NEKAJ NAVODIL ZA PROUČEVANJE ZVEZ MED POKRAJINOTVORNIMI ELEMENTI IN DOLOČANJE POKRAJINSKO-EKOLOŠKIH ENOT Marjan Bat*, Franc Lovrcnčak** Navodila za določanje pokrajinsko-ekolo- ških enot (PEE) so namenjena dijakom sred- njih šol. Naloge naj se lotijo tisti, ki jim opa- zovanje okolice (pokrajine) ni dolgočasno in so si svoja opažanja na terenu pripravljeni tudi zabeležiti. Določanje PEE temelji na podro- bnejšem poznavanju pokrajinotvornih eleme- ntov (reliefa, kamninske osnove, prsti, vode, rabe tal, naselij itd.) in povezav med njimi (npr. odnos med reliefom in razporeditvijo naselij). V teh navodilih bomo opozorili le na nekatere. Značaj pokrajine in interes prouče- valca naj odločijo, katerim je potrebno posve- titi več pozornosti. Slovenija je v pokrajinskem pogledu zelo raznolika. Na to njeno lastnost se, kljub po- vršnemu poznavanju, pogosto sklicujemo in smo nanjo upravičeno ponosni. Vtis o tej pe- strosti si lahko ustvarimo s kateregakoli raz- gledišča na katerem koli koncu Slovenije. Pred nami je mozaik, ki ga sestavljajo različne, po obsegu običajno skromne PEE (prodne terase s polji, travniki in naselji; poplavne ravnice z logom; gozdnate kraške planote; hribovja in gričevja z naselji na slemenih in policah ild.). Meje med njimi so bolj ali manj očitne. Seveda poznamo tudi pokrajine, ki so, vsaj na pogled, veliko bolj enolične. Sestavljajo jih PEE, ki se med seboj komajda razlikujejo ali pa so zelo obsežne. Predstavljajte si, da ste sredi Sibirske tajge. Takšnega pogleda pri nas gotovo ne *, **, mag., tir., oba z Odelka za geografijo Univer- ze H. Kardelja v Ljubljani, ASkerčeva 12, Ljubljana. boste doživeli. Pri natančnejšem proučevanju in upoštevanju večih pokrajinotvornih prvin, pa se tudi takšna enoličnost izkaže za navide- zno. Meje PEE torej niso nekaj trdnega. Nji- hov potek je odvisen od pokrajinotvornih elementov, na osnovi katerih oblikujemo kri- terije za omejevanje. Osnovne poteze pokrajinsko-ekoloških enot določajo prirodni dejavniki (kamninska osno- va, relief, podnebje, vode, prst, rastje). Z njimi so v veliki meri pogojeni družbeni deja- vniki. Za podobo pokrajine so nekje pomem- bnejši prvi, drugje drugi. Kombinacija obojih pa daje vsaki PEE nekaj svojskega. Individua- lnost PEE se očitno pokaže v takšni ali druga- čni rabi tal - v razporeditvi zemljiških katego- rij in v razmerjih med njimi; v razporeditvi, obliki, velikosti naselij; v razporeditvi infra- strukturnih objektov (ceste, železnice, daljno- vodi) itd. Naš namen je torej območje proučevanja razčleniti na manjše, z vidika izbranih pokra- jinotvornih elementov in zvez med njimi, bolj homogene pokrajinske enote, ki se ločijo od sosedstva. Pot do zastavljenega cilja bo vodila preko različnih delovnih laz: 1. izbira območja proučevanja. Območje proučevanja naj meri vsaj nekaj km2 , lahko pa tudi več 10 km2. To je lahko ozemlje krajevne skupnosti, katastrske občine, občine. Upravne enote se ne ujemajo s PEE, so pa natančno omejene. Zanje lahko dobite tudi podatke, ki jih zbira statistična služba. Meje območja lahko določite tudi sami. V tem primeru boste imeli pri zbiranju podatkov več težav. Ob manjšem obsegu bo proučevanje lahko bolj podrobno. 