poštenjaka.
Svojemu uradnemu slugi je bil dolžan na posojilih do sto kron; drugi uradniki so morali zalagati denar iz svojega žepa za uradne potrebe, ker je on uradni denar vedno sam dvignil in zase porabil. Dolžan je večje in manjše svote raznim trgovcem in obrtnikom v Brežicah. O drugih zasebnih dolgovih pa se ne zvedo natančni podatki, ker se dotične osebe — nemškutarji v Brežicah — bojijo obsodbe v javnosti, po-sojevalo se mu je namreč denar v politične namene!
Vso manipulacijo z uradnim denarjem je protizakonito vodil skozi leta okr. glavar sam; on sam je in-kasiral, on sam je izplačeval; seveda so morale stranke vsako izplačilo terjati parkrat in nepotrebna pota delati.
Javni denar je celo na svoje ime nalagal v hranilnici in sam vlekel obresti!
Ta glavar je za Slovence imel dvojen obraz; kjer je pričakoval opore, tam se je laskal, delil milosti, pesek v oči metal, kjer pa je Čutil slabosti ali kjer ni pričakoval opore ali kjer se je bal protivnikov-nem-Škutarjev — tam je gazil vsak zakon, tam je postopal samovoljno kot paša, tam je plesal po piščalki nemške stranke.
Ta glavar je slovenski stranki vsekal globoke rane; on je z neopravičenim Črtanjem glasov okrajni za-stop brežiški pred štirimi leti spravil Nemcem v roke, on je še letos proti javnim odločbam upravnega sodišča tri slovenske glasove črtal iz imenika za veleposestvo (vedoČ, da ni vedne pritožbe, ako se ugodi reklamaciji), četudi je ravno tiste 3 veleposestnike preje sam vpisal v prvotni imenik; on je bil mogočni zaščitnik proslule brežiške policije, on je opral te •zamorce s svojimi lažnjivimi poročili —
(upamo, da pri tem ne ostane), on jo odobraval divjanje brežiške policije zoper Slovenoe in vsako pritožbo slovenske stranke v koš vrgel, on je peščici nemčurjev v Sevnici pridobil nemško Šolo, on je zagovarjal vsako polit Čno lopovščino nemškutarske stranke.
Stolec se mu je začel majati letos spomladi, ko so ga brežiški Slovenci prisilili, da je moral parkrat odkrito priznati svojo barvo. Sicer je nosil v enem žepu slovenske žigice, v drugem pa nemške, in ob navzočnosti Slovencev vedno — ako se ni zmotil — v slovenski žep posegel, vendar mu to ni pomagalo.
Prvo blamažo je doživel, ko je ministrstvo kljub njegovim neugodnim poročilom dovolilo prireditev vseso-kolske slavnosti v Brežicah: posebej pa se je Še blamiral, ko je tedaj v Brežice dal pozvati kar bataljon vojakov, ki pa  tu ni imel kaj opraviti.
Blamiral se je pri otvoritvi novega mostu Čez Savo in Krko, ko je z namestnikom zastonj Čakal slovenskih deputacij, pa jih ni bilo vsled energične protiagitacije.
Blamiral se je pri sestavi imenika za veleposestvo za volitve v okrajni zastop, ko je po vsej sili hotel Nemcem zagotoviti večino, pa mu je slovenska stranka korenito prekrižala račune.
Maščevati se je hotel s tem, da da je voditelja akcije proti njemu ovadil na sodišče, češ, da ga je raz-žalil, in ga začel obrekovati po celem okraju, toda tudi s tem ni dosegel zaželjenega uspeha, pač pa tem hujši protipodpor.
Spričo tacih dogodkov se mora vsakdo vprašati: zakaj ne postavi poklicana oblast Vista-rinija pred sodišče?
Pismo iz Srbije.
Posojilo pod streho. — Štrajk v belgrajskih tiskarnah.
Belgrad, 20. decembra.
—ut. Debata o posojilu je postala že silno dolgočasna in smešna. Poslušali smo govore, ki so bili zelo dolgi, ali brez vsake vsebine, ker so se porajali samo zato, da se zavleče in — ako mogoče — onemogoči vsprejetje posojila. Skupštinske galerije so vsled tega končno bile skoraj popolnoma prazue, edino v Časnikarski loži so se dolgočasili, zdehali, vzdihovali in tudi mrmrali poročevalci belgrajskih dnevnikov, med tem, ko so dopisniki tujih listov prihajali v ložo samo za nekoliko trenutkov, a potem so odšli v buffe, kjer je mnogo prijetnejše kakor poslušati dolgovezne, brez vsake vsebine kritike vladne predloge o posojilu. V diplomatični loži, ki se nahaja takoj zraven Časnikarske, so se — kakor časnikarji — dolgočasili parlamentarni poročevalci poslanstev tujih držav. Doli, v dvorani, je vladala tudi neka čudna „Stimmung" in na obrazih „narodnih očetov"   se je  mogla   čitati vroča
želja po svežem zraku, po domačem ognjišču, ali pa po kakem prijaznem restavracijskem oziroma kavarniškem lokalu. Tudi ministri so se nemirno premikali na svojih foteljih pri zeleni mizi in nekateri so se zabavali s tem, da so risali različne živalake in geometrijske figure na papirju. Nekaj težkega je ležalo v zraku, ▼ nkmpštini je vladal popolen mir in v sajvečj tišini so poslanci iz opozicije dolgo časili one, ki so se morali dati dolgočasiti.
Taka je bila slika narodne skupštine poslednjih dni, predno se je nepričakovano rešilo vprašanje o posojilu. V torek zvečer se je glasovalo o posojilu v načelu in za vladno predlogo je glasovala velika večina, a včeraj predpoldne je bilo posojilo tudi v tretjem branju vsprejeto „per acclamationem", ker poslaacov iz opozicije takorekoč niti bilo ni v skupštini, nego so ostali doata, samo da omogočijo s tem, da »o posojilo Čem prej vsprejme.
Stvar se zdi malo čudna. Do sedaj je opozicija proti posojilu celo obfetrairala. a končno izostale nalaš" iz skupštine, samo da «e na ta način omogoči takojšnje vsprejetje posojila. To je rezultat načelne debate, v kateri se je pokazalo, da so stranke, ki so sedaj v opoziciji, sklepale, kadar so bile na vladi, mnogo nepovoljnejsa posojila od sedanjega. Govori poslancev iz večine, posebno pa govori finančnega ministra dr. Pačua in ministrskega predsednika Palica so bili uničujoči za opozicijo, ki je končno morala priznati, da je vlada sklenila posojilo pod zelo po voljnimi pogoji Vladna zmaga pri vprašanju o posojilu je popolna in g. Pašić zabeleži lahko v svoj beležnik še eden lep uspeh.
Zgodovina vprašanja o posojilu je dolga, ali dobro znana. Pisal sem o tem vprašanju v „Siov. Narodu-že toliko, da sem vesel, ko morem končno javiti, da je ono rešeno in da morem potem dostaviti samo še — piko.
Takoj ko je bilo po*ojiio vsprejeto tudi v tretjem čitanju, bilo je odgođeno zasedanje narodno skupštine na nekoliko dui — do sobote. 22. t. m. Ko se skupština zopet sestane, pride na vrsto proračun iu potem bomo imeli zopet načelno prora-čunsko debato, ki bo gotovo tako dolgočasna, kakor je bila načelna debata o posojilu. Odvisno je to od tega, bo-li debata stvarna ali ne. Ker pa so strankarski odnošaji tako napeti, moremo pričakovati malo stvarne kritike in več strankarske aaaleplje uosti in netolerancije, kar končno ni nikaka posebna nesreča, kec glavno je to, da more zakonodaven aparat redno  funkcionirati — in to more.
s * *
V Belgradu že štiri dni nimam1 nobenih Časopisov, ker stavkajo tipografi v vseh tiskarnah.   Malo čudn<
o je čakala. Stopila je na prag in zaklicala :
„Lenčka"!
Voda je grgrala pod ledom in zadaj za hišo na vrtu je počilo sadno drevo. Odlomil se je vrh pod snegom in zagromel na tla.
„Lenčka"!
Zvonili so vsi zvonovi, in Ivanki se je mudilo, da pogleda v vodo.
Sla je sama. Trepetala je in vsa je bila nemirna in plaha. Srce ji je tolklo razburjeno in naglo. Po jezu je padala voda in se razbijala na dveh ogromnih skalah, ob kraju je bil trden led, ki je postajal vedno tanši in je proti sredi popolnoma nehava!
Ivanka je šla po ledu proti tolmunu in upirala oči v vodo, ki je temno žuborela. Zdelo se ji je, da vidi v vodi neko obličje, da vidi neki bled, koščen obraz, in Ivanka je stopala dalje, in njene oči so bile uporno in nepremično uprte v vodno globino. Še korak, in tam sredi tolmuna seje razlomil led, zahrastalo je in završalo.
„Marija"!
Ivanka je zaklicala in se udrla pod ledom. Okoli nje je šumela voda, in na bregu so stali zasneženi grmi kot duhovi. BL Slokar.
Božične fantazije.
Spisal Vit. F e o d. Jelene. I.
Zadnji glasovi zvonov so izdo-neli. Tresel se je še nekoliko časa odmev med aidiiiami in se razgubil. In v dušah je vzkipelo koprnenje, porodile so se lepe treznotne sanje. In kakor se je izgubil zadnji odmev, porazgubile so se vse sanje, in nastala je zopet trpka sedanjost. Pohitele so misli za hip nazaj v minule čase, tja do mladosti, ki zažari pred duševnimi očmi obdana z glorijolo veselja in razkoŠnosti . . .
Božični večer je poln tajnolepih refleksij iz minulosti, srečen je Človek v takih trenotkih, ko je njegova mladost bila lepa, lepi so taki trenotki, in edina želja človeku je, da bi se Še enkrat vrnili, magari za hip. A vse so le prazne želje.
n.
Sedel je Človek v svoji izbi, nizka svetilka je gorela na mizi; on pa je slonel zamišljen, podprt z rokami.
Od daleč nekod so doneli veseli glasovi, ki so to samoto še bolj dolgočasili. Bele, pobeljene stene so stale
mrtvo, kakor da oklepajo grob, ki v njem živi zakopan živ človek.
In Človek je vstal, stopil k zamrz-lemu oknu in se ozrl na ulico. Pusto in prazno je bilo doli, nikjer nobenega življenja . . . Le veter je tulil, da so se tresle oknice, da je rezek mraz prihajal v sobo.
človek pa je gledal na temno ulico, kjer je v megli brlela svetilka. Naslonil je Čelo na mrzlo šipo in mraz ga je preletel! Stisnil se je v svoji iznošeni obleki in se stresel po vsem telesu!
Bil je božični večer!
Spomnil se je Človek pretekli n trenotkov, ki so zbežali mimo njega kakor brze sanje!
In danes praznuje v samoti ta dan . . .
Spomnil se je t r eno tka. ko je vzel palico v roko, ko je stopil k nji, ki jo je ljubil . . .
In šel je po dolgi poti nestalnih in negotovih korakov, dokler ni prišel tja, kjer je bil vsakemu ueznan! Naselil se je v svoji podstrešni sobici, kjer živi osamljen in zapuščen . . . Resignirano je živel svoje življenje, in se ni menil za nikogar. A danes naenkrat porodile so se v njegovi zapuščeni   duši   želje   po   sveta! Ali
ostalo je samo pri željah . . . Zdelo se mu je, da je priklenjen in zaprt v svoji sobici, da zunaj ni zanj življenja   . .
Sedel je za mizo, naslonil se . . . luč je dogorevala ... a od zunaj nekod so prihajali glasovi vesele pesmi . . .
III.
Tam sredi trga, kjer se vrsti palača za palačo, stoji velika hiša, ki je sijajno razsvetljena, vesela pesem doni na prazen trg, vmešavajo se glasovi klavirjev in sentimentalnih strun.
Skozi zastrta okna se kradejo svetlobni traki in padajo na zamrzli tlak, hipno izginejo in temna senca se splazi po hišah in se izgubi. . .
Prazno in dolgočasno je po trgu, le zdajinzdaj se glasi osamel korak, ki odmeva po praznih ulicah.
Veter tuli okoli voglov . . .
Skozi megleno ozračje se čuje njegov zategnjeni pisk! Nebo je zastrto, da ne morejo lunini žarki do zemlje . . ,
Nekaj težkega leži v ozračju...
A v hišah, mnogih hišah je veselo, a v mnogih   žalostno, obupno!
Zakaj ni povsod enako? Zakaj ne povsod veselja?
IV.
Ln na oder je stopil gospod v traku, komično  in  dostojanstveno M naklonil na vse strani in začel go\\ riti.   Delal je   na  vse   strani razne komplimente,  navzgor in navzdol . Ko je pa končal, zaorili ao  od vm-strani navdušeni klici.
Začeli so deliti otrokom boiioue darove, temu sladkornega pajaca, temu lepo zvezdico iz Čokolade aa-vito v svetel zlat papir!
In zopet je stopil na oder gospod v fraku in proslavljal domovino !
Otroci so odšli in gospodje v frakih in dame v sijajnih toaletah >. šli v priležne prostore in proslavljali ob šumečem šampanjcu svoj človekokljubnost, ko so obdaril ubogo slovensko mladino z bombou in čokoladami . . .
Otroci so pa šli s svojim darom po zmrzlih ulicah  in   se  tresli mr»i
za
V
V ezt.ra sobi predmestne gostiln* ,pri svetem Krišpinu" sta sedel* dva gospoda.
„No, gospod Maček, ali sto veo-dar prišli?"
L Priloga ..Slovenskem«' Mprodv" ftt 294, «*» 24 decembra 1906.
p tudi neprijetno je to za belgraj-jfeo publiko, ki zelo mnogo Čita ča-iopise in zato vsi ugibajo, kaj je povzročilo stavko tipografov. Znano e sicer, da zahtevajo tipografi osem-jrni delavnik in neka zboljšanja plač p da lastniki tiskarn tem zahtevam ;očejo udovoljiti, ali publika misli, la ni stavke zakrivil nihče drugi, jego — ministrski predsednik Pašić! Tako-le rezonirajo po kavarnah bel-jrajski meščani: Pašić je navihanec fl ker vidi, da del Časopisja ostro ^jitikuje posojilo, stopil je v kontakt i voditelji socialne demokracije, s katero živi takointako v prijateljskih jdaošajih in oni so nagovorili stavce 5a štrajk, vsled česar je onemogočeno izhajanje listov. SŠtrajkujoči tipografi so dobili od svojih tovarišev j Brnu nekoliko tisoč kron pomoči, k v stavki ložje vstrajajo, ali neki Belgrajčani tega nočejo verovati, nego čisto resno pripovedujejo, da ipog afom pomaga Pašić,!
Ti glasovi so neresni in zlobni. Uo bi vladi tudi bilo ležeče na tem, la štrajkajo tipografi, smešno je tr-iiti, da ima ona na vse belgrajske iavoe tolik vpliv, da bi njej na jnbo štrajkali? Razen tega je po-ojilo že pod streho iu sedaj bi pri-la vsaka kritika post festum — a tavka Še trpi in bo trpela morebiti e dolgo, ker lastniki tiskarn ne ma-sjo popuščati, a tipografi ne marajo - delati.
Ali želeti bi bilo, da se ta štrajk ieDi prej konča, ker biti brez časo-lieja, to je danes težko, zelo težko, car vidijo ljudje najbolj takrat, ka-lar časopisov nimajo! V notranjosti Srbije že nekaj dni pojma nimajo o em. kaj se dela v prestolnici! Pa adi Belgrajčani sami ničesar ne vedo, ;er posameznik ne more zvedeti ■>:• kar se dogaja, a Časopisja, ki ca informacijsko službo organizo-ido — ni. Zato je danes v Bel gradu trajk tipografov najaktualnejša stvar, kateri se govori v kavarnah, godbah, pri „jour - fixih", doma, na bci, v prodajalnah — povsod! Jesu-li izašle novine?" — „Nisu, rite, još!" . . . Tako se pozdravljajo «iaj Belgrajčani!
Iz delegacij.
Budimpešta,  23. decembra grška delegacija je sprejela v vče- j ijšuji seji proračun skupnega iinistr stva brez  debate, nakar i je začelo razpravljati o okupa-ijskem kreditu. — PosL grof atthyany je zahteval za B o s n o srkveno in politično avto-orni j o,  ker so pri vseh sosedojih iavah  Bosne svobodni  vladni zi-ani. — Posl. Bernath je govoril tiskovnih razmerah v Bosni. — Drž. lančni minister baron   B u r i a n je kel, da je o vseh   potrebah bosan-fga prebivalstva   natanko   (?) po-*d.   Prihodnje    delegac'jsko zase-oje bo videlo,   da je dobro porabil 9 ta Čas tako, kakor  sta delegaciji
želeli. Bosanska uprava strogo pazi, rla se ohrani pariteta Avstrije in Ogrske glede Bosne in Hercegoviue. Novi tiskovni zakon bo stopil v veljavo že v prvi polovici prihodnjega leta. Potem je bil okupacijski kredit sprejet. S tem je ogrska delegacija rešila vse predloge skupne vlade.
Gosposka zbornio.
Dunaj, 23. deeembra. Včeraj šoja seja gosposke zbornice je bila popolnoma mrtva. Dočim so v seji pri volilni reformi bili skoraj vsi člani — nad 170 — navzoči d • polnoči, je prišlo k včerajšnji seji le 60 članov. Škofijske sutane so izginile, ist »tako vojaške uniforme. Galerije so bile prazne.
Seja je trajala le pet četrt ure ter so se dognale sledeče predloge: proračunski provizorij; za kon za pospeševanje mornarnice; zakon, s katerim se vlada pooblašča skleniti trgovinske pogodbe z inozemskimi državami; zakon o ureditvi pa-robrodne službe pri dalmatinski, braziljski in vzhodno afriški paro-brodni družbi; nadalje zakon o vojaških taksah, o nafti in krošnjar-s t v u.
Poročevalec o proračunskem provizoriju baron Niebauer je obžaloval, da je zboruica v celem zadnjem šestletnem zasedanju dognala le en proračun, sicer pa si je morala vlada vedno pomagati s provizoriji. — Dvorni svetnik U 1 b r i c h je zahteval, naj se izpop luite obe vseučilišči v Pragi; sodna okrožja na Če škem se naj zmanjšajo, pomnoži pa se naj število sodišč prve instance; v Trutuovem se naj ustanovi okrožno sodišče. — Proračunski provizorij si je sprejel v drugem in tretjem branju brez debate.
Daljši razgovor se je razvil pri zakonu o vojaških taksah. Brambov-ski minister Latscher je povedal, da je zakon vsestrausko temeljito proučen. Dohodki do 1200 K so glede vojaške takse prosti dohoda r i n e. K plačevanju tako se pritegnejo tudi starši, a staršem, ki imajo več vojaščine prostih sinov se dovolijo olajšave, in sicer jim bo treba plačevati takso le za prvega vojaščine oproščenega sina. Ta zakon, kakor vsi ostali zagoni dnevnega reda so bili sprejeti tudi v tretjem branju.
Deželni zbori
Dunaj, 23. decembra. Oficijalno se razglaša, da bodo deželni zbori Spodnje in Gornje Avstrije, Solno-graške, Štajerske, Koroške, Slezije, Predarlske in T r s t a sklicani na dan 27. t. m , češki in moravski deže ni zbor pa se skličeta na dan 28. t m. O sklicanju istrskega deželnega zbora se še vrše pogajanja.
Iz obrtnega odseka.
Dunaj, 23. decembra. Obrtni odsek je sprejel v včerajšnji seji sklep, da takoj po praznikih začne razpravljati o zakonskem načrtu   glede po-
speševanja stavbnega rokodelstva. — P« »si. Stoj a n je poročal c zavarovanju obrtnikov za starost. Sklenilo se je, pozvati vlado, da nemudoma uredi obvezno zavarovanje obrtnikov za starost, pri čemer je treba doseči skupno akcijo države, deželnih trgovskih in obrtnih zbornio in obrtnih organizacij.
0=rske finance.
BudapeŠta, 23. decembra. Finančno miuistrstvo je obelodanilo izkaz o državnem gospodarstvu prvih treh četrtletij 1906. Finančno gospodarstvo izkazuje 20 milijonov kron prebitka.
