43DR, Vol. XV (1999) 30-31 Niko Toπ* PROJEKT SLOVENSKO JAVNO MNENJE IN NJEGOV »AS SJM 1968‡19991 POVZETEK V prvem delu avtor prikazuje zasnovo in rast projekta Slovensko javno mnenje (SJM) v obdobju 1968‡1999. Projekt SJM oznaËi kot nacionalni druæboslovni empiriËni infrastrukturni projekt, ki je potekal in se razvijal soËasno s podobnimi infrastrukturnimi projekti v ameriπkem in zahodnoevropskem druæboslovju (npr. General Social Survey, Allbus). V drugem delu pa na osnovi rezultatov raziskave SJM za isto obdobje prikaæe osnovne znaËilnosti vrednotnega opredeljevanja Slovencev o kljuËnih socialnih, ekonomskih in politiËnih vpraπanjih. Z vidika prevladujoËih orientacij ljudi opazovano obdobje, ki je pomembno z nacionalnozgodovinskega vidika (osamosvojitev), oznaËi kot obdobje “v prehodu” in prevladujoËe vrednote v tem Ëasu kot “vrednote v prehodu”. Sestavek lahko πtejemo kot prispevek k zgodovini sociologije na Slovenskem, hkrati pa kot prispevek k razumevanju sprememb v svetu SlovenËevih vrednot na prehodu iz avtoritarnega v demokratiËni sistem. ABSTRACT In the first part of the article the author outlines the design and development of Slovenian Public Opinion project (Slovensko javno mnenje ‡ SJM) between 1968‡1999. The SJM project is the leading national social survey project and empirical ‘infrastructure’ of Slovenian social sciences. It has developed simultaneously with similar projects in North American and Western European countries (General Social Survey, Allbus). Using longitudinal data from SJM survey, the author outlines general value patterns in Slovenian public, concerning various social, economic and political issues. He focuses on transition of values in the period of political transition, that bears significant importance for Slovenian nation (period of self determination). The paper may be considered a contribution for a history of Slovenian sociology. It contributes to deeper understanding of value changes in Slovenian public in the period of transition from authoritarian regime to democratic political system. * Niko Toπ, redni profesor za sociologijo, FDV, predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja in mnoæiËnih komunikacij 44 DR, Vol. XV (1999) 30-31 1. Projekt SJM 1968‡1999 Raziskovanje druæbene in politiËne zavesti Slovencev ima svoje izhodiπËe v projektu Slovensko javno mnenje (SJM) iz leta 1968. Projekt je bil zasnovan konec leta 1966, po ustanovitvi Centra za raziskovanje javnega mnenja pri takratni Visoki πoli za sociologijo, politiËne vede in novinarstvo, predhodnice danaπnje Fakultete za druæbene vede. Projekt je bil izvirna zamisel skupine raziskovalcev in je ustrezal potrebam razvijajoËe se druæboslovne raziskovalne stroke, zdelo pa se je, da tudi politiËnim razmeram in potrebam politiËnih akterjev tistega Ëasa.. Njegova longitudinalna zasnova je prviË v prostoru slovenskega druæboslovja obetala in kasneje omogoËila razkrivanje sprememb v druæbeni in politiËni zavesti prebivalstva oz. sprememb v individualnih, druæinskih in druæbenih stanjih. Kasneje se je izkazalo, da raziskava po svoji zasnovi ustreza modelom longitudinalnega druæboslovnega empiriËnega raziskovanja v Zahodni Evropi oziroma v Zdruæenih dræavah Amerike (ZDA). Naj namenimo najbolj znanim modelom te vrste nekaj vrstic za primerjavo. Tako je, denimo, v ZDA National Opinion Research Centre v Chicagu v obdobju 1963‡1968 izvajal kompleksne empiriËne raziskave, imenovane Amalgams. Z njimi je prouËeval in posredoval reprezentativne podatke o staliπËih ljudi do kljuËnih politiËnih, socialnih, ekonomskih in drugih vpraπanj; projekt je v zaËetku 70-ih let prerasel v General Social Survey (GSS), ki se je do danaπnjih dni uveljavil kot nacionalni podatkovni program za podroËje druæbenih ved (J. M. Converse, 1987, R. G. Niemi et al., 1988, N. M. Bradburn in S. Sudman, 1988). Nekako v istem obdobju se je tudi v Zvezni republiki NemËiji (ZRN) razvil projekt Allgemaine Bev(lkerungsumfrage der Sozialwissenschaften (ALBUSS), ki od leta 1980 kot nemπki nacionalni projekt poteka v visoko razvitem personalnem in infrastrukturnem okolju, v okviru katerega potekajo tudi mnogi najpomembnejπi mednarodni kooperativni projekti s podroËja druæboslovja (B. Wegener, 1983, W. M(ller, P. Mohler et al. 1990). Projekt ALBUSS druæno izvajata Zentrum f(r Umfragen, Methoden und Analysen (ZUMA), v Mannheimu in Zentralarchiv f(r Sozialwissenschaften (ZA), Univerza v K(lnu. Obe navedeni ustanovi predstavljata infrastrukturo nemπkega empiriËnega druæboslovja, posebej sociologije; ustanovilo ju je zdruæenje nemπkih akademskih raziskovalnih inπtitutov in univerz. V okviru ZUMA potekajo razni longitudinalni empiriËni druæboslovni raziskovalni projekti za potrebe akademskega druæboslovja, med njimi veËina mednarodnih druæboslovnih empiriËnih projektov ter spremljajoËe metodoloπke oz. metodoloπko-razvojne raziskave. KljuËna raziskava te ustanove pa je kljub raznovrstnim programom πe vedno ALLBUS ‡ sploπna prebivalstvena raziskava s podobnimi znaËilnostmi, kot je projekt SJM v svoji kasnejπi obliki. ALLBUS poteka kot longitudinalna, ponavljajoËa se raziskava na visoki reprezentativni in strokovni ravni. V okviru te raziskave center izvaja kooperativne raziskave iz mednarodnega programa International Social Survey Program (ISSP) in druge mednarodne kooperativne raziskave. Na podobne projektne zasnove naletimo tudi v drugih evropskih dræavah, v zadnjem obdobju po druæbenih preobratih tudi v srednje- in vzhodnoevropskih dræavah, kot npr. na Poljskem, »eπkem, Madæarskem, pa tudi v Rusiji itd. Niko Toπ 45DR, Vol. XV (1999) 30-31 Med znaËilnosti tovrstnega raziskovanja v Zahodni Evropi πtejemo njegovo visoko povezanost s potrebami socioloπke in politoloπke stroke na eni strani ter aktualnimi druæbenimi potrebami na drugi. Poleg tega se tovrstno raziskovanje obiËajno intenzivno mednarodno usklajuje, poteka na visoki metodoloπki ravni in ob uporabi reprezentativnih vzorcev. Problemsko pa je moËno usmerjeno v modernizacijske procese v Zahodni Evropi oziroma v svetu nasploh, v raziskovanje socialnih sistemov, v raziskovanje pojavov neenakosti, vloge druæine in spolnih vlog, v raziskovanje podroËja dela in organizacije, v raziskovanje religioznosti in sekularizacijskih procesov v sodobnem svetu v sodobnem svetu, v raziskovanje ekoloπke zavesti, v raziskovanje antisemitizma in aktualnih izrazov nacionalizma, dalje, v raziskovanje razliËnih vidikov socialne politike, delovanja izobraæevalnega sistema, mnoæiËnih obËil in πe posebej v raziskovanje procesov demokratizacije, razumevanje vloge dræave, odnosa do osrednjih institucij sodobnih druæb, volilnih navad, vrednotenja politiËnih strank idr. 1.1 Nekaj osnovnih podatkov o Centru za raziskovanje javnega mnenja Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoæiËnih komunikacij (CJM), ustanovljen leta 1966, deluje znotraj Fakultete za druæbene vede (FDV). FDV je osrednja akademsko izobraæevalna in raziskovalna ustanova na podroËju sociologije, politiËnih ved in komunikologije v Sloveniji. Center od leta 1968 dalje sistematiËno izvaja projekt Slovensko javno mnenje (SJM), poleg tega pa opravlja πe vrsto strokovno pomembnih druæboslovnih empiriËnih raziskav. Center tako izvaja raziskave na podroËjih druæbenih vrednot, politiËnega javnega mnenja, socialne stratifikacije in mobilnosti, migracij, volilnih procesov in politiËnih strank, razπirjenosti mnoæiËnih obËil, dalje, na podroËjih sociologije religije, druæine,kulture, πporta, zdravstva ipd. Poleg tega se Center loteva πe prouËevanj