2. zbiranja literature. Pri tej fazi naj vam z nasveti pomaga mentor. Osnovne sezname literature dobite tudi v nekaterih geografskih učbenikih (Gams: Geografske značilnosti Slovenije, Vrišer: Uvod v geografijo). Največ literature hranijo v knjižnici oddelka za geo- grafijo na Filozofski fakulteti. Kolikor je mogoče, si lahko pomagale tudi z elaborati, ki jih hranijo delovne organizacije, katerih deja- vnosti so vezane na pokrajino (kmetijske zadruge, vodne skupnosti, gozdno gospodarske enote itd.). 3. zbiranja kartografskega gradiva. Potrebu- jete splošne topografske in posebne, tematske karte. Nobena karta ni odveč, če jo le uspete dobiti. Naj jih naštejem le nekaj: pregledna občinska karta z vrisanimi mejami občine, krajevnih skupnosti in katastrskih občin; topo- grafska karta v merilu 1:25000 (relief, gozdne in kmetijske površine, hidrogralska mreža, kilometrska mreža); osnovne državne karte in pregledni katastrski načrti v merilu 1:5000 in 10000 (zelo natančno prikazan relief, različni objekti, parcelne meje itd.). Večino teh kart boste dobili na občinski geodetski upravi. Postopek je lahko zamuden, ker so za natan- čnejše karte potrebna posebna dovoljenja. Od tematskih kart si je potrebno priskrbeti vsaj Osnovno geološko karto v merilu 1:100000 (nekatere šole jih imajo, lahko pa si podatke z njih prerišete v knjižnici oddelka za geografi- jo). Nekaj je tudi kart o prsteh (glej poglavje Podatki o prsteh) in vegetaciji. 4. izbira kartografske osnove za izdelavo rokopisnih kart in prikazovanja rezultatov ter risanje kart. Za nadaljevanje dela je koristno, da podatke o pokrajinotvornih prvinah, ki jih obravnavate, prikažete na rokopisnih kartah enakega merila. (Kolikor se dela lotite z raču- nalnikom in hranile podatke na disku ali tra- ku, to ni nujno potrebno). Merilo bo odvisno od velikosti obravnavanega območja. To pa pomeni, da bo potrebno prerisane tematske karte povečati ali pomanjšati. Delo si olajšajte s prosojnim (paus) papirjem in fotokopira- njem. 5. terenski ogledi namenjeni zbiranju, preverjanju in dopolnjevanju podatkov in spoznanj. Na terenu si ustvarite osnovno pred- stavo o pokrajinsko-ekološki sestavi območja. Poskušajte ugotoviti, kakšne so v okviru posameznih enot zveze med pokrajinotvornimi prvinami (npr.: na kakšnih reliefnih oblikah se pojavljajo njive, kje raste gozd itd.) in si opa- žanja zapišite. Na terenu lahko preverite spo- znanja, ki ste si jih ustvarili na osnovi liter- ature in kartografskega gradiva. Nekatera spoznanja lahko dokumentirate in ponazorite z različnimi vzorci (kamnin, prsli) in fotografi- jami, nekaterih podatkov pa brez terenskega dela ne morete zbrali (npr. podatki o rabi tal). 6. planimetriranje (določanje površin) na rokopisnih kartah. Določanje površin je potre- bno za bolj poglobljeno poznavanje strukture proučevane pokrajine in njenih PEE. Določate lahko površine, ki jih zavzemajo različne kamnine, lipi prsti, rasija, zemljiške kategorije itd. Podatki o površinah osvetlijo tudi zveze med pokrajinotvornimi prvinami. Pri pojas- njevanju zveze med višino in rabo tal si lahko pomagate s podatki o površinah zemljiških kategorij v posameznih višinskih pasovih itd. Ker je planimeter težko dobili in je določanje površin z njim dokaj zamudno, si lahko pri ocenjevanju pomagate z milimetrskim papi- rjem. Kolikor delate z računalnikom in imate podatke o pokrajinotvornih prvinah organi- zirane v mrežnem sistemu (vsaka celica mre- žnega sistema predstavlja določen del pokra- jine in je označena s podatki o pokrajinotvor- nih prvinah), si delo bistveno olajšale. Seveda potrebujete ustrezen program. 