TRGOVSKI HST Časopis za trgrovino, industrijo Irt obrt. Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. VJ Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta ~ Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 0 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. leto vn. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 16. oktobra 1924. Telefon št. 552. ŠTEV. 123. K trgovskim pogajanjem z Avstrijo. Trgovska pogajanja z Avstrijo se vršijo s sumljivo naglico. Splošno se domneva, da bodo do konca tega meseca že končana. Na sodelovanje pri pogajanjih so bili iz Slovenije poklicani le agrarci, prezrlo se je pa zastopnike ostalih gospodarskih krogov, dasi je Avstrija s pomočjo svoje stare In vpeljane industrije specijelno industrijski in obrtniški podjetnosti v Sloveniji najjačji in najopasnejši konkurent. Za gospodarske razmere v Sloveniji je trgovska pogodba z Avstrijo najodločilnejšega pomena. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani se je na zadnji seji združenih odsekov bavila s trgovskimi pogajanji z Avstrijo in stavila zahtevo, da se ne dovoli svobodnega naseljevanja Avstrijcev v naši državi v neomejenem številu, kakor se je koncediralo v konzularni pogodbi z Italijo, marveč naj bi se ta koncesija vezala na določene predpogoje in z izvršilnimi predpisi otežila v toliko, da bi se pritok inozemskih obrtnikov in trgovcev v eksponirane kraje v Sloveniji omejil na enako izmero, kakor se bodo naši državljani naseljevali na teritoriju avstrijske republike. Zbornica je na ta sklep združenih odsekov v zadnjem času ponovno opozorila merodajna ministrstva in jih ob tej priliki še posebej opozorila, da ležijo centri avstrijske železarske industrije v pasu med Gradcem in Miirz-zusehlagom le neznatno oddaljene od naše meje ter so v prometu s Slavonijo in Vojvodino ter Srbijo v ugodnejšem položaju, kakor pa domača železarska industrija. Graz—Špilje meja—Maribor 47 km + 18 — 65 km; Bruck—Špilje meja —Maribor 100 km -f 18 = 118 km; Miirzzuschlag—Špilje meja—Maribor 144 km + 18 = 162 km; medtem ko znaša razdalja Guštanj—Maribor 73 kilom.; Jesenice—Maribor pa 221 km in se poleg tega tarifa v Ljubljani lomi, kakor se lomi za avstrijsko konkurenco pri državni meji Št. Ilj— Spielfeld. Celo v Celju ni položaj, kar se razdalje tiče, za domačo železarsko industrijo ugodnejši, ker znaša razdalja Graz—Celje 122 km, medtem ko znaša razdalja Guštanj-Ravne—Celje 130 kilom. in Jesenice—Celje 134 km, tako, da je avstrijska industrija v železniškem tarifnem oziru v vseh glavnih krajih mariborske oblasti v ugodnejšem položaju, ali vsaj v enakem kot domača železarska industrija in bi bila vsaka tudi najmanjša koncesija, ki bi se dala, v tem pogledu močni avstrijski industriji, za domača podjetja usodepolnega pomena. Mnogo težje pa je naše konkurenčno razmerje z Avstrijci v vzhodnih delih naše države, ker znaša razdalja Wien—Subotica preko Budapesta 451 kilom., medtem ko znaša razdalja Ljubljana—Subotica 545 km; razdalja Wien—Beograd znaša 627 km, a Jesenice—Beograd 640 km. Popust, ki bi se dovolil katerikoli izmed avstrijskih konkurenčnih industrij v pogodbeni špecijalni carinski tarifi, bi odločil konkurenco po celi Srbiji in Vojvodini v prilog avstrijske industrije, ki je dosedaj vsled nezadostne carinske zaščite s svojimi izdelki preplavljala naša domača Itr-žišča. To velja ne samo za težko železno industrijo, marveč tudi za indu*' strijo železnih izdelkov, kakor so na primer podjetja za izdelavo orodja, kos in srpov, stavbenega ključavničarstva itd. V enaki meri velja to tudi Pogajanja v Benetkah. V historični dvorani beneške prefekture, v palači >Comer«, se vršijo J izza 9. t. m. pogajanja med delegati j Jugoslavije in Italije v svrho sklenit- 1 ve sporazumov o važnih gospodarskih in političnih vprašanjih, katere je pustila rimska, pa tudi zadnja med Jugoslavijo in Italijo v Beogradu sklenjena trgovinska pogodba, še odprta. Vsi italijanski listi posvečajo razvoju pogajanj izredno pozornost, pripisujejo jim izredno gospodarsko in politično važnost. Osobito poudarjajo, da je način rešitve teh vprašanj velike politične važnosti, kajti vsa vprašanja, ki se imajo rešiti na konferenci, bi se mogla rešiti tudi navadnim diplomatičnim potom, toda da so želje obeh vlad, da se ta vprašanja hitreje rešijo potom neposrednih pogajanj na konferenci. Iz člankov, ki jih tozadevno priobčujejo italijanski listi, je pa tudi razvidno, da bo šlo na konferenci predvsem in mogoče izključno samo za vprašanje Reke in Zadra. Tema dvema mestoma, ki bijeta, odrezana od svojega naravnega zaledja, obupen boj za obstanek, naj bi sedaj pomagala Jugoslavija! To se naj predvsem doseže na konferenci. Italijani tega ne skrivajo, povedali so to jasno zadnje dni v raznih apelih na italijansko delegacijo, ki je določena, da vodi pregovore z našo delegacijo v Benetkah. Naj bo tu naveden samo kratek odlomek iz članka, ki ga je priobčil prof. E. Susmel iz Reke v tržaškem »Pic-colu« in ki med drugim pravi: »Reka je mesto, ki umira. Niso pa več politične strasti, ki jo mučijo, marveč žalost, ker vidi, da jo vsi prepuščajo usodi pogube in smrti. Niso to fraze, ampak ugotovitev gole, krute in bolestne resnice. Reka ne dela in ne pridobiva že deset let. V teh desetih letih gospodarskega odpora in političnih bojev so se izčrpali vsi prihranki, vsi kapitali, javni in zasebni. V takih razmerah je prišla aneksija Reke. Zdelo se je, da ta srečni dan prinese novo ureditev razmer za bodočnost Reke. Toda ta nada se ni uresničila. Položaj, ki je nastal po določitvi mej, pomeni nesrečo. Prepustitev luke Baroš Jugoslaviji pomeni popolno pogubo reške trgovine, to je: smrt Reke! Če pa je že bila ta odstopitev zahteva mednarodnega značaja, je bila iz nacijonqlnih ozirov dolžnost države, da* bi storila potrebno, da bi mogla Reka nadaljevati svoje življenje. To že vsled dejstva, ker je pridobitev Reke rešila kompleks državnih interesov na Jadranu ter je zagotovila celokupnost našega jadranskega gospodarstva — brez škode za Benetke, brez nevarnosti za Trst. Zato naj bi ne smeli prepustiti Reke sami sebi, marveč bi bili morali poskrbeti za trdnost nje gospodarskega življenja, da bi se mogla upirati gospodarskemu pritisku, ki ga Jugoslavija pripravlja proti krhkemu odporu reškega mesta. Prišlo pa je v malo mesecih tako, da se ves blagovni in potniški promet hrvatskih