vzorËnih, merskih, semantiËnih in drugih metodoloπkih problemov standardiziranega anketnega raziskovanja. S projektom SJM je CJM vkljuËen v mnoge mednarodne kooperativne programe, kot npr. International Social Survey Programme, World Value Survey, European Value Program ter vrsto πirπih mednarodnih in bilateralnih komparativnih projektov. V tridesetletnem obdobju so projekt snovali , pri njem sodelovali in v njem strokovno in raziskovalno delovali πtevilni slovenski druæboslovci, sociologi, politologi, komunikologi, socialni psihologi, matematiki in drugi.2 V tem letu se izteka dvaintrideset let od sproæitve nacionalnega mnenjskega raziskovalnega projekta Slovensko javno mnenje, saj je bila prva letna raziskava SJM izvedena na pomlad 1968. Projekt se je v tem obdobju razvil, utrdil in uveljavil kot temeljni nacionalni, empiriËni (mnenjski) druæboslovni raziskovalni projekt s prevladujoËimi socioloπkimi izhodiπËi in pomembnimi navezavami na podroËje politologije, komunikologije, politiËne psihologije, pa tudi drugih ved (Toπ, 1987). Projekt je moæno opredeliti tudi kot viden izraz razvoja empiriËnega druæboslovja v Sloveniji (in tudi v Jugoslaviji do njenega razpada). Prispeval je k uveljavljanju raziskovalne kulture ter metodologije empiriËnega druæboslovnega raziskovanja, in se hkrati uveljavil kot pomemben aplikativni druæboslovni projekt, je pa tudi pomembna Projekt Slovensko javno mnenje in njegov Ëas SJM 1968-1999 46 DR, Vol. XV (1999) 30-31 uËna baza, na kateri temelji metodoloπki program dodiplomskega in podiplomskega πtudija na FDV. Projekt SJM danes razpolaga s podatkovno bazo empiriËnih raziskav, opravljenih v obdobju od leta 1968 dalje. Rezultat obdelave dokumentacijskih baz SJM sta knjigi Vrednote v prehodu I in II3, ki zajameta raziskovalne datoteke projekta SJM za obdobje 1968‡1998. Delitev gradiva v dve knjigi ni zgolj obsegovne narave, saj je z njo zaznamovana toËka druæbenega “preobrata” oz. prehoda iz enopartijskega socialistiËnega samoupravnega sistema v sistem politiËnega in strankarskega pluralizma, zasnovan na zasebni lastnini ‡ torej toËka domnevnega prehoda vrednot. K predstavitvi projekta SJM za obdobje prvih dvajset let njegovega razvoja lahko pritegnemo oceno dveh neodvisnih uglednih druæboslovcev (Splichal, Osolnik, 1988), ki opozarjata na nekaj temeljnih znaËilnosti projekta. Najprej ugotavljata, da raziskava javnega mnenja ni bila usmerjena samo v raziskovanje mnenj o aktualnih politiËnih in ekonomskih dogodkih v Sloveniji, Jugoslaviji in svetu, kar je zlasti znaËilnost sodobnih ameriπkih in zahodnoevropskih raziskav javnega mnenja (opinion polls), ampak je (bila) hkrati zasnovana kot dolgoroËno, sistematiËno empiriËno utemeljevanje druæboslovnih disciplin. Razvoja nekaterih druæboslovnih disciplin, zlasti posebnih sociologij, si danes enostavno ni veË mogoËe predstavljati brez te raziskave, npr. sociologije religije, medetniËnih odnosov, kulture, πporta, socialne strukture, stratifikacije, mobilnosti, politiËne kulture, strank, mnoæiËnih obËil, vrednot in mednarodnih odnosov. Ista ocenjevalca ugotavljata, da “zaËetki raziskovanja javnega mnenja na Slovenskem zaznamujejo obdobje trdne akademske institucionalizacije sociologije. V svetovnih razseænostih, zlasti v primerjavi z Zahodom, javnomnenjske raziskave sicer ne pomenijo kakπne revolucionalne novosti, imajo pa izrazito vrednost kritiËnega razvojnega impulza v kontekstu ideologizacije druæboslovja, znaËilne za vse socialistiËne druæbe. Raziskovalna tradicija Slovenskega javnega mnenja ima dve kljuËni razseænosti: predvsem po metodoloπki strani je z njo neloËljivo povezan zlasti razvoj empiriËnega druæboslovja pri nas, z vidika predmeta raziskovanja ‡ politiËno pomembnih mnenj ‡ pa je to raziskovanje najtesneje povezano z ustvarjanjem dejanskih moænosti za razvoj demokratiËne druæbe.” Ocenjevalca dalje poudarjata pomen, ki ga ima SJM kot najveËja datoteka druæboslovnih podatkov za najdaljπe Ëasovno obdobje pri nas, ter datoteko SJM uvrπËata med najpomembnejπe tovrstne datoteke v Evropi, “saj so bili v dvajsetletnem obdobju zbrani, sistematiËno obdelani in izËrpno dokumentirani podatki o praktiËno vseh razseænostih materialnega in duhovnega razvoja Slovenije in Slovencev, ki jih je mogoËe zbrati z anketnim instrumentarijem”. Posebej pa πe poudarita pomen, ki ga ima raziskava SJM za druæboslovno in zlasti metodoloπko izobraæevanje na dodiplomski in podiplomski stopnji. Po njunem prepriËanju je raziskava SJM na Slovenskem utemeljila smotrnost in nujnost uvajanja raËunalniπtva v druæboslovje in s tem pomen druæboslovne metodologije in statistike ter bistveno prispevala k uveljavitvi raËunalniπtva na druæboslovnem podroËju. Niko Toπ 47DR, Vol. XV (1999) 30-31 1.2 Javnomnenjske raziskave kot sredstvo opazovanja aktualnega druæbenega okolja in zavesti Projekt SJM vseskozi temelji na metodoloπkih predpostavkah reprezentativne prebivalstvene raziskave, izvajane na podlagi standardiziranega vpraπalnika v æivem stiku spraπevanec (anketiranec) ‡ spraπevalec (anketar). Vpraπalnike javnomnenjske raziskave SJM je mogoËe opredeliti kot vsake druge vpraπalnike za prouËevanje javnega mnenja: so “merilni instrument” oziroma sredstvo dopolnilega opazovanja dogajanj v politiËnem, ekonomskem in drugih druæbenih (pod)sistemih. V obdobju 1968‡1999 je raziskovalna skupina zasnovala devetinπtirideset vpraπalnikov in znatno veË raziskav v okviru projekta SJM. Pogled nazaj zastavlja vpraπanje, kaj je odloËilno vplivalo na vsakokratno problemsko zasnovo raziskav, kaj je torej doloËalo nabor vpraπanj v vpraπalniku. Najprej seveda ne smemo mimo dejstva, da so nabor vpraπanj opravljali sodelujoËi raziskovalci, odloËilen vpliv na vsakokraten izbor sta imela najoæja raziskovalna skupina in nosilec projekta ‡ torej tudi njihovi profesionalni interesi, pa tudi njihova zaznava potreb v znanstvenem in druæbenem okolju. Vpraπalnik SJM je praviloma tematsko pestra in vsebinsko nespecializirana raziskava (Toπ, N., Malnar, B., 1995). Njen cilj je vsakokrat zajeti Ëim πirπi izbor pomembnih javnomnenjskih tem. Merilo tematske selekcije je “javnomnenjska pomembnost”, ki naroËa, da povpraπujemo po stvareh, za katere priËakujemo, da so pri veËini ljudi vzbudile pozornost ali so si o tem izoblikovali neko mnenje. Raziskovalna skupina SJM je pri izbiri tem uporabljala tako lastne znanstvene predikcije (SJM kot del znanstvenega sistema), ocene in potrebe, kot so se izoblikovale na drugih posebnih druæboslovnih podroËjih in disciplinah kot tudi vsebine drugih sistemov opazovanja (zlasti medijsko izpostavljene teme, osrednje politiËne teme, statistiËne informacijske vire idr.). Po tem, kaj se v SJM na neki Ëasovni toËki spraπuje, lahko torej ugotovimo, kaj je bilo na tej toËki “javnomnenjsko pomembno” in s tem zelo verjetno tudi druæbeno ali politiËno pomembno. Velja tudi obratno: skozi mehanizem odsotnosti/prisotnosti lahko vidimo, kateri pojavi na neki Ëasovni toËki javnomnenjsko “niso obstajali” bodisi kot problem bodisi kot alternativa v neki druæbeni dilemi. Iz tega lahko s precejπnjo upraviËenostjo sklepamo, da tudi kot politiËna dilema niso bili pomembni. Po tem, kako se spraπuje, pa je najveËkrat mogoËe ugotoviti vsakokratno prevladujoËo pozicijo do konkretne (politiËne, gospodarske ali druge) javnomnenjske dileme. Ob tem pa seveda ne smemo zanemariti tudi ravni metodoloπke usposobljenosti raziskovalcev, ki je pomembno sodoloËala uspeπnost metodoloπkih reπitev. Vsak vpraπalnik SJM je izveden na sluËajnem stratificiranem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije, ki