Avst ija m Rusija na Balkanu
Petrograd, 23. decembra. „No-voje Vremja" razpravlja o razmerju Avstro-Ogrske iu Rusije na Balkanu ter piše: Pri podpisanju dogovora v Miirzstegu so imeli ruski diplomatje, ki so videli, da se bliža nevihta v Vzhodnji Aziji, v prvi vrsti namen, preprečiti agresivno postopanje Av-stro-Ogrske na Balkanu. Ako bi se bili sklenjeni dogovori v vzajemnem zaupanju odločno izvedli, bi bile dandanes razmere v Macedoniji boljše. Diplomatski zastopniki Rusije pa so se bali prikritih nakan in zvijačnosti Avstro-Ogrske ter so bili vsled tega dosedaj le cokla pri srečni in od'očni izvedbi macedoskih reform. Sedaj pa mora pričeti Rus<ja z inicijativo, da se reforme res izvedejo.
Iz Srb je
Bel grad, 23. decembra. Vse-uČiliščniki nameravajo danes demonstrirati pred konakom proti vladi zaradi novih topov.
Vlada pripravlja odgovor za Avstro Ogrsko ter baje hoče za dovoljene koncesije zahtevati jamstva glede izvoza živine in drugih produktov v A V8 tro-Ogrsko in skozi njo v druge države.
Včeraj so prispeli v Bel grad de-legatje italijanske vlade, da se začno pogajati s sibsko vlado zaradi trgovinske pogodbe. Srbija zahteva tarifno pogodbo in veterinarsko konvencijo. Sklene pa se baje tudi pogodba za parobrodstvo.
Ločitev cerkve od države na Francoskem
Pariz 23. decembra. Zbornica je včeraj obravnavala o izvrševanju javnega bogoslužja'po novem zakonu Posl. Lasies (klerikalec) je prečital protest proti vladnim naredoam glede ločitve cerkve od države. — Naučni minister Briand je odgovoril, da daje vlada katolikom pravico, se svc-bodno organizirati. Dežela je mirna in javnost odobrava zmerno vladno politiko. Na d škofje in škofje so ministra prosili, naj j i h i z -žene, d a j i h ne bo iniel papež na sumu. Minister ve, da bo papež odklonil zakon iz leta 1901, toda f ancoska vlada je papeža prisilila, da ne zapusti   zakonitih tal.   — Pri
„Nisem mislil, da Vas najdem Bes tukaj, gospod Zemljan!"
rE kaj se hoče, če človek nima Ibine, je zanj Božič isto, kar so jgi dnevi !a
-No ja! Zato ga proslaviva ta! Mici!"
Prišla je natakarica,  in gospoda
naročila baterijo buteljk!
Pila sta in pogrevala dnevne no-*. . . Ko sta se  navdušila, držala
drug drugemu dolge govore! In D»jvečjem navdušenju sta slovesno v nabiralnik na mizi vsak en iš za „Družbo sv. Cirila in Meta". — Potem sta pa božičevala P*)! • • .
VI.
S počasnimi in negotovimi ko-^ je h dil po praznih ulicah! Te-' 8e je zavijal v oguljen havelok. tabo doli na čelo si je potisni T
buk.
8al je po z mrzlem tlaku in se l^zdaj ustavil . . . Včasi se je 1 po razsvetljenih oknih, za par ;*v postal, poslušal vesele in zado-!Qe glasove, zresnil 6e mu je upali az> rurtve oči so zablestele, stisnil W in šel dalje.
Težko je bilo njegovo življenje ?feča so se mu upognila pod njim,
čutil je v bližini svojo smrt, a vendar bi še tako rad živel . . .
Nikamor ne more, zagnali so ga ven iz tople sobe, napodili na mrzlo cesto ... tu živi, ali pa pogini . . . Brez bodočnosti, brez moči naj živi... Toda življenje je tako lepo . . .
Spomnil se je raznih veselih tre-notkov svojega življenja, zazdelo se mu je topleje, čutil je, da polje po premrlih žilah vroča kri . . .
Da, da, to so bili oni lepi tre-notki ljubezni, strasti in življenja . . . In dasi so bili samo trenotki, vendar so se mu zdeli lepi. In še danes na božični večer, ko se potika brez miru po mestu, greje ga spomin na one hipe . . .
Pošibile so se mu noge, zdelo se mu je, da so svinčene, da jih ne more več dvigati . . . Obstal je in se naslonil na zid . . .
Vedno niže in niže se je sklanjal, dokler ni slednjič sedel na za-mrzli tlak ...
In zdelo se mu je, da sedi v mehkem fotelju v gorki svetli sobi, pred njim blesti v brezbrojnih lučih božično drevo ... In ona, ki jo je ljubil, se mu bliža, pozabljeno je vse . . . ona ga zopet ljubi . . . sklanja se k njemu, poljublja ga na ustne...
ah slast . . . Okoli njega pa tuli veter, sneg zapada in mraz pritiska . . .
VII
V mali,  elegantni kavarni „Va-rietou je   na    božični    večer zbrana družba  elegantnih   kavalirjev, ki ho čejo v krogu  svojih  prijateljic proslaviti ta dan.
Vesela družba je to, napol pijana, napol omamljena; dekoltirane prijateljice smučejo naokolo, pojo razne kuplete,  smejo se in pijo. . . .
V kotu ob klavirju pa sedi mladenič upalih lic, udrtih oči, dolgih las. . .
Zdajinzdaj na zapoved udari po glasovirju in vesele melodije se glase po zakajenem prostoru; žalostno njegovo oko je uprto v tipke, ki se gibljejo pod udarci njegovih prstov...
Ko pa preneha, nasloni se nazaj na stol in se ozre v družbo. . .
In njegovo oko zapazi mlado dekle, ki sedi na strani postarnega kavaiirja, mokre so njene oči, upale njene grudi.....In kavalir jo objema, govori ji, ona se mu pa zadovoljno smeje. . .
Oni ob klavirju pa gleda žalostno v to izgubljeno m ado življenje. . . Tako rad bi skočil tja, porinil starca
glasovanju je bil ves' zakon s 413 glasovi proti 166 glasovom sprejet.
Dogodki na Ruskem.
Varšava, 23. decembra. Bivšega glavnega gubernatorja grofa Aleksa Ignatij eva je v Tveru neki mladi mož ustrelil v predsobi plemske zbornice. Atentator se je hotel nato tudi ustreliti, a so ga zgrabili. Grof Ignatijev se je udeležil lani zborovanja, pri katerem so se sklenile izjemne naredbe.
Petrograd, 23. decembra. Pri neki h: sni preiskavi v Kostromi so najemniki ustrelili policijskega komisarja ter zbežali.
Odesa, 23 decembra. V Rigi je policija razkrila anarhistični naklep na vrhovnega gubernatorja M 6 11 e r j a. Anarhisti so hoteli gubernatorja pri prihodu z bombo ubiti. Dva anarhista so zaprli.
Petrograd, 23. decembra. Minister notranjih del je brzojavno naroČil gubernatorjem po celi evropski Rusiji, naj odredijo volitve volilnih mož za državno dumo tako, da bodo mogle biti volitve poslancev dne 18. februarja. Potemtakem bo nova duma res sklicana že na dan 7. marca, kakor je bilo rečeno pri razpustu stare dume.
Nemški cesar in kolonijski škandali.
Bero lin, 23. decembra. „D. Ta;i8zt." pripoveduje, da je cesar Viljem kmalu po znani kolonijski debati v državnem zboru kolonijskega ravnatelja Dernburga javno objel in poljubil. Nadalje pripoveduje, da je cesar rekel Dernburgu: „Ali veste, za^-aj sem vas tako rad poklical na sedanje mesto? Ker sem slišal, daste „saugrober Kerl." — Tudi znamenje novega kurza.
K tajci na Nemškem.
Berolin, 23. decembra. Kmetijska zbornica za zapadno Prusijo je sklenila v posebni resoluciji, da bo treba privabiti Kitajce za kmetijska dela, ker domači kmetijski delavci kar trumoma beže v mesta in tovarne. Resolucija pravi, da je nabava kitajskih kulijev iz narodnih ozirov sicer obžalovati, toda ta korak je neizogiben. (Tudi nekateri ogrski veleposestniki se že bavijo z načrtom, da vsled neprestanih štrajkov domačih kmetskih delavcev povabijo Kitajce.) Kitajski delavci so tem laglje dobiti, ker je angleška vlada sklenila, da v Transval ne smejo več prihajati Kitajci in tudi že tam bivajoči se morajo sčasoma odpraviti.
Konfnkt v Maroku
Madrid 23. decembra. Vojno ministrstvo je o lredilo, da se morata dva polka pripraviti na odhod v Maroko. R-iizuli noče niti odgovoriti na pisma vojnega ministrstva, češ, da se pogaja edinole s sultanom. Njegovi ljulje imajo še vedno zaleden trg v Tat igerju in druge važne točke blizu mesta Sultanove čete se pripravljajo, da zasedejo  vse  višine  okoli mesta.
na stran, vzel  dekle v svoje naročje in odnesel ven iz te družbe. . . Toda.....
To so samo trenotne misli. . .
Snj ona uživa v tem življenju; in konec tega bi bila tudi njena smrt!
Srečala sta se njih pogleda, ona mu je gledala drzko v oči, on pa je svoje povesil, zapazila je to; vstala je in š'a k njemu.
Sedi a mu je na kolena, ovila mu roko okoli vratu in ga vprašala:
„Zakaj ste me gledali?"
On pa je molčal.
Pogladila ga je po upalih licih in ga še enkrat vprašala:
„Zakaj ste me gledali?"
Sedaj pa ji je odgovoril:
„Smilite se mi v ti družbi!"
B »lestno ee je zasmejala:
„N ste vi prvi, ki mi je rekel to! Ali, kaj hočem! M^ni se hoče živeti, ako se ne da drugače, mora se tako!"
„Ali vendar tako hudo je to življenje!"
„Mogoče se vam zdi! Tudi meni je bilo tako hudo ... a ko človek pride v to, stopi se mu duša, ne čuti ničesar! Da, gospod! Hudo je to živ-jenje u
Obrtni vestnih.
0 delokrogu obrtnih zadrug. Ko je nedavno neka obrtna zadruga sklenila na svojem občnem zboru, da je vsem njenim Članom pri prodaji   držati   se   gotovih cen, je obrtno   oblastvo   kot nadzorstvena oblast razveljavilo ta sklep kot proti postaven. Raz stališče obrtnega reda sodeč, ki  je  v tem primeru edino odločilen, je za razsojo vprašanja v pošte v  vzeti §  113  obrtnega reda. Navedeni paragraf določa,  da se z ustano* itvijo obrtne zadruge ne sme nikomur vt^žiti pričetek samostojnega obrtovanja v večji meri kakor določa obrtni    red,    istotako   se   ne sme nikomur   izvrševanje   kakega obrta omejiti   bolj,   kakor je  določeno v obrtem redu.   če se presoja vse primere,   v  katerih  bi  utegni a posamezna obrtna   zadruga v svojih pravilih ter po svojih sklepih na občnih zborih izdajati za svoje člane obvezna določila,  se pač pr;de do zaključka, da je obrtnim zadrugam  odkazan le tesen delokrog in da so jim zlasti glede ureditve    izvrševanja  obrta vezane roke. Dogodilo se je ponekod, da eo zadruge odredile   po  svojih Statutih, ob katerem ča-u  smejo  biti ob delavnikih  obrtovališča  odprta; ko pa se posamezni  člani teh   določb niso držali in jih je zadružno naČelstvo zaradi   tega  kaznovalo, so se pritožili na obrno  oblast,  ki je razveljavila sklep zadruge, sklicujoč se ravn-» na določilo više omenjene postave. Ker obrtni  red nima  določb o tem, kdaj in kako dolgo naj  bodo obrtovališča za stranke odprta, se je razsodilo, da ob  nedostajaoju  izrecnih postavnih določb   obrtnim  zadrugam ni dovoljeno,   obvezno   predpisovati svojim Članom, kako jim je postopati. V primeru, ki se je dogodil pri nas, je šlo za določitev prodajnih cen. Obrtni red solni v splošnem glede določanja cen na načelu, da jih obrtniki in trgovci določajo  po  svoji volji. Regulator cen je prosta, medsebojna konkurenca. Le za gotove obrti je določeno v zakonu, da  se morajo dotični podjetniki držati od oblastev določenih tarif. Nadalje ukazuje zakon, da smejo oblastva, držeč se pri tem v zakouu podpisanega  postopanja,   določiti za detajlno^Jprodajo   predmetov, ki spadajo med najpotrebnejša živila, takozvane maksimalne tarife Maksimalna tarifa veže prizadete obrtnike glede cen na ta način,  da se smejo dražje prodajati,  kakor določa cenik. Take maksimalne tarife obstoje pri nas po-nekodi za mesarje. Rizen teh primerov pa obrtni zakon  prepušča določanje cen   preudarku in medsebojni konkurenci  trgovcev   in obrtnikov. Opirajoč  se  na to   dejstvo  ter na vsa postavna določila obrtnega reda, ki opredelujejo  delokrog obrtnih zadrug,   je   obrtno oblastvo razveljavilo sklep gostilničarske  zadruge, ki je določila ceno za pivo. Ker bi vsled tega sklepa članom ne bilo na voljo dano, prodajati pivo po cenah, ki jo določijo satni, bi jim bila vzeta v zakonu   zajamčena  svoboda. Obrtnim Zbdrugsiu  spričo obstoječih zakonov in uaziranja upravnega sodišča v tem vprašanju   ni   dana   prilika,  s sklepi občnih zborov določati obvezno prodajne cene svojim članom.   Dana pa jim je prilika, da zbirajo svoje člaue na skupno   posvetovanje   in  se pri teh   dogovarjajo   glede   skupnega in enotnega   postopanja.    Če   so posamezni mali in srednji obrtniki organizirani  in imajo   zmisla  za skupne interese, morejo na ta  načiu d »seči prav tiste uspehe,  kakor jih vidimo
„ Ali ne morete zapustiti te dražba!
„Zapustiti ?"
„Da!"
„Kako?"
„Siloma se iztrgati iz okovov, ki vas vežejo na to življenje!"
„Kaj ne; in potem planiti na cesto!"
„Saj se zunaj na svetu more živeti pošteno?"
„Haha!"
„Zakaj se smejete?"
„Zunaj na svetu pošteno? Prijatelj, da bi imeli vi toliko skušenj, kakor jih imam jaz, ne bi govorili tako? Jaz, poglejte me, sem hotela biti poštena. Iu kaj sem danes? Kje bom jutri? Zmrzavala bom za plotom in poginila! Iu rekli bodo ljudje: Vla-čuga! Prav imajo, to sem! In, prijatelj mladi, to je plačilo poštenosti!"
„MogoČe?"
Nič, mogoče, to je res! Ne poznate življenja, opazujte ga, samo oddaleč iu mislite, da ste živeli; ne, motite se! Življenje me je ubilo, zato sem danes to, kar sem! A kadar se me polasti obup, vedite prijatelj, da stauujem gori nekje v tretjem nadstropju, a pod oknom je kauieuit tlak!"
pri velikih podjetjih posameznih strok, ki so se zedinila za takozvaue kartetelirane cene. Ne strah pred globami, ki se ne dado iztožiti, marveč čut za skupnost in krepka stanovska zavest je ona sankcija in vez, k jamči za izpolnjevanje sklepov.
Izvrševanje obrtov po namestnikih in zakupnikih. Pravilno in redno je,   da zglasitelj obrta ali imetnik koncesije pri koncesijoni-ranih obrtih  izvršuje  obrt  sam, na svoje ime in na svoj račun tako, da je njega samega smatrati za podjetnika tako v obrtnem povsem pogledu kakor glede plačevanja davkov. Nastanejo pa često razmere, ko prvotni podjetnik   ne  more   več izvrševati obrta. V takih primerih, vzemimo le slučaj bolezni, dopušča zak<»n namestnika, ki je zastopnik obrtnega imetnika; zakon   pa dopušča tudi,   da se da obrt v zakup.  Zakupnik je v takem primeru sam podjetnik. Po obrtnem   zakonu   je nadalje dopustno in mogoče, da se  rokodelski, svoboden in tudi koncesijoniran   obrt izvršuje na podlagi prvotnega  obrtnega lista, odnosno   koncesije   v   primeru, da obrtnik  umrje   iu   zapusti vdovo ali mladoletne dediče.   Na račun vdove dotlej, da se zopet  omoži ali na račun mladoletnih otrok dopušča zakon nadaljno izvrševnje   obrta,   ki  ga ja imel umrli mož, odnosno oče. Namen zakona je pii tem obvarovati rodbino pomanjkanja in revščine. V takih primerih j t- dedičem   poskrbeti  za sposobnega namestnika  ali poslovodjo, ako je obrt tak, da je poslovodja ali namestnik potreben Zgodilo se bode to v  vseh   primerih,   kadar  gre za obrt ki ga smejo izvrševati le osebe, ki imajo  v zakonu  zahtevano stro kovno  sposobnost,   ter  se  vdova s Sposobnostim   dokazom,   izkazati ne more. To velja splošno za vse obrte. Glede    izvrševanja gostilničarskega obrta za točenje  in   prodajo žganja na drobno po namestnikih in zakupnikih pa zakon — slučaj,  da gostilničar   umrje   in   zapnsti   vdovo ali mladoletne otroke je izvzet — določa izrecno, da je izvrševati gostilničarski obrt   praviloma  imetniku koncesije samemu. Izvrševanje gostilničarskega obrta po namestniku,  kakor  so natakarji na račun,   ter   po zakupnikih pa mora dovoliti obrtno oblastvo, in sicer   le   iz   vzrokov.   Iz   teh določb se vidi,   da je  namen zakonodajalca pred  vsem   ta,   da zabrani prenašanje    koncesij    poljubno od osebe na osebo,  kajti le na ta način je   mogoče,    da    pridejo sposobne osebe do lastne gostilničarske koncesije; sicer bi si spričo  okolnosti, da je število koncesij omejeno, ker seje treba   ozirati   ob   podeljevanju na krajevno potrebo, posamezni imetniki koncesij pripravili iz dajanja v zakup nekako rento  iz svoje koncesije, ka tera jim donaša  brez  truda in dela reden in trajen   dohodek.   Treba je zategadelj,   da   obrtna   oblastva pri prošnjah za potrditev  zakupnika postopajo premišljeno in vestno ter privolijo zakup le v povsem opravičenih primerih. Le tako je mogoče, da stare koncesije   ugasnejo   in   tako se dobi prilika, izdati  nove sposobnemu naraščaj u.
Dnevne vesti.
V Ljubljani 24 decembra.
— BoiiČnO darilo« sankcionirana volilna pravica je za Božič izostala.   Pač  pa je njena usoda za-
Vstala je in odšla od njega nazaj k postarnemu kavalirju!
On pa je začel i_rati, a melodija je bila tako žalostna in otožna, kakor misli njegove duše. . . .
Za bip je umolknila vesela družba in poslušala, a sredi pesmi je nekdo saklical:
„Vraga, saj nismo pri masi ali pa pri pogrebu!"
In družba mu je ploskala! VIII.
Pred mano je tvoja slika!
Tvoje oči gledajo žalostno tja v daljino, kakor da iščejo nečesa. . . .
Danes, dekle, v ti samoti in za-puščenosti, mije tvoja slika družba. . .
Zdi se mi, da stojiš ti pri u»eni, da gledajo name tvoje oči; ah, dekle, toliko veselih tr eno tko v preživim v tvoji družbi, ko gledam v tvojo sliko!
Težko je pač človeku na svetu, ki se je naveličal vsega, ki hoče postati filister, ki hrepeni in želi samo za enim oiljem!
Stopil je človek iz jarka na cesto in Šel par korakov po nji. . . Zagledal je nad sabo svetle zvezde . . . hotel do njih . . . dolga je bila pot... a brezuspešna; zvezde so bežale pred njegovimi rokami. . . .
In ali naj človek zavije nazaj v jarek, ali naj zatisne oči, da ne vidi
gotovljena, vladno volilno reformo imamo, dasi še ni sankoionirana. Neki vladni list pa je naznanil drugo božično darilo. Pisal je, da se bode o Božiču razlil mogočen dež cesarskih odlikovanj na tiste politike, kateri so si za Beokovo volilno reformo pridobili posebne zasluge. Namigavalo se je, da postaneta Lueger in Gross tajna svetnika, da postanejo tajni svetniki „parlamentarni" ministri, in da bodo priganjači volilne reforme doli do Adlerja odlikovani z visokimi redovi. Sedaj se pa vse te privatne vesti uradno dementujejo. Pravijo, da je ta dementi tudi na Slovenskem imel uspeh, da se je nekaj obrazov za par sežnjev podaljšalo! Sicer pa ostane resnica, da je navdušenje za ne slovansko volilno reformo pri mnogem, ki se je, kakor Vencel Hruby navduševal „fiir das grosse Werku, izviralo iz križca, kateri se je — pričakoval.