otokov in Dalmacije usmerja v luko Baroš. Po- za papirno, usnjarsko, čevljarsko, kemično in finalno-tekstilno industrijo, katerih izdelki tarifirajo v naši blagovni tarifi po najvišjih razredih. Zbornica je iz teh razlogov naprosila centralno vlado, da pri razpravi splošnega dela trgovske pogodbe, kakor tudi pri sklepanju apecijalne tarife upošteva navedena dejstva, da se ne dovoli koncesije, ki bi še otežavale položaj naši domači industriji. sledica tega sta najhitrejši trgovski razvoj Sušaka in občutno padanje dela na Reki. Nato očita prof. Susmel italijanski vladi, da je ta preklicala že dovoljene koncesije industriji, da je izdala dekret glede izmenjave avstroogrskih kron, s katerim se dela razlika v postopanju napram Rečanom in prebivalcem Julijske Benečije; tudi očita, da nosi krivdo nad pešanjem Reke italijanska birokracija, češ da Mussolini izdaja ukaze in nalaga ukrepe, ki so v prilog Reki, ki pa niti ne dospejo na Roko. Jadranska tarifa, pravi prof. Susmel, se smatra kot pravo sredstvo, ki bi moglo vzpostaviti trgovsko življenje na Reki. Italija je zahtevala jadransko tarifo tudi za Reko, toda Jugoslavija jo odreka in jo koncedira izključno za Sušak. Še točneje, Jugoslavija jo koncedira vsem jadranskim pristaniščem, bodisi italijanskim ali hrvatskim, — z izjemo Reke. Zakaj? Ker, pravi prof. Susmel, noče, da bi se povzdignila Reka na račun Sušaka. Odreka Reki naravne hrane, potrebne za njeno eksistenco, da jo da Sušaku. Da skuša Jugoslavija pomagati Sušaku proti Reki, je dobro in ima zato polno pravo, da pa se Italija prilagodi sprejeti ta diabolični načrt gospodarskega oropanja, ni razumljivo, ako spada razumnost še med dobre lastnosti Rima. Vzeti Reki življenski del pristanišča in morja, nadaljuje prof. Susmel, začrtati mejo v sredi med hišami, vseliti stoletnega neprijatelja v svojo hišo, pred trge in gledališča, naprtiti ga na svoja tržišča in palače, je že skrajno težko. Tako prof. Susmel. Enake pozive so objavili tudi drugi listi in iz predmetov, ki se bodo, sodeč po italijanskih izjavah, razpravljali na beneški konferenci, mora biti vsakemu, kdor pozna važnost prometnih vprašanj, vprašanj železniških tarif, pristaniških, skladiščnih pristojbin itd., jasno, da gre na konferenci samo za zadnje boje v jadranskem vprašanju, za realizacijo italijanskega načrta, da nam popolnoma zapre pot na Jadran, katerega bi se naj mogli posluževati samo s posredstvom Italije. Reka in Zader umirata in mi naj jima pomagamo, tudi ako gre to na škodo naših pristanišč! Ako sif skušamo za silo urediti zvezo z morjem potom Sušaka, ako izkušamo napraviti naše izhode na morje dostopne za našo trgovino, naj bi nas na tem delu mogla Italija iz ozirov do Reke ovirati? Prof. Susmel, ki je spadal med prvo-boritelje za »osvoboditev« in aneksijo Reke po Italiji, ni tedaj vedel, kaj preti Reki brez zaledja?! Čudno je to za takega poznavalca razmer na Reki, kakor je tudi skrajno nerodno, da nas v članku, v katerem zahteva pomoči od Jugoslavije, imenuje stoletnim ne-prijateljem. Ponavljamo zopet, kar smo na tem mestu že opetovano izjavili, da je naša iskrena želja, da bi se vsa sporna vprašanja, ki še obstojajo med Jugoslavijo in Italijo, rešila čimprej in da se vzpostavijo med obema sosednima državama najboljši gospodarski stiki, ki naj slonijo na dobrem sporazumu in iskrenem prijateljstvu, vendar ne bomo mogli nikdar odobravati katere-sibodi koncesije, ki bi šle na račun naše, že itak z največjimi težkočami boreče se trgovine in industrije. Jugoslavija je izza prevrata pri vseh pogajanjih z Italijo pokazala dovolj koncili jan tnosti, popustljivosti in dobre volje, koncesij in žrtev, tako političnih, kakor tudi gospodarskih je bilo že dovolj in še preveč! Pritisk z italijanske strani na naše delegate bo velik, ven- dar pa pričakujemo, da bodo le-ti v polnem razumevanju najvitalnejših interesov našega gospodarstva odločno zavrnili vsako, tudi še tako neznatno novo koncesijo, ki bi mogla naši trgovini zapirati pota do jugoslo-venskih pristanišč na Jadranu! Načrt stanovanjskega zakona. Ker izgubi dosedanji stanovanjski zakon izza 31. decembra 1924 svojo veljavo, je minister za socialno politiko izdelal načrt novega zakona, ki ga je te dni predložil ministrskemu svetu v razpravo. Novi stanovanjski zakon naj stopi s 1. januarjem v veljavo ter se naj po načrtu ministra za socialno politiko glasi tako-le: I. DEL. Čl. 1. Od 1. januarja 1925 so v starti! poslopjih stanovanja najemnikov neod-povedljiva. Isto pravico uživajo tudi kulturne, humane in obče koristne javne ustanove, ki ne delujejo za dobitek, kakor tudi mali trgovci in obrtniki v poslovnih lokalih, ki jih imajo v najemu. 01. 2. Izvzeta so od vseh omejitev po tem zakonu: 1. nova poslopja; 2. poslovni lokali, v kolikor niso predvideni v čl. 1.; 3. državna in samoupravna poslopja; 4. poslopja verskih ustanov, ki so potrebna za opravljanje verskega kulta priznanih ver in za stanovanje njihovih službenikov; 5. poslopja, ki še smatrajo za umetniško-zgodovinske spomenike* ali pa vsebujejo in čuvajo take stvari; 6. poslopja splošno koristnih ustanov, ki ne delujejo za dobiček, v kolikor so stvarna potrebna za lastno uporabo. Kot nova poslopja se smatrajo ona, ki so naznačena v stanovanjskem zakonu z dne BO. decembra 1921. odnosno v pravilniku z dne 8. aprila 1921. in 21. maja 1921. Čl. 3. Najemnine stanovanj se odrejajo v iznosu osnovnih — predvojnih cen, pomnoženih 15 kratno. Izjeme so dopuščene samo v slučajih, ki jih predvideva čl. 4. in 5. Osnovna cena je ona, ki se je plačala v juliju 1914. V onih delih kraljevine, kjer se je pred vojno najemnina plačevala v kronah, se bo osnovna cena računala za polovico tega iznosa, izraženega v dinarjih. (N. pr. 100 K izza pred vojne se računa za 50 Din. Op. ur.) Za poslovne prostore, naznačene v čl. 1., bodo višino v spornih slučajih odrejala sodišča, ki se obrazujejo pri oblastvih naznačenih v čl. 14. Čl. 4. Kadar gre za vojne vdove, invalide, obitelji padlih, upokojencev, državne uradnike in nameščence, častnike, delavce, novinarje, privatni nameščence, umetnike, kakor sploh za ekonomsko splošno slabše, se bo osnovna cena pomnožila osemkrat. V kolikor poedine navedenih oseb prejemajo izjemoma večje stalne dohodke, se osnovna najemnina pomnoži 10 krat; ako pa take osebe stopijo v vrsto ekonomsko močnejših, veljajo odredbe čl. 3. in čl. 4. Čl. 5. Ako ekonomsko močni zakupniki stanujejo pri slabših lastnikih, osobito pri invalidih, vojnih vdovah, obiteljih padlih, uradnikih in upokojencih brez drugih dohodkov, se bo osnovna zakupnina izjemoma pomnožila 20 kratno. Najemnikom, katerih letni dohodki znašajo preko 200.000 Din, oziroma onim, ki razpolagajo z imovino 200.000 Din, kakor tudi onim, ki imajo lastne nove hiše, se dopušča svobodno dogovarjanje najemnine. Čl. 6. V slučajih, da cene gredo preko višine, ki jo uoloča ta zakon, se ne morejo pomanjšati brez pristanka hišnega lastnika, izvzemši slučaje predvidene v 51. 