je reprezentativen predvsem za celotno slovensko populacijo. PrevladujoËa mnenja, dobljena z anketo SJM, je tako lahko na neki Ëasovni toËki upraviËeno (z majhnim tveganjem) mogoËe posploπiti na celo populacijo, kar z drugimi besedami pomeni, da ga je moË obravnavati kot “nacionalno” javno mnenje. Tveganje o korektnosti takπnega posploπevanja se zaradi znanih metodoloπkih predpostavk vzorËenja spreminja z velikostjo/majhnostjo deleæev, ki se interpretirajo. Projekt Slovensko javno mnenje in njegov Ëas SJM 1968-1999 48 DR, Vol. XV (1999) 30-31 Pri projektu SJM gre torej za interakcijo oziroma opazovanje dveh polov druæbe ‡ na eni strani gre za opazovanje diskurza vpraπalnika, ki je doloËen z znanstveno in medijsko pomembnostjo vsebin, na drugi strani gre za opazovanje odziva na ponujene teme v obliki reprezentativnih javnomnenjskih staliπË odraslega prebivalstva Slovenije. Gostota raziskav v veË kot tridesetletnem obdobju projekta SJM ni konstantna. V obdobju med letoma 1968 in 1987 je bilo izvedenih πtirinajst raziskav SJM ‡ torej povpreËno vsako leto po ena. Pregled Ëasovnega poteka pa kaæe, da so med posameznimi raziskavami veliki Ëasovni odmiki, πe posebej v preseku 1973‡1976, ko sta izpadli dve letni meritvi, v preseku 1976‡1978, ko je izpadla ena letna meritev, pa tudi v preseku 1969‡1971, ko je bila meritev v letu 1970 nadomeπËena s posebno tematsko raziskavo. Sicer pa Ëasovni pregled raziskav SJM pokaæe, da je njihova pogostost moËno naraπËala z zaostrovanjem druæbene krize in popuπËanjem dogmatskih pritiskov v drugi polovici osemdesetih let, tako da so bile v posameznih letih izvedene po dve in celo tri letne meritve javnega mnenja. Zgornje Ëasovno sosledje raziskav nas opozarja na pomemben vpliv druæbenih in politiËnih razmer na snovanje raziskav SJM. Predvsem je oËitna kriza politiËne “legitimitete SJM”, ki se je izraæala v odtegovanju denarnih sredstev dræavnih skladov za financiranje raziskovanja. PolitiËna kritika, ki jo je bila deleæna raziskava SJM æe ob drugi ponovitvi (SJM 1969), se je izostreno izrazila v sredini sedemdesetih let, v tako imenovanem “svinËenem” obdobju slovenske in takratne jugoslovanske sociologije. Poloæaj projekta in skupine SJM v takratnih politiËnih razmerah lepo ponazorita prej navedena ocenjevalca (Splichal, Osolnik, 1989), ko ugotavljata, da je bilo “empiriËno raziskovanje slovenske (in jugoslovanske) druæbe deleæno mnogih ideoloπkih in politiËnih oËitkov in pritiskov, ki so popustili πele v zadnjem obdobju demokratizacije v Sloveniji. Raziskovanje slovenskega javnega mnenja je edini tovrstni projekt v Jugoslaviji, ki ni klonil pred takimi pritiski in mu je uspelo ustvariti dragoceno bazo neprekinjenih Ëasovnih serij podatkov, katerih velika vrednost ni le v kopiËenju podatkov, ampak zlasti v tem, da omogoËajo snovanje Ëasovno primerjalnih raziskav, s tem pa lahko pomembno prispevajo k razkrivanju bistvenih teæenj (zakonitosti) druæbenega razvoja”. V zaËetku osemdesetih let je tak pristranski pritisk iz politiËnega podsistema popustil. Raziskava se je odtlej izraziteje odzivala na pojave v druæbenem in politiËnem okolju in πe posebej na vse izrazitejπo dinamiko krize “jugoslovanskih druæb”. PolitiËne in socialne spremembe in gibanja so bili konec osemdesetih v tem druæbenem okolju æe v polnem razmahu. To je bil po eni strani Ëas prehoda enopartijskega politiËnega sistema v veËstrankarski sistem in s tem Ëas pospeπenega spreminjanja ustave. Hkrati s tem prehodom sta se v Jugoslaviji dokonËno postavila drug proti drugemu dva nasprotujoËa si koncepta urejanja mednacionalnih odnosov ‡ centralistiËni in (kon)federalistiËni oz. osamosvojitveni, kar je konËno privedlo do razpada Jugoslavije. Z vidika teh sprememb je mogoËe pojasniti poveËano gostoto uporabe anketiranja kot sredstva raziskovalnega podsistema za opazovanje dogajanja v okolju. Z raziskovalnega vidika je πlo zlasti za spremljanje (relativno hitrih) premikov staliπË Niko Toπ 49DR, Vol. XV (1999) 30-31 anketirancev oziroma za spremljanje obratov znotraj trendov, kar je omogoËala tudi obstojeËa dvajsetletna zaloga empiriËnih (mnenjskih) podatkov. Hkrati s poveËanim raziskovalnim zanimanjem pa je sondiranje javnega mnenja postalo pomembno sredstvo opazovanja tudi za politiËni sistem. Z vzpostavitvijo (bolj) demokratiËne politiËne ureditve se vzpostavlja novo naËelo selekcije in regulacije politiËnih problemov. Selekcijo in hierarhizacijo politiËnih problemov Ëedalje bolj doloËa tudi merilo javne (volilne) pomembnosti. Sondiranje javnega mnenja se pri tem uveljavlja kot eno najpomembnejπih sredstev opazovanja. Izsledki (empiriËne) sociologije so v tem zadnjem obdobju tako postali tudi eden od informativnih virov politiËnih strank pri doloËanju in izbiri primerne politiËne strategije ter posredno sredstvo pri doloËanju regulativnih mehanizmov na posameznih podroËjih izvrπilne oblasti. V obdobju od aprila 1990 do decembra 1999 beleæimo kar trideset izvedenih vpraπalnikov in terenskih raziskav na reprezentativnem vzorcu; torej v posameznem letu najmanj dve (1991, 1993, 1996, 1998) ali tri (1990, 1997) ali πtiri (1992, 1995, 1999) ali celo pet raziskav (1994). Zgostitev raziskav v tem obdobju je posledica soËasnega uËinkovanja veË dejavnikov: (1) aktualizacije empiriËnega druæboslovnega raziskovanja, (2) projektna skupina SJM je z vkljuËitvijo v mednarodne raziskovalne projekte prevzela poveËane obveze; (3) na πiritev je uËinkovala notranja strokovna rast raziskovalne skupine in (4) uvedli smo spremembe v vzorËnem modelu, ki so nam omogoËale izvedbo veËjega πtevila tematskih raziskav ob enakih stroπkih itd. 1.3 SJM v obdobju od nastanka do osamosvojitve Slovenije 1968‡1990 V opazovanem obdobju je bilo izvedenih devetnajst raziskav SJM na reprezentativni prebivalstveni podlagi in s pomoËjo standardiziranih vpraπalnikov. Skupaj je bilo v te raziskave vkljuËenih in “izpraπanih” 40.374 polnoletnih prebivalcev Slovenije. V ta prikaz pa nista zajeti raziskavi, zasnovani v skupini CJM, ki sta bili izvedeni na reprezentativnih vzorcih prebivalcev vseh republik in pokrajin nekdanje SFRJ.4 V vsem obdobju 1968‡1990 je bilo v omenjenih devetnajstih raziskavah SJM oblikovanih 7130 spremenljivk, Ëe upoπtevamo tudi ponovitve, najmanj polovica vseh teh spremenljivk pa je bila izvirnih (Malnar, B., 1994; ©vara, S., 1994). Med njimi je 4201 originalno vpraπanje, vsa druga pa so bila veËkrat ponovljena (dobra Ëetrtina je bila vsaj enkrat ponovljena, πestina vseh je bila ponovljena dvakrat in dobra sedmina tri, πtiri ali veËkrat). Ponavljanje vpraπanj je v celoti prikazano v Pregledu ponovljenih vpraπanj5. Med temami, ki jih je obravnavala raziskava SJM v tem obdobju, je najpogostejπa tema, oznaËljiva s pojmom “politika”. Na drugem mestu po pogostosti so vpraπanja na temo ne-enakosti, nato pa sledijo vpraπanja, ki zadevajo socialne uËinke razvoja gospodarstva oz. gospodarsko problematiko v oæjem smislu. Sicer pa okviren tematski obseg raziskave ponazarjajo pojmi, prikazani v stvarnem kazalu Vrednot v prehodu. Seveda gre le za okvirno oznako tematskega obsega, ki je pripravljena na ravni spremenljivk in ne na ravni vseh njihovih moænih kazalcev oz. vseh raznovrstnih pojavov, o katerih je raziskava v tem obdobju povpraπevala. Projekt Slovensko javno mnenje in njegov Ëas SJM 1968-1999 50 DR, Vol. XV (1999) 30-31 Vrednote v prehodu: primera tranzicijskega javnomnenjskega obrata. Hipotezo o “vrednotah v prehodu” ponazarja primera tranzicijskega javnomnenjskega obrata: “zasebni sektor” in “vrednotenje