— Surogati Gosposka zbornica se je korenito osmešila pred celim olikanim svetom! Najprej je pihala kakor razgreti gad, nazadnje pa je ministrskemu predsedniku — kakor stara ovca — iz rok zobala. No, nas ti zastareli gospodje niso prav nič presenetili. Mi smo vedeli, da volilne reforme druga kamora ne bo preprečila. Ta volilna reforma je bila gotova v tistem hipu, ko se je dr. Kramar v politični svoji nespameti izrekel za njo. Kakor hitro so zastopniki češkega naroda radovoljno svoj tilnik utaknili v jarem Beekove volilne refjrme, je bila ta volilna reforma izven vsake nevarnosti. Naj se je zanjo še tako slini! tisti neokusni Žid Adler, naj je zanjo nas SusteršiČ Še tako ropotal, večno žalostno zaslugo, da so morali avstrijski slovanski narodi sprejeti ta surogat splošne in enake volilne pravice, gre kratkovidnemu dr. Kramafu! Posledice se bodo šele pokazale! Naša stranka jih bode najbolj občutila, ker posebno na Slovenskem vladna volilna reforma ničesar drugega ne pomenja, nego absolutno vladanje klerikalne mase. Za državni zbor smo pri kraju, in brez posebnega pomena je, če je v Ljubljani ta ali oni izvoljen državnim poslancem. Pač pa bi bila velika napaka, če bi naša stranka pri državno-zborskih volitvah se hotela izkrvaveti. Glavni namen naše stranke mora odslej obstajati v tem, da kolikor mogoče obdrži svojo pozicijo v deželnem zboru. Če pa nas bode tudi v deželni zbornici vodil tisti napačni patos, da bomo tudi tam zadovoljni z vsako volilno reformo, ki bode količkaj dišala po splošni in enaki volilni reformi, na kratko, če se bodemo tudi v deželni zbornici zado-volili z ničvrednim surogatom, potem pa lahko križ postavimo ua grob — naši stranki.
— Dva govornika. V gosposki zbornici je govoril za vladno volilno reformo ljubljanski škof Jeglič. Govoril je tako, kakor je njegova jecljajoča navada.   Povedal ni nič, po-
Težko je tiščati zaprte oči, ko Človek ve, da je okrog svetlo, da bleste zvezde!
A vseeno bi .Človek rekel:
„Oprostite, slavna gospoda, slučajno sem prišel z zamazanimi Čevlji iz jarka na cesto, samo slučajno sem si dovolil predrznost, da sem pogledal zvezde, ki jih smete gledati samo vi, slavna gospoda' Klanjam se, moj pot gre nazaj v jarek in nikoli več ne odprem oči, da ne razburjam vaših živcev, slavna gospoda!"
Tako bi rekel človeK — vagabund !
In prepričan sem, da bi mu bilo žal, ko bi se spomnil na zvezde ; zakaj on nima pravice, da bi jih gledal!
Stopil bi kljubovalno nazaj ua cesto, smejal se vsem, ki bi ga gledali od strani in mu stopali na pete ... on pa bi šel naprej in iskal zvezd!
In ko gledam tvojo sliko, iščem onih zvezd, in ako jih kedaj najdem, dekle, potem stopim na pot, zavris-kam in grem ponosne glave naprej!
Tiho in mirno je naokoli, zdi se mi, da je vse mrtvo . . . pred mano je tvoja slika, gledam tvoje oči. . . .
Zdi se mi da čujem tvoje besede, da čujem dih tvojih usten. . . .
Vesel Božič, Marica!
novil je nekaj „Slovenčevih" neumnosti, nato pa je planil na socialne demokrate. V državnem zbornici se Šusteršič in Adler poljubujeta, v gosposki zbornici pa je Jeglič rdeče so-cialce s kolom pobijal. Vladna volilna reforma knezoŠkofu posebno zategadelj dopada, ker se ž njo prav zanesljivo zamori socialna demokracija. Si je mogoče misliti večje naivnosti? Go voril je roko v roki z Jegličem češki pesnik Vrchlickv. češki narod je po vladni volilni reformi skrajno ponižan ; vehementna je nezadovoljnost tega naroda proti omenjeni reformi. Vzlio temu so velikega pesnika, ki je do sedaj politiko v miru puščal, mlado-češki zapeljivci pregovorili, da je v gosposki zbornici prevzel nase obrabljeno službo dr. Kramafa. Naše mnenje je, da so tisti, kateri so pesnika zapeljali v tužni ta eksperiment, ravno pesniku najmanjšo uslugo storili. Čemu ga smešiti pred slovansko javnostjo?
— Kočevski mandat. Ta man
datek, za katerega so se liberalni Nemci tako trgali, napravlja tem Nemcem velike skrbi. Dandanes namreč Še nič gotovega ni, kdo bo v bodočem parlamentu reševal kočevsko nemstvo. Grof Barbo bi rad prevzel to nalogo, in tista „liberalna" klika, ki je svoj Čas z navdušenjem glasovala za prosta Elberta, pozneje pa staremu Sukljetu na korist intrigirala proti neodvisnemu kmetu Drobniču, bi bila ž njim — to je z grofom Barbom — zadovoljna. Pa je videti, da je na Kočevskem Lovjeva klika olgospodarila — a na dan sili kočevsko farštvo v podobi krščanskosocialne stranke. Z vso resnostjo se sme danes trditi, da bode bodoči kočevski državni poslanec pripadal k Lueggerjevi stranki. A z Dunaja je dospela neprijetna vest, da pride kmalu v pričetku svečana 1907 dr. Gessmanu v Kočevje, da jih popolnoma pridobi za krščansko-socialna načela. Kazinotska klika v Ljubljani pa z žalostjo opazuje, kako se bo v Gessmannovi ponvi raztajal liberalni kočevski loj ! Zares tužuo ! Kaj pa, ko bi zopet z Eibertom napravili poskus?
— Brez laži ne gre!  Z tani
„Wohlfahrtsausschussa je po daljšem odmoru zopet dal znamenje od sebe, da Še živi in da šo vednp zastopa pravice zatiranega Človeštva. Zadnjo soboto je priobčil odbor v svojih glasilih manifest, iz katerega razvidimo, da se mu je zdravje nekoliko poslabšalo, ker je g cesarski svetnik Franke
— katerega je dr. Robida z obilnimi vlogami na deželni odbor svoj čas z vso   silo hotel spraviti s Studenca
— na nekak skrivnosten način izginil iz Robidovega odbora. Odkod ta reti-rada g. profesorja, se ni moglo izvedeti, vendar je pa, Če so ga prijatelji mokrih rjuh povpraševali po vzrokih odstopa, prišel v zadrego! Vsled tega sklepajo jogri dvanajsturnega (12) zavijanja, da je deželni odbor pritis nil na deželno vlado, in da je ta Franketa disciplinirala. Med vrstami pa zagovorniki Robidovega starega klavirja denuncirajo, da je dr. Tavčar Franketovo discipliniranje provzročil, „češ, on je tam prvi govoril." To pa je famoznega odbora famozna laž, kar dotičniki sami najbolje vedo. Če se sklicujejo na dr. Tavčarjevo govorjenje, morajo sami najbolje vedeti, da se je sicer v deželnem odboru govorilo o tem, da je bil nastop profesorja Franketa, ki je na znanem shodu „frocljal" deželni odbor, malo okusen, da seje pa soglasno sklenilo radi tega opustiti vsak korak, če pa je deželna vlada kajjstorila, storila j e to na lastuo pest. Zatorej priporočamo gospodom odbornikom, da naj nikari ne lažejo, ker to ne bo spravilo njihovega klijenta — iz mokrih rjuh!
— Bliia se novo leto« s katerim se začenja v vsem našem javnem življenju vsled volilne reforme popolnoma nova doba. To novo dobo otvorijo veliki politični boji, kakršnih doslej še nismo doživeli. Že koj v prvi tretjini novega leta bodemo imeli splošne državnozbor-ske volitve, naslednje leto pa d e-želnozborskevolitve. Sovražniki svobodomiselnosti, napredka in nacionalizma napenjajo vse sile, da bi dobili v roke vso oblast in zatrli vsak vpliv in vsako javno veljavo tistih slojev, ki stoje na naprodnem in na
narodnem stališču. Na razpolaganje imajo prižoioo in spovedoico in vse polno časopisja, po katerem sistema tično razširjajo laži in obrekovanja in voeplajo nepoučenemu ljudstvu krive nazore in napačua mnenja, da je vzdrže v sužnosti ter je morejo izko riščati. V tej novi dobi, ki nastane z uvedbo splošne in enake volilne pravice, za d o bi č as o p is j e n a j v ečj o važnost, postane časopisje odločilnega pomena v vsem javnem življenju. Spričo temu pač ni treba šele poudarjati, kako velike važnosti je, da se razširi kar najbolj mogoče edini slovenski dnevnik, ki stoji na naprednem in narodnem stališču, edini dnevnik, ki se je vedno dosledno in neustrašno boril za vzvišene ideale napredka in narodnosti, za go-podarsko in socialno blagobitje našega ljudstva, namreč „Slovenski Narod". V časih velikanskih bojev, ki nam jih prinese novo leto, treba da se vsi napredni narodnjaki tesno združijo okrog svojega lista, kajti najboljše in n a j -izdatnejše orožje v vseh bojih, ki čakajo slovenske napredujake, je „Slovenski Narod" in nič ne pretiravamo, da je izid vseh bojev v veliki meri odvisen od tega. kako bo razširjen „Slovenski Narod". Zato pozivljemo vse napredne Slovence, naj se krepko za-vzemo za čimvečje razširjenje „Slo-venskega Naroda" in naj pridobe listu kar mogoče naročnikov. Kolikor več naročnikov, toliko boljši in razno-vrstnejši bo list.
— Zborovanje delegatov okrajnih bolniških blagajn v Trstu. — Strahovita slovenska malomarnost. Piše se nam iz Trsta 23. decembra. Danes se je izvršilo pri zavarovalnici zoper nezgode v Trstu običajno letno zborovanje delegatov okrajnih bolniških blagajn v okolišu tržaške zavarovalnice proti nezgodam. Resnica je sicer, da je naravnost sramotno in škandalozno sredstvo znanih faktorjev v prečedni in prečudni tržaški zavarovalnici, ki so hoteli s tem, da razpišejo to zborovanje tik pred božične praznike, onemogočiti marsikakemu delegatu obisk tega zborovanja in sploh preprečiti kako znatnejšo udeležbo zlasti od slovenske in hrvatske strani! Vsakdo se v Božiču rad greje pri domačem ognjišču. In Če se pomisli, da imajo marsikateri slovenski delegati in zlasti dalmatinski tako daljno in težko pot v Trst, da bi le težko prišli do svetega večera domov, se takoj uvidi to zvijačo italijanskih pravičnežev v Trstu.  V tem o/iru se
— in to odkrito povemo — se na-čelniŠtvo tržaške zavarovalnice lahko kar naravnost sramuje! Zelo čudno luč pa vse to meče tudi na tržaško namestništvo, ki bi lahko vsaj malo vzelo v zaščito humanitarni značaj tega zavoda, ki je že davno iz-giuil vsaj po naši sodbi! Prišlo je res izmed 60 do 70 ali še več delegatov samo 34. Mi uvažujemo prav radi vse božične okolnosti. Ali, če nasprotnik dela ovire in more delali ovire, je treba pač malo več truda. Tako pa izmed 16 okrajnih bolniških blagajn na Kranjskem celih šest blagajn ni odposlalo nikakega delegata ! In vsled tega se je zgodilo, da Slovenci nismo dobili polovico mest v novoustvarjenem upravnem odboru blagajniške zveze v Trstu, to je vsa sploh po infamnem statutu mogoča mesta, ker sta po statutu dva mesta iz osmih mest sploh odmaknena vo-litvi in pristojata načelniku in ravnatelju tržaške zavarovalnice, dva pa sta omejena na tržaško bolniško blagajno, kjer je mislil prekanjeni dr. Gimadori pustiti rasti svoja drevesa v italijansko nebo, pa se je motil, ker so mu pokazali vrata socijalisti!
— Bolniške blagajne v Št. Vidu, v Kamniku (!), v Tržiču, v Železnikih, v Kočevju in v Metliki niso poslale delegatov. To je malomarnost, na katero smo lahko ponosni vsi Slovenci! Ni čuda, če se nam potem smejejo povsodi in če odločujejo socijalisti v najbolj važnih stvareh! — Ljubljanska bolniška blagajna, katero
na tem mesta priporočamo ljubljanskemu magistrata v najstrožjo kontrolo In ta katero se 'mora v LJubljani splok vzbuditi vso
VOČJa pozornosti je odposlala svojo socialistične generale a la Breskvar, Jenko, Kordelič, Malovrh in vulgo „Korlčka", — ne vemo, kako se na. tančno piše: In ti ljubljanski pa. trijotje, s katerimi se ponaša lahko vesoljna socialna demokracija celega sveta, ti gospodje, katere prav dobro in od vseh strani poznamo, so svojo rojake in slovenske sodelegate zapu. stili iu se zvezali s tržaškimi socia-listi, stranko, ki boleha na megalo. maniji, ki daje na denar največ, ki pa — vsaj kakor trdi vedno „Soleu
— na tihem vleče z iredentovsko kamor o prav za tisto vrv.   To se je pokazalo zlasti zadnjič pri „Tipo-grafia Moderna"!   In s temi talini-socialisti so se zvezali ljudje, ki au zastopali   bolniško   blagajno glav. nega slovenskega mesta! Mi bi radi vedeli, kaj so si ti ljudje s svojim „internacionalnim obzorjem" mi-sbli včeraj, ko so nasproti slovenski« delegatom   izjavljali:   „Mi   ne po-znamo   narodnosti.a    Slava   jim in njihovi   učenosti,    kajti    oni bodo rešili s svojimi nazori, kar se splok da   rešiti   in    spraviti   v   — žep. Pri včerajšnjem zborovanju, katerega se je udeležilo   34   delegatov, je nastopilo 16 slovenskih in hrvarskih v najlepšem soglasju. Oddali so pri vo-litvi vse  svoje  glasove  za  4 člane upravnega odbora  blagajniške zveze, in  sicer  za  lastne   kandi late: pl, S1 a d o v i č a (Novo mesto), R u d o 1 f i K okolja (Kranj), Ivana Penzla (Voloska)   in    Frana Tavčarji (Voloska) in štiri namestnike. I/Stned ostalih 18 navzočih  delegatov je i] g. Čobal iz Zagorja, omenjenih pet „generalov" iz Ljubjane, en itak-janski socijalist iz Pirana in 11 delegatov tržaške  boln ške  blagajne, vsi socijalisti  pod  vodstvom  dr. Pue-cherja,   ki   se je vsedel na mesto Cimadorija   iu  ki   bode sedaj — mesto dr. Cimadorija vtikal vsako leto 10 000  K „con cio che segue" v svoj „socijalno - političen   žep."   Žep in vedno žep, potem pa ni treb-a poznati „nikake narodnosti". Ta kompromisni kompleks,   italijansko - iredentovsko-vodmatski — v katerem je poleg Čo-bala   „Koloek"    najbolj prebrisana glava in poleg zlato ustnega dr. Pue-cherja ljubljanski Breskvar najbri-lantnejši govornik  — je postavil — razen enega — svoje kandidate in ž njimi tudi „premagalu Slovence. Dn glasova veČine!  Izvoljeni so bili dr. Puecher, Cuzzi, N igri ni s (vsi iz   Trsta), C o bal, Breskvar in skupni kandidat Fenzl,  ki je edini dobil 34 glasov.   Tako je Ljubljani obrnila hrbet, svoj socijalistični hrbet, drugim slovenskim  blagajnam in pomagala, da bode mlad ital bivši advo-kat, še bolj bivši fin.   koncipist, n-poveljeval v zvezi slovenskih bolniških blagajn! Mogoče bodo gg. socijalisti  upeljali  dobro   in blagonosno ero  v tej   zvezi.   In mogoče bodo Breskvarji  in   čooali spravili v red semtertja zelo neredne bolniške bla gajne  v  naših  krajih.   Kdo to ve. Radi bi videli, da bi ta zmaga rodil obilo   uspehov   na internacijonalue polju  humanitete   in nepreplačlji? požrtvovalnosti. Pa oh! že se nam j na tem socijalističnem obzorju pokazal nevaren oblak, ki utegne zagrnia vse to  veselja   in  upov   polno ob zorje.   Kajti   prva  točka,   o kater je     —     bodisi    slučajno, bodi* po kaki zvijači — posvetoval socialistični upravni odbor na dan tvojef rojstva, bile  so dijete.  To je p* prva stvar. In kakor imajo — mena
— ljubljanske bolniške blagajne soci jalistrčni delegati od svoje blagajn izgovorjenih 75 K za vsako „r«jž^1 Trst" k zborovanju delegatov, M tem, ko imajo drugi delegati, ki : vozijo  daleč do  železniških post* samo 3 6 K, tako so seveda Breskv* Čobal itd. takoj sklenili, da dobi vsi član novega upravnega odbora 10 za dijeto, 16 K za dnevnino (socij listični    „Taggeld")   in   vse pof stroške   2. razreda!   Das lžUst horen! Mi bi sedaj samo še radi v deli — in v tem pogrešamo prini« nega   sklepa pri  današnjem sbof vanju — ali se bodo seje vršile meseo ali vsak teden.   Najbrž bo< Breskvar zopet kaj predlagal. Pa bo<
WW Dalje v prilogi. ~Wt
2 Prilom ..S'ovesstemn Harodn" St 294. đn6 24 decembra 1906.
prodrla njegova beseda in seje se bodo vršile vsakih štiriuajst dni ! Sedaj pa racu a*j to blagajne, koliko pojde \t žeo.i ^ žnp! Ta sila glede dijet nam je malo sumljiva. Tu prav so imeli slovenski in hrvatski delegati, da so se vzdrževali vsakega glasovanja, smatrajo? dijete za povsem socijalistiČno interuo zadevo. Vkljub temu je Še vedno mogoče, da se novi upravni odbor obnese. Sedaj je pred-stojništvo zavaiovahuce in zveze dobilo „podlago* (g o a na koncu), ki bode sezidana oj ustvarjena po kri-stalnoČistih in jasnih nazorih italijau-sko-tržaške in jugoslovanske socijalne demokracije. Upajmo, da se iz tega konkubinata narodi j O samo čvrste ,,ereature". V tem upu želimo beli Ljubljani rprav veseli Božiču, ker je s svojimi belimi delegati odločila današnjo bitko in ker — bode kmalu konec Bocijalistične slave v ljubljanski njeni bolniški blagajni!
— „Slovencu" v album. Ljubljanski „Sloveneca si lasti pravico generalnega nadzornika nad vsemi slovenskimi listi, ki naj bi hodili k ujemu po do vol enje, da sinejo priobčiti to in ono, zlasti če se tiče klerikalnih voditeljev, ki so seveda nedotakljivi in čisti kot angeli. Ako pa kdo kritizira delovanje ^katoliških" poslancev, takrat ga obliva „Slove-nec" z lugom svoje brezprimerne zlobe. „E d in o s t" piše v tem oziru tole: „ Slo venec" se sicer ponaša, da je katoliški list, ki hoče preroditi narod slovenski v duhu krščanskih naukov, torej učiti ga vstrpljivosti, ponižnosti, ljubezni, odpuščanja svojim sovražnikom. Nepobitno dejstvo pa je, da ga v Slovencih ni bilo še lista, ki bi bil tako nestrpen, tako zloben in nizko -ren v borbi, tako maščevalen proti drugoinisljenikoin in tako — poln nekršČanskega napuha, prevzetnosti in vrtoglave domišljavosti, kakor je ravno „Slovenec". O trditvi „Slovenca41, da ima to in ono „izvirno", pravi „Edinost": „Slovenčeva" ostudna baharja obstoji v tem, da hoče svojim zelo — nedolžnim čitateljem na-tveziti medveda, kakor da je v njem vse izvirno, kakor da so mize v uredništvu „Slovenčevem" telefonično spojene z ministrstvi in predsedništvi parlamentov vsega sveta in da torej uredniki „Slovencevi" nimajo potrebe iskati informacij po drugih velikih listih o svetovnih dogodkih. Ali so neslani bahači to! Prav tako delajo, kakor delamo mi pri „ Edinosti" in kakor delajo vsi listi, ki nimajo sredstev za to, da bi drago plačevali -voje lastne zaupnike po velikih centrih političnega življenja: čitajo namreč druge večje liste in po dobljenih informacijah pišejosvoj „p o 1 i ti č n i r a z gl e d". Koliko smeha je po naših javnih lokalih, ko Čitajo ljudje izvestne brzo-j ivke v „Slovencu". Tu vam uredniki .Slovenčevi" nabirajo n. pr. lokalne vesti po tržaških listih, da jih potem čez dva, tri, štiri dni servirajo svojim čitateljem kakor izvirna brzojavna poročila iz Trsta. Večkrat se dogaja, da tržaške samomorilce in samomorilke poČaščajo v -Slovencu" z mastnotiskauimi ^originalnimi brzojavkami" — prepisanimi iz tržaških listov !