7. Cl. 7. A ko je stanovanje delno neuporabno, ali pa izpostavljeno kvaru, da ga najemnik ne more v celoti izkoristiti, ali pa mu je radi kvara ogrožen način stanovanja, a lastnik noče izvršiti najpotrebnejših popravil, se najemnina zmanjša v razmerju z neuporabnostjo stanovanja. Čl. 8. Hišni lastnik lahko stanovanje odpove samo v nastopnih slučajih: a) Ako mu je stanovanje neobhodno potrebno zase. in sedaj stanuje kot najemnik ali podnajemnik v tujein stanovanju, pa naj si se to nahaja tudi v lastni ali tuji hiši, ali pa ako so mu poslovni lokali neobhodno potrebni za obrt; b) ako vsekakor mora staro poslopje porušiti, da se zgradi novo, ki mora biti dvakrat večje od starega; c) ako najemnik ne plača najemnine dva meseca zapored; d) ako najemnik izkorišča najeto stanovanje proti namenu ali pa ga hote ali pa iz ponovne grobe malomarnosti kvari v očitno škodo lastnikovo. V slučajih, predvidenih pod a) in b) iznaša rok za izselitev mesec dni, pod c) in d) pa 15 dni, računajoč te roke v vseh slučajih od dneva, ko je rešitev postala izvršena. Ako je lastnik dotično hišo kupil po 1. novembru 1918, se rok za izselitev najemnika odreja na poldrugo leto, računajoč od dneva pravomočnosti rešitve. Stanovanjske odpovedi po točki a) tega člena se bodo predvsem izvrševale napram ekonomsko jačjemu med najemniki, ako je v lastnikovi hiši več stanovanj. Čl. 9. Pri mešanih najemih, kjer je stanovanje vezano s poslovnimi lokali in obratno, se bo upošteval pretežnejši značaj najetih lokalov. Čl. 10. Zabranjuje se preurejanje stanovanj v poslovne lokale. Čl. 11. Nihče ne more istočasno imeti dveh stanovanj. Čl. 12. Zamenjava stanovanj je dovoljena. Čl. 13. Z vsemi izpraznjenimi stanovanji kakor tudi s stanovanji onih oseb, či-jih letni dohodki iznašajo preko 300.000 dinarjev ali pa imovina v vrednosti 3 milijone Din, razpolaga pristojna oblast in jih dodeli: a) državnim in samoupravnim uradnikom ter častnikom, ki nimajo stanovanja; b) osebam, ki se selijo po čl. 8. točka a) in b); c) uradnikom (častnikom), ki sedaj stanujejo v povsem nehigijenskih stanovanjih. Izvzeta so od dodelitve .izpraznjenega stanovanja v poslopjih, ki služijo: 1. za umeščen je humanih in kulturnih ustanov; 2. stanovanja v muslimanskih hišah, ki nimajo popolnoma ločenih vhodov; 3. stanovanja v kopališčih in zdraviliščih, namenjena za bolnike in obiskovalce; 4. stanovanja v poslopjih industrijskih, trgovskih in prometnih podjetij, kakor tudi splošno koristnih zadrug, namenjenih za prebivanje nameščencev. Čl. 14. Za reševanje zadev po tem zakonu so pristojne na ozemlju prejšnje kraljevine "Srbije in Črne gore občine, v ostalem delu kraljevine pa upravne oblasti prve stopnje. Za odpovedi v teh pokrajinah so pristojna redna sodišča. Pritožbe na rešitve navedenih oblasti rešujejo stanovanjska razsodišča, ki se bodo v to svrho obrazovala pri velikih županstvih, katerih ukrepi so izvršni. Podrobnejše odredbe o sestavi navedenih •oblasti, o "postopku in njihovi kompetenci bo minister socialne politike predpisal s pravilnikom. Čl. 15. Dosedanje stanovanjske oblasti bodo izročile nedovršene zadeve novim oblastim, ki jih bodo rešile po tem zakonu. Nedovršene zadeve glede višine, najemnin do 1. januarja 1925. bodo reševale pristojne oblasti po predpisih, ki veljajo dotlej. Čl. 16. Kršitve poedinih določb tega zakona in pravilnika se bodo kaznovale z denarno globo do 50.000 Din. Višino kazni za poedine kršitve, kakor tudi oblast, ki jih bo izrekala, predpiše pravilnik. Čl. 17. Minister socialne politike bo predpisal pravilnik s podrobnejšimi odredbami za izvršitev tega zakona. II. DEL. Čl. 18. V svrho poboljšanja stanovanjskih razmer in posebno za zidanje malih stanovanj bo minister socialne politiki oživotvoril: a) odredbe o fondu za zidanje malih stanovanjskih hiš s tem, da bo finančni minister vsako leto v to svrho stavil v proračun postavko najmanj 5 milijonov dinarjev; b) odredbe o malih ljudskih stanovanjih in njihovi zidavi; c) odredbe o nadzorstvu stanovanj vobče, starih enako kot novih poslopij, ki jih morajo vzdrževati občine; d) odredbe o zadrugah, humanih in sličnih društvih, ki delujejo za zidanje malih stanovanj; e) odredbe o načinu uporabljanja poslopij, ki služijo za stanovanja ali prenočišča; f) odredbe o dolžnostih mestnih občin glede podpiranja zidave malih stanovanj in o organizaciji komunalne službe za stanovanjske potrebe v obče; g) odredbe o konstruktivnih in tehničnih olajšavah za mala stanovanja v sporazumu z ministrom za zgradbe; h) odredbe o olajšavah za transport stavbnega materiala na kopnem in na vodi v sporazumu s prometnim ministrom. Odredbe o olajšavah za dobavljanje surovega materiala, potrebnega za zidavo malih stanovanj v sporazumu z ministrom za šume in rude. V navedene svrhe se bo pri ministrstvu za socialno politiko osnovalo stanovanjsko ravnateljstvo, ki bo imeJo dolžnost, da rešuje stanovanjska in gradbena vprašanja. Ravnateljstvo bo imelo dva oddelka: tehničnega in socialnega. Tehnični odelek bo pristojen za sodobno tehnično graditev stanovanj kakor tudi mest v mejah teh potreb. Socialni oddelek bo vršil vsa ostala dela, ki jim je cilj zidanje malih ljudskih stanovanj in pa zbolj-ševanje stanovanjskih pogojev v obče. Minister socialne politike bo takoj pro-vedel uredbo o organizaciji navedenega ravnateljstva sporazumno s finančnim ministrom. Čl. 19. Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko ga podpiše kralj, obvezen pa postane s 1. januarjem 1925. Iz davčne prakse. (Važna razsodba celjskega upravnega sodišča.) (Nadaljevanje.) Na podlagi tega priziva je davčno oblastvo pozvalo davkoplačevalca, da predloži v določenem roku na vpogled vse poslovne knjige, zapiske, račune, izkaze, pogodbe, pobotnice itd., s pripombo, da bi se sicer sklepalo, da je svojo ponudbo umaknila. Davkoplačevalec se je temu pozivu odzval. V zapisniku, ki se je ob tej priliki sestavil, je navedeno, da se vpogled izvrši v svrho dokaza, da so trditve davkoplačevalca glede višine blagovnega prometa resnične in pravilne. Davkoplačevalec je predložil na vpogled blagajniško knjigo, izvlečke poštne hranilnice, glavno knjigo za dolžnike, dobavnice za blago, prodano na debelo in kopirno knjigo za izdane račune. Po blagajniški knjigi ob tej priliki ugotovljeni promet je znašal pri špeceriji 260.020 kron in pri železnini 306.470 kron. Pravilni prenos dnevnih izkupičkov za špecerijo v blagajniško knjigo se je dokazal po kontrolnih blokih iz registrirne blagajne. Za promet z železnino davkoplačevalec ni mogel pokazati kontrolnih blokov, ker jih je povodom poznejše selitve nekam založil. Ob vpogledu se je ugotovilo, da so se prejemki poštne hranilnice pravilno vknjiževali v blagajniško knjigo in da se je v glavno knjigo za dolžnike vpisovalo na debelo prodano blago na podlagi dobavnic in kopirne knjige. Pravilnost prenosa iz dobavnic in računov kopirne knjige se je ugotovila potom delnih poizkusov. Skupna vsota izdanih računov je znašala 242.423 K. V zapisniku ni izrecno ugotovljeno, da bi se bilo stranko opozorilo ha ne-dostatnost predloženih knjig in da bi se jo izrecno pozvalo, naj predloži še kakšne druge knjige ali knjižne pripomočke. Le koncem zapisnika ob priobčitvi končnega uspeha knjižnega vpogleda je davčno oblastvo utemeljilo brezuspešnost izvedenega vpogleda s tem, da davkoplačevalec ni predložil kontrolnih blokov za železnino, knjige o došlih računih, skla- diščne knjige in inventure in bilance. Vsled tega se davčno oblastvo ni moglo uveriti, da je znašal promet in dobiček toliko, kolikor izkazujejo knjige. Davkoplačevalec je na to utemeljitev izjavil, da nobeden trgovec ne vodi knjigovodstva, kakor ga zahteva davčno oblastvo, ker bi to preveč stalo, da pa je vpogled na vsak način dokazal, da so knjige vodene vestno in pošteno. Promet je ob vpogledu v poslovne knjige na vsak način dokazan in davčno oblastvo ne more trditi česa drugega. Davčno oblastvo, oziroma cenilna komisija je priziv z vsemi spisi predložila v odločitev prizivni komisiji za dohodnino, ki je prizivu toliko ugodila, da je znižala dohodek iz trgovine na 120.000 K, v ostalem ga je pa zavrnila, češ da prizivnik ni ovrgel priobčenih pomislekov in je vsled tega cenilna komisija določila davčno stopnjo po §§ 159.—171. zakona o osebnih davkih z zakonito uporabo priredbenih načel (§§ 209.—214. lc). Uporaba kontumačnih posledic § 213. zakona o osebnih davkih je utemeljena, dokaz z vpogledom v poslovne knjige se ni posrečil.' Proti tej odločbi je davkoplačevalec vložil tožbo na upravno sodišče v Celju in odločbo izpodbijal v treh točkah: 1. Vpogled v poslovne knjige je dokazal resnični promet in ovrgel vse fiktivne številke, na katere se opira ocena cenilne komisije in odločba prizivne komisije. Zgrešeno je, če prizivna komisija ne uvažuje verodostojnosti knjig in jim odreka dokazilno moč edino le iz razloga, ker manjkajo kontrolni bloki in ker se ni predložila inventura in bilanca. Trgovec mora voditi knjige v redu, ni pa po nobenem zakonitem predpisu dolžan uvajati kontrolne bloke, ki so običajno v rabi samo v večjih trgovinah. Kbntrolni bloki nimajo namena kontrolirati vpisov v knjige, nego samo uslužbenstvo, tako, da je vrednost takšnih blokov problematičnega pomena. Tudi inventura in bilanca nista s prometom v nikakšni zvezi, ker je njihov namen ugotoviti ne morda promet, nego le faktično premoženjsko stanje. Nikakor pa se ni ugotovilo, da bi knjige ne bile verodostojne, odnosno da se netrgovsko ali nepravilno vodijo. 2. Sklicevanje na § 213. nima zaradi tega nobene stvarne podlage in zakonite opore, ker se je davkoplačevalec odzval vsakemu pozivu in na vsako vprašanje tudi odgovoril. 3. Ni se izvedlo predlaganega dokaza po izvedencih o tem, da je čisti dobiček pri prodaji na drobno drugačen nego pri prodaji na debelo. Prizivna komisija za dohodnino je na to tožbo odgovorila upravnemu sodišču, da je sicer cenilna komisija ugotovila dohodek na ta način, da je vzela od blagovnega prometa gotove odstotke, da pa je prizivna komisija odstopila od tega načina določanja dohodka in ocenila dohodek po lastnem prevdarku, za kar jo opravičuje § 222. zakona o osebnih davkih, ker je smatrati, da se ponudeni dokaz po vpogledu v poslovne knjige iz razlogov, kakor so bili tožniku priobčeni, ni posrečil. Glede kontrolnih listkov je tožnik sicer zatrjeval, da jih je založil, ni se pa odzval nadaljnji zahtevi, da predloži knjigo o došlih računih, skladiščno knjigo, inventuro in bilanco, ki je posebne važnosti. Po-vdarjati je treba, da je tožnik ponudil v prizivu vpogled samo v svojo blagajniško knjigo v svrho dokaza prometa, kar je na sebi nepopolno, toda davčno oblastvo je odredilo vpogled v vse poslovne knjige z namenom, da dožene dohodek v smislu § 165. omenjenega zakona. Inventura in bilanca izražata ne samo premoženjsko stanje, nogo napram zadnji bilanci tudi dobiček ali izgubo. Obseg knjig, v katere se ima vpogle-dati, določa § 222. in 276. oblastveni organ, ki izvrši vpogled. Nadalje je uporaba § 213. utemeljena, ker tožitelj a) ni odgovoril na vprašanja in pozive v zadnjih dveh odstavkih pod točko 5. priobčenih pomislekov in b) ker tudi ni reagiral na poziv, naj se izjavi, zakaj ni predložil ostalih knjig, inventure in bilance. Izvedba dokaza po izvedencih glede čistega dohodka pri prodaji na debelo in pri prodaji na drobno je bila pa nepotrebna in brezpredmetna, ker bi moral že vpogled v poslovne knjige dokazati čisti dohodek. Upravno sodišče v Celju je tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt zaradi nedostatnega postopanja upravnega oblastva razveljavilo. (Dalje sledi.) Josip Podbregar, višji revident drž. žel. v p.: Železniške blagovne tarife s posebnim ozirom na naša trgovino in industrijo. (Nadaljevanje.) Zakaj sem vse to tako podrobno navedel? Da se bo videla razlika v postopanju in šolanju prometnih in komerci-jelnih kandidatov. Vzemimo slučaj (kakor je bil moj), da je abiturijent sprejet v dispozicij-sko postajo, n. pr. Ljubljana gorenjski kolodvor, kjer je komercijelna služba od prometne strogo ločena. Tak uradniški pripravnik vidi skladišča in z njimi zvezane komercijelne urade samo prvi ali