neenakosti” (Toπ, N., Malnar, B., 1995). Tema “zasebni sektor” je primerna za prikazovanje analize obratov (v formulaciji raziskave in dobljenih rezultatih), ker je mogoËe jasno opazovati javnomnenjske obrate v zvezi z njo. Analiza po merilu prisotnosti/odsotnosti ‘zasebnega’ kot teme v vpraπalnikih SJM pokaæe, da je dolgo obdobje (od leta 1968 do pribliæno 1982 oziroma do Ëasa javne detekcije “krize”) zasebno kot javnomnenjsko zanimiva tema praktiËno odsotno. ‘Zasebno’ se pojavlja le v zvezi s kapitalistiËnim sistemom, sicer pa se s semantiËnega vidika pojavlja kot “obrt” ali kot zasebna kmeËka posest v odnosu do t. i. agrarnega maksimuma. Prav skozi slednjega se vseskozi izraæa odklanjanje nefunkcionalnega omejevanja posesti oz. zasebne lastnine na obdelovalnih povrπinah. V obdobju do leta 1981 je ‘zasebno’ prisotno predvsem kot problem (ne)primernosti oz. (ne)praviËnosti, torej kot tuj element znotraj podroËja druæbene lastnine. Cilj zanimanja je predvsem strpnost javnega mnenja do tega “ostanka” zasebnolastninskega in pridobitniπkega vidika v ekonomskem sistemu, njegova “provokativnost” za javno mnenje s staliπËa dohodkovne (ne)enakosti, ki v tem (sicer marginalnem) segmentu nastaja. Izjemoma pa se “zasebno” racionalno vrednoti in se postavlja kot razvojni problem. Sistem druæbene lastnine in nekapitalistiËna razvojna opcija sta v tem prvem obdobju, do leta 1981, preteæno nevpraπljiva. To velja tako za same vpraπalnike SJM, ki le izjemoma opaæajo alternative druæbena/zasebna lastnina kot pomembne javnomnenjske dileme, kot za javno mnenje samo, ki opaæa, da druæbenolastninski sistem preteæno zadovoljivo (uspeπno) deluje. Prelomna toËka v naËinu tematizacije ‘zasebnega’ v vpraπalnikih SJM je pojavitev “krize”, ki se kot politiËno definirani in obenem kot javnomnenjski problem pojavi v osemdesetih letih. Skozi dikcijo vpraπanj SJM o krizi je mogoËe opazovati razvoj zaznavanja te krize in znotraj nje zaznavanje odnosa do ‘zasebnega’: kriza se veËji del osemdesetih let opaæa le kot zaËasna disfunkcija socialistiËnega sistema in obenem predvsem kot moralni problem neodgovornosti (vodilnih) posameznikov. Z nastopom prave krize prihaja postopoma tudi do zaznavanja ‘zasebnega’ kot neËesa “pozitivnega”. Kot javnomnenjsko dilemo se v vpraπalnikih SJM najprej poudari πiritev obsega ‘zasebnega’ (obrti, malega gospodarstva), ki pa je πe v funkciji poveËevanja uËinkovitosti obstojeËega ekonomsko politiËnega sistema. ‘Zasebno’ se tedaj πe zaznava kot element znotraj socialistiËnega sistema, ki bi lahko s svojo ekonomsko uËinkovitostjo dopolnil ta sistem, saj sta njegova politiËna in ideoloπka premoË sicer πe vedno nevpraπljivi. Do radikalnega obrata pride konec osemdesetih let, ko se najprej zastavi vpraπanje ‘zasebnega’ kot enakopravne alternative druæbeni lastnini, kar se konËno izteËe v etabliranje lastninjenja kot “zmagovite” sistemske alternative. Z vidika ‘zasebnega’ kot vrednote je mogoËe reËi, da se je v obdobju od leta 1968 do 1990 ta pojem preoblikoval iz marginalne in preteæno negativne vrednote v osrednjo in preteæno pozitivno vrednoto. Vendar pa je treba opozoriti, da tu ni πlo za postopen prehod, paË pa za dokaj hiter vrednotni obrat, ki se je zgodil v drugi polovici osemdesetih let. Niko Toπ 51DR, Vol. XV (1999) 30-31 Drugi primer ponazarja obrat v hierarhiji vrednot. Ta obrat zadeva dilemo med enakostjo in uËinkovitostjo, ki je bistvena za javnomnenjsko opredeljevanje med druæbeno in zasebno lastnino. Dobro gospodarjenje je bilo v javnem mnenju æe od zaËetnih merjenj pozitivna vrednota in obenem vrednota, ki jo je ‘javno mnenje’ pripisovalo obrtnikom. Hkrati pa je dejstvo, da ima dobiËek od te uËinkovitosti (predvsem) zasebnik, v javnem mnenju tej uËinkovitosti odvzemalo pozitivni vrednotni naboj. Obratno je bilo pri druæbeni lastnini, ki ji javno mnenje nikoli ni pripisovalo atributa uËinkovitosti, zato pa je vrednotno pridobila prednost pred zasebno lastnino z atributi, kot sta enakost in praviËnost. Opisano porazdelitev vrednot med kapitalistiËnim in socialistiËnim gospodarstvom potrjujejo tudi odgovori na vpraπanje, zastavljeno kasneje, leta 1992, ki zadeva oceno atributov kapitalistiËnega in socialistiËnega gospodarstva. V πirokem naboru razliËnih lastnosti so tiste, ki jih javno mnenje prepoznava kot izrazite atribute kapitalistiËnega in obenem kot izrazite “neatribute” socialistiËnega gospodarstva: uËinkovitost, dobiËek, napredek in tehniËni napredek. Atributi, ki jih spraπevanci bolj pripisujejo socialistiËnemu gospodarstvu, ne opaæajo pa jih pri kapitalistiËnem, so: ËloveËnost, pomanjkanje in praviËnost. PrivlaËnost “kapitalizma” je torej zlasti v njegovi ekonomski uËinkovitosti in iz nje izvedeni blaginji, njegova neprivlaËnost pa je v nepraviËnosti, v meritokratski (“nehumani”) razdelitvi dobiËka oziroma bogastva. Vse do konca osemdesetih let je v javnem mnenju vztrajala vrednotna hierarhija, pri kateri sta praviËnost in enakost kot vrednoti zasedali hierarhiËno viπje mesto kot uËinkovitost, zato ni priπlo do “stika” med zasebno lastnino (kapitalistiËnim gospodarstvom) in “pozitivnostjo”. Na tej Ëasovni toËki pa se je æe zgodil obrat ‡ v javnem mnenju postane uËinkovitost hierarhiËno viπji oziroma bolj zaæelen cilj in s tem tudi kapitalizem. Obrat v hierarhiji vrednot ponazarja tudi porazdelitev odgovorov na vpraπanje o povezavi med dobiËkom podjetnikov in æivljenjskim standardom, torej o zvezi med zasebnim dobiËkom in sploπno blaginjo. Vendar pa zlasti meritve v zadnjih raziskavah SJM kaæejo, da pozitivno vrednotenje zasebne lastnine in uËinkovitosti ne pomeni hkrati tudi liberalizacije odnosa do druæbenih razlik. Anketiranci so vse bolj naklonjeni trænemu sistemu in zasebni lastnini, ne pa tudi velikim druæbenim razlikam in zmanjπanju socialne vloge dræave. Hierarhija med vrednotama (socialne) varnosti na eni ter negotovosti in tveganja (in morebitnega uspeha) na drugi strani je πe vedno povsem v korist prve. Na prvem mestu so torej socialna varnost, zanesljivost zaposlitve, zanesljiva in univerzalna mreæa socialnih storitev itd. Na ravni posameznikovih vrednot, merjenih na razseænosti varnost‡tveganje, se torej ni zgodil opazni premik od iskanja varnosti k usmerjenosti v træno tekmo, ni priπlo do zmanjπevanja naklonjenosti paternalistiËni vlogi socialne dræave (edina izjema so podjetniki). Podatki nasprotno kaæejo, da se skupaj z zaznavo veËje socialne negotovosti πe krepijo staliπËa v prid moËni socialni regulaciji in zaπËitniπki vlogi dræave. Projekt Slovensko javno mnenje in njegov Ëas SJM 1968-1999 52 DR, Vol. XV (1999) 30-31 1.4 Projekt SJM v obdobju od osamosvojitve do danes (1990‡1999) Projekt SJM in mednarodno primerjalno raziskovanje. CJM oziroma projektna skupina SJM je po letu 1990 razvila in okrepila stike in sodelovanje s sorodnimi raziskovalnimi inπtituti v Evropi, ZDA in drugje. Poleg omenjenih povezav z ZUMA6, ZA7 in NORC8 je navezala stike πe z vrsto drugih akademskih raziskovalnih ustanov, kot so ISR, Univerza v Michiganu, Institut za sociologijo pri »eπki akademiji znanosti v Pragi, IFES in Paul Lazarsfeld Gesellschaft iz Dunaja idr. Z vidika programskega in metodoloπko razvojnega dela sta najpomembnejπi toËki mednarodnega povezovanja dva mednarodna kooperativna projekta: International Social Survey Program ‡ ISSP in Mednarodna raziskava vrednot (World Value Survey ‡ WVS). Zato zasluæita nekaj dodatnih pojasnil. ISSP ‡ International Social Survey Program. ISSP je program mednarodnega empiriËnega druæboslovnega raziskovanja, ki poteka redno v letnih Ëasovnih