— Draginja mesa je tudi v Ljubljani velika in je vsled tega umevno, da so bili Ljubljančanje in še bolj Ljubljančanke naravnost ogorčene, ko se je zaznalo, da je železniško miuistrstvo odredilo jako izdatno znižanje železniških tarif o v za dovažanje živine in mesa v neka večja mesta, med katerimi pa Ljubljane ni. Tudi mestni magistrat je spoznal, da se godi Ljubljani krivica in je hitro in energično storil vse korake, da se tudi za Ljubljano doseže znižanje železniških tarifov za dovoz živine in mesa. Zdaj upajo ljudje, da se cena mesu vendarle zniža, ako se dosežejo zaprošeni tarifi. Naše mnenje pa je, da je to upanje prazno, ker se tudi z najnižjimi železniškimi tarifi ne da v Ljubljano zvabiti živine, ki je ni, pač pa zna znižanje železniškega tarifa za dovoz mesa v Trst se povečati ceno meso v Ljubljani V celi monarhiji je veliko pomanjkanje   živine   in  to je
vzrok draginji mesa in te draginje tudi železniški tarifi ne bodo odpravili, naj bodo še tako nizki. Živinorejci so danes bolj kot kdaj poprej gospodarji sitnvaoije in bodo to izkoristili na ta način, da bodo cene zvišali gotovo za toliko, kolikor znaša znižanje železniških tarifov. To se pravi: Olajšave, ki jih je dovolilo železniško ministrstvo, bodo živinorejci vtaknili v žep, konzument je pa ne bodo ničesar imeli od dovoljenih niajftav. A kaj bo šele, Če se odloči ogrska vlada, da uvede na svojih železnicah enake olajšave glede železniških tarifov. Ogrska živina, ki hodi zdai na Dunaj, se bo v tem slučaju spravljala v PeŠto —■ DunajČauje bodo iskali živine drugod in cene bodo poskočile tudi pri nas, da bo groza. In to je prav lahko mogoče da se zgodi, kajti draginja mesa je na Ogrskem ravno tako velika, kakor pri nas. Cene mesa se bodo znižale tedaj, kadar bo znatno več živine na prodaj kot sedaj. Ker pa naši producentje ne morejo toliko živine iz-rediti, je mogoče doseči znižanje cen mesu le če se odpre meja uvozu živine iz inozemstva. Odredba železniškega ministrstva glede železniških tarifov pa na noben način ne bo nič pomagala, nego Ljubljani še škodovala, ker bo znatno znižana voznina le pospeševala izvoz naše živine in posebno še izvoz našega mesa v Trst.
— Nemci slišijo travo rasti
Bedasta graška „Tagespost" piše, da clr. Zamik zato ni postal policijski svetnik, ker je bil preveč prijazen z Nemci. O novem policijskem svetniku Lauterju pa kvasi, da ga je ljubljanski občinski svet „svoječasno" zato poslal ua Dunaj, da se pripravi za načelnika ljubljanske policije. Lauter je služil ves Čas, t. j. nad 20 let na Dunaju ter ga je v Ljubljani sploh malokdo dosedaj poznal.
— Razveljavljena razsodba.
Ksacijsko sodišče je razveljavilo razsodbo ljubljanskega deželnega »odišča, ki je spoznalo za krivega ižanskega župnika dr. Mauringa. Vršila se bo nova razprava. Kakor Čujeme, delajo klerikalci z vsemi dopustnimi n nedopustnimi sredstvi da bi dr. Mauringa izrezali. Bomo videli, v koliko se jim to posreči.
— Čuden patron. Piše se nam iz Kamnika : Kamniški klerikalci »majo v obČ. odboru zastopnika, ki ne razločuje več, kaj je njegova last in last drugih. Mož je navdušen klerikalec, njegov brat je župnik. In ta mož bo imel zdaj opravka s kazensko sodnijo. Lep reprezentant klerikalizma!
Notarska zbornica za Kranjsko je ime'a včeraj svoje redno letno zborovanje na katerem je bil c. kr. notar in državni poslanec g. Ivan Plantan novic izvoljen predsednikom notarske zbornice.
— Iz odvetniške zbornice. Govori se, da je predsednik disciplinarnega sveta odvetniške zbornice g. dr. S u y e r resigniral na to svoje mesto in sicer vsled sklepa, ki ga je v neki zadevi storil disciplinarni svet.
Iz mestne službe. Imenovan je dosedanji tržni nadzornik g. Janko vitez Blei weis-Trste-niški za prezidijalnega tajnika.
-9- Slikar Peter Žmitek je imenovan za risarskega učitelja na tukajšnji realki.
— Imenovanja v veterinarski službi Veterinarski asistent Peter P i r j e v e c je imenovan za okrajnega živinozdravnika v Sežani; klavnični živinozdravnik Lavoslav Simen-thal v Trstu je imenovan za dež. živinozdravnika v Vipavi.
— Iz davčne službe na Štajerskem. Davčni oficijal Ivan Per-novšek je postal davkar, davčna pristava Otmar Meglic in Avguštin Kresnik pa sta postala davčna oficijal a.
— Učiteljske spremembe na Štajerskem. NaduČitelja sta postala na dvojezični šoli v Brežicah Fr. B renče, dosedaj nadučitelj pri Sv. Vidu pri Ptuju, v Kostrivnici pa dosedanji okrajni pomožni učitelj za ptujski okraj Ivan Ozmec. Stalni
učitelj v Mozirju je postal Karel Maver od Sv. Marjete na Pesnici. Na dekliški meščanski šoli v Mariboru sta nastavljeni Izabela Sark iz Laškega in Marija Zirenovič-Damaschnian.
Iz pisarne slovenskega
gledališča. Jutri, na sveti dan, se uprizori v dobrodelne namene zadnjič v sezoni Smetanova komična opera „Prodana nevesta" (za par). Čisti dohodek je namenjen mestnemu ubožnemu zakladu. — V sredo popoldne se priredi otroška predstava, in sicer se igra „P e-p e 1 k a", zvečer pa zadnja letošnja repriza Cankarjeve komedije „Z a narodov blago r".
— Slovensko gledališče. Včeraj popoldne seje igrala Anzengruber-jeva narodna igra s petjem „P o d k r i-ž e v a 1 c i" („Die Kreuzelschreiber"). Pred leti se je proizvajal ta v svetovni dramatiški literaturi znana kmetska drama v blejskem dialektu, za včeraj pa se je dialekt ublažil pravzaprav čisto nadomestil s pismenim jezikom. Umeje se po sebi. da je drama na ta način mnogo izgubila na tisti muziki, ki leži v dialektu in za katero naše občinstvo nima ušesa. Gledališče je bilo precej dobro obiskano ; obili humor, ki leži v tej igri s petjem je našel obile hvale. Zvečer je bila Četrta repriza „Rigoletta", in boljša od vseh dosedanjih. G. Oured-nik je bil disponiran kot malokdaj in prav tako tudi tenorist g Rezunov, gospej Skalovi, ki je bila sicer prav dobra, pa dela višine vedno več tež-koč. Tudi ostali solisti kakor tudi zbor so častno izvršili svoje naloge. Ni čuda tedaj, da občinstvo, ki je gledišče do zadnjega stolička zasedlo, ni štedilo z aplavzom, tako da je g. Rezunov: „Ženska le vara nasu ne dvakrat, temveč celo trikrat ponavljal.
Fr. K. — P. K.
— Prošnja na intendanco slovenskega gledališča. Ker imajo posestniki lož v raznih dneh svojo vrsto (red), se prosi, naj blagovoli slavna inteudanca pri naznanilih do-tičnega vzporeda za prihodnje «*ni v tukajšnjih listih tudi pristaviti, ali se bode predstava vršila kot „par" ali „nepar"! —Vec lastnikov lož.
„Matica Slovenska'1 si — oči-vidno vsled svojih tesnejših oduošajev do „M atiae Hrvatske" — pridobiva vedno več prijateljev na Hrvatskem, celo v Slavoniji. „Narodna obrana", ki izhaja v Oseku, piše o njej (v Št. z dne 13. dec.) v toplem tonu, istotako „Slavonisahe Presse" z dne 16. dec ; pisatelj dotičnih člankov je g. R. Magjer, učitelj in književnik v Sjivoševcih. Pozdravljamo in vračamo te simpatije.
— Akademija priredi meseca januarja prihodnjega leta serijo predavanj v „Mestoem domu". V soboto, 5. januarja 1907 prične s svojim predavanjem urednik R. Pustoslem-šek. Predavanje bo imelo naslov „P o d slovanskim svobodnim soincem in pod vlado polu-meseca" in bo razdeljeno na tri večere. Svoja izvajanja bo predavatelj pojasnjeval s številnimi skioptič-nimi slikami iz Belgrada, Sofije, Carigrada in Skutarija. Čim bo končana serija teh predavanj, prične predavati g. inženerTurk, ki bo razpravljal o kemičnih vprašanjih.
— Bedni občni zbor „Narodne Čitalnice" v Ljubljani bo v četrtek zvečer točno ob polu 9. v restavraciji „Narodnoga doma", ker se včeraj dopoldne ni vršil.
— O predavanju g. koncertnega VOdje M. Hnbađa včeraj dopoldne o povzdigi slovenskega petja prinesemo natančnejše poročilo prihodnjič.
Društvo slovenskih profesorjev je dobilo svojega prvega ustanovnika. Prof dr. Fran Ilešič je daroval kot ustavnovnino (100 K) del uredniške nagrade za „Hrv. knjižnico"*, ki jo izdaje „Matica Slovenska". Iskrena hvala! Vivant sequentes! — Opozarjamo na občni zbor v petek, 28 t. m. ob desetih predpoldne v mali dvorani Narodnega doma v Ljubljani.
— Sestanka rgovskih potnikovi ki se je vršil včeraj dopoldan v restavraciji „Narodnega doma", se je udeležilo lepo število gg. tovarišev. Po poročilu o splošnem programu društva se je razvila živahna debata o različnih stanovskih vprašanjih, med drugim se je tudi razmotrivalo vprašanje o ustanovitvi strokovno potniških kurzov. Nato se je prešlo na posvetovanje o načrtu društvenih pravil, ter se je nekaj paragrafov bilo že sestavilo. Nato se je pa ob 12. uri vsled pomanjkanja časa prekinilo posvetovanje ter sklenilo sklicati za nedeljo, dne .'30. tm. v „Mer-kurjevih" prostorih Narodnega doma prihodnji sestanek, da se nadaljujejo pripravljalna posvetovanja, h katerim se vsi gg. tovariši najvljudneje vabijo.
— Bizjakov,,Gregorčič". Gosp. Davorin Bizjak, ki je pred par leti ustvaril Vegov doprsni kip za idrijsko realko, je modeliral v mavcu doprsni portret Simona Gregorčiča v
skoro naravni velikosti. Kip se je umetniku zelo ^posrečil. Po praznikih ga misli g. Bizjak razstaviti in nika-kega dvoma ni, da najde kupca. Dostavljamo še, da je g. Bizjak delal lani v New Yorku pri kiparju Soni-merju, ki mu je dal lepo spričevalo. Domov grede se je ustavil v Parizu, kjer je tudi de1 al v nekem atelierju. Priporočamo mladega umetnika Bizjaka, ki ima svojo delavnico v Vodnikovi hiši (podzemlje) v Kolodvorski ulici.
— Priznanje. Avstrijski avtomobilski klub na Dunaju je priznal odvetniškemu kandidatu dr. Stanku Lapajnetu za njegovo delo „Spre-jem avtomobila v sistem avstrijskega zasebnega prava" častno nagrado 200 K.
— 15 let predsednik.  V naših
društvih redek dogodek bode b\ januarja 11)07. Gosp. Ivan Dražil, velezaslužni predsednik pevskega društva „Slavec" doživi ta dan 15. leto predsedstva društva. Z ozirom na ta, za „Slavca" važen dan, mu prirede pevci društva v soboto dne 5. januarja 1907 časten večer v restavraciji „Naroduega doma" in podoknico. Ob tej priliki se mu pokloni tudi skromno darilo v znak priznanja za njegove izredne zasluge za društvo.
— „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta11 in „Deželno slovensko   učiteljsko društvo v
Ljubljani11 imata svoj letni občni zbor v četrtek, 27. t. m. ob 9. uri dopoldne v „Narodnem domu" (v pritličju na desno) v Ljubljani. — K obilni udeležbi vabita odbora.
— Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo priredi na sv. Štefana dan, t. j. dne 26. decembra t. 1. v veliki dvorani „Mest-nega doma" običajno božičevanje.
— Slovensko pevsko drnštvo s,Lipa'1 priiedi v ponedeljek 31. t. m. „Silvestrov večer" s sodelovanjem tamburaškega kluba „Triglav" v gostilniških prostorih g Pavška na Martinovi cesti št. 35. Začetek ob osmih zvečer. Vstopnina 40 v.
— Na mestnem rsališčn je določen sledeči drsalni red: Smer drsanja je osobito iz varnostnih ozirov nastopna: gori se drsa na progi od paviljona ob mestnem rastlinjaku do železnične proge, nazaj pa ob tivolski cesti. Nadalje je odmerjen prostor 7a one, ki se Šele uče, potem za igre, dirkanje samo prostor na južnem delu ob železnični progi. Ne sme se odmetavati raznih stvari na ledišče, ni dovoljeno brez drsalk na lediščni prostor ter je prepovedano jemati pse seboj na ledišče. Kdor se ne bo tem odredbam in opominu pokoril, se mu bode brez vsake izjeme prepovedal vstop na drsališče in se ga bo izključilo za celo sezono. Pristavlja se še, da se mora zaradi pregleda vstopnica vidno nositi. Končno se naznanja občinstvu, da je prevzel sistematični poduk mladine v drsanju brezplačno rz prijaznosti gospod, ki se je v tem oziru izvežbai v Celovcu in Gradcu. — Letne (sezonske) karte dobivajo se razun pri mestni blagajni in pri hišniku na drsališču tudi v Šešarkovi trafiki v Šelenburgovih ulicah. Dnevne karte pa le pri blagajni na drsališču. Drsališki red je nabit na vidnih mestih v garderobnem paviljonu. Na-tančneja pojasnila se bodo še podala.
— Ljubljansko kislo zelie, na koncu sveta. Domača tvrdka Franjo Jakopič poslala je ravnokar večjo množino ljubljanskega kislega zelja v Punta Arenas v Južni Ameriki. Ako se pomisli, da je to najjužnejši kraj ameriške celine in tedaj najjužnejši kraj sveta sploh, opravičena je trditev, da je šla pošiljatev na konec sveta, kajti južnejše imenovanega kraja razprostira se Ocean, kateri se spaja z Južnim ledenim morjem. Ker je to že ponovna pošiljatev v omenjeni kraj, je s tem sijajno dokazano, kako brezmejno trpežno je pravilno pripravljeno ljubljansko kislo zelje, d* zamore zdržati kar najuspešneje večmesečno potovanje in kljubovati tropični vročini, katera vpliva zlasti na jest vine v pasmi ravnika (ekvatorja) s svojo uničujočo silo. Pošiljatev bode dospela sto prav v jeseni v kraj namembe, kajti znano je, da so tamošnji letni Časi našim ravno nasprotni. Koliko razdalje je med krajem oddaje in krajem prejema je razvidno že iz tega, da potuje semkaj list 35 dni in za vse to plačati je poštnine borih 25 vinarjev. Sedaj bi bilo pa še zanimivo vedeti, kako daleč se razpošiljajo sloveče kranjske klobase, katere tvorijo z ljubljanskim kislem zeljem priljubljeno jed.
— Bralno društvo v Šmartnem pri Litiji priredi Silvestrov večer dne 31. decembra v gostilni gospoda Ivana Robavsa.
— Nov farovi, če ne, grem preč! Tak pogoj je stavil župnik Žužek v kopanjski fari na Dolenjskem svojim farmanom. Dasi je Žužek prišel šele pred enim letom, mu ni všeč staro župnišče, ki je bilo dobro za toliko njegovih prednikov. Ko je dobil Žužek občinske može na
svojo stran, je lahko računal, da se izvrši njegov namen. Občinski možje so takoj sprevideli, da fajmoŠfcer ne morejo stanovati v taki stari bajti, da bi bilo sramotno zanj, 1>» n« dobil novega poslopja, zato haj li na delo. Posestnik«, ki imajo živino, ho&O „forali", tisti, ki je nimajo, bod > pa na tlako hodili. Seveda, če gospod zaukažejo, potem so mora vse zgoditi, kar j "ko. Žužku pa to še bilo žalosti Tudi cerkovnik mora imeti svojo hišo. Ko so nekateri rekli, da bi se mu lahko v prostornem farovžu odkazala soba, saj tako ni ožrnjer, zarentačil je Žužek, da to ne gre. Reveži, ki ima o strgane bajte, bodo morali pravzaprav ravno toliko prispevati za farovž kot veliki posestniki. Ko se je nekdo izrazil, da je to kos nekake krivice, odrezal se je Žužek : Z revnim imam ravno tol ko opraviti kakor z bogatincem, kadar umrje. Verjamemo, samo da je vselej plačan za to. Faranikopanjske župnije zahtevajo, naj se jim pri dav kih odmeri. koiikoima v * a k plačevati za farovž, bodo vsaj vedeli, da plačujejo sorazmerno, ne pa zadnji revež toliko kot največji bogataš. Kako župni k Žužek samo gleda, kako bi podprl sebe, naj svedoči sledeče. Pred kratkim je umrla v njegovi župniji ženska stara okoli 100 let. Ko je zvedel za njeno smrt, je najprej vprašal, če ima za pogreb in za mašo, da bo on plačan. Ko je prinesla hči rajnee .za mašo, hotel je Žužek imeti kar deset kron za njo, češ, da mora dobiti duhovnika iz Ljubljane za to. Deset kronic Žužek ni dobil, ker je ženska pametna in mu odgovorila, da bo naročila mašo v Ljubljani, kjer so ceneje kot pa kod po kmetih. Tudi sitnosti rad uganja Žužek. Ko se je hotel neki bolni izobraženi posestnik spovedati, Žužek ni prišel takoj prvi dan k njemu, ampak šele dragi. In ko se mu je zdelo, da delo za novi farovž ne gre tako izpod rok, kot si on želi, kričal je, da poj de v dveh mesecih proč. Naj ve Žužek, da ne bj nihče jokal za njim. Čim prej gre, preje se bo kopanjska fara oddahnila.