drugi dan po vstopu v službo, ko ga pelje gospod postajenačelnik ali drug uradnik tje, da ga predstavi komercijelnim kolegom, potem pa do prometnega izpita nikdar več. Ko je napravil prometni izpit, mora takoj »vskočitk v prometno turo in delati prometno službo (12 ur službe, 24 ur prosto). Pri izvrševanju te službe pa se mora še pripravljati za komercijelni izpit. Postajenačelnik mu namreč izroči celo skladovnico instrukcij, katerih prejem mora pismeno potrditi, in — gotovo je. Postajenačelnik nima časa, da bi se ž njim ukvarjal s komercijelnim! predpisi, ker mu nadzorovanje prometne službe, razni administrativni in personalni posli vzamejo ves službeni čas, razen tega pa tudi ni več na višku komercijelne vede, ker se je teh 10 ali 15 let, kar je zadnjikrat vršil komercijelno službo, že vse (posebno tarife) že tolikokrat in tako temeljito spremenilo, da ni danes vee »a jour«. Kandidatu priporoča, da naj hodi v prostem času v skladišče in ekspedit, da si tam ogleda službo in se pusti o tem in onem poučiti itd. Seveda je ta čas posetov v ekspeditu zelo pičlo odmerjen, ker zahteva nar poma prometna služba, posebno nočna, tudi svojo mero počitka. Tako gre lahko na dan pred nočno službo do-poldne za štiri ure (popoldne mora iti spat, da se spočije za nočno službo), in po nočni službi popoldne za štiri ure (dopoldne je od nočne službe utrujen in se mora naspati) v ekspedit, torej na teden dvakrat dopoldne in dvakrat popoldne, to je 16 ur na teden. Da se v tem času ne more veliko naučiti, je jasno, tolikomanj, ker tudi komercijelni uradniki nimajo dosti časa zanj. Srečen je ta kandidat, ako je slučajno zadosti uradnikov doma (da niso po substitucijah), da ga lahko pošlje načelnik za nekaj časa v eks-pedit. Ali to največkrat ne traja dolgo časa, ker je prometni uradnik v postaji X zbolel, ali ima postajenačelnik v postaji Y 3 tedne dopusta itd. Naša postaja mora poslati substituta, in kandidat mora zopet^ v prometni jar rem, ravno ko je začel komercijelno službo nekoliko razumevati. (Konec sledi.I Industrija. Položaj lesne industrije v Avstriji. Avstrijska uradna statistika, ki se peča » podatki o lesni industriji, navaja, da pripada izvoz lesa iz Avstrije naslednje: 55% pripada na Italijo, 30% na Francijo (preko Nemčije), 10% na Švico in približno 5% na Madžarsko. Ta izvoz se pa efektuira po zelo nizkih cenah. Zbog visoke vrednosti francoskega franka so posli s Francijo zelo slabi; v Švici se mora boriti Avstrija z bavarsko konkurenco, ki producira bolj ceno in ki ima ugodnejše tarifne pogoje. Tudi švedsko konkurenco se čuti zelo neprijetno. Po- 'ieg [ega ni avstrijska produkcija vedno ' f etanu, da zadosti kvalitativnim zahtevam švicarske. Ker ni tudi notranji kon-eum zadovoljiv, so mnoge žage reducirale obratovanje, mnoge so pa z delom popolnoma prekinile. Eden izmed mno-(gih vzrokov redukcije produkcije je tudi 5% povišanje delavskih mezd. V tekočem leiu se je izvozilo mnogo manj stavbnega lesa nego v prošlem letu. Lesna industrija tarna in se pritožuje nad močno stagnacijo; tovarne za pohišvo stornirajo pogosto prejeta naročila. Industrija avtomobilov na Francoskem. — Skoro nikjer avtomobilna industrija tako ne napreduje kot na Francoskem. Velike nacijonalne tvrdke kot »Citroen*, »Renaulte, »Delagec, »Phar-mann«, dnevno povečavajo produkcijo. Tvorniki »Citroen« dnevno proizvaja 800 avtomobilov, v teku enega leta pa se bo ta produkcija povečala na 500 avtomobilov dnevno. Če vzamemo, da ena največjih nemških tovarn »Mercedes« v Stuttgart - Untertiickheimu proizvaja dnevno 12 komadov, se vidi, kakšna velika razlika je med francosko in nemško industrijo avtomobilov. Produkcija avtomobilov ua Francoskem je tako razvita, da ne bodo pretekla tri leta, ko bo imel ■»sak delavec svoj lasten avtomobil. Delavci, ki imajo duevno 50 do 80 frankov plače, že kupujejo avtomobile. Danes se namreč na Francoskem dobi dober avtomobil za 10.000 frankov, in še to na obroka Tovarne pa delajo na to, kako bi avtomobile pocenile in uvedle lažje odplačevanje od strani manj imovitih slo-lev. Trgovina. Trgovska ageneija v Budimpešti. Ministrstvo trgovine in industrije je poverilo z vodstvom te agencije — o njeni '-ustanovi smo že poročali — g. Štefana Kovjaniča, trgovca iz Osjeka. Agencija prične v doglednem času poslovati, čim *e dovršijo pogajanja za ureditev naših gospodarskih odnošajev z Ogrsko. Prodaja starih železnih obročev, kotnih odpadkov in odpadkov od jutene preje se bo vršila dne 27. oktobra t. 1. pri upravi smodnišnice v Kamniku. — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki ?e v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Razvoj nase pomorske trgovine. Obalni promet v naših pomorskih pristaniščih je znašal 1. 1921 8,152.000 ton, leta 1922 3,713.000 ton in 1. 1923 3,837.000 ton blaga. Izvozilo se je 1. 1921 322.000, 1 1922 1,231.000 in 1. 1923 1,283.000 ton, »vozilo pa 1. 1921 2,544.000 ton, 1. 1922 8.905.000 ton in 1. 1923 7,614.000 ton. Posamezna pristanišča so imela v 1. 1923 nastopni promet: Bakar 581.000 ton, Bar 1411.000 ton, Gruž 1,472.000 ton, Korčula 38.000 ton, Kotor 71.000 ton, Makarska 85.000 ton, Metkovič 1,231.000 ton, Senj 174.000 ton, Split 6,179.000 ton, Sušak 104.000 ton, Šibenik 1,561.000 ton in ostaja pristanišča 1,124.000 ton. Češkoslovaška indeksna številka za veletrgovino se je dne 1. septembra 1. 1 dvignila od 100 na 101.7. €ene v češkoslovaški veletrgovini so »e tekom meseca avgusta t. 1. zvišale povprečno za 1.7%. Živila in krmila so se podražila povprečno za 2, industrijski iz-• deliti pa za 1.3%. Uvoženo blago se je podražilo za 2.4%, domače blago pa za 1.7%. Sladkorni kartel na Ogrskem. Ogrske sladkorne tovarne niso obnovile kartelne pogodbe, ki je potekla koncem septembra t. 1. Posamezne tovarne popolnoma samostojno postopajo pri prodaji sladkorja. Vsled tega so se cene nekoliko znižale, vendar pa ne v taki meri, kakor v drugih državah. Indeksne številke za veletrgovino v Romuniji. Na podlagi cen dne 1. avgusta 1916. preračunjena indeksna številka veletrgovine v Bukarešti je znašala v mesecu septembru t. 1. za 21 vrst živil 4187 napram 4155 v mesecu avgustu t. 1.; *a oblačila 4772 napram 4085 v avgustu t. za druge važne potrebščine pa 2961 napram 3385 v avgustu t. 1. Celotna indeksna številka se je torej od avgusta na september znižala od 4116 na 3973. Zanimanje za uvoz krompirja in sa-'3ja v Nemčiji. Dve nemški tvrdki želita stopiti z našimi tvrdkami v zvezo v svrho nabave krompirja in sadja za Nemčijo. Natančnejši naslov tvrdk je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbor-:mce -v Ljubljani na razpolago. Obrt. Podpore za obrtništvo. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani se je glede denarnih podpor za malo obrtništvo obrnila ponovnokrat na Ministrstvo za trgovino in industrijo. Od Državnega zavoda za pospeševanje industrije in obrtništva v Beogradu je prijela te dni odgovor, da pripadajoči iznos iz dohodkov Državne razredne loterije ni bil še dodeljen Ministrstvu trgovine in industrije. Ministrstvo, odnosno Zavod, bosta s.voje-časno objavila način porazdelitve dohodkov razredne loterije, ki so določeni za pospeševanje obrtništva in domače industrije. Zavod za pospeševanje industrije in obrtništvo pa pripominja že sedaj, da je vsota, katero bi moralo dobiti to pot Ministrstvo trgovine in industrije, zelo majhna in da se ne bo s to vsoto moglo mnogo napraviti. Vsota, določena za pospeševanje obrtništva, znaša to pot okoli 270.000 Din za domačo in kmetijsko industrijo, a za podelitev kreditov obrtnikom samo 74.000 Din. Ako se vzame v obzir, da se morajo te vsote porazdeliti na celo državo, tedaj se vidi, kako neznatna so sredstva, določena za podpore maiemu obrtništvu. Davki in takse. Takse za pogodbe. Po odloku finančnega ministrstva se računajo takse za pogodbe med državo in osobjem, ki se sprejme v pogodbeno službo, po skupnem znesku celoletne plače ne glede na dobo enega, dveh ali več Jet sprejete službe. Denarstvo. Trgovina s srebrnim denarjem zopet dovoljena. Finančni minister je ukinil prepoved trgovine s srebrnim denarjem dinarske, kronske iu perperske veljave v tuzemskem prometu. Sanacija tržaške »Hanca Adriatica«. Tržaška Jadranska banka, ki je pred dnevi zaprla svoje predale in ustavila izplačila, bo, kakor zatrjujejo italijanski listi, začela najbrže v kratkem zopet delovati. V toku so pogajanja za vposta-vitev in sanacijo banke. Ker je bila glavna naloga te banke navezanje in poglobitev stikov z našo državo, se pričakuje, da bo vlada sama pomogla banki do sanacije. Primanjkljaj švicarskega proračuna. — Glasom provizoričnih kalkulacij znaša primanjkljaj proračuua zvezne republike Švice za 1925. 1. 10.5 milijonov frankov. s ZNAK jamči za kakovost in radi tega hitro razprodajo ? Vaši trgovini! Ne zamudite izpopolniti Vaše zaloge »ZLATOROG« mila točno in pravočasno! Promet Prometna konlerenea v Benetkah. Dne 15. t. 111. se je otvorila v Benetkah prometna konferenca, kateri prisostvujejo delegati iz Jugoslavije, Italije, Avstrije iu Madžarske. Konferenca bo razpravljala o raznih, predvsem tarifskih vprašanjih, ki se tičejo Južne železnice. Našo državo bo na konferenci zastopal g. R. Avramovič iz saobračajnega ministrstva, poleg strokovnjakov za tarifska vprašanja gg. nač. A. Paniča in insp. Cugmusa. Dela te konference se bodo, kar se tiče naših vprašanj najbrže spojila z deli gospodarske konference, ki zboruje tam že izza 9. t. 111. pod pred-sedništvom ministra g. Ribara. Vprašanje prometne konvencije z Madžarsko. Pred dnevi so začela v Beogradu z delegati madžarske vlade poga-janja glede vicinalnih železnic. Vprašanje vieinalnih železnic je eno najvažnejših vprašanj našega obmejnega prometa, ki čaka že pet let na rešitev. Včeraj popoldne se je vršila pod predsedništvom g. dr. Ninka Periča seja plenuma jugoslovanske delegacije glede prometne konvencije in glede priprav za konvencijo o sekvestrih. Obe vprašanji prideta v skupno sejo z delegati madžarske, po njih vrnitvi iz Budimpešte. Promet na naših rekah. Promet — uvoz, izvoz in prevoz — na Dravi pri Osjeku je znašal v mesecu septembru 21.000 ton ali za 1000 ton več nego v mesecu avgustu, a za 3000 ton manj nego v mesecu juliju. Olajšave za prevoz sladkorja iz Madžarske na Reko. Za prevoz sladkorja v polnih vagonskih tovorih in za količine najmanje 40.000 ton letno iz Madžarske na Reko, se je odobrilo za progo Drnje državna meja—Sušak državna meja znižanje voznine za 30% normalne tarife državnih železnic SHS. Popust se bo izravnal 9 tem, da se bo vračala razlika na voznini. Omenjena količina se mora prevesti v času od 5. septembra 1924 do 31. avgusta 1925. leta. Pošilja-lec mora biti samo ena oseba ali tvrdka. Celotni kvantum in pošiljatve smejo biti naslovljene na razne prejemnike. Naj-dalje do 1. decembra 1925. leta je predložiti Direkciji državnih železnic v Zagrebu originalne tovorne liste izvršenih transportov z dokazom o nadaljnjem prevozu čez morje. Ako stopi do 31. avgusta 1925. leta v veljavo direktna tarifa med Madžarsko in Reko, v kateri bi bil gornji popust že uračunan, tedaj se bo ta olajšava priznala in obračunala za stvarno prevoženo količino sladkorja. izvoz in uvoz. Poljske uvozne in izvozne omejitve. Poljska je prepovedala uvoz paštet, pastil 3 sladkorjem, konjaka, čokolade in kakaoa s sladkorjem, marmelade, povi-dla iz sadja in jagod, slivovke in raznih žganj in vin, finega sira, ostrig, rakov, umetnih sladil in kosmetičnih sredstev. Izvažati pa je prepovedala temno nečisto mineralno olje in jajca (do 1. dec. 1924). Države, s katerimi ima Poljska trgovske pogodbe, smejo uvažati in izvažati omenjene predmete le v okvirju pogojenih kontingentov z dovoljenjem ministrstva trgovine in industrije. Trgovski register. Vpisale so se nastopne firme: Drago Žnidaršič, trgovina z deželnimi pridelki in lesom v Celju; Alojz ligo, lesna industrija in trgovina v Fali; Josip Petrič, carinski posrednik v Gornji Radgoni; Franja Skalja, trgovina z mešanim blagom na Igu; Fany Patik, pletarska obrt iu prodaja košarskih. izdelkov ter suhe robe v Radovljici. Izbrisala se je tvrdka Franc Pergdolt, trgovina z živino v Mariboru (trgovina se je opustila). Razno. Aktuolna ruska gospodarska vprašanja. »P. p.