zaporedjih. Program temelji na sodelovanju med æe obstojeËimi nacionalnimi druæboslovnimi projekti, vzpodbuja usklajevanje raziskovalnih ciljev in tem, s Ëimer posameznim nacionalnim analizam dodaja mednarodno primerjalno razseæje. Projekt ISSP je nastal leta 1983 z ustanovnimi Ëlanicami iz Velike Britanije, ZDA, ZR NemËije in Avstralije. Od leta 1983 do danes je πtevilo Ëlanic ISSP naraslo na petindvajset dræav. Ustanoviteljicam so se pridruæili πe Avstrija, Bolgarija, Kanada, »eπka, Madæarska, Irska, Izrael, Italija, Japonska, Nizozemska, Nova Zelandija, Norveπka, Filipini, Poljska, Rusija, Slovenija, ©panija in ©vedska. Zdruæevanje nacionalnih datotek v mednarodno bazo podatkov opravi ZA K(ln. KonËna inaËica vpraπalnika za letno mednarodno raziskavo ISSP je doloËena na plenarnem sreËanju; letno raziskovalno temo sprejemajo vse Ëlanice; operacionalizacija je enotna. Dosedanje raziskave ISSP zajemajo sledeËe teme: Vloga dræave I (1985), Socialna omreæja (1986), Neenakost I (1987), Druæina in spremenjene vloge med spoloma (1988), Odnos do dela I (1989), Vloga dræave II (1990), Religija I (1991), Neenakost II (1992), Okolje (1993), Druæina in spremenjene vloge med spoloma II (1994), Nacionalna identiteta (1995), Vloga dræave III (1996), Odnos do dela II (1997), Religija II (1998) in Neenakost III (1999). CJM je Ëlan programa ISSP od leta 1991 dalje in tekoËe sledi dogovorjenemu programu raziskav. Prva raziskava ISSP, ki jo je CJM v celoti izvedel, je bila Religija (1991). Delno je bila izvedena æe tudi predhodna raziskava (Vloga dræave II). Po letu 1991 CJM redno izvaja vse raziskave, ki izhajajo iz obveznosti Ëlanice ISSP. WVS ‡ World Value Survey. Za kooperativni projekt WVS je dala pobudo skupina sociologov na Univerzi v Tilburgu, Nizozemska, ter ga najprej razvila kot evropsko raziskavo vrednot, ki pa se je po pridruæitvi R. Ingleharta (ISR,9 Michigan) razπirila v “World Value Survey” (leta 1980). Problemska teæiπËa raziskave o vrednotah so: neenakost, razumevanje socialne vloge dræave, vrednotenje druæine in spolnih vlog, odnos do religije in cerkve, odnos do marginalnih druæbenih skupin itd. CJM se je v projekt vkljuËil v njegovem drugem valu (1990/92), z empiriËno raziskavo v letu 1992 in nato redno z raziskavo v tretjem valu (1995). WVS je zasnovan na visokih Niko Toπ 53DR, Vol. XV (1999) 30-31 profesionalnih in metodoloπkih standardih socioloπkega raziskovanja. Pri izvedbi raziskave v Ëetrtem valu (2000) pa smo se pridruæili evropskemu programu (European Value Survey ‡ EVS), ki je z vidika primerjalne analize za Slovenijo ustreznejπi okvir sodelovanja. Prednosti in koristi vkljuËitve SJM v mednarodne projekte so naslednje: postopno vkljuËevanje slovenskih datotek v mednarodne in nacionalne podatkovne arhive drugih dræav; vkljuËevanje Slovenije v primerjalne socioloπke analize raziskovalcev iz drugih dræav; moænost primerjalnih analiz problematike vrednot in drugih socioloπko pomembnih tem, ki jih izvajajo slovenski raziskovalci; poveËana moænost uveljavitve izsledkov teh analiz v mednarodnem socioloπkem publicistiËnem prostoru; preizkuπanje metriËnih in drugih metodoloπkih standardov, uveljavljenih v raziskovalni praksi v Sloveniji, s standardi osrednjih empiriËnih druæboslovnih ustanov v svetu itd. S tem se je bistveno razπiril spoznavni domet te “infrastrukturne” druæboslovne raziskave, saj omogoËa primerjavo spoznav v lastnem kulturnem (nacionalnem) okolju s spoznavami v bliænjih in daljnih kulturnih okoljih, kar je v razmerah prevladujoËe globalizacije v prid ohranjanja lastne identitete. Poleg ISSP in WVS je CJM v obdobju 1990‡1999 sodeloval πe v vrsti drugih mednarodnih projektov, posebej usmerjenih v raziskovanje poteka demokratizacije v dræavah Srednje in Vzhodne Evrope, med drugim v projektu, ki ga koordinira Inπtitut za politoloπke raziskave Madæarske akademije znanosti, Budimpeπta in Wissenschaftzentrum f(r Sozialwissenschaft, Berlin, ki vkljuËuje deset deæel in je bila izvedena v letih 1991 in 1999; dalje, tako imenovanega Ostbarometra v koordinaciji Paul Lazarsfeld Gesellschaft, Dunaj; dalje, v mednarodnem projektu prouËevanja volilnih sistemov v demokratiËnih deæelah (The Comparative Study of Electoral System) v koordinaciji Institut for Political Research, University of Michigan, pa tudi v velikem srednje- in vzhodnoevropskem religioloπkem projektu (Aufbruch, 1997), v Avstrijsko‡slovenskem projektu o sodobnih nacionalizmih itd. V tem obdobju je bilo v raziskave zajetih skupaj 33.179 z vzorci izbranih oseb, anketirancev; vsem skupaj je bilo v tem Ëasu postaviljenih 9.025 vpraπanj, oblikovanih v πestindvajset obseænih vpraπalnikov. Spremenjene druæbene in sistemske razmere so dopuπËale in narekovale vkljuËevanje v “globalni” socioloπki prostor. Koncepti in operacionalizacije druæboslovnih problemov, kot so nastajale v prostoru zahodnoevropske druæboslovne kooperacije, so postali uporabni in primerni za zajemanje pojavov v slovenskem druæbenem prostoru. To se kaæe npr. v obsegu prevzetih komparativnih konceptov, ki zapolnjujejo empiriËni raziskovalni program vse od leta 1991 dalje. VkljuËevanje konceptov in operacionalizacij iz mednarodnih kooperativnih programov je le πe dodatno potrdilo longitudinalno in infrastrukturno zasnovo projekta SJM. Pokazalo se je, da so prevzeti koncepti in operacionalizacije vsebinsko in metodoloπko ustrezni ter da utrjujejo longitudinalni in infrastrukturni pomen raziskave SJM. Lastna, torej izvirna problemska postavitev in operacionalizacija je tako omejena na podroËja in probleme, ki so pomembni za opisovanje razmer v slovenski druæbi in so zanjo specifiËni oz. se ne izrazijo na ravni mednarodnih raziskav. Tako smo v tem Projekt Slovensko javno mnenje in njegov Ëas SJM 1968-1999 54 DR, Vol. XV (1999) 30-31 obdobju v letnih raziskavah SJM ohranili longitudinalni blok vpraπanj, ki omogoËa opazovanje sprememb v zaznavah, pogojev æivljenja ter sprememb v politiËnem, ekonomskem, socialnem in kulturnem okolju. Ohranili smo lastno operacionalizacijo za oznaËevanje pojavov revπËine ter vrednotenja socialnih razlik oz. neenakosti. Dalje, razvili smo lastno raziskavo vrednotenja preteklosti in jo po prvi izvedbi po triletnem Ëasovnem odmiku ponovili itd. Brez dvoma je bilo raziskovanje v okviru programa SJM v obdobju do leta 1990 izvirnejπe; velik del intelektualnega napora v okviru letnega programa je bil osredotoËen prav na operacionalizacije. V zadnjem obdobju, ob razviti metodologiji ter z dobro raËunalniπko in programsko podporo in mednarodnimi povezavami se raziskovalci lahko v veËji meri posveËajo obravnavi kljuËnih metodoloπkih problemov empiriËnega raziskovanja, sodelovanju v mednarodnih teamih, veËjemu nadzoru terenskih faz empiriËnih raziskav in predvsem veËjemu analitskemu izplenu raziskav. To se poleg drugega izraæa v izvirni metodoloπki obravnavi problematike standardiziranega empiriËnega raziskovanja, v urejenosti in dostopnosti empiriËnih podatkovnih baz, v postopnem uveljavljanju koncepta Arhiva druæboslovnih podatkov itd. 2. Slovenija (v luËi rezultatov SJM) 1968‡1999 Tri desetletja v æivljenju naroda sicer ne pomenijo mnogo; tri desetletja v æivljenju ‡ πe posebej zadnja tri desetletja v æivljenju ‡ slovenskega naroda, ko si odloËilno oblikuje svojo identiteto, raziskuje in izbira poti svojega preæivetja in razvoja, pa pomenijo mnogo. Socioloπke raziskave, ki odslikavajo ta tri desetletja, so torej vsaj tako pomemben dokument, kot so drugi dokumenti tega Ëasa, ki jih s poklicno vnemo hranijo arhivarji in obdelujejo