7. predstavitev pokrajinotvornih prvin (analiza pokrajine) in zvez med njimi. Na osnovi posameznih pokrajinotvornih prvin,ali kombinacij med njimi (dobimo jih s prekriva- 6 njem rokopisnih kart na prosojnem papirju, računalnik nam lahko označi celice, ki zadosti- jo postavljenim pogojem), omejite PEE. Pred- staviti morate njihove značilnosti, na osnovi katerih se ločijo od sosedstva. Poskušajte tudi pojasniti, kakšne so v njihovem okviru zveze med pokrajinolvornimi prvinami. Rezultate je potrebno predstaviti s tekstom, podatki (tabe- le), grafikoni in kartami. Delovne faze si ne sledijo nujno tako, kot so zgoraj naštete, ampak se običajno medse- bojno prepletajo. Zastavljene cilje bo laže doseči, kolikor se bo dela lotila skupina dija- kov, ki si bodo pri reševanju problemov pomagali. Idej pri Umskem delu ne bo zmanj- kalo. Gotovo pa brez mentorjeve pomoči ne bo šlo. Že je bilo omenjeno, da si pri delu lahko pomagate z računalnikom. Uporaben je za vnos in hranjenje podatkov o pokrajinotvornih prvinah. Z mrežo razdelite obravnavano po- krajino na kvadrate (površina enega naj mo med 1 ha in 1 km 2 ) in vsakega označite s podatki o pokrajinotvornih elementih. Podatki za vsako celico morajo biti hranjeni tako, da je njihov položaj v obravnavanem območju znan (podatki morajo biti prostorsko določeni). To lahko dosežete tako, da vsaki celici pripišete zaporedno številko. Lahko pa bazo podatkov organizirate kot mrežo, v kateri je vsaka celica določena s svojim položajem. Seveda potrebu- jete v tem primeru za vsako pok raji not vorno prvino posebno bazo podatkov. Vnašanje podatkov je precej dolgočasno opravilo, ki pa je v nadaljevanju bogato poplačano. Prihrani vam precej časa, ki bi ga sicer porabili za pla- nimetriranje, lotite pa se lahko tudi zelo za- htevnih statističnih obdelav. Vedeti pa je tre- ba, da ob slabih podatkih še tako zahtevne obdelave nič ne veljajo. Računalnik vam lahko koristi tudi pri risanju kart in grafi- konov in na ta način olajša predstavitev rezul- tatov vašega dela. Preden pa se lotite dela morate zbrati informacije o obstoječih pro- gramih (nekaj je bilo o tem napisanega tudi v prejšnjem Obzorniku). Sedaj pa še o podatkih za nekatere pokrajino- tvorne prvine: 1. Kamninska osnova. Na geoloških kartah jc prikazan obseg kronostratigrafskih enot. V njihovem okviru pa so lahko zastopane razli- čne kamnine. Zato jc koristno preveriti na terenu, če morda na vašem obmnočju katera od njih le ne prevladuje. Pri prepoznavanju vzorcev kamnin naj pomaga mentor. Starost kamnin za določanje PEE nima tolikšnega pomena. Poenostavljena legenda naj obsega naslednje kategorije: 1. trše karbonatne kamnine (apnenec, dolo- mit); 2. mehke karbonatne kamnine (npr.lapor, apneni peščenjak); 3. trše silikatne kamnine (npr. kremenov peščenjak in konglomerat, magmatske kamnine); 4. mehke silikatne kamnine (skrilavci, tufi, meljcvci, glinovci); 5. karbonatni prod in pesek; 6. silikatni prod in pesek; 7. ilovice in gline; 8. pobočni grušč. Pri oblikovanju legende za rokopisno geolo- ško karto si pomagajte tudi s Tolmačem, ki ga ima vsaka Osnovna geološka karta. 2. Relief. Predstavili ga bomo s karto višin- skih pasov in karto nagnjenosti površja. Karta višinskih pasov naj prikazuje naslednje enote: 1. 