— Mirenski župnik Kocijančič
že zopet naganja, da se pečamo ž njim. Seme sovraštva je zasejal v svojo faro on, ki bi moral po naukih Zveličarjevih oznanjati le mir in ljubezen. Pred kratkim je Kocijančič delil v dvorani, kjer so se vzgajali tatovi in tolovaji, darove sv. Miklavža. A kako jih je delil? Zala kuharica ali kakor ji po domače pravi Šlangov Avguštin, farovska mama, ja nakupila za nabran denar igrač in drugih reči, ki jih je Kocijančič razdelil večinoma le svojim podredni-kom, čeprav je preje pravi!, da bo obdaril revne otroke z obleko. Ne rečemo, da nihče izmed teh ni ničesar dobil. Kocijančič je obdaroval tudi odbornika Kramarja z dragocenim darilom, istotako njegovo ženo in hčer z dragimi igračami. Ne vemo, Če so dobri ljudje v ta namen zložili denar! Župnik pa skrbi tudi za lepo vzgojo v šolskem poslopju za odrasle deklice. Tu si lahko vsako odraslo dekle ogleda lepo mlado Pe-pico, ki nosi v naročju dete in ki je priromala iz Ljubljane. Ako Kocijančič iz šole ne odpravi tiste Pepice in njenega otroka, se bo treba kam obrniti. Drugič pa g. Kocijančič povejte kaj o pohujšanju! Izgledov imate veliko, zlasti izobraževalno društvo vam lahko postreže ž njimi. Tudi prednica Rugljeva Miael vam kaj pove o svojih nečakih, ki se pokorita po temnih ječah. Seveda Kocijančič o vsem tem neče nič slišati in nič vedeti. Pa saj tudi časa nima; kdo bo pa zabavljal čez liberalce? Kocijančič pravi, da se mu farani smilijo, ker bodo morali bero z denarjem odkupiti. Ako je to res, naj Kocijančič da nazaj denar tistemu, ki se mu smili. Ako bi bilo resnično Kočijančičevo govorjenje, da se mu farani smilijo, zakaj je pa dobil inženirje in si izbral nov farovž, ki bi velja! nad 50 000 K? Farani imajo plačati okoli 30.000 K za šolsko poslopje, zdaj jim pa „usmiljeni" KočijauČič nalaga drugo še večje breme! Stari farovž je še Čisto dober in bi bil vsak kmet vesel, Če bi imel tako prebivališče. Seveda za Kocijančiča je premalo modem, zato si je poželel novega na stroške faranov! No, kaj drugega tudi ni pričakovati od človeka, ki je nekoč nosil strgano srajco v revni bajti, zdaj pa mu denar od vseh strani leti na kup. 0 Kristusu pripoveduje sv. pismo, kako ponižen in pohleven je bil in da ni imel položiti glave na svoje lastno ležišče. Menda bo to res, samo to ni res, da se njegovi nasledniki v tem oziru kaj ravnajo po njem. Naj farani stradajo, da se skozi nje vidi, duhovnik mora imeti, kar mu poželi blagoslovljeno srce. Tudi Kocijančič spada v to vrsto. Ve, kaka revščina vlada pri nekaterih njegovih vernikih, a to ga ne zadržuje, da ne bi ljudem nakladal novih davkov. Sebi kmet ne more popraviti koče, Kocijančiču pa
mora zidati palačo. To je namestnik Kristusov!
Več faranov.
— Marodna čitalnica ¥ Novem mestu priredi v Četrtek, dne 27. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih izvanredni občni zbor radi volitve predsedaika mesto odstopiv-Sega prejšnjegu predsednika g. Gau-dinija.
— Javna ljudska knjižnica v Kranju. Na zadnjem občnem zbora Čitalnice v Kranju so sklenili Čitalnično knjižnico spremeniti v javno ljudsko knjižnico.
— Z doma je izginil 121etni Franc Bajželj iz Stražišča pri Kranju. Vse poizvedbe za njim so krezuspešne.
— Ogenj. V torek zvečer je zgorela Frančiški BerČičevi po domaČe pri R o p u v Stražišču pri Kranju ibša z gospodarskim poslopjem. Škode je 2000 K. Kdo je za-žgal, se ne ve.
— Protestni shod na Jesenicah! katerega so sklicali železničarji proti jeseniškemu župniku Z a b u -k ovcu, se je vršil 22. t. m. v hotelu Počivavšek na Jesenicah. Na dnevnem redu je bila razprava o postopanju Zabukovca pri dveh pogrebih ponesrečenih šelezuičarjev Govorila sta Etbin Kristan iz Ljubljane in Maherr iz Celovca. Velika dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena. Udeležili so se shoda v obilnem številu železničani. Bilo pa je tudi lepo število volilcev narodno napredne stranke navzočih.
— Nesreča na železnici. Na
jeseniškem kolodvoru je povozil vlak, ki pride o polnoči iz Ljubljane, čJo-veka, Čigar identiteta dosedaj se ni dognana
— Nesreča   v   gorah. Jožef
Cvetek iz Fužme pri bohinjski Srednji vasi se je ponesrečil pri sekanju drv. Izpodrinilo mu je, da je J padel na skalo. Bil je takoj mrtev. Ravno tam se je lansko leto ubil škavtar iz StuHora.
— Pri Sv. Trojici nad Cirk-nico je vzel škof župnika Franca Pavlina, ne da bi bil poskrbel fari za njegovega naslednika. Župljani so plačali vso biro do svetega Jurja, od cerkvenih sedežev plačujejo, zdaj pa I nimajo skoraj nobeno nedeljo maše. Dobili smo v tem oziru od tam britke pritožbe. Ako je škofu, tako pravijo kmetje, res kaj za naš dušni blagor, naj nam da duhovnika, sicer se pa kaj lahko zgodi, da bomo morali sami pokopavati mrliče kot v Ricmanjih. Duhovščina pozna in vidi kmeta le, kadar je kaj izprešati iz njega, drugače se pa prebito malo zmeni zanj. Ali se bo škof kaj oziral na opravičene pritožbe teh faranov r Morebiti samo če mu obljubijo par stotakov za njegove škofove zavode! Škof je za uslugo vedno pripravljen
s protiuslugo! Roka roko umije.
— Iz Zagorja ob Savi. V nedeljo, dne 30. decembra se priredi tu I ob polu 8 uri zvečer v veliki dvorani g. Michelčič veseloigra v treh dejanjih „Y L j u b l j an o jo dajmo". Imenovana igra je bila večkrat igrana v slovenskem deželnem gledališču v I Ljubljani s sijajnim uspehom. Pri predstavi gostujeta Članici slovenskega gledališča gdč. Vida Hočevarje va in gdč. Berta Bergan-tova. Po predstavi prosta zabava in ples.
— „Deutsches Heim" v Celju
je že zdavna dograjen. V njem je projektirana kavarna in gostilna. Celj- I ski nemški gostilničarji in kavarnarji niso s tem projektom prav nič zado-voljni, ker smatrajo gostilno in kavarno v „Deutsches Heimu kot konkurenčno podjetje, ki bojim povzročalo mnogo Škode. Kavarnar Hausbaum, ki ima nasproti „Deutsches Heim" svojo kavarno in ki je bil dosedaj steber nemške stranke v Celju, se je baje izrazil, da prestopi v tistem hipu v slovenski tabor, ko se odpre v nemški hiši kavarna. V istem smislu so se izrazili baje tudi nekateri nemški gostilničarji. Celjske matadorje so te grožnje tako ustrašile, da si sedaj ne upajo otvoriti svojega rHeima", marveč raje puste hišo prazno, ker se ne vedo drugače rešiti iz zagate. Ker je pa hiša na lašč zgrajena za gostilno in kavarno, ne bo Celjanom preostajalo drugega, kakor končno hišo otvoriti s kavarno in gostilno vred, ker izgubi sicer „Deu'sches Heim" vso svojo vreduost.
V tem  slučaju pa preide Hausbaum
V slovenski tabor in postane njegova kavarna zbirališče S ovencev. Haus-baumu bi bilo na tem koraku, ako ga res namerava le čestitati, ker bi potem njegova kavarna prav gotovo imenitno uspevala.
— Ogenj« V Narapljah na Štajerskem so zakurili otroci v neki kleti. Ogenj se je razširil na bližnje gospodarsko poslopje Vukovo, da je pogorelo do tal. Škode je 5000 kron. Kmalu bi bila pogorela vsa vas kot leta 1869.
— Zgorela je v Vir stanju pri Kozjem slaboumna starka, ki si je sama zažgala bajto, v kateri je prebivala. Potegnili so jo vso ožgano iz
I pogorišča. Pripoveduje se, da je tudi vsled bede šla v tako strašno smrt. Beračiti ni hotela. *
— Božičnlca  v  Celju. — Is
Celja dne 23. dec.: Ob letošnji bo-žičnici, prirejeni pri šolskih sestrah v Celju dne 21. dec. t. 1. za slovensko deco, bilo je nad 60 učencev, okol ške deške šole obdarjenih z raznimi zimskimi oblačili. To obdaritev so, kot druga leta, tudi letos omogočili blagi dobrotniki izmed  celjskih Slovencev.
— „Učiteljsko društvo aa celjski in laski Okraj" ima svoje glavno zborovanje v navadnih prostorih v Celju (Nove ulice, 9) po običajnem, vsakoletnem vzporedu dne 13. januarja 1907.
— Iz Špitallča dobivamo pogo-stoma   jako   bridke  pritožbe glede ondotnega župnik.a Ce povemo, da se piše ta župnik Mezeg, je že dovolj povedano, saj smo imeli neštevilno-krat že priliko se baviti z njegovo osebo. Prišel je v Špitalič, ker je bil postal  na  svojem  prejšnjem mestu nemogoč. A kdor je mislil, da se bo mož kdaj poboljšal, je   bil v veliki zmoti. SlvOi tudi  nikdar ne zahteva, da bi bili njegovi duhovniki moralni in spodobni, da so le hujskači in agitatorji, pa jim je vse dovoljeno. Farani v Špitaliču   so že opetovano klicali ordinarijat na pomoč zoper početje svojega župnika,  a vse je bilo brezuspešn0-   Župnikovo podivjanost ilustruje   posebno    naslednji slučaj. Umrl je v Špitaliču pošten mož z imenom Florijan   Pistotnik. Ko je vdova prišla župniku naznauit  smrt svojega moža,   je   Mezeg s  silnim veseljem nad   to   nesrečo  zaklical: „Paga  imaš   tam   doli   v peklu, jaz pa enega sovražnika manj".  Tudi pri pogrebu imenovanega Pistotnika se je  Mezeg obnašal tako škandalozno, da bi ga bili ljudje najraje izbroali iz Špitališa in da ga kolnejo kar se da.  Zadnja  leta smo Mezgu prizanašali,   ali  spričo njegovemu divjanju je to  v nadalje čisto nemogoče. Naj bo   torej   Mezeg pripravljen.
— Potem pa še trdijo, da so tudi „narodni11 in delajo za ljudstvo! Iz prijateljskega pisma v Galiciji povzamemo naslednje: Tukaj v mojem bivališču je troje veroizpove-danj, namreč najštevilnejše židovsko, potem grško katoliško (unijatsko) in rimo katoliško. Vsako ima precej obširne in lepe cerkve oziroma tempelj, kjer Židje ob sobotah in drugih posebnih praznikih s pokritimi glavami kriče in tulijo na vse grlo, kakor da jih kdo dere! V „unijatski" cerkvi se vrši bogoslužje v staroslovenskem jeziku in petje tudi, kar oskrbuje poseben „pevski zbor". V rimo-katoliški cerkvi pa pojo vsi verniki „vsevprek", tudi rožni venec pojo med mašo. A najbolj čudno se mi je zdelo to, da sem čul pri priliki, da je vse verno ljudstvo „kričalo" — ne pelo — zahvalno pesem „Te Deumu v latinskem jeziku!! Vsak je brenčal svoj „ex^rcitus sonitas" in druge — *tus" tako močno in nepravilno, da je moral orgauist, spremljajoč to čudno petje večkrat prenehati, da je prišla pojoča srenja zopet v pravi tempo! Tudi Marijine pesmi poje vse ljudstvo po latinski! Nehote so mi prišli v spomin oni „zlati časi", ko je leta 796. sinoda v Čedadu na Rezijau^kem (beneški Slovenci; izrecno zahtevala, da se morajo vsi katoličani „očenaša" in „veroizpovodi" C-redo) naučiti po latinski! — Kakor tam doli pri vas, dela tudi tukaj r< "eoili-jansko društvo" na to, da se izpodrine Še to malo narodnega petja, kar ga je bilo dosedaj v navadi, iz cerkve! Tisto vpitje in tuljenje, a ne petje od vse srenje moti človeka v pobožnosti, za kar se ravno hodi v cerkev. — Po takih dejstvih pa si Še drznejo trditi „rimski svečeniki" venomer, da mislijo in delajo za „to dobro ijudstvo"! ?
— Spomenik Petru Zoruttiju
V Gorici Slovečemu furlanskemu pesniku Petru Zoruttiju nameravajo postaviti spomenik ua Travniku v Gorici. Zoruttije slovenski Zo-rut iz Brd na Goriškem.
— Za ranami je umrla v Trstu ona Katarina Rabič, katero je njen brat po neprevidnosti obstrelil.
— Žrtev burje. 69ietno Apolon i j o Pinkovič, trgovko z jajci v Trstu, je burja tako vrgla na tla, da je morala v bolnico.
— Rovinj dobi garnizijo. Županstvu v Rovinju je poslalo vojno ministrstvo naročilo, naj pripravi prostore za en bataljon pehote. Vojaštvo pride v Rovinj že spomladi.
— f Major Osana. Dne 18. t. m. je umrl v Banjaluki naš odlični rojak Ivan Osana, c. in kr. major v železniško-telegrafičnem polku in ravnatelj bosen^ke vojaške železnice, rodom z Razdrtega pod Nanosom. Pokojnik je b 1 vedno odločen in vrl narodnjak ter je živel in Čutil z dušo in srcem s svojim narodom, dasi je služboval vseskozi v tujini, ponajveč v Korneuburgu v Nižji Avstriji. Zanimal se je zlasti živo za našo književnost ter jo je vztrajno in gmotno podpiral.   V  svojem polku je užival
zbok svojega temeljitega strokovnega znanja velik ugled ter je spisal in izdal tudi več strokovnih knjig, v katerih so vzbudili zlasti njegovi načrti o gradnjah železniških mostov vsestransko priznanje. Lepa karijera bi mu še bila odprta v bližnji bodočnosti, da ga ni zgrudila v prerano gomilo zavratna smrt. Blag spomin vzornemu pokojniku!
— Panorama - kosmorama na Dvorskom   trgu  pod „Narodno
kavarno" nas vo di ta teden po P a -lestini, Jeruzalemu, Jafi, Betlehemu, Nazaretu, Damasku i. t. d. Serija ni zanimiva samo za brumue duše, ampak sploh za vsakogar, kdor hoče videti življenje v ori-jentalskih mestih. Ker so slike tako točne in natančne, kakor bi videli vse prizore v naravi pred seboj, je serija priporočljiva vsakomur. Prihodnji teden Budimpešta.
— Samomor. Danes zjutraj so našli obešenega v njegovem stanovanju v Vegovih ulicah št. 8 znanega trgovskega potnika Karla Laiblina, rojenega leta 1872. v Ljubljani. Vzrok samomoru je neznan, sodi se pa, da pokojnik ni bil pri zdravi pameti. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pokojnik je baje zapustil testament in je sporočil večjo vsoto za napravo ure na stolpu protestantske ure in 200 K za „Družbo sv. Cirila in Metoda".
— Silvestrov večer v veliki dvorani hotela „Union" se bode vršil s sodelovanjem c. kr. mornariČne godbe iz Pulja. Kakor nam znano, je svirala že lansko leto mornarična godba v splošno zado volj no st in pridobila simpatije občinstva.
— „Ljubljanska društvena godba11 priredi na Sv. Štefana dan dne 26. t. m. zajtrkovalni koncert v hotelu „Union". Začetek ob 10. uri dopoldne.
— Ljubljanski sekstet na lok
koncertuje na Štefanov dan v gostilni „Pri znamenju", Radeckega cesta št. 2. — Dne 29. in 30. decembra t. L koncertuje v vinski kleti hotela „Unionu.— Silvestrov večerv„Me-ščanski pivarni". — Dne 2 januarja v „Narodni kavarni". — Dne 3. januarja v A ur o vi pivnioi. — Na novega leta dan zajtrkovalni koncert v hotelu pri „Maliču".
— Izgubljene in naldene rečL Posestnikov sin Mihael Kotar je izgubil denarnico, v kateri je imel 30 K denarja. — Ga. Hermina Nitljeva je izgubila belo boo, vredno 20 K. — Železniški čuvaj Jožef Legan je našel srednjo vsoto denarja. — Moretov hlapec je izgubil od St. Lenarta do Ljubljane dva zaboja polnih in en zaboj praznih pokalic ter dve konjski odeji. Najditelj naj blagovoli o tem obvestiti g Moreta. — Na drsališču pod Ti voli jem je bil izgubljen damski muf. Pošteni najditelj naj ga odda pri blagajni na drsališču.
Jugoslovanske vesti. Udruženje srbskih književnika i novinara", ki se je pred meseci ustanovilo v Belgradu in ki je že tudi pri-pristopilo „Zvezi jugoslovenskih književnikov in publicistov", napreduje prav lepo in šteje že blizo 100 članov. Društvo ima svoje redne sestanke v hotelu „Kolarac". Odbor je sklenil, da bo pričel prirejati ljudska predavanja. Prvo tako predavanje bo v prvi polovici meseca januvarja. Ta predavanja bodo večinoma politične vsebine.
— Princ Pavel Karagjor-g j e v i č, sin kneza Arsena, ki se je udeležil rus ko-japonske vojske, je nedavno tega nevarno obolel na vnetju slepiča. Princ je bil v belgradski bolnici operiran in se nahaja sedaj že izven vsake nevarnosti.
Princ Pavel je najpopularnejša oseba srbskega dvora v Belgradu.
Iz Bolgarske. Sobranje je sprejelo zakon, da se ima v bodoče vsak povzročitelj političnih zločinov kaznovati s težko ječo. Na to je bila tudi odobrena postava, da ne sme nobeden tujec biti lastnik zemljišča v Bolgarski. Oni inozemci, ki so že lastniki zemljišč, se morajo tekom treh let naturalizirati. Takisto je bil sprejet tudi zakon o regulaciji izseljevanja v Ameriko. Državni dolgovi kneževine Bolgarske znašajo 360 milijonov levov. Od tega odpada na bolgarsko narodno banko 9.812 965 levov, na deželno banko 2 500 000, na neko pariško banko 6 milijonov, na neko drugo banko 9 milijonov, skupno preko 30 milijonov levov. Za odplačilo tega dolga odpada na vsakega prebivalca na Bolgarskem 90 levov, dočim pride na Romunskem za odplačilo državnega dolga v znesku poldruge milijarde frankov na vsakega prebivalca 261 levov, v Srbiji za dolg 460 milijonov dinarjev pa na vsakega prebivalca 167 levov. Iz tega je razvidno, da je na Bolgarskem prebivalstvo z državnimi dolgovi najmanj obremenjeno.
* Najnovejše novice. Rodbinska drama. Iz strahu pred nevarno operaoijo je na Dunaju neki K. Brandl zastrupil s oiankalijem svojo ženo, petletno hčerko, enoletnega sinčka in sebe.
— Štrajk mornarjev in pri-staniščnih delavcev v Italiji se čimdalje bolj Siri. Z otoki je celo poštni promet pretrgan.
— Ker ni hotel klicati cesarju „hoch", je vojno sodišče v Berolinu obsodilo poljskega rezervista Wozniaka v Štirimesečno ječo.
— KopniŠki stotnik Voigt se počuti v ječi zadovoljnega, ker je le v čevljarski delavnici. Neprenehoma mu dohajajo darila v denarju, obleki, jestvinah itd. Dosedaj je dobil že 5000 mark.
— Na indeks da papež baje vsa dela Gabriela d' Annunzija.
* Duhovnik — ubijalec. V ameriškem mestu Vladosta (država Geor-gija) sta živeli dve rodbini Ravlingo in Carter. Ravlingo je bil duhovnik ter je imel tri sine. Eden teh je ljubil Cartarjevo hčer ter se ž njo zaročil. Nekega dne sta se rodbini zaradi neke malenkosti sprli. Sovraštvo je tako naraslo, da je duhovnik s svojimi sinovi sklenil ubiti celo Cartarjevo rodbino. Prihajali so na konjih pred Cartarjevo hišo. Drugi so uš i, le dve hčerki sta prišli Ravlin-govim v roke, ki so ju ubili in trupla razsekali. Zaradi tega so obsojeni oče in sinovi na smrt. Ko je krvnik vrgel duhovniku vrv okoli vratu, je ta zaklical: „Z veseljem gremo v pe-kela tam hočemo pošteno zakuriti svojim sovražnikom."
* Milijonarka in vojvoda. Pred
več meseci je prišla v Parit iz New-Yorka mlada, bogata in lepa Američanka mis Teodora Shonts ter se seznanila z vojvodo Chaulnes-Picquig-uizi, ki ima mnogo zvez z raznimi dvori, a malo denarja. Začel si je s pomočjo svoje svakinje vojvodinje Brissac pridobivati naklonjenost lepe Američanke, da se ž njo oženi. Toda lepa mis ni ničesar odgovorila, temuč se odpeljala domov. Doma so jo že pričakovali kot vojvodinjo, a sedaj jo časopisje še bolj proslavlja, ker je prva Američanka, ki je znala s pametjo premagati zapeljivost.