zgodovinarji. MedËasovna analiza in moænost ponovnega oæivljanja ter vrednotenja preteklih stanj, kar nam omogoËajo “æive” socioloπke odslikave (datoteke), πe dodatno potrdijo smiselnost take naloæbe in ravnanja. »e potreba po pregledovanju in ponovnem vrednotenju preteklosti ne bi bila tako izrazita in tako moËna, v razvitem svetu z razvitim druæboslovjem in empiriËnim raziskovanjem, v vsaki deæeli posebej, ne bi nastale pomembne nove druæboslovne ustanove: arhivi druæboslovnih raziskav.10 Pobuda za ustanovitev slovenskega arhiva izhaja iz raziskovalne skupine SJM. »e velja aksiom, da je Ëloveka in druæbo treba zaËeti prouËevati pri zavesti in da zavest soustvarja stvarnost, potem so datoteke SJM 1968‡1999 tudi svojevrsten dokument za prouËevanje zavesti, kot se je oblikovala in izraæala v obdobju od konca πestdesetih let do konca devetdesetih let v slovenskem druæbenem prostoru, torej vkljuËno s toËko, ki jo oznaËujemo kot toËko druæbenega preobrata in razvoja nove slovenske nacionalne in druæbene identitete ter dræavne samostojnosti. Strnjevanje posamiËnih podatkov po letih in po obdobjih kaæe na postopnost preoblikovanja in izraæanja pogledov ljudi na razmere v Ëasu in njihov lastni poloæaj v okolju. Ker so v raziskavah zbrani odzivi na vidne, navzven zaznavne, v javnosti, v javnem mnenju prisotne pojave in izraze, nas to zlahka vodi k sklepanju o nekritiËnosti, o nereflektiranosti bistva, o Niko Toπ 55DR, Vol. XV (1999) 30-31 konformnosti kot prevladujoËem izrazu javnega mnenja itd. Seveda pa na podlagi podatkov, Ëe jih opazujemo globlje, v njihovem Ëasovnem sosledju, spoznavamo spremembe v druæbenih razmerah, spremembe æivljenjskih razmer in moænosti, kot jih doæivljajo ljudje. Zaznamo lahko nekakπno valovanje razpoloæenja, nekakπen vzpon v kritiËnem razsvetljevanju lastnega poloæaja kot posameznika, druæine, skupine, naroda, zaznamo vse izrazitejπo samozavest in kritiËnost. »eprav javno mnenje ni izrazito stabilen druæbeni pojav in sta zanj znaËilni njegova vsakokratna situacijska doloËenost ter Ëasovna spremenljivost, nam odgovori na vpraπanja, torej podatki, kaæejo na jasno razloËljive trende oz. vzorce miπljenja v doloËenem Ëasu (Mlinar, Z., 1989). 2.1 Prvo obdobje (projekta SJM): 1968‡1990. Prvo obdobje opisujejo raziskave SJM od prve v letu 1968, do raziskave v februarju 1990, torej tik pred prvimi demokratiËnimi volitvami in osamosvojitvijo slovenske dræave. Slovenijo v tem Ëasu po eni strani oznaËujejo razvoj med avtoritarnostjo in samoupravnostjo, enopartijski sistem, ideoloπki monopol, dræavna lastnina in na njih utemeljena represija in po drugi strani humano bistvo socializma, enakost, zamisel o druæbeni lastnini in upravljanju, osvobajanje posameznika, relativno gmotno blagostanje. To je pri ljudeh sproπËalo, ustvarjalo nestvarne predstave o stvarnosti sveta, v katerem æivijo, o moænostih preæivetja in razvoja posameznika, druæbe kot celote ‡ hkrati pa jih je vse bolj tiπËalo k tlom, k realnosti tega sveta, proË od iluzij. Kot narod smo Slovenci v tem obdobju izæiveli normo o bratstvu in enotnosti v veËnarodni skupnosti; razvili smo novo narodno samozavest, ki se je izrazila in konËno udejanjila v lastni suvereni dræavi. Rezultate iz zaËetnega obdobja raziskav javnega mnenja (1968‡1971) lahko, pa Ëeprav nimamo primerjav za nazaj, oznaËimo kot obdobje postopno sproπËujoËe se odprtosti in kritiËnega razmiπljanja o razmerah v druæbi in politiki. Najdemo lahko kali pozitivnega vrednotenja politiËnega pluralizma, ohranjanja funkcionalnega odnosa do zasebne lastnine, dalje, sproπËanje zavor v izraæanju osebne religioznosti itd. Odprtost fiziËnega prostora, vizija samoupravne participacije, visoko postavljena socialna varnost pa krepijo iluzijo o dolgoroËnosti, o perspektivi. Raziskovalne zaznave razmer iz sedemdesetih in zaËetka osemdesetih let pa ‡ tudi zaradi samozaznave raziskovalcev ‡ nakazujejo neko zastrtost sploπnega politiËnega in kulturnega ozraËja. V tem obdobju prevladujejo konformnost javnega mnenja, prevzemanje sistemskih postavk in pritrjevanje tem postavkam, v zaËetku sedemdesetih let pa tudi poizkus takrat vladajoËih politiËnih sil, da bi raziskavo javnega mnenja, zgrajeno na “meπËanskih idejnih in metodoloπkih vzorih”, ukinilo. To obdobje je takratna socioloπka samorefleksija oznaËevala kot svinËena leta in Ëas mortifikacije kritiËne sociologije. Raziskave v tem obdobju prikazujejo razmere postopnega poglabljanja druæbene krize in zavraËanja sistemskih postavk. V tem Ëasu ‡ in πe posebej na prehodu v osemdeseta leta ‡ postaja kritiËnost sploπna sestavina staliπË in opredelitev ljudi, ki Projekt Slovensko javno mnenje in njegov Ëas SJM 1968-1999 56 DR, Vol. XV (1999) 30-31 zajame politiËno in socialno zgradbo sistema in njene nosilce. Lahko ponovimo (Toπ, N., 1987): prehod v osemdeseta leta oznaËujejo mnoæiËna frustracija, nerazumevanje in pretresenost ljudi zaradi sprememb, ki nastajajo v njihovem æivljenju. StaliπËa ljudi se zato sproπËajo vsakrπnih dogmatskih kopren in pritiskov. Sekularizacijski procesi so hkrati procesi trganja ideoloπkih spon. Izkustvo odpira spoznavni dostop do gole stvarnosti: danes æivim mnogo slabπe kot vËeraj, kot pred desetimi leti; ideja o vplivu mnogih delavcev na odloËanje o bistvenih vpraπanjih dela in æivljenja se zaostruje v kritiko prakse odloËanja, v spoznavanje o nedemokratiËnosti in prilaπËanju odloËanja; iluzija se razblinja. Ljudje svoje eksistenËne probleme, ki so se zdeli æe razreπeni, postavljajo znova. Vse bolj razpoznavajo krizo druæbenih razmer, πe posebej njene druæbenogospodarske razseænosti, in si zastavljajo vpraπanje o vzrokih in krivdi. Zabrisujejo se meje med aktivizmom in fatalizmom, angaæiranost nadomeπËa apatija ‡ in vendar je angaæiranost πe vedno prikrita znaËilnost zavesti, πe vedno usmerja k iskanju. Ta nova kritiËna zavest, ki se izraæa tudi v vrednotenjih, se ne kaæe le v odnosu do politiËnih institucij, do dræave, temveË tudi na drugih podroËjih. Na primer v dedogmatizaciji religiozne zavesti in v spoznanju o minljivosti in konËnosti ideoloπkih dogem in zavraËanju vsakrπnega dogmatiËnega urejanja druæbe. Na novo se oblikuje in izraæa zavest o lastni narodni, kulturni samobitnosti, o potrebi varovanja nacionalnih dobrin, o jeziku, o enovitosti kulturnega prostora; oæivlja zavest o πirπi pripadnosti, o moænostih in potrebah nacije; skratka, oblikuje se nova nacionalna samozavest. Dalje, zavest o krizi se πe posebej izraæa v vrednotenju materialne sfere æivljenja; v vrednotenju razmer pri delu, gospodarjenju, v odnosu do nove tehnologije, v pripisovanju pomena profesije in znanja itd. Raziskave v tem obdobju nakazujejo postopne ali pa celo sunkovite preobrate v smeri spreminjanja prevladujoËih pogledov oz. nakazovanja alternativnih reπitev. To se kaæe πe posebej v odnosu do sistema oblasti, moËi in politike, v postopnem odklanjanju avtoritarnih prvin sistema, v visokem vrednotenju alternativnih druæbenih gibanj, v uporu proti centralistiËni dræavi, proti vsakrπni indoktrinaciji in manipulaciji. Dalje, izraæa se v zavzemanju za viπje vrednotenje osebnosti, svobode, Ëlovekovih pravic, demokracije, samoodloËbe, avtonomije nacije, odprtosti v πirπe kulturne prostore, v vznikanju druæbenih gibanj in tvorb civilne druæbe. PrevladujoËa kritiËnost in dedogmatizacija se v tem obdobju torej ne izraæata zgolj v odnosu do pojava ideologije, moËi, oblasti, politike, temveË tudi v odnosu do drugih podroËij æivljenja. Na to opozarja tudi religijski izsek raziskave, ki nakazuje dve, na videz protislovni teænji: relativno stabilno