0 - 1 9 9 m, 4. 600 - 999 m. 2. 200 - 399 m, 5. 1000 - 1599 m, 3. 400 - 599 m, 6. nad 1600 m. Meje razredov lahko prilagodite obra- vnavanemu območju, vandar tako, da jih bo mogoče združiti v zgoraj navedene (npr. od 150 - 199 m, ne pa od 150 - 249 m). Karto naklonov naredite tako, da na kopiji topografske karte s svinčnikom omejite plo- 7 skve, ki imajo približno enak razmak med plastnicami (enakomeren naklon). S pomočjo nagibnega merila (ali pa z izračunom s kotno funkcijo tg) pripišite vsaki ploskvi naklon in jo uvrstite v naklonske razrede, ki so navedeni v tabeli: 1. 0 - 6°, 4. 21 - 32°, 2. 7 - 1 2 ° , 5. nad 32°. 3. 13 - 20°, Kolikor ste vešči dela z računalnikom in ste obravnavano ozemlje razdelili na celice, lahko za vsako celico izračunate povprečno višino, povprečni naklon in azimut povprečnega naklona. Prej morate s topografske karte (1:5000 ali 1:10000) odčitati nadmorske višine oglišč. Kolikor ozemlje ni preobsežno in celice ne prevelike, je to pot do kvalitetnih rezulta- tov. Vrednosti se računajo po navedenih obraz- cih: a) povprečna višina celice: p=(a+b+c+d)/4; v metrih, b) koeficienta regresijske ravnine: a=(-a+b-c+d)/2d, b=(-a-b+c+d)/2d (a,b,c,d so podatki o nadmorskih višinah oglišč, d je dolžina stranice kvadrata), .c .d .a .b c) povprečen nagib celice: N=100*sqrt(a2+b2); v %, d) azimut povprečnega nagiba : A a < 0,za vsak b; A = 1/2 pi - are tg b/a; a > 0,za vsak b; A = 3/2 pi - are tg b/a; a = 0 in b < 0; A = 0 a = 0 in b > 0; A = pi 3. Podatki o prsteh. Za proučevanje prsti bo potrebno več te- renskega dela. Predhodno si na osnovi pedo- loških kart (kolikor so na voljo) ustvarimo predstavo o tipih prsti v proučevani pokrajini. Oglejmo si tudi podatke o rastju (npr.: o go- zdnih združbah),ki je neločljivo povezano s prstjo. Podatke o prsteh in rastju bomo dobili na Gozdno gospodarski enoti ali na sedežu kmetijske zadruge. Pri terenskem delu rabimo: karte, lopato, lopatico, tračno merilo, reage- nčni papir za merjenje reakcije prsti, stekleno posodico za pripravo vzorca, ko določamo reakcijo, steklenico z destilirano vodo, stekle- nico s solno kislino (1:3), polivinilne vrečke za vzorce prsti in zvezek s trdimi platnicami za terenske zapiske. MESTA ZA OGLED PROFILA PRSTI Profile prsti izberemo na različnih reliefnih oblikah (na slemenu, na prisojnem ali osojnem pobočju, na dnu doline, na višji terasi, v vrtači itd.) na različni kameninski osnovi (karbona- tni, nekarbonatni), na suhem in vlažnem mestu itd. Torej vedno v kombinaciji z drug- imi prirodnimi dejavniki, s pomočjo katerih bomo izločili PEE. Vpogled v profil prsti bomo dobili povsod, kjer je izkopana kakšna jama (na robu gramoznice, glinokopa, kamno- loma, izkopa za hišo, ob useku kolovozov itd.). Paziti moramo, da je profil čimbolj nara- ven. Ne sme biti odstranjen zgornji horizont prsti. Profil najprej očistimo z lopatico, da dobimo sveže horizonte in nato se lotimo nji- hovega opisa. OPIS PROFILA PRSTI a) s tračnim merilom izmerimo debelino celega profila od vrha do matične osnove. b) po možnosti izmerimo še debelino posa- meznih horizontov, ki se često dobro ločijo po barvi in jih označimo z dogovorjenimi simboli (A,A/C, (B), B itd.). Merimo vedno od vrha profila, kjer je 0 cm, navzdol proti matični osnovi. Zelo