< prinaša zanimivo poročilo o poteku plenarne seje vseruskega centralnega odseka sedanjega sovjetskega parlamenta. Na tej seji je poročal Svi-deskij o letošnji žetvi, katero je označil kot »deloma slabo«. Primerjal je katastrofalno letino 1921 z letošnjo ter ugotovil na podlagi zbranih podatkov, da je leta 1921 zadela slaba letina čez polovico, letos pa samo pičlo desetino obdelane zemlje, leta 1921 je bilo prizadetih 36, letos pa le 9 milijonov prebivalcev. Množina pridelanega žita je letos le za 3% manjša kakor lani. Zato se ni bati lakote, temveč gre le za vprašanje zaščite gospodarstva, dočim je šlo pred tremi leti za rešitev golega življenja. Pomoč države za nabavo semenja, cenejše moke in za melijoracije znaša 70 milijonov rubljev. Krediti, ki jih je dala Kmetska banka, so obvarovali pred prenagljenim klanjem. Sviderskij upa, da se za spondad ni bati nikakih težkoč. Rekordna žetev koruze. Po poročilih iz vseh delov naše države bo letošnji pridelek koruze prekosil vse prejšnje. Računa se, da bo cel skupni pridelek znašal 20 do 25 meterskih stotov na joh. in bo potemtakem obilni pridelek ko- ruze nadomestil slabejše rezultate pšenične žetve. Tuje države, v prvi vrsti Avstrija, Češkoslovaška in Italija se že interesirajo za našo koruzo, ki je v tem letu zelo dobre kakovosti. Izgledi za tobačni pridelek v Macedo-niji. Klimatični pogoji so bili v tekočem letu za tobačne kulture, kar se tiče kvalitet pridelka, zelo dobri, medtem ko niso se mogle rastline zbog velike suše popolnoma razviti in bo, kar se tiče kvantite, pridelek v tekočem letu mnogo manjši napram kvantiteti, pridelani Francozi o bogastvu naše države. I* Strasbourga javljajo, da se je te dni vrnila francoska misija, odrejena od alzaškega odbora za študije in informacije, s svojega potovanja po balkanskih državah. Narodni poslanec in načelnik Strasbourga Jacques Peirotes, ki je bil v tej misiji, je izjavil, da je povsod kon-štatiral, da je v naši državi mnogo pri-rodnega bogastva in surovin za eksploatacijo. V Srbiji premog, na Hrvatskem les, v Rumuniji petrolej, sol, premog, itd. Manjka pa tem državam za redno eksploatacijo potrebnega kapitala. Opozoriti je treba na ekonomsko premoč Nemčije v teh državah, ki obstoja še izza pred vojne. V Turčiji misija ni bila sprejeta posebno prisrčno, vendar korektno. V železniških vagonih 9e začne kuriti. Generalna direkcija državnih železnic naznanja da se bo v osebnih vlakih izza 15. t. 111. kurilo. Pristojbine za vizume pri jugoslovea-skih konzulatih v inozemstvu. Kakor poročajo iz Beograda, je finančno ministrstvo izdalo novo naredbo, ki urejuje pristojbine za potne vizume pri jugoslovanskih konzulatih v inozemstvu. Nanovo se določa, da sprejme jugoslovanski konzulat v Varšavi pristojbine za vizum v bodoče v zlotih po borznem tečaju. To bo veljalo tudi za vse druge države, ki imajo slabejšo valuto, kakor je jugoslovanska in v kateri ni mogoče dobiti dinarjev. t Anatole France. — Dne 12. t. m. ob 23.26 je umrl Anatole France. Vsi francoski časopisi posvečajo smrti slavnega umetnika dolge članke. >Echo de Pariš« pravi, da bodo v civiliziranih državah vsi oni, ki ljubijo lepoto, občutili globoko žalost, ko jih dohiti vest o Ana-tolovi smrti. List »Oeuvre« piše, da je Anatole France služil z vsem srcem stvari miru in da bo njegovo ime ostalo združeno z imenom Jauresa. Kakor francoski posveča tudi ves inozemski tisk dolge članke pokojniku, s katerega smrtjo je utrpel ves kulturni svet težko i*-gubo. v Zapiranje obratov inozemcev v Vojvodini. Kakor poroča zagrebška »Riječ«, je po naredbi ministra notranjih del policija zaprla v Vršcu tamkajšnje trgovske obrate in enaka podjetja vsem tujim državljanom, ki niso optirali za našo državo. To so povečini ljudje, ki so vsepovsod tožili proti oblasti, državi in kralju. Niso se zaprli obrati samo onim tujcem, kateri so se leta 1921 prijavili za vojno službo. Knjigovodski tečaj za svoje članstvo priredi Slov. trg. društvo »Merkur« v Ljubljani, če se oglasi dovolj interesentov. Prijave sprejema do najkasneje 20. oktobra 1924 vsak dan od 6. do 7. ure zvečer (ob sobotah od 12. do 1. ure opoldne) društvena pisarna v Gradišču 17/1. švicarsko zvezno posojilo. V zadnjem času razpisano švicarsko zvezno posojilo po 80 milijonov je doseglo izvanreden uspeh, ker se je javilo toliko interesen-■ tov, da jim bo mogoče odkazati le polovico podpisane vsote. Mednarodno posojilo Nemčiji. Po brzojavnih vesteh je zasigurano mednarodno posojilo, ki ga ima dobiti Nemčija. Posojilo znaša 40 milijonov funtov ali 800 milijonov zlatih mark. Amerika prevzame polovico posojila, Anglija eno četrtino, ostanek ( Yk ) pa se razdeli na Francijo, Italijo, Belgijo, Švico, Holandsko in Švedsko. Nominalno obrestovanje znaša 7%, efektno pa 8%. Nemčija je morala zastaviti najdragocenejše davke in carinske dohodke. Formelno posojilo ne bo služilo za plačilo reparacij. Te se imajo začeti plačevati šele po dveh letih. Stroški za preživljanje v Nemčiji. Povprečni stroški za preživljanje v Nemčiji (prehrana, stanovanje, kurjava, razsvetljava in obleka) za rodbino, obstoječo i& petih oseb, so znašali vi. 1924 v januarju 1100, v februarju 1040, v marca do 260, buče 100—180, repa 20—25 lir. Dunajska borza za kmetijske produkt« (14. t. m.). Tendenca mirna. Cene nekoliko oslabele. Notirajo za 1 kg vključno blagovnoprometni davek v aK: pšenica, domača 4200—4300, madžarska s Po-tisja 4500—1650, jugoslovanska 4450 do 4550; rž, domača 4250—4300, madžarska 4350—4400; ječmen, pivovarski, poljski 5500—6200, domači 5300—6100, slovaški 5600—6200, krmilni 3800—4000; turščica 3480 do 3550; oves, domači 3600 do 3700, madžarski 3600 do 3700, jugoslovanski 3550—3650, rumunski 3550—3600 aK. Dunajski živinski sejem (13. oktobra). Dogon 3436 glav; od lega 1078 domačih, 809 iz Madžarske, 98 iz Češkoslovaške, 686 iz Jugoslavije, 620 iz Rumunije, 145 iz Nemčjie. Pri mirnem prometu so padle cene volom za 500—1000 aK, srednjim in slabšim kakovostim pa še za več. Biki pa so se podražili za 500 aK pri kilogr. žive teže. Krave so ostale nespremenjene. No--tirali so za kilogr. žive teže v tisočih aK: voli 12.5—19 (izjemoma do 25), biki 14 do 18.5, krave 12.5—17, slaba živina 8 do 12.5. cen za simptom težke ekonomske krize, v kateri se nahaja Poljska in katera se bo brezdvomno poostrila preko zime. Tujski promet v Italiji. Po statističnih podatkih o tujskem prometu leta 1923, kaže, da ta promet izredno narašča. V predvojni dobi je znašalo število tujcev na leto okrog pol milijona, lani pa celih 750.000. V letošnjem letu utegne presegati en milijon. V Rimu in Milanu se čuti veliko pomanjkanje hotelov. Angleški proračun pasiven. Po objavljeni uradni statistiki, je angleški državni proračun za prvo polletje 1924 pasiven za 1 milijardo funtov. mmmmmmammamammesfgm mubMAn - -i kranjske 50; suhe kranjske 60 Din. Cena perutnini v Celju (1. oktobra). 