* Štiri milijone za papeža, v
Rimu je umri nedavno titularni škof škof Adami ter zapustil škofu celo svoje premoženje, 4 milijone lir.
* Napoleonove relikvije. Nedavno je v Londonu na dražbi kupil Stevens za lepo svoto uzdo in sedlo, ki ju je rabil Napoleon na svojem begu iz nesrečne vojne na Ruskem.
Poskusna  ženite v. Slavna
pevka Tarsons v New Yorku se je poročila s svojim izvoljencem, a sklenila je ž njim nenavaden dogovor, da njun zakon velja le za eno leto. Ako se čez leto mož ali žena izreče za ločitev, se nv.'ra temu druga polovica brez ugovora vdati. Ako pa nobeden ne zahteva ločitve, ostane razmerje molče nadalje v veliavi.
* Odpeljana nevesta. V Moskvi se je mlad in bogat trgovec zaljubil v lepo mlado prodajalko cvetlic ter jo zasnubil. Ko se je peljal s svati in nevesto, ustavili so jih zakrinkani možje z napetimi revolverji. S vat je so mislili, da so navadni roparji ter so brž segli po denarnice, da jim iz-roče denar. Toda roparji so jim iztrgali le nevesto, jo posadili na sani ter se v diru ž njo odpeljali. Nihče ne ve, kaka usoda je zadela potem lepo nevesto.
* Iz „napredne" Nemčije« V kneževini Schwarzburg Sonderhausen imajo policijsko naredbo, da ne sme nihče voziti z avtomobilom po kneževini, ako je knez doma. Nedavno sta bila dva avtomobilista obsojena v globo 25 mark, ker nista vedela, da je knez doma ter sta se z avtomobilom pripeljala. Obsodba se utemeljuje s tem, da je treba posebno skrbeti za življenje, zdravje in premoženje knezovo, a avtomobil bi lahko splašil knezove konje.
Književnost.
— »Slovenski Pravnik" za december ima naslednjo vsebino: Govor, psihologija, terminologija. (Ta ^karakteriologiška študija", ki obuja opravičeno zanimanje ne le med pravniki, temveč tudi med našimi jezikoslovci in modroslovci, se bo nadaljevala še prihodnje leto). — Slučaji iz civilnega prava: a) Rešitev kompe-tenčnega konflikta: Za razsojo o veljavnosti službene pogodbe, sklenjene med sanitetnim distriktnim odborom v sporazumu z okrajnim zastopom in med zdravnikom, ki je nameščen za zdravnika ubogih, so pristojna sodišča, ne pa deželni odbor, b) Država ne odgovara za Štetu kovnu nanesenu od oružnika, koju se je u izvršenju službe ogriješio o svoju službenu dužnost, o) Stroškov likvidacijskega postopanja od dv. dekreta od 4. oktobra 1838, zb. pr. z štev. 2633 strankam (odvetniku in klijentu) ni prisoditi*, nego jih je po zahtevi le določiti. — Književna poročila: Dr. Volčičev „Ci-vilu o pravdni red itd. (recenzija). — Razne vesti. — „Slovenski Pravnik" stopi o novem letu v XXIII. leto svoje dobe. Člani društva „Pravnik" ga dobivajo kot društveno glasilo, sicer znaša naročnina 10 kron na leto.
Telefonska m uumm poročila,
Mokronog 24 decembra. Včerajšnji muog brojno obiskani shod radi zgradba šeut anSka že leziice se je z velikim navdušenjem izrtkel za t">, da sa zgradi kolodvor tik Mokronoga, alt se pa naj zgradba železnice sploh opasti.
Mokronog 24. decembra. Živeli bran t l|i naših koristi na včerajšnjem shodu! Pogumno naprej, zmaga bo naši!
Mokronoški obrtniki. Mokronog     24 dec-mbra Navdušeni po sijajnem včerajšnjem shodu kličemo: Neizprosno naprej za blagor našega ljudstva!
Dunaj 24. decembra. Nižje-avstrijskemu dež. zboru se predloži zakonski načrt o volilni dolžnosti in o kreaciji drugega namestnika dežel nega maršala.
Dunaj 24. decembra. Danes izide naredba trgovinskega ministrstva, s katero se zvišujejo poštne, brzojavne in telefonske pristojbine. Naredba stopi v veljavo že s 1. januarjem 1907.
Dunaj 24. decembra. Cesar je imenoval za deželnega glavarja moravskega drž. in dež. poslanca grofa S t e r e n y i j a, za I. njegovega namestnika dr. Z a Č e k a, za II. namestnika pa dr. p L Fuia.
Dunaj 24. decembra. Češki minister-rojak dr. P a c a k je odpotoval v Prago, da se udeleži sej češkega dež. zbora.
Dunaj 24. decembra »Wie-ner Zeitung" priobčuje cesarski patent, s katerim se sklicujejo na zasedanje razni dež. zbori.
Dunaj 24 decembra. Ce3ar je odlikoval bivš ga deželnegi glavarja moravskega grofa V e t -terja z velikim križcem Leopol-dovega reda.
Dunaj 24. decembra Gusarje danes sprejel pred svojim odhodom v Wall8ee v posebni avdi-jenci ministra notranj h d^l Bie ne rt ha, ki ma j9 poročal o zasedanju dež. zborov.
Belgr d 24 decemba. Včeraj so priredili tu samostalni radi-kalci in socialisti velikanske demonstracije, ki so se pričele pred vseučiliščem Mac žica je kričala in razsajala in se končno napo tila pred kraljevo palačo, kjer je baje na vse grlo kričala: »Doli s Pašičem, živela republika'. Policija je intervenirala, ker se pa demonstranti niso hoteli pokoriti njenim odredbam, je jela streljati in je ranila več oseb
Belgrad 24. decembra Poli ciji se je po hudem naperu pesra čilo razgnati demonstrant . Muo žica se je pa kmalu zop^t zbrala in   priredila  demonstracijo pred uredaištvom     cficioznega lista „Samouprave-.   Na to so de monstrant- odšli  pred univerzo, kjer je nekdo imel javen govor, v katerem je naglašal, da ni b lo za Srbijo niti pod Aleksandrom m Drsgo tako slabo,   kakor sedaj Govornik je končal svoja izvamoja s  klicem:   »Dol  s Pasićem. živela republika!14 Množica j 3 baje navdušeno pritrjevala in ploskala govornikovi m izvajanem. (Te vesti iz Belgrada s 3 nam došle preko Duoaja.   V koliko res nične, ni moči kontrolirati. Uredn i Cetinje 24. decembra. Bivši minister  zunanjih del Vukovic je imel   v skupščini velik govor, v katerem  je   obsojal najnovejšo politiko   Črne gore,   ki se je popolnoma  odvrnila  od Rusije, ter zahteval, naj  bo Črna gora vedno  v najtesnejši brat ski   zvezi   nele  s Srbijo, ampak tudi z Rusijo.
Teheran 24. decembra. Šah leži že dlje Časa v agoniji. Katastrofa lahko nastopi vsak trenotek. Prestolonaslednik-regent je i že vse potrebno ukrenil za slučaj smrti svojega očeta.
Ceneno domaće zdravilo. Za nrav--lavo m ohranitev dobrega probavljan ja se priporoča raba mnogo desetletij dobro zna nega, pristnega ,,MolT»iv«^«i Seidlitz-praAka",
in se dobi za nizko ceni« in kateri vpliva najbolj trajno na vse tez koče prebavljen ia. 3riginaJna ftkatljica 2 K P< postnem po vsetjn razpofiilja ta pra&ek vsak dan lekarnar A. M*M.L, c. in kr. dvorni zaiagatelj na DON A JI. Tuchlaoben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovaD • varnostno znamko in podpisom l   HI —18
FRANC JOZEFOVA
grenka voda.
napravijo, fazo
belo in nežno.
Pobi — povod._
Proti prahajem, luskinam in izpadanja las
deluje n»)l»<iljMC jtrl/iittritt
TaoBOclin Mmra
tatera  okrepčuje   lasižće, odstranjuje lnske iu preprečuje izpadanje las.
I «<• UlniiMi z iihmmIoim 1 kroilR.
:*zpoš Ija  »e  z  obratno  pošto  ne  manj kot dve steklenici.
Zaloga v«eh  preizkušenih zdravil, nedic. mil  medicin*!, vin, šoecjali tet, najfinejših pa'fumov, kirurgiških obvez, svežih minerain h vod i. t d.
'Ds: lekarn. M lana Lrasteka
[    v LJubljani, R sijeva cesti št. I
I       poleg Dovozgrajenrga Fran Jožefovega
■ jnoil. m o Rta 49—51
neteorolosltno poročilo.
l J** baro- i g fc a »pazo-
r Ulj 8
metra i  5 m
» mm    f«, s
V etrov J
Neb«
9. «v.
88 7. «J. . 12. P»P
749 4
74» 1 7491
—2 5 j al. jvzhod
—3 6 I si jzah. —1 1 Ur. svzhod
oblačno
oblačno oblačno
Srenja veeraj&n;* temperatura 3*4 , ner-maim: 22     — P»d«»ins v mm 0 2
..Ženska podružnioa sv. Cirila in Metoda v Trb »vija*-**' naznanja žalostno vest, da je njena večletna članica in odbornica, gospa
Marija Goropevšek
posest, in gostilničarka v Trbovljah
po kratki mučni bolezni v soboto, dne 22. decembra 1906 ob 3. uri zjutraj umrla. Vrli narodni ženi in povspešiteljici slovenskega življa v Trbovljah blag spomin! 4635
t
Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubi sin, brat, svak in stric, gospod
Karel Laiblin
trgovski subagent
24 decemb. 1906 nenadoma v 34 letu starosti zaspal v Gospodu.
Pugreb pokojnikov bo v sredo, 26. decembra ob treh popoldne iz mrtvaščnice pri Sv. Krištofu na evan-geljsko pokopališče. 4613
V Ljubljani, 24. decembra 19C6.
Karel in Klara Laiblin, starši. — Klara Elbert, Avgusta Hamann, sestri. — Karel Recknagel, Eraest Hamann, Julij Elbert, svaki.
I
Zahvala.
Vsem, ki so izrazili sožalje in in me tolažili ob smrti iskreno ljubljenega soproga, gospoda
Franjo Stajoerja
c. kr. stražnika I. r. c. kr. straže v Trstu v pokoju
kakor tudi za časteče mnogobrojno spremstvo rajnika k Ivečnemu počitku izrekam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito pa slavnemu veteranskemu društvu in godbi in gg. uradnikom naj iskrene jšo zahvalo. 4633
Idrija, dne 19. decembra 19C6.
Žalu) či soprg* Far j S'ajner.
i
Alo ilj Haagom, c  kr. davčni
pristav v Mokronogu in Ljudmila Mazgoo, učiteljica, naznanjata vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti nad vse ljubljene matere, oziroma sestre in tete, gospe
Terezije Mazgon
ki je po kratki a mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, danes, dne 21. decembra 1.1. ob polnoči mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bo v nedeljo, dne 23. decembra ob treh popoldne v Mokronogu, kjer se položi k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. 4634
V Mokronogu, 21. decembra 1906.
1631 Na Štefanov dan
no Rndecke$a cesti št. 2
KONCERT
seksteta na lok.
Začetak ob po u 8. uri,   Vsloj prost.
i i i
"*» •*»       •*» «*• »8*       #8* •
gfg gfgggflg gtg p^mšm fSBSSSJ
„Šramel-kvartet"
koncertuje 36ac
v soboto dne 29. decembra in nedeljo 30. decembra
v vinski k eti hotela „Union1'
SILVESTROV VEČER
v Meščanski pivarni
na novega leta dan za-jutrkovalni koncert
U hotelu „PRI MALICO"
Dne 2. Jan. 9 Narodni kavarni. Dne 3. Jan, o flurovl pivarni.
5(?    tj£ %* X' X' X*    YT"'"" * i * T'* i ■;
Krojaškega pomoćnika
sprejme takoj v trajno delo Fr. Skrbeč
¥ LolU. 464 •
Ustanovljeno teU 1842.
V* tRKOSLIK/HtJA. SLIKARJA J
1NAPISOV IN QRBOV BR/1T/1 EBERLl
r» guDLjniin, ,gri5|<e ulke H 6 = t*
V*-^ - Telefon St 154. - A J
V
Na Štefanov dan
hotelu ,UNI0N'
zajutrkovalni
4fe37
koncert
Društvene godbe.
Začetek ob 10. uri dopoldan. Vstop pros*.
Učenca
za  Žično   pletaraki   in   sitaraki obrt sprejme takoj Evgen Ivane, izde lovateij   zidnih   mrei  io trgovec z lesenim blagom v Sodraiici. 4608—2
Posojila! Predujmi! Kredit!
%aa  m««*  stanove t
Veliki in majhni zneski pod najugodnejšimi pogoji. Nizke obresti, povracevanje v majhnih pripravnih mesečnih odplačilih Točna in hitra izvršitev, eventualno takojšna pomoč. Brez pred-stroškov.   Na užitke, dedščine, volila, depozite
in na vsa uživanja obresti najvišji zneski po fr brez amortizacije. Natančna vprašanja naj se pošiljajo pod „8oliden vir denarja" na anončno ekspedicijo 91. Ilukrnutl iium!.. Dainaj I. Wollzeiie 9. 4463—3
462a 1
Jamajka rum
.Santa
je prost vsakega umetnega aroma ali parinma.
siitiio a «1 ti<
Huvre-Heo Dorn
vozijo zanesliivo najhitrejši brzoparniki
Francoske prekomorske družbe.
Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz, Havre v Ameriko.
Veljavno vozna liste In brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine edino
Ed. Šmarda
o tsstveno potrjena pot valna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta 18
v novi hiži tKmetske polnilnice", naaproti gostilne pri „Figovcu".        4626 -1
primerna
bazična in novoletna darila
kakor parfume najboljše kako-s vosti tu ia inozemskih tvrdk, j mila in sploh vse toaletne predmete, Soiografičnc aparate in potrebščine i. t. d. priporoča po ==   najnižji ceni f
čLrrgrerija,  4580- 3
ANTON KANC
X --j ti Y> 1 j Wk n a*
Židoi>5l(e ulice šteu. 1.
v v v. v v v
Posteljno perje in puh
opnno in osnaženo 1 aKS od 35 kr. naprej
447i-2
pri
C. I. Homonnu u Ljubljani.
^m>. ^ift
Najvišja odlika na mednarodni razstavi v Milanu 1906 (avstr. jurorj.
Peter Sasso
zlatar v Spljetu, Dalmacija piše 25. oktobra 19<J1>, da ga je že štiri leta  uančila gi»refrca in vzpehavaDJe in da mu »'»a zdravila nis<> nt6 pomagala. Nekoliko stfkie-lieam   Piccoliieve ie odčne tinkture se ima zahvaljevati za zdravje n priporoča ta p«;moČek oajtopleje.
Steklenica 20 vin.
12 steklenic z zavojtm vred K 2 70 24 n   m 5*12
70 n     m 14*—
(poštni zavoj). Znnanja naroČila izvršuje točno
lekarnar Piccoli
v Ljubljani. Dunajska cesta.
IV*   43 4-1
Mlada gospodični
stanovanje in hrano
pri ugledni slovenski^rodbini.
Ponudbe pod „A- Z." na upravn.
.Slov. Naroda". 4602—8
si im
se dobe po nizki ceni pri
N. Laurenčiću o Spodnji ilškl.
K stavi jih tudi na dom.  4b83 2
Z dnem L februarja 1907 se odda v najem
prodajalna
oa Savi-Jesenice st. 18 oziroma se da v Dajem vsa hiŠa z vsemi prostori in rovt »m aH  pa  se za nizko ceno
proda tudi vse posestvo.    46u—t
Natančna   pojasnila   daje lastnik.
Urban Zupanec v LjubljanL
GtoiGP zastopnika
z iamčevino, s sedežem v Ljuhljani, išče pod prav ugodnimi pogoji zavarovalna zadruga.
Ponudbe pod „A. B. C. 1906" na
upravn. „Slov. Naruda**. 4585—2
Kislo zelje
v sodčkih a 100, 50, 25 kg. razpošilja  po   zmerni   ceni proti povzetju
M. Lavrenčič, Sp Šiška.
JLfmablJ
4582-2
Stanovanje
veliko ali manjše se s l. prosincem ali s 1. svečanom s pritiklinami odda na
Zaloški cesti (Vodmat) st 15.
Prodajalna
s poleg ležečim stanovanjem, kletjo, skladiščem in drvarnico se s 1. prosincem ali s 1. svečanom odda«
Dve veliki Kleti
se tudi takoj oddaste.
Več se poizve v I. nadstropju (na mostovžn). 4627—1
Privatni plesni pou/r
v dvorani hotela „pri Jrfaliču".
S tem si usojam javljati spojim cenjenim zaščitnikom, da je moj plesni tečaj ja dame in gospode (iz boljših redovin) vsak ponedeljek in petek ob osmih zvečer Poučujejo se novi in moderni plesovi po lah^i in hitro priučljivi metodi, //ova, specialna metoda Za boston   (amer. valček)'   —   Posebne   ure se dajo ob vsakem
dnevnem času Jff privatne jn družbe u dvorani somi in v privatnih hišah, — Prijave in vpisovanja vsak dan od S—5 pop. v hotelu t,pri $lonu", soba 72. 4^26—1
2 odi spoštovanjem GJlfUG 2f[Qj(TEj(j(^ plesni učitelj.
I
I
I I
ja MAZE* SV0JF -ČIŽME SA ^fOlL
noou
OO dan po vodi ^ hodati BE2 " da sumi
NOG€VLAZW k
Lovci! Turisli! Vojaki!
Vprašajte svoje tovariše o vapebn • nepremočljivo masti za usnje •
Glava zaloga za Kra jsko:
FR SZANTNER
(Juhi sti?/S«HBnhurg. uL i
4112 6 Prospekte pršilja
LaBornt. ph. Kubanvl o Sishu na HroažRem
Laborat Kubaoyi v Sisku.
Z Vaftim Heveaxom sem jako zadovoljen, ker je to najboljše nepremočljivo mazilo za nsnje, kar jih poznam. KamUo Morgan
lov-tki pigatflj (čantni preds. „kluba lovcev* na Danajn).
soriško uinsha
0$    9 v Ljnbljani, na Starem trgn 13
priporoča svoj
4642
kjer se točijo različna samo pristna vina.
Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in jg^ praznikih od 8. zjut. do 9. zvečer. M
Promc§e za najbližja žrebanja:
Žrebanje:       Olivni dobitek: Žrebanje:      Glavni dobitek:
Promese na kreditne srečke a K 17'— 2. januarja K 300 OOO   Promese na srečke reg. Donave a K IO— 2. januarja K 140000 „       n tem. kred. „     „   w   5 V« 5.       n      „  100*000 =   Vse tri promese skupaj le 301/, krone. —
i lmvi*aii|e  se  obratno   poito g 147
IL,5uLTol!arxelra fereciitrisu Toaxxlrsi v X-i5"ta."bl3arLi, Stritarjeve vLLice žt. 2.
-      katera sprejema tndi vlogo MS knJiUoe ia tekoči rmcan ter obrestuje po žistih 4il'2t'-0 od dna vloge dO dne vadlga. _____
8S
66
K4
Od IO do (O OOO komadov
D
kupi tvrdka
4595—2
Deghenghi v Ljubljani
proti gotovini ia  po najvišjih cenah Debelust p!» hov od 8 cm naprej, dolgost od 2 do 3 metre.
S 1. januari cm  1907 sprejmem v
svojo špecerijsko in del ka'rsuo trgovino pridnega, vzornega, 18 — 25 let starega
pomočnika
ki bi govoril slovensko in nemško ter ako mogoče hrvaško.
Ponudbe  v  nemškem   iezikn na
moj |naslov. Josip Lakowitsch, trgovina s špecerijo, vinom in deli-katesami v Opatiji. 4619 2
46i2—1
Zahtevajte le
Talanfla Cevlon čaj
Marka prve vrste.
Ugaja vsakemu poznavatelju. Dobi
> e v zavojih i 20 h in K 2* —
Destilacija žganja
v zvezi z izdt Itivaniem nealkohnlnib osvežilnih pijač se lčhko izvršuje takoj z najboljšim uspehom Za oblastveno dovoljenje 2a izdelovanje io prodaio se jamči n Vam uredi prav na mestu izveden strofcovujak brezplačno temeljito man«putacijo. Primereu pouk v dosego brze prodaje. Brezkonkurenčne vrste in reklame na razpolago R^sni ponudniki naj pišejo pod „Goldgrube 2500" na anončno ek*oedic»i' Eduard Braun na Dunaju, L, Bo t en tur m-strasse 9. 4420-7
Tvorniške cene.
in modno 13 blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno
v jCnmpolcu
na Češkem. Vzorci franko.