in rahlo naraπËajoËe izraæanje cerkvene religioznosti ob hkratnem sproπËanju njenih dogmatskih okvirov. Religioznost ljudi je torej vse manj cerkveno dogmatska in vse bolj svetna, zemeljska. ©e posebej vidne pa so tudi spremembe v vrednotnem razseæju, ki ga oznaËuje pojem ekoloπke zavesti (Toπ 1993). Raziskave kaæejo, da se naravne moænosti za æivljenje privzdigujejo na raven vrednote in merila usmerjanja druæbenogospodarskega razvoja. Vse bolj se uveljavlja zavest o potrebi po druæbenoekoloπkem usmerjanju tehnoloπkega napredka in gospodarskega razvoja. Odpirajo se novi pogledi na ekonomsko racionalnost varstva narave. Nova tehnologija ni apriorna vrednota. KonËno se kaæejo spremembe tudi v Niko Toπ 57DR, Vol. XV (1999) 30-31 instrumentalnem vrednotenju dela, πe posebej do vseh oblik tako imenovanega neformalnega dela kot nujne podlage za preæivetje. Seveda je prav takπno razumevanje dela v mnogoËem izraz prevladujoËih kriznih druæbenih razmer konec osemdesetih let in odgovor na vse bolj zaostrene æivljenjske nuje, kot jih obËutijo ljudje. Obrat k novemu, kritiËnemu vrednotenju je najbolj izraæen v politiki, gospodarstvu in pri ocenjevanju socialnih razmer. Iz ugotovitev raziskave konec osemdesetih let (Toπ 1988) lahko povzamemo, da se odnos do politiËnih institucij tega Ëasa v slovenskem javnem mnenju zaobrne. Jasno se izrazi zahteva po odpravi monopolne t. i. avantgardne vloge partije, opredeljene v ustavi, in njenega oblastniπkega poloæaja v stvarnosti. MoËno je poudarjeno zavzemanje za demokracijo kot temeljno sistemsko prvino, za odpravo hierarhiËne zgradbe druæbe, odpravo jugoslovanskega centralizma ter za svobodno pobudo posameznika, osnovnih skupnosti in naroda. To se πe posebej izrazi v zavzemanju za veËjo samostojnost nacionalne politike ter za poveËevanje stopnje samostojnosti republik in pokrajin oz. Slovenije kot republike v okviru federacije. V zavesti tega Ëasa se zaËrtuje zahteva za politiËni pluralizem, odpravljanje slehernega monizma in priznavanje pravic avtonomnega organiziranja na podlagi razliËnih nazorskih in drugih opredelitev in interesov ter zagotovitev dejanske enakopravnosti razliËnih nazorskih in drugih interesnih skupin in moænost njihovega samostojnega politiËnega organiziranja. KritiËna presoja zadene tudi do takrat tabuizirano podroËje sistema varnosti, obrambe in JLA. To se πe posebej izrazi v zahtevi za demokratizacijo odnosov znotraj JLA, za priznanje temeljnih Ëlovekovih pravic vojakom, z zagotavljanjem etniËne identitete ter pravice do izpovedovanja religioznosti. V Sloveniji se v povojnem Ëasu tako prviË uveljavi civilno gledanje na vojsko. Seveda pa kritiËna presoja politiËnih razmer πe posebej zadene tudi delovanje federacije, predvsem s krepitvijo zavesti o avtonomiji naroda, republike. To se izrazi v zahtevi za spoπtovanje razlik med republikami in pokrajinama, kar naj omogoËi vsaki republiki oz. narodu, da si oblikuje svojo lastno ureditev politiËnega æivljenja in gospodarstva tako, da ne ovira drugih republik in pokrajin oz. narodov v njihovem razvoju oz. da razvija samostojne politiËne in gospodarske ustanove in jih ne vsiljuje drugim. Izraæa se v zavzemanju za odprtost oblik politiËnega, druæbenega in gospodarskega æivljenja ter v zavraËanju voluntaristiËne teze o enotnosti. Dalje, zavzema se za uveljavljanje oblik neposrednega demokratiËnega odloËanja, za referendum, za neposrednost volitev in dejanski politiËni pluralizem. Seveda pa se kritiËni pogledi v tem Ëasu πe posebej osredotoËajo na temelje druæbenega in gospodarskega sistema. To se izrazi v zavzemanju za naËelno in praktiËno izenaËitev vseh lastninskih oblik, za nadomeπËanje druæbene in dræavne lastnine z alternativnimi lastninskimi oblikami, predvsem πe z zasebno, zadruæno in delniËarsko lastnino povsod tam, kjer to lahko prispeva k oæivitvi proizvodne funkcije lastnine. Dalje, za uveljavitev prvinske pravice posameznika, da lahko samostojno zaËne z gospodarsko dejavnostjo, za uveljavitev temeljev podjetniπtva, za racionalno organizacijo podjetja in odpravo vseh oblik normativnega in politiËnega omejevanja njegove træne samostojnosti; skratka, za usposobitev podjetja za njegovo samostojno nastopanje na trgu ter za njegovo samostojno razpolaganje z dohodkom in delitvijo dohodka. KritiËnost Projekt Slovensko javno mnenje in njegov Ëas SJM 1968-1999 58 DR, Vol. XV (1999) 30-31 pri presoji socialno gospodarskih razmer se izraæa tudi v odklanjanju laænega solidarizma med skupnostmi na razliËnih ravneh. Ob tem pa se πe jasneje izrazi zahteva za avtonomijo naroda, republike in suvereno urejanje vpraπanj nacionalnega in kulturnega razvoja. Vse jasneje in moËneje se izraæata nacionalna identiteta in nova narodna samozavest. Ideja o enotnem kulturnem prostoru v tem Ëasu se prepleta po eni strani z zavzemanjem za ohranitev relativne etniËne homogenosti kot znaËilnosti slovenskega matiËnega prostora, s priznavanjem pravic sestavinam naroda zunaj matice, da sodelujejo pri presoji vpraπanj narodovega razvoja, in hkrati s priznavanjem in zavzemanjem za ohranitev etniËne identitete pripadnikov drugih narodov, ki æivijo znotraj slovenskega narodnega okolja. Da to ni zgolj zapiranje v lastni kulturni prostor in samozadostnost, kaæe prevladovanje teænje po odprtosti v evropski in svetovni druæbeni, gospodarski in kulturni prostor. V pogovoru ob raziskavi SJM 1989 se je zdel “osupljiv, tako rekoË srhljiv podatek”, da skoraj polovica Slovencev ni izraæala veË vere v socializem, Ëeπ da nima nobene perspektive veË, da so se ljudje Ëutili popolnoma nemoËne, ker so brez vpliva na politiko. OËitno se je predstava o demokraciji, ki temelji na mnoæiËni participaciji, sesuvala. Realni socializem je izgubil veljavo in zaupanje, hkrati pa so bile vse bolj oËitne teænje po “novem sistemu neznanega imena” (P. Klinar 1989), Ëeprav je vera v samoupravni univerzalizem splahnela, pa je v zavesti ljudi samoupravljanje delovalo πe vedno kot sinonim za demokracijo, za spoπtovanje individualnih in kolektivnih pravic. Izhod iz krize bi torej mogel biti “sistem samoupravljanja, zgrajen na demokraciji, svobodnem gospodarstvu in spontanih politiËnih gibanjih” (P. Klinar 1989). V tem Ëasu je slovensko javno mnenje v iskanju alternativ valovilo med optimistiËnimi tezami o moænostih reform in obremenjenostjo s slutnjami, da so lahko izhodi iz jugoslovanske krize tudi teæki. Raziskave konec leta 1989 in v zaËetku leta 1990 so jasno pokazale, da ljudje terjajo spremembe ter da so pojmi Ëlovek, posameznik, narod, demokracija v preseËiπËu zaæelenega “prevratniπtva”. Hkrati pa so v tem Ëasu ljudje πe vedno optimistiËno presojali moænosti za preæivetje Jugoslavije kot veËnarodne dræavne skupnosti in samoupravljanja kot regulatorja ekonomskih in politiËnih odnosov. »eprav se je v javni zavesti vse bolj oblikovala zamisel o samostojni slovenski dræavnosti, se je zdelo πe vedno verjetno, da bosta znotraj predrugaËene federacije, morda v obliki konfederacije, mogoËa umiritev mednacionalnih konfliktov in nadaljnji samostojen razvoj posameznih narodov. Seveda pa se je prav konec osemdesetih let jasno nakazovala tudi moænost, da se bodo konfliktna stanja in mednacionalni spopadi nadaljevali in poglabljali, da se bo Slovenija osamosvojila, Jugoslavija pa razpadla (P. Klinar 1989). To je bilo torej obdobje, ko se je nacionalna samozavest Ëustveno izraæala tudi v prevrednotenju lastnega naroda, v neke vrste blaæenosti, priËakovanja vsega, kar bi mogla prinesti bliænja prihodnost. Med Slovenci se je utrjevalo prepriËanje, da bi lahko preæiveli