koristno je, da si rišemo skice profilov in vanje vnesemo podatke o merjenju in oznake horizontov. c) določimo barvo pozameznim horizontom. č) na terenu določamo tudi reakcijo prsti, 8 da dobimo orientacijski podatek o tej lastnosti prsti. Vzamemo grudico prsti, jo damo v ste- kleno posodico in prelijemo z destilirano vodo. Pomešamo, da se prst v vodi "razstopi". V to rastopino pomočimo reagenčni papir in na priloženi barvni skali odčitamo vrednost pH. d) določanje karbonatov v prsti: tudi s tem podatkom v grobem ocenimo ali je prsi karbo- natna ali ne. Tako bomo lažje iskali zveze med matično kamenino, prstjo, rastjem, izrabo tal itd. Npr. na silikatnih kamninah se bodo razvi- le nekarbonatne prsti (z malo ali brez CaCo3), zato bo na njih rastla kisloljubna vegetacija in gojenje kulturnih rastlin bo drugače, kot na karbonatnih prsteh. Podatke o karbonatih povežemo s podatkom o reakciji. Karbonatne prsti bodo imele višji pH kol nekarbonatne (pH pod 6). Na grudico prsli kapnemo nekaj kapljic solne kisline. Po intenzivnosti reakcije in trajanju šuma (pri reakciji HCI in CaCo3 se sprošča C02) ocenimo delež kalcijevega kar- bonata: • neznaten šum pod \% CaCo3 ® slab ali kratek šum 1 do 3% CaCo3 © močan in kratek šum 3 do 5% CaCo3 © močan in dolg šum nad 5% CaCo-, c) Če želimo dobili natančne podatke o lastnostih prsti (reakciji, deležu karbonatov itd.), vzamemo iz posameznih horizoniov cca 1/2 kg vzorca v vrečko. Ta vzorec damo v laboratorijsko analizo. Mesta, kjer smo vzeli vzorce prsti in opisali profile vnesemo na topografsko karlo. Podatke o prsteh bomo povezali z drugimi geografskimi dejavniki. Zlasti je pomembna povezava z naravnim rastjem, saj prav s pomočjo teh dejavnikov lahko izluščimo PEE. 4. Klimatske značilnosti. Približno lahko ponazorimo klimatske značilnosti obravna- vanega območja s pomočjo najbližjih meteoro- loških postaj in računanjem lemperaiurnih in padavinskih gradientov. Mikroklimatsko pri- haja na vsakem območju (posebej, če je relief razgiban) do precejšnjih razlik. Nanje kažejo razlike v vegetaciji, v razporeditvi obdelova- lnega sveta, zemljiških kategorij in kmetijskih kultur. Precej vedo o teh razlikah kmetje (kje se zadržuje megla, kako pihajo lokalni vetro- vi). 5. Podatki o rabi tal. Najpreprosteje je izde- lali karto gozdnih površin. Te sp že prikazane na topografskih kartah. Več podatkov pa nu- dila vegetacijska karta (karta vegetacijskih sestojev) in karta rabe tal. Po njih lahko pov- prašate na Gozdno gospodarski enoti ali na sedežu kmetijske zadruge. Najbolj natančne podatke o rabi tal pa dobite s kartiranjem. Rastje in raba tal zelo dobro kažejo na talne in klimatske razmere. Te so naši predniki - kmetovalci - dodobra spoznali in manj ugodna zemljišča prepustili gozdu. 6. Prometne poti in naselja. Prikazana so na topografskih kartah. Zanimalo vas bo npr. kako so naselja razporejena glede na nadmor- sko višino. Na osnovi popisov prebivalstva lahko ugotovite, kako se število prebivalcev od naselja do naselja in po višinskih pasovih povečuje, stagnira ali zmanjšuje. Pomembni sla tudi lega naselij in potek njihovega širjenja. Gams, L, 1983. Geografske značilnosti Slove- nije, Geografija - srednje usmerjeno izo- braževanje. Ljubljana. Gams, I., Lovrenčak F., Plul D., 1975. Nara- vno geografska analiza Kamna. 