Kavarna
v LJubljani, na Starem trsu 30
vsak torek, četrtek,  soboto in nedeljo
vso noč odprta.
34n5 14
Z odličnim spoštovanjem
Leo in Fani Pogačni*.
i
Vljudno se priporoča
trgovina
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana,
Jfnri tri štev. 10.
Velika zaloga, solidno blago. 3612      Cene zmerne. 26
51 S čim
se nagi o gorko zakuri ? S
salonskimi briketi Paulus!
8000  kalorij   (vročine)   močot. Samo prodaja   pri   Jos.   Paullnu, zaloga trboveljskega iu do)eni«ht*tra *alou*krga premega v so«cib. v Ljubljani, Nove ulice 3. (Telefon 32). 46t6 a
50 krajcarjev
pošljite, nakar dobite takoj poštnine presto m diskretno 3 komade na,tinejiftb pariških
■ gumijevih -|- špecialitet
3 6 komadov 8f> kr., 19 komadov kI 1*50. Priloženo »e lično darilo. Speciali-t Hugon Lowin, Dunaj VI, Mullaidg. 26 S.
Lepo stanovanje
s tremi Bobami, knbinjo in kopalnico »e odda aa febrnar termin pri A. Su-
sniku na Zaloški cesti. 4688-2
fte 15 let obstoječa
naistafg*?*« ijubljafia>fe.a»
m? stanovanj m sluzec
G. F L U X
Gosposke -ahce št 6 4692
priporoča v> noioraro Ir boljiir
službe iskajoče vsake vrste
r.» I^JublJano In drugod. PotnloM iul&a\J. — \fitan«nr|« v pliiarnl. VretRtt In kolikor možno filtra postiTŽbtt r.»aoto% IJrntn.
I Zunanjim dopisom ja priložiti znamko za odgovor.
Lepo
stanovanje
▼ I. nadstropja, obstoječe iz 2 sob, knbioje, jedilne shrambe, drvarnice in pralnice se zaradi prevzetja knpčije odda takoj ali za L maj.
Več v Spodnji Šiški, Nove ulice 228. 4609—2
SO sprejmejo v holjffo rodbino pori 7mertnaii pogoji na stanovanje la hrano. 4068-?
1
Zimske konjshe odeje
»e zaradi opnHtitvo vornico oddajajo 1^    j si no   ceno. 90U0 konjakih odt-j, toplih
voljnih in mehkih z barvastimi oKrajici, pripravne tndi w p -fitfljne odeje, 2 m dolgosti, l'/a m širokosti. Vrata A Bive po K 4*—, vrsta B rjave po K f)*60 vrsta C rum»-nka*te, najfto. kakovost K 6*tf0. Cenovoik £t. 9 o različnih dragih vn^h zastonj. Po povzetju pošiha
A. Weissberg na Dunaju II.,
Untere Đouaustiasse 2fr*.     4HHU 4
462S—I
Fettlch Fronkheim
gosposki in damski frizer
Kongresni trg 19. Kongresni trg 19.
D^msktt salom xa praujo last x najnovej-s>m „zrakoauči/r.: mh" aparatom'
0 osmih minutah osušeni lasje.
Priporoča se nadalje friziranje po najnovejših dunajskih in frsncsshih modah; za plese, gledališče, koncerte in svatbe.
5'5toriene frizure. Postrežba tudi u b*5°-
J{|PJ|p^     VeHka izbsr damskih kakor tudi gosposkih toaletnih potrebščin. Parfumerija in mila iz prvih tovarn.
SPIP izdelovanje vseh kakršn hko i lasnih del.
prostor za trgovino
s policami se da s L Januarjem za 180 gld. letno v najem.
Kje,   pove   upravnistvo „SIov. Naroda". 4b87—ž
Dobro izvežbanega   4*94 1
Žagarja
d a parni Žagi   Gat ter sprejme
Peter Keršie
tovarna voz v Šiški, Ljubljana.
Lepi lokali
pripravni za vsako trgovino ali za pi sarnc se dajo takoj v najem.
Odda se tndi
hlev za dva konja.
Naslov pove upravnistvo „Slov. Naroda". 284& n
Vešče
Prva tratita miz* nim ? št Ii ni Lili
za belo perilo sprejemlje takoj tvornica za |icril<»
R. Severi d ski v Z j g ebn
j Šivalnih strojev  ni  treba gouiti z nogami, ker jih goni motor. 4576 S
Proda se iz proste roke
• v
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
nasproti železniške postaje Uižmarje v lastni hiši
na/.naoja slavnemu občinstvu, da si je prejreiiia
4252 9
1 mizarsko delavnico s strojnim obratom in parno silo.
^ Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav« vseh vrst in slogov S    od preprostih do najfinejših, po najnižjih cenah, brez konkurence.
Z Izdeluje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele, sanatorije
2 =     in druge javne zgradbe. _
" Zaloga v Šent Vidu nad Ljubljano«prodajalna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 — v hiši Kmetske posojilnice.
Opomba: G. Dragotin Puc ni več zastopnik mizarske zadruge.
roona m
na Bledu št. 79 1 dvoriščem, ob* to ječa v pritličju is v* ž. -, kleti, kobinje. ene sobe iu prodajalce v I. nadstropje pa iz predsobe in 4 a"b, — vse t dobrem stanju.
NataDČuei&a pojasnila  daje gosp*
Alfred Rudesch, c. kr. notar ? Radovljici. 4415
U olll o Spodnji Sliki it. 213
se odda
v
S
z dvema in tremi sobami poleg knhiojt kleti, drvarnice, vrta, podstreftne sbrambe perilDice in kopalnice za februarski termin. — Eno stanovanje z dvema
sobama in kuhinjo *<e odda takoj.
Vpraša nai se ravnotam v proda jalnici Marije Večaj. 417D 1:
Razglas. j
Zakupno društvo v Ložu razpisni?
1X1*1 ^5 so    j O
vtled dovoljenja vin..ke c. kr. deielne vlade z dne 17. novembra 1906 št. 21.084
u Kondiji pri Houem mestu no Dolenjskem
dne 17. januvarja leta 1907.
Ti sejmi se bodo vrnili;^za uprežno iu klalno živino » prodajo prašičev
vsak četrtek po 15« vsakega meseca
OZimma tudi 15., ako pade ua četrtek. V dragih Čctr?k'b v vsakem mesecu «e omeii pa «ejm, oziroma tržen dani samo ua prodajo prašičev io droba ce. Dogon živine se prične in sicer za
praftiče v dobi od 1. aprila do 15. maja, iu od 15. a^gasta do l. oktobja ob 5. un zjutraj. V dobi od
15 maja dO 15. avgusta ob 4. uri zjatraj, io od 1 oktobra do 1. aprila pa Ob 6. Uri Zjutraj, ter se konča ob 8. uri dopoldne.
Dogon konj in goveje živine pa *se prićne ob 9. uri zjutraj in se konča ob 12. uri dop.
K prav obilni udeležbi prodajalcev, kakor tudi kupcev, vabi krajni gospod, odbor v Kandiji pri Novem mestu
4561—2
v^^v^v^
službo dacarja.
Zabteva se znanje slovenskega it nemškega jezika v govoru iu pisavi ter potrebno zmožcost v računstvu ter se tndi zahteva kavcija. 44i»2-n Plača 960 kron na leto in stanovanje Vlt-ge je vložiti do 24. decembra iu imenovano društvo.
V Ložu, due 11. grndoa 190t
Alojzij Žnidarsič.
repie^entaut.
Globoko znižane cene
pri
,Veliki tovarni'
LJUBLJANA
Resljeva cesla 3 Sv. Pelra cesta 31
Priporoča
svojo veliko in svežo zalogo konfekcije za gospode ii =====   dečke. =
Velikanska Izbira konfekcije za dame in deklice.
Velika zaloga kožuhovlne  za gospode.
A. LUKJĆ,
4202 15
C5
EiaisirpIišnKiiiloaplaj!
Iz proste roke, nod zelo ugodnimi pogoji obstoječa iz 7 so K, 2 kuhinj f 1 podstrešne sobe, lepo obok«uu kletjo, 2 ioe-a, t supa, nova drvarnica s Čedno  novo  uto, 1 svi jak in 1 soha za posle tor neka) vrta.   H sa je v
zelo dobrem stauja, ter ima korporacijsko pravico, ud katere se dohiva letno po 6 klafrer drv iu blode. lina ar« ji pri glavni cesti 2 nrnute od kolodvora io 400 korakov od farne cerkve. Zelo priprava* za kakega g. penzionista kakor tndi za trgovino. H A a ima telo lep in prijazen razgled ua vse strani.
Na željo ao proda tndi še posebej 1000Q klatter drugega vrta v zelo dobrem stauu ter zravtn zel zn«ca. 44P9 4
NatanČnejfta   pojasnila   kak>*r   tu i"   ceno   h'&e g. Franjo VidiCf
tajnik in odbornik I. okrajne hranilnice in posojilnice v Kamniku.
Cea. kr. avstrijske    (§|j$    državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1.
Odhod iz Ljubljane jui. tel.:
7**o zlut-aj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga.
M7 11 utr a j Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Slraža-Topiice, Kočevje.
H-30 u^e >o   d m*. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel.. Trst c. kr. drž žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. os ofopotd« «  Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
4 oo pop d Osebni vlak v smeri: Jesenice. Gorica c. kr drž žel., Trst c kr. drž. žel.,, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajcr, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
1T-C8 i t 6 • Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje.
7 35 ivecer. Oseb.ii vlak v smeri: Trbiž.
ponoftl Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo.
Dohod v Ljubljano jui. zeL:
7-00 zjutraj  Osebni vlak iz Trbiža.
ziutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
oktobra 1906. leta.
u iS prfldDoidne.   Osebni vlak Iz Goric« c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca Prage, Dunaja zahodni kolodvor.
2 32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplice, Novega mesta, Kočevja.
4 30 popotdn**. Osebni vlak iz Selctala Celovca, Inomosta, Munakovega, Beljaka Trbiža, Gorice c kr. drž ž., Trsta c. kr. drž. ž
8-33 t čer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
6 43 i t>6e*-. Osebni vlak iz Prage, Linca Dunaja juž. žel , Celovca, Beljaka, Trbiža Trsta c. kr. drž. žet, Gorice c. kr. drž. žel
il-3-i p..n 'ca.   Osebni vlak iz Pontablja Trbiža, Trsta c. kr d. ž., Gorice c. kr. d. ž O^hod iz Ljubljana dri. kolodvor:
7 28 uutrrt). Mešani vlak v Kamnik. 2*0 5 popoldne  Mešani vlak v Kamnik. 7 »O l o o/   Mešani vlak v Kamnik.
K> 45 uono6f Mešani vlak v Kamnik. (Same v oktobru in le ob nedeljah m praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor:
5 49 tjut-ai. Mešani vlak iz Kamnika.
iO 53 p-eđyoid"« Mešani vlak iz Kamnika 5 iO iveoe'. Mešani vlak iz Kamnika. © 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. 'Same v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.} (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. rabate jstvo državnih železnic v Trstu.
I
Cenjenim odjemalcem
drož in sladne mol^e
vljudno naznanjamo, aa s? bo tudi po sn'ti gosp. Juana Žagarja, peka v Ljubljani, taisto ravno tako kot preje razoošiljalo t?r se priceročamo se nadalje sa mnogobrojni odjem in naklonjenost, Ker $e bo obrt v popolnem obsegu
nadaljevala.
Jvan 2agarja nasledniki
Dunajska cesta 9. M0_1
i
i
■
Prua kranjska tvornica Klavirjev v LjuMjuni
Rimska cesta St, 2
Hiiserjeve ulice št. 5.
P'.am so m e*osl ivl
Prepričajte ao osebno.
Klavirji, harmoniji, tudi samoigralnt, elekiriski. Prodaja so tudi na obroke. Stare klavirje Jemljem v zameno. Dajem tudi uaposodo. Poprave, uglasevanja se izvršujejo točno in dobro« Solidne cene,
51etna garancija. 2^9 57
Naznanilo o prevzetju restauracije.
Slavnemu p. d. občinstva si nsojam najvljudneje neznaniti, da sem prevzel
restavracijo pntioniste piTnice
v Ljubljani, Turjaški trg št. I,
katero bom vodil z največjo pozornostjo ter vselej poskrbel za nsjso-liduejfio postrežba, ker že nad 25 let izvršojem gostilniški obrt. Posebno se priporočam cenjen m društvom, katerim je na razpolago lepa na n >vo urrjeoa dvorana za prireditev ve>-elic io domačih zabavnih večerov. Ob enem hc priporočam tudi 6vojim starim staluim gostom.
Naznanjam  tndi,  da  sprejemam vedno naročila na kosilo in večerje v abonementu. Izborna kuhinja in solidne cene.
Točila ao bodo vedno raznovrstna vina ter vedno sveže pun-tigamsko marčno pivo v sodcih in steklenicah.
Za obilni obisk in  naklonjenost  sc že v naprej najsrčnejše zahvaljujem
4632-1
Fr. Remio
blagajna
(vvertbeimeriea), ako je fte v dobrem Mtanin   —   P.-nnd^*1   n«  Peter Alo-
šovec v Zgornji Beli (Obervellacb) na Zg. Koroškem. 4-03—*
Mladenič
v najlepši dobi, lepe zunanjosti, po-ses'uik, trgovec u\ obrtnik, imajoč veliko po«. stvo; trgovino iu ob»t v i-ečji vasi hl.zu Trara, se želi seznaniti z goHpic ah ml >do vdovo z gotovino <>d 10 000 K naprej. 4500—6
Por»u«1hp naj »e pofiiljaio pod ,,Bo-
dočnost 16411 poste restante, Trst.
Ako :oCc   h 4 1k0.    Z »   14* 1 ii -• -st ae
jamči. Već >«• izve v upravmstn
viu *t* *r* .t» *<• »6» *y»        *a* ««* 4f. «*• «*• <*»
m m mm m mzi &m m & mmm
aa
Primerni darovi za Božič in Novo leto
TrpTiiai-zalopiietoiii
Kaplan j
Dolga ulica štev. 12
ZAGREB
Telefon štev. 245.
je znana kot najsolidnejš. in na)ceuejši izvor za nabavo slik v modernem si ga z oku-u'iii okvirom kak«>r tudi kot naj večje in najcenejše shlad»A^e okviri »v.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
^   V".   *.•   *   «4»   *U   A   «» «ir   ti*   ti» <!•
J
Izšel Je težko pričakovani
r^©ledar
4F66 5
za
■ kmetovalca «1. ■
i
Uredil dež. nadzornik J. Legvart.
II. zelo popolnejši letnik z vsebino:
_     Kratek opis umne živinoreje; zlata mmmmm pravila živinoreji, krmljenje goveje
živine in prašičev. Praš'čjereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja, naprava sadovnjaka.
Vinoreja, priprava dobrega vina. Kmet. zakoni. Hmeljarstvo. Merjenje lesa, prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in še mnogo drugega.
Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s pošto K 1*80, in se naroča pri Iv. Bonacu v Ljubljani.
Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje.
Če bi radi prodali zemljišče ali obrt vsake vrste
tvornico, biŠo, vilo, penzionat, graščino, mlin, opekarnico, hotel, gontilno, kme tiško domačijo hitro in skrivaj ali če iščete posojilo na posestvo, obrnite se zanpno na slovito strokovno in največje podjetje
litem butijsti hrif
Untern. Geschafts-Counr)
centrala na Dunaju
glavno zastopstvo
o Gradca, Jakomlnisasse 12.
Zastopstva po vseh deželah Avstro-Ogrske in v sosednih državah. Za«t«»p mk je stalno  tn  in  je brezplačen njegov   obisk   zaradi ogledan]a in domenitve. 4a^8-u
r^eancKar jc iz|le:
podolje: v
sodni prauilnib
z dne L avgusta 1895.
Uredil dr. E. Volčič.
Cena v platno vezani knrgi Kg—§ po p«>šti K 8 55«
Določila o rabi  hrvatskega in slov. jezika  — Sodne pnstoibine.
Ured 1 dr. E. Volčič.
Cene K 180, po pošti K 1*85.
64- 117
hlva •:
~w kn|igarnl
L. SCrlWENTi\ER, Ljubljana, Prešernove nI. 3.
W KlClHSb illlŠill! OlffltŽU ^
|r ,        vpisana zadruga z omejeno zavezo =
priporoča svoja veliko zalego
pristnega llutcmerčana 5
Iz najboljših vinogradov ormoško - ljutomerskih goric. *|
.   !Gbdw mzke! : Pošilja se od 56 litrov naprej. ^^^kT
res
R. KIRBISCH
v Ljubljani, na Kongresnem trgu štev. 8
pripon ča bogato zalogo naifioejših  u slastnih
obeskov za božična drevesca
bonbonov, francoskega sadovja, čokolade, čajnega peciva, pa-cijenc, kompota,  vin ruma, čaja, likerjev itd., lepih atrap
košaric, pokalnih bonbonov. 4416 5
različne potice, prežce, pince, šar e!j itd. itd.
Tukaj6na ia zunanja naročila točno.
omatose %
(mesna beljakovina)
IrepčmlDoinjaiilDosrelstT
za
lOlPllJllIlPP H!l 7P JUlullil U u u 11Q /iu
ii
■      v *      1'
ID ffltll
itd.
J 1 12r>5—5
$ Podružnica:    1c     »    ^    4   ^ Podružnica:
Resljeua c. 2
prej J. teme.
Resljeua c. Z
prej J. Černe
Glavna trgovina Jurčičev trg st. 3. Ustanovljena leta 1852. $ »j*n  domača tfrdlAa.
Božična in novoletna darila.
Ker sem ravnokar  dobil  večjo  partijo  pravih Švicarskih
žepnih zlatih, tula srebrnih, jeklenih in nikelnastih ur, umaj
ouozariam ctu|. občinstvo k nakupu, pesenuo ferr t.od. m /gr. ) imenovane nre po iako ni?ki in ugodni ceni razprodajah — V zalogi iiluoj
tudi vsake vrste verižice, prstane in uhane.
Zahtevejte moj najnovejš   c^nk, katerega pošljem na
- zahtevo poštnine prosto. -—~
Vsa v to stroko spadajoča dela (zvišujem sam solidno tn po nitki oenl.
V nedeljo, dne 23, t. m. bo trgovina ves dan odprta.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča
Milko Krapeš.
4699-3
5456
1953
* ttliill so
I
▼ rnamkah. '/.h to dob'te 3 >el»flr»e h'pjerifne vrorce, 6 vzorcev 90 kr., 12 vzorcev 1 gld. 70 kr, 25 vaertei 3 gld 40 kr. \ oWg najnovejšega tlustrovanega cenovnika m navodilo za uporabo fran onk h  in ameriških gumantii    pr. d u . tov. tucfet od 4o kr. naprej. V zalogft SO fU kuxi-
Olitete, mnogo novosti, isdeluje vsak g« masti predmet. — Najcenejše ia direktno te kuc i le na
pismeno naročilo. Diskretua pošiljate*.
———■ H. AUER, zaloga tovarniftkih gumastih predmetov. ——
Dnna|, IX/s, NuRsdorferstrasse 3—11 38*4 9
tia Štor
v Prenernovi li uli o« ti  št, £5
Največja zalaga noikin, danskih h otroiklh čuvljBf, fiflti.ei za latn-tnu s in piUtmh
Oiiiuerith |intili ce Ije«.
Elegantna
36 In 1666
jako skrbna Izvršitev po vseh cenah
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS %
Ljubljana, Turjaški trg it. 7.
00
Največja zaloga
pohištva
266- 52
C
C/)
03 3 O <
CD
00
!% a\J zt laj • Moe. Najnolldneje« bla«o.   ~W A
Velik požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovirai brizgalnicarai
e 40% delavske sile pomanjšanim ravnotežen nove sestave,
koje od desne in leve strani vlečejo In mečejo vodo.   —   V vsakem položaja delajoče kretanje brizgalnic nepotrebno I
R. A. Smekal
skladiSČe vseh gasilnih  predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk m gospodarskih strojev ter motor-mlinov.