in se razvijali kot narod socialno, kulturno, gospodarsko tudi zunaj okvirov Jugoslavije, predvsem pa jasno izraæena teænja k visoki stopnji samostojnosti, avtonomiji in narodovi suverenosti. Niko Toπ 59DR, Vol. XV (1999) 30-31 2.2 Drugo obdobje (projekta SJM): Ëas po prvih demokratiËnih volitvah ‡ 1990‡1999 »as, v katerem so potekale raziskave v zaËetku devetdesetih let ‡ pa vse do danes, je “Ëas pred tem in Ëas po tem”, je Ëas dogajanja preobrata; v doloËenih pogledih je to Ëas pred “preobratom”, v drugih pa Ëas po njem (N. Toπ 1992) ‡ in celo daleË proË od njega. Raziskave tega Ëasa zajemajo subjektivne razseænosti tega “prehajanja”, torej staliπËa, vrednotenja in poglede ljudi, njihovo intimno doæivljanje sprememb in izpovedovanje priËakovanj. Izsledki raziskav tudi v tem obdobju pokaæejo znaËilna in prevladujoËa gledanja na kljuËna druæbena vpraπanja ‡ in torej tudi na premike v zavesti nasploh. V obdobju ustanavljanja in mednarodne uveljavitve nove nacionalne dræave se tako slovenska narodna samozavest izraæa v visokem vrednotenju institucij, ki zagotavljajo nacionalno samostojnost, izraæa se v svojevrstnem nacionalnem aktivizmu, zavzetosti za vse lastno narodno in vse bolj izraæenem razlikovanju do drugaËnega, do drugega in tujega. To dobiva svoj negativen odzven v izraæanju nacionalne nestrpnosti, v zanikanju enakih pravic ljudi v okolju in v posameznih primerih celo v agresivnem nacionalizmu. Na podlagi izsledkov raziskav te pojave analizira in o njih izËrpno poroËa P. Klinar (1992) najprej v svojih zapisih o slovenski nacionalni zavesti med osamosvajanjem in nekaj kasneje v Ëlanku o medetniËnih odnosih v Sloveniji po osamosvojitvi ter o nacionalni identiteti in etnonacionalizmih v Sloveniji v tranzicijskem obdobju (1994). Pri tem opozarja na druæbeno strukturno determiniranost narodne samozavesti, ki je sicer nasploh moËno izraæena, na evforiËno vzduπje v zvezi z razglasitvijo osamosvojitve, predvsem pri socialnih kategorijah, ki æivijo v izobilju, dalje, da se je med redefiniranjem slovenske nacije v slovensko nacionalno dræavo zasidral prikriti nacionalizem, predvsem πe pri niæjih socialnih slojih in med mladimi ‡ in je naπel svoje politiËne posrednike tudi med novimi strankami itd. Poleg vpraπanj, povezanih z uveljavljanjem nacionalne dræave, so v tem Ëasu v ospredju vpraπanja razumevanje razmerja med demokracijo in gospodarskim prestrukturiranjem druæbe, πe posebej vpraπanje odnosa do enakosti in ob tem vpraπanje preæivetja vseh v za Ëloveka sprejemljivih razmerah. Ti vidiki so prikazani na podlagi izsledkov raziskav v obravnavi lastninskega in blaginjskega sindroma pri Slovencih (V. Rus 1992). »eprav je teænja k enakosti v druæbenih razmerah po preobratu πe moËneje izraæena, ugotavlja Rus, da za veËino Slovencev enakost ni pogoj za demokracijo in da je πe manj nekaj, kar kaæe enaËiti z demokracijo. V tem pogledu so Slovenci prerasli iluzijo zgodnjega socializma, ki je v socialni enakosti videl hkrati tudi politiËno svobodo. Pri tem opozarja, da je slabitev vloge socialne dræave v kriznem obdobju po sodbah Slovencev izrazito nezaæelena. Kakrπno koli zmanjπevanje socialne varnosti niæjih slojev je lahko usodna politiËna zmota, ki temelji na zanemarjanju dejstva, da z naraπËanjem krize solidarnost prizadetih kategorij naraπËa. DoloËanje zgornje mere neenakosti je torej pomembno tako z vidika ohranjanja socialnega ravnovesja, pa tudi zaradi ohranjanja dinamike gospodarskega prestrukturiranja in s tem preobraæanja celotne druæbe. Pomembno je ohranjanje ravnovesja med javnim socialnim sektorjem in vse bolj tekmovalnim zasebnim sektorjem. Ljudje se izrekajo za vzpostavitev tega ravnovesja s Projekt Slovensko javno mnenje in njegov Ëas SJM 1968-1999 60 DR, Vol. XV (1999) 30-31 priznavanjem pomena in potrebe po razvoju dejavnosti, utemeljene na zasebni lastnini, hkrati pa se zavzemajo tudi za uveljavljanje socialne dræave. Kasnejπe raziskave, vse do konca devetdesetih let, le πe dodatno okrepijo vtis, da je ohranjanje socialnega ravnovesja odvisno od delovanja socialne dræave. Tako si ustanove, ki zagotavljajo socialne storitve in vsaj preteæno ohranjajo pridobljeno raven sploπno dostopnih javnih programov na podroËju varstva brezposelnih, socialnega varstva, pokojninskega zavarovanja, zdravstvenega varstva, izobraæevanja, kulture in znanosti, pridobijo (poleg klasiËnih nacionalnovarnostnih ustanov: vojska, policija) visoko stopnjo zaupanja med ljudmi. Da je zavest o pomenu socialne dræave moËno zasidrana in uveljavljena vrednota ne le v Sloveniji oz. v dræavah v prehodu, temveË univerzalna vrednota evropske civilizacije, jasno pokaæejo izsledki mednarodnih primerjalnih raziskav, πe posebej mednarodna raziskava o razumevanju vloge dræave (ISSP, 1992, 1997) ter svetovna raziskava vrednot. Vrednotenja v tem obdobju zaobjamejo nove oblike, ustanove in odnose. To velja πe posebej za politiËni oz. strankarski pluralizem, kot se izraæa skozi parlamentarni politiËni sistem, dalje, za volitve in za politiËne stranke (MarkiË 1992). Te “ustanove” smo v zadnjih desetih letih raziskovali s pomoËjo lastnih konceptualizacij, πe pogosteje pa v mednarodnih primerjalnih okvirih. V preseËiπËu vrednotenja ljudi v tem Ëasu je vidna preglednost demokratiËne institucionalizacije: potek politiËne igre v parlamentu, spopadi med strankami, strankarskimi prvaki, interesno usklajevanje, oblikovanje in razpadanje vladnih koalicij in predvsem ‡ nedozorelost vse te igre, ki temelji na slabi pripravi igralcev in nizki igralski (politiËni) kulturi. Tako so se v javnosti izoblikovale dokaj ustaljene predstave o vrednem in nevrednem, o uËinkovitem in neuËinkovitem, o pravnem in nepravnem in konËno o demokratiËnem in nedemokratiËnem v vsakodnevnem politiËnem æivljenju. DemokratiËna praksa v tem obdobju ljudi ne zadovoljuje, zato prevladujejo odklonilne ocene. Nove politiËne ustanove so neposredno po prehodu uæivale bonus, kar se je izraæalo v veËjem zaËetnem zaupanju. ©e posebej visoko zaupanje so vezale nase nacionalnovarnostne institucije, kot teritorialna obramba, milica oz. kasneje vojska in policija, ki so zadostile priËakovanja ljudi v obdobju vzpostavljanja slovenske dræavnosti, kasneje pa se je to zaupanje umirilo, deloma splahnelo. Nacionalne gospodarske in finanËne ustanove (podjetja, banke, nacionalna valuta) na zaËetkih slovenske dræavnosti niso vzbujale med ljudmi nikakrπnega zaupanja, vendar so si ga postopoma pridobile do konca devetdestih let. PolitiËne institucije (parlament, politiËne stranke itd.) pa so zaËetno zaupanje takoj na zaËetku zapravile ‡ to πe posebej velja za politiËne stranke. »e so se ljudje do strank neposredno ob prehodu le steæka opredeljevali zaradi neizkuπenosti, se konec devetdesetih le neradi opredeljujejo, ker stranke v njih ne vzbujajo zaupanja, ker jih odklanjajo. V nazorskem in politiËnem spopadu, ki se je razplamtel z obratom, stopajo v ospredje tudi vpraπanja vrednotenja preteklosti (Roter, 1992). Na razumevanje prehoda in odnosa ljudi do strukturalnih sprememb seveda lahko odloËilno vpliva vrednotenje preteklosti. Prav zaradi ostrine spopada ob tej temi smo o “vrednotenju preteklosti” izvedli dve raziskavi (1995 in 1998). V srediπËu kulturnega boja pa je hkrati z vpraπanjem o Niko Toπ 61DR, Vol. XV (1999) 30-31 vrednotenju preteklosti tudi vpraπanje poloæaja ter zgodovinske in aktualne vloge katoliπke cerkve. Vpraπanj odnosa do katoliπke cerkve smo se v tem Ëasu lotevali v okviru πirπih religioloπkih operacionalizacij in mednarodnih primerjalnih projektov. Tako smo od 1991