1 piščanec majhen 20—25, večji 25—30, 1 kokoš 40—50 Din. Mleko, maslo, jajca, sir na trgu y Celju (dne 1. oktobra). 1 liter mleka 3.50 do 4, 1 kg surovega masla 56, 1 kg čajnega masla 72 do 88, 1 kg masla 48, 1 kg bohinjskega sira 54 do 60, 1 kg sirčka 14 do 18, eno jajce 2 Din. Zagrebški tedenski sejem (15. t. m.). Sejem je bil slab. Cene za kg žive teže. voli, domači, II. 12.50 do 14, III. 10 do II, bosanski I. 12 do 13, II. 10 do 11, III. 8 do 10, krave domače I. 12 do 13, II. 11 do 11.50, III. 7.50 do 8.50, bosanske II. 10 do 11, III. 8 do 9, teleta I. 20.50 do 21.50, II. 18 do 19, svinje domače, nepitane 18 do 21, prasci do l leta 17 do 22, svinje, sremske, pitane 25 do 25.75 Din. Konji, komad 5000 do 8500 Din. Krma: detelja 125 do 150, otava 75 do 125, seno I. 100 do 137, II. 75 do 100, slama za krmo 125 do 150, za steljo 88 do 100 Din za 100 kg. Cene asa les v Slavoniji. — V Slavoniji so bile zadnje dni nastopne cene: hrastovi hlodi I. 1600—2000, II. 800—1200; hrastovina za furnirje 2300—3500; fina hrastovina 3200—4200; na zrcalni rev. 4000—5000; deske do 5 cm obrezane 2200—2800; grede 3000—3500; francoske dožice 1000 kom. 1500—2200; štafli 2000 do 2300; bukovi hlodi I. 300—400; frizi 750—900; javorjevi hlodi I. 700—800; jesenovi hlodi I. 700—900; brestovi hlodi I. 500—650; mehko tesano blago 350 do 500; brzojavni drogi, hrastovi, 40—50, jelovi 50—80; železniški pragi, hrastovi, 40—80, bukovi 30—50; drva za kurjavo, bukova I. 2700—3000, II. 2200 do 2400, mešana 2300—2500 Din. Tržaški trg. (Dne 13. t. m., oddaja na debelo za 100 kg). Česen 220—230 lir, rdeča pesa 40—50, korenje 30—40, kislo Vrednote: 7% invest. pos. iz 1. 1921 bi. 62; celjska pos. d. d. den. 210; Ljublj. kred. banka den. 225, bi. 233; Merkant. banka den. 123, bi. 130; Prva hrv. šted. den. 918; Slav. banka d. d. bi. 98; Stroj, tov. in liv.^den. 130, bi. 150; Trb. prem. družba den. 360, bi. 380; Zdr. pap. Vevče bi. 120; 4'A% zast. listi Kranj. dež. banke bi. 17.50; 4 'A% kom. zadolžn. Kranj, dež. banke bi. 88. Tržišče moke in žita. Kakor na svetovnih tržiščih, je tudi pri nas tendenca čvrsta. Povpraševanje inozemstva, zlasti Avstrije, je živahno. Posebno se išče pšenica, ki se plačuje po 370—375 na postajah Bačke. Zelo živahno kupčijo ima koruza, posebno suha roba, ki se plačuje po 115—120, ne da bi se zadostilo naročilom. Fižol se izvaža največ v Italijo. Manj zadovoljiva je trgovina ječmena, ker so pivovarne svoje potrebe že krile. Letina ovsa je letos v kvaliteti nekaj slabša. Moka gre največ v Avstrijo in Čehoslovaško. Cene moki skačejo med 5.40—5.60 za nularico, franko postaja. Trgovina v državi ni posebno zadovoljiva, ker je veliko zalog še od lanskega leta. Opaža se, da je izvoz moke in žita odvisen precej od stanja dinarja. Na dunajskem trgu so stale jugoslovanske ponudbe v pretečenem tednu nad svetovno pariteto. Mlini pa so zaposleni dokaj zadovoljivo. Ljubljanski živinski sejem (15. t. m.). Dogon: 170 konj, 66 volov, 85 krav, 4 teleta in 105 prašičev. Povprečne cene za kg žive teže: voli I. 13.50, II. 12.50, III. 11, krave debele do 12.50, kloba-sarice 8 do 9, teleta 17 do 18 Din. Prasci 6 do 10 tedenski, od 250 Din dalje za komad. Par dobrih konj 16.000 Din. tene so padajoče. Kupčija je bila srednja. Ljubljanska borza. 15. oktobra 1924. Les: Drogovi od 4—8 m dolžine, od 5 cm debeline na drobnem koncu, fco naklad, post., na tek. meter bi. —.75; hlodi smrekovi (do 10% jelovi), 4 m od 30 cm naprej, fco naklad, post. bi. 325; deske I., II., III., fco meja bi. 690; Temeljni 8/8, 4 m dolž., I., II., fco meja den. 730; trami monte 3/4, 4/5, 5/6, fco meja, 1 vag. den. 405, bi. 410, zaklj. 405; bukova drva la eksportna, fco naklad, post. den. 29; oglje la, vilano, fco meja den. 114.50; bouls hrastovi, fco naklad, postaja bi. 1250. 2ito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana den. 380; pšenica baška, par. Ljubljana, 75/76 bi. 425; koruza baška, par. Ljubljana bi. 330; oves baški, par. Ljubljana bi. 315; laneno A. VI CEL f" Maribor, davni trg 9 | V« trgovna s hišnimi potrebščinami | emajlirano, pločevinasto in ulik | 1 posodo, porcelanasto, kameni- | H nasto in stekleno robo. I II Na debelo I Na drobao I DobaVe. Vršile se bodo naslednje dobav#: dne 12. novembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave stekla za okna ter glede dobave steklenega papirja, smirkovega platna, oglja, razne žice, vijakov, raznih kovin, razne pločevine, svinčenih plomb, žičnikov itd. — Dne 13. novembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave raznega telegrafskega materiala. (Št. 10.221). Preiimetui oglasi z natančnejšimi podatki bo v pisarni trgovske in obrtniSke zbnruii'# v Ljubljani interesentom na vpogled. j v Ljubljani, Breg št. 12 j Sumi snitiu tratnimi utnm nnnf i Lastnik in izdajatelj: >Merkur<, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik P. JERAS. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d. 1070, v aprilu 1120, v maju 1150, v juniju 1120, v juliju 1160, v avgustu 1140 in v septembru 1160 milijard. Podraženje kruha na Poljskem. — V Varšavi in večini ostalih poljskih mest je v zadnjem času poskočila cena za pet grošev (80 par) pri kilogramu. Široke ljudske plasti so radi tega zelo vznemirjene, ker smatrajo skakanje krušnih seme, par. Ljubljana den. 685; pšenična moka domača, sortir., bas. 0, fco Ljub-ljaua bi. 615; fižol ribničan, orig., fco Ljubljana den. 465; fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana den. 425; fižol man-dolon, orig., fco Ljubljana den. 350; fižol rujavi, orig., fco Ljubljana den. 350; jabolka za prešanje, fco naklad, postaja den. 60. Tržne cene za meso v Celju (1. okt.). Govedina: v mesnicah I. 25, II. 24; na trgu I. 25, II. 23. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 25—30, II. 25. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 35, II. 33; slanina I. 37—38, II. 34, na debelo 34; mast 41; ameriška mast 34; šunka 45; prekajeno meso I. 45, II. 40. Klobase: krakovske 50; debrecinske 50; hrenovke 40; sveže zelje 170—1-80, karfijol 100—140, čebula 50—85, fižol v stročju 70—200. fižol 60 do 100, fige 45—800, solata 50—200, limone 10—12.40, melancane 50—70, jabolka 30—120, orehi 250—260, paprika 90—180, krompir 30—60, hruške 100 do 200, breskve 350—400, grah 180—260, paradižniki 30—100, kostanj 80—150, ra-dič 40—‘>20, špinača 60—160, grozdje 100