OP Odplačevanje n«. obroke.
496 - 25 129 odlikovan} I
Ustanovljena 1882.
Pošt. hranjnice račun št 823 406.
Ui-aniii.ena t882.
Telefon mt. ISft.
regls trovana zadruga z neomejeno zarezo
v lastnem zadruž im domu y Ljubljflllj na Dunaj ki cisti šte*. 18
podrejena fik on traci j i „ Zadružne zveze v Cetju".
je imela koncem leta 1905 denarnega prometa • • K 44,396.886*60 apravnega premoženja...........K 8,926.326*73
obrestuje hranilne vloge po 4'|2°|o
brr/ VNBitrfCft oilMtfc« rfMitnrictt «IhvI*h, kater v* t?" plačuje  posojilnicH sumi «t» vlo/nlkr. 1354-19
Sprejema tuli vloge na tekofr ra'ua v z?ezi s čskovn m premetom in jih ocrestuje po 4%, cd dne vloge d dne d^ ga.
Stauje hranilnih vlog due 31. decembra  I90f>        R 8 702.874*88 PoHOjuJr hm y,*-itiij*«**   po  *7,°0 * ■ % °/0   "■»» Hniorti/.Mf Ju Mil l»M po ••/**/§ «*•••«• n I /.»•«•* J r i natat er p«» H 1 0.
Posojil, sprejema tudi vsak drugi nacrt glede amortizovanja dolga
URADNE URE:  vsaki dan od 8.   12  in od 3.-4. izven
n«d«i1 In onutnlkrov
fAVGUSTREPIC I
s*o<t#t,r* 61 a
Ljubljana, kolazljsk* uho« Id £
v    Trnov« tac £
^  izdeluje    prodaj«  tn   popravlja '
m r r' ^'K'««J«    tli    pu^ro »ija m
* vsakovrstna *
jsodej
^ P« aujniijik «m»m..».. |
Id Jesensko In zimsko sezono
•e prlporoOa trgovina   a suknenim,
platnenim In manufakturnim blagom
HUGO IHL
LJubljana Špitsiske ulic* s- 4
I
I Tovarna Id prodaja oljnatih I      barv   firoeaa in latov.
Prodajalna   i komuToar
Mlklošićova ceste it. 6.
Igriška ulica št. 8. tantra* MisTra e li irž (t e. Ii »rt* lož. Mu.
Slikarja napisov StavDInska m pohistven-i ptsskarja J
Velika Lzblrfcft dl Sohoanfeiđ-ovli) bar? ? tabab sa akad nhkarje
liHlof« OoplOav  za  platkarje slikarje (n zidarje   itedllnaga mazila za hrastov* poda   karbollnej* itd.
Posebno priporočava slav. »bčinstvo najnovejše, na i bolj Se in neprecenljivo sred st v o ta U zar j • sobnih tal pod
imenom „Repldol" PriporoCava se tad si občinstva za p vse v oajinc stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano realno in fino po najnižjih cenah
Blaž Jesenko
LJubljana Start trg U
priporoča
klobuke«
cilindre, čepice itd.
po  nainiiii ceni.
Izšla je knjiga
KORIKKA.
Povest iz gledaliških  krogov ljub Ijanskih v polupreteklem času.
(Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je iako zanimiva ter izborno opiftuje   dogodke   neke   koristke izza časa MoBdheimovega gledališkega ra? nateljntva.
Cena broširano 80 v., po poŠti 1 K. Dobi se v knjigarni
L SCHUENTHER 0 LJubljani
Prešernove ulica.
f^fffffff
se zasloži vel ko denarja, »ko se z mojimi izvlečki (ekstrakti) izd-luje žganje in likerji po mrzli poti. Kdor z mojiuji izvlečki (ekstrakti) manipulira, mu jamčim za naihoiiAi ihh« b
Kdor se t<* i/.vrstrj« tvrdkr hnrp nd^lrfiH, n»i p'šlie svoj natančni naslov n* d imen m: „Prva tovarnišha tvrdka 80*400" oa anončno ekspedicijo Edvard Braun, Uu ai 1   K    torin«tr#*ee 9 4462-2
i-a-aSa-a-a-aa-ameMM
Št 44.0-6.
4418-3
Vabilo.
2e mnego let $e oprojča/o blagotvoritelji
čestitanja ob novem letu in godovih
S tem, da si jemljo
oprostilne listke na korist mestnemu
u bojnemu s a kladu.
//a to h vate ur dno navado se usoja mestni magistrat tudi let s Slavno občinstvo opozarjati s dostavnem, da so ray pcčauanje oprostilnih list kov drage volje prevzeli gesp. trgovci J        /}enedi-t v   Prešernoj>h   ulicah  ter Ji.  j{amann in
Uaso P trt r tč na jY(estmm trgu
Urhutega se bode v smislu obstoječega ukreoa občinskega sveta raznasal uradni mestni sluga tuai letos oprostne ItSt/ce po hišah.
2a vsak oprostni listek, bodisi za novo leto ali za god, je kakor doslej položiti eno krono in na vpisani poli poleg imena pristaviti tudi število vjetih listkov.
Velikodušnosti niso stavljene meje.
Pismenim pošrfjatvam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja.
Jmena blagotuoriteljej se bodo sProti razglašala po nov ina h.
Magistrat de% stol mesta Ljubljane,
dne t2. decemb a t906.
te
Q
ro eir%/r*iir i n«*«"11
» r\. OLf Oir\ Zilovske ulice št. 1
p u k u a r
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
52-51
pusk m samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih m čeških strogo preizkušenih pušk, Za katrre lame m za d« ber strel. — P«Mtehn*i priporočam lahke trocevke »n puške Bock
s Krappovimi cevmi za brez dimni Hmoduik
Priporočam  tudi  veliko za logo vseh
lovskih potrtbščin ^ž*
po   najnižjih  ce .ah.
Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo.
«Viii»vmki tah aahr^vanic uaat«Hii m poiitDiae pr«»mo
ar ^
Najt:eiit'|ša m najliilivjša\u2ii|a \ AiihtiU it s partnkt ..Vvprooeodkcga Llojdii"
\l Bniu!
a.
s cesarskimi  brzoparniki  „KAlSER VVILHELM II „KRONPRiNZ
V^ILHELM14, „KAlSER VVILHElM d. OROSSE".
Prekomortka voima *rafa   »amo 5 — 6 dni.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne v>ane (stke *a p&rnibe gori navede- **a*j Qega parobr idnega druSt^a kakor tndi listke ?ia »se prope ameriških žeie^-
me dobite w aL«|«ai»lj|amnf edino le pri  1 ^
EDTAHDU TAVČARJU. KoodvorstB nUce SL35 S.
onisproti olne/i ani KOHlilal „jiri Sta-eia likerji44.
Odhod iz Ljnbllane je vsak toreV, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, to6no in brezplačno,. — Postrežba poštena, reelna in Solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kak r: Colorado, Mexiko, Calitor-nijo, Arizor-a Otah Wiomiiig Nevada, Oregon in VVashington nadi nafte iru&tvo posebno ugodno in izredno cčno črez Oalveston.   Odhod na tei
progi ta Bremna enkrat mosecno. 3135—18 Ta se dobivajo pa tndi listki preko Baitimora m na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Knho, Buenoa-Aires, Colo nbo, Singaoore v A vst r al i jo itd.
«90
(O
513
Pruo domačo slovenska pivouarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, Wolfove ulice Stev. 12
Ustanovljena leta 1854.
pnporoem slavnemu ohčinata in npo&tovamm gostilničarjem svoje (aT izborno
Številka telefona 210.
*    —J        "J ,    iivuufv   uiiuu   9lWTa   ■ *» 401221 - '
marčno pivo v sodcih in steklenicah.
181
||
si ■
bi
Opreme «e
trgoo$I^i pomoenil^
y
O
manufakturne stroke, spreten prodajalec lepega vedenja, vo- j? jasčine prost, starost 25-30 let proti dobri plači kot boljša [jj
mOČ« B.ti ni«ra znn žen Otith dote mb | en kov  — P uuiltia 8 8llko uaj se pošlje na R. MIRLAUC, Ljubljana 45»l-4
istilna, psliariia in prodajalna
Incš^ne^a bla^a, posebno veliko se proda v gostiloi in prodajalni, tali na de-Ibeio. Vpelje se tndi kavarna v najkrajšem Časa. So tadi lepi prostori za stauo-panja, kjer se lahko vpelje hotel, kar i>i prav dobro neslo, tadi hi bJl še pronti»r ha mesarijo ali kaj enakega. Zraven je nekaj gozdov in pol|a H da se proda ali ■ Č8D, ne V najem, tadi prodam tako, da obdriim sani nekaj obrtov. Vsega j     e morem «bdržati ker imam premalo delavnih oziroma zaueiljivih moći.
- stoji v trgu Zg Bela (Obervellacb) Zg. Koroško kjer se gadi nova telez-L • a (torska železnica), kjer bode v bližini postaja, torej dobra pnhoduoHt vse-• ansko zagotovljena. Ilisa ima tadi vse trške pravice. Kupna cena je 20 000 ti.
žno  polovico bi  bilo takoj plačati,  za drago bi bili relo  ngodnt plačilni pog»jL 4605-2
Vee  pove lastnik Peter Alešovsc v Zgornji Beli ^Obervellacb) Zg. [Koroško.
rvo zgIoso železni
kš
stavbnih potrebščin, cementa, bščja za strope, strešne lepenke, traven, železniških čin ti, mlafilnic, gepelnov, slamoreznic, čistilnici preš za grozdje in sadje, pump in cevi za vodo in gnojnico ter naj razu o vrstne j se oprave za mlekarne je pri
FR. STUPICA u Ljubljani
na Zb^Earije   Tarozije  cesti   ste^r. i
<*r**\   *=   .. F»afo% ea4*) In
rxa TT^al^r^ziorja "jora trgu. šte-v. S
(nasproti  k rlie^uUke cerkve). 2Mtei*iie. Postrežba a»c»&*<
2952—20
-»
^   .   r.Y&----cLT^N      ~*$&t j.    .. ir^jj
v *
I
<■»
I <
i
1 si
.» i
*1
THE MUTUAL
znunrovnlnn družba 311 žlullenjs u Heaj yorku.
Ustanouljena 1842. Docela ozajemna.
Splošna aMiv* df»e I. i Miuana 1906: 3.323,53« 25 kron.
Či*ti đoblčftt n;* f«ori<*t zav^truv. I. 1905:
32.906,244*6** kron. 4590-2
Pokritna glavnica za v Avstriji sklenjena zavarovanja je založena pri c. kr. drž. centralni blag. na Dunaju.
Generalno ravnateljstvo za Avstrijo: na Dunaja, I.        iitnerri ^s: 2.
Generalno zastopstvo za Kranjsko: v Ljubljani,  -a Dunajski cesti st. 2*1.
[
m
1 .
.i, II
p
:i_J
li
«25 S?-Si
—V*ŠF—
•=v ar
I!
Vobllo no ogled
V " V
Zlil
ki bo razstavljen
o ponedeljek, dne 24. t. m.
v gostilni pri
.Črnem orlu', Gosposke nI. 3.
ter na poizknsnjo izbirnih vin V Steklenicah kakor tudi cenejših vin iz lastnik vinogradov.
Z odličnim sp< štovanjem
4620-2 gostilničar.
za razpošiljanje JE
klobas in * sur. masla.
NajpripravnejSa in najcenejša em bal a za za b kg ovoj. Cene In vzorci na razrolago.
Mastni papir za ovij. klobas.
j Pergamt. p&nir za ovtjanie sur. masla.
43-6 10     Vpraša naj se pri
Ivanu gonaču
kartonažna tovarna mm v  B,jYBb|iiif ni.
C O U \ % C
o CZUBA-DUROZIER & C,E
francoska tvornica konjaka Promontor.      I»«>i>l»*« p* wo«f.
1 ■■fmnestKf:.....m i i'BUMIl'MlllIll1 'mi i1
Velik vrt vnajem!
Veliki vrt« v katerem »e nahajajo tndi »adna drevtsa in rastlinjak, *e da
v najem s 1. januarjem 1907.
Natančneje hc izve pri L. Valenta, Slomškove ulice St 6, L nadstropje — samo ob Dfdeljbh ju j.ra^nikih od 9. do 12. nre dopoldne.
fostvetovaoja »e vrSim le osebno a najemnikom bre% meSetarja.     4R0i—2
BOJ KLERIKALIZMU!
IZŠEL JE V ZALOŽBI ČASOPISA „NAPREJ! * V IDRIJI 0000 KRASNI PROTIKLERIKALNI ROMAN o o o o HAPLA\A II. KIKCJI.NTKICSKHJA
„Pod spoved iim pečslom"
I KNJIGA, 312 STRANI. GENA * K 611 VIH.
DOBI SE PRI UPRAVI ČASOPISA „NAPREJ- V IDRIJI, V KNJIGARNI L SCHWENTNER V LJUBLJANI TER 00000 PRI A. GABRŠČKU V GORICI. 00000
*>ezitg pc tej l^njžgi! —
45>2 3
J
Popolna oprema
za novorojenčke I otroško perilo
v zalntrj z« T8ako starogt priporoča stana trgovina s perilom
C J. HAMANN
UlKLJAVi.
Perilo lastnega izd-lka. ^*   lAfJO Uašmnmvifamm 1S70.
Soj
Samo
vinarjev
«str»jriL*^ 1 kilo
olja proti prahu
priznano najboljše vrste pri
Adolfu Itauptmann
tovarna oljnatih baro, flrnežeo In stekl. klela
v  1^ j u t»l jI o ni.
32bS—16
Nanovo založena trgovina!! !Blago najnovejše vrste!
blagi 11 tst
In?« sv.ta.
tvrdka.
H. SUTTNER
oiar in trgovec z zlatnino in srebrnio
na M esfnem !r$u nospr. rotuoža
Cene brez konkurence! Mali dobiček, velik promet!
ična In novoletna dar
14 kar. alata ura z dvojnatlm pokrovom .       .   ji. 19-50 prav mocea     .  .  .   fL 25-—
14 kar. zlata ura V.  .** fL 12-prav moćna.  .     f.  .  fL 16-— srebrna IL~4-T5
Srebrna cll rem. ora 11. 3-90 bol ša v kamnih tek. fL 5-75 prav fina ..... fL 8-50 14 kar. zlata . . . fL 25-prav fina In močna fL 45-
sno—12
Velika izbira: vse najnovejše vrste prstanov, uhanov, verižic, zapestnic itd., tudi briljantni kamni po najnižjih cenah. Bazno blago Iz kina srebra.
Srebrna ciL rem. ura z
dvoj. pokrovom . fL 6-50 enaka Anker.  .  .  D. 7-50 iz tnla sbrebra.    .  fL 9.75 14 kar. zlata ...  O. 39 prav močna in fina fL 55-in naprej.
Izborna zaloga najfinejših preci zijtkia   Švicarskih   ur, eloveče zaamke kakor Glasbdtte, -t haft-bansen,  Ornega,  lutakt, Schild, Bilodes, Urania, Cenit, Roskopf.
Razpošiljanje ur, zlatnine in srebrnlne na vska k^aje ■ sveta! =====
Cenik zaslon} in pošt. prosto.
484
OPtlCni zauofi fr. p. zajec
LJUBLJAN
Stari trg 26.
Priporoča «vojo veliko zalogo raznih optičn h predmetov kakor:
razi. očala, sčipnlce, dal-nojlede, toplomere, zrako-mere, pouečalna stekla, alkoholometre, vremenske hišice, oa$e codoraunostl, un$e za olno, žganje Itd.
Zunanja naročila se izvriu-jejo z obratno posto.
Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo ceno in dobro.
6Sala se napravljajo po zdravniškem predpisu.
Novi ilustrovani ceniki brezplačno in poštnine
nroato.
Obrnite se na domačo tvrdko in postreglo se Vam bode z dobrim blagom.
■ aj m o d e r n rj i I
KLOBUKI
vseh vrst v najbogatejši izberi
I   v Ljuoijani
pri      448U- 8
CJHAMANN
Klobuki se sprejemalo v popravo«
Poskusite
in priporočite = izdelke —
Tijdrooe toparne hranil
v Pragi VIII.   Cenoornlrzastonj.
Silno znižane cene!
4470 - 5
Ernestu Sarku
v Ljubljani, na Dvorskem trp 3.
Ko tuno vina ste garniture vseh cen.
Svilnato blago za bluze, poslednja novost. Svilnate šerpe in avbice za gledališče.
Rokavice, vse vrste za dame in gospode. Damske kravate in ovratniki (posebne novosti).
Pasovi lakasti in gumasti v največji izbiri. Damske in moške galoše prve vrste.
Predpasniki in žepni robci. Spodnja krila, svilnata, ki o ta sta in suknena.
Normalno perilo
Ka\wgospodle?   dame   Sam otroke.
Volnina za otroke.
Btmitkc In otroMkr volnate nosatlee, moakr ara\Jre, ovratniki, manšftf, pr«l, hlarnikl, no«  >lff, ml toaletni prrdmril,   m o m k«-   kruvnie   v   nednnexal veliki Izbiri In po najnižjih cenah.
Prepričajte se o izredno ugodnih cenah.
V zalogi imam letos
Izvanredno lepe
sttte Min
s krasnim ozadjem.
Koledarji so popolnoma brez na-pake. Firma in reklama vtisne se brezplačno.
C-ene  na zahtevo.
Velikanska izbira božičnih in novoletnih razglednic«
v Ljubljani.    4317 11
t
1
I
S
m
i &
9
m
r
Pred
nakupom
oglejte si velikansko &l
sukneno zalogo <§>
R. Miklauc
v LJubljani, Špitalske &i ulice fttev. 5.
O £4 t fiL 11 ii i
pod ceno I
" , ----------------------
Lepa božična in novoletna darila ceno!
I Ljubljana, Prešernove ulice štev. 9
priporočata 4,4711
= svojo največjo zalogo = oblek za gospode, dečke in ^otroke ter novosti kon-fekcije za dame.
Za Božič!
e
I
o
o ■o
o
rj3
«0 N
Velika !zbtr»
daril za Božič
kakor tudi raznih
predmetov za okrašeničbožlčnin drevesc
]a«tnea:a In UMumlMUf^ Izdelka.
Nadalje se priporočam slav.  p. t  občinstvu  za naročji* r-anik nejffnejših tort in vsakovrstnega okusnega peciva. — V ea logi imam različnih desertnih In čokoladnih  bonbonov tat strezam tudi 8 finimi dosertn mi vini In raznimi likerji.
HT  lini tnrinski pelinkovce. ~V8
Vsak dan »veže medene, orehove in roslnove potice, sarkelj, plnce in drugo pecivo, v pekarni pa fin doma6 ržon kruh.
Slaščičarna, kavarna in pekarija
Jak. Zalaznik
Stari trg štev. 21. Mestni t g št 6.     Sv. Petra c. 26.
o
o
Za Božič!
Si. 1004. < boljfce vrste rent. gld.
Nikljasta.Roskopt gld. 270, gld. 360, — srebrna cilinder b*80, prav fina gld. 8'—.
Urar In irsonec z zlatnino in srebrnlno
fr. čuden
v Ljubljani
nasproti Frančlsk-ns-e cerkve
Največja in najbogatejša na novo založena tvorni aka zaloga vsakovrstnega blaga je deloma razvidna iz novih velikih cenikov s koledarjem za lete 1907, ki izide a ,i
aaaam 1. decembrom ——
in kjer je velika izbira raznovrstnih daril za razne o o o o o spomine* o o o o o
s
Št, 10fi&. Srebr. cil. dam. gld 4*60, z dvoj. pokr. kakor podoba gld 6*40, zlata cil rem. gld. 12 —, z dvoj. pokr gld. It*-—.
I
Posebno priporočam line precizijske zlate in srebrne are, ki sem jih sam osebno v Švici izbral v najimenitnejših tvornicah. Cene so najnižje« ker iščem le majhnega dobička. Poleg teh nr imam v zalogi tndl tu navedene po najnižjih cenah.
Prosim, zahtevajte veliki novi Bazposiljanje na vse
cenik s koledarjem za leto 1P07, kjer je razvidna velika moja izbira. kraje sveta. —   —  Blago, primarno sa vseh vrst spomine.
Št 1006. Srebrna tala anker s trojnim pokrovom gld 9 50. 14 kan. zlata gld. 38"   , prav močna zlata gld. 64*—
I
K-
Isdajatelj in odgovorni -irednik: Rasto Pnsto«! emSak
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1