10. zboro- vanje slovenskih geografov. Tolmin - Bovec. Gams, I., 1975. Pokrajinska ekologija soseske Soča. lO.zborovanje slovenskih geografov. Tolmin - Bovec. Gams, I., 1975. Problemi geografskega razi- skovanja ckotopov in pokrajinske ekologije v Sloveniji. GV 47. Ljubljana. Gams, I., 1981. Pokrajinsko ekološka sestava Gorenjske. 12. zborovanje slovenskih geo- galov. Kranj - Bled. Grcgorič, V., 1980. Glavni talni tipi v Slove- niji. Proteus 43, št.l. Ljubljana. Gregorič, V., 1981. Talna lipa ranker in ren- dzina. Proteus 43, št.8. Ljubljana. Kunavcr, J. ct. al., 1989.Domača pokrajina, Priročnik za geografsko proučevanje domače pokrajine. Ljubljana. Lovrenčak, F., 1979. Laboratorijske analize prsti (laboratorijski priročnik). Ljubljana. Zupančič, M., 1976. Prevladujoče gozdne združbe Slovenije. Proteus 39, št.2. Ljubljana Zupančič, M., 1977. Rastlinstvo in tla na raz- ličnih geoloških podlagah. Proteus 39, št.9/10. Ljubljana. Vrišcr, I., 1982. Uvod v geografijo. Univerza v Ljubljani. Ljubljana. PROUČEVANJE USADOV Karel Natek* Usadi so eden najznačilnejših geomorfo- loških pojavov na obrobju Panonske kotline v vzhodni in severovzhodni Sloveniji, zlasti na mehkejših terciarnih kamninah. Usad je pojav, ko se zaradi porušenega ravnotežja v zgornjih plasteh ali v preperelini utrga del materiala in zdrsi po pobočju navzdol. Najpogostejši vzrok porušenja ravnotežja je voda, ki pride v tla zaradi obilnih padavin ali lokalnega kopičenja talne vode. Pri tem se lahko teža materiala poveča preko kritične meje. Razlogi za neena- komerno razporeditev vode v tleh pa so zelo različni, npr. • nagnjenost plasti v smeri pobočja • neprepustne (glinaste) plasti med prepu- stnimi (pesek) © izoblikovanost živoskalnc osnove © lokalno nakopičenje prepereline, npr. na spodnjem robu njiv, v spodnjih delih pobočij © vodni izvir • raba tal V osnovi razlikujemo enkratne usade, ki se pojavijo predvsem ob dolgotrajnejšem dežju, so praviloma manjši in aktivni samo enkrat ter dolgotrajnejše usade, ki leta in leta počasi polzijo navzdol, so običajno večji, pogosto združeni v skupine (t.im. usadna pobočja). *, mag., Geografski inštitut A.McIika, Znans tveno raziskovalni center SAZIJ, Novi trg 5. Ljubljana . Največ škode napravijo usadi na obdelovalnih površinah, predvsem na travnikih in sado- vnjakih. čeprav se pojavljajo tudi v gozdu in redkeje na njivah ali v vinogradih. Pri proučevanju lahko obdelamo obe vrsti usadov na izbranem območju, lahko pa se odločimo samo za eno skupino. To je smiselno predvsem, kadar je več enkratnih usadov (kot posledica hudih ujm, npr. v Halozah in na Kozjanskem v letu 1989), sicer pa proučimo oboje. Osnovna metoda raziskovanja je kartiranje usadov na terenu. Najprej si moramo poiskati in omejili območje proučevanja. To ne sme biti pre- majhno (za statistično analizo potrebujemo najmanj 50 usadov) niti preveliko, ker ga sicer ne bomo mogli natančno skartirati. Priporo- čam proučevanje v vzhodni ali severovzhodni Sloveniji, saj drugje usadi večinoma niso pose- bno pogosti. Najbolje je izbrati območje ene krajevne skupnosti. Za proučevanje potrebujemo naslednje pripomočke: © osnovna državna karta v merilu 1:5 000 oziroma 2-3 ozalidne kopije. Dobimo jih na občinski geodetski upravi ali v arhivu Repu- bliške geodetske uprave v Ljubljani, Šarano- vičeva 12. © geološka karta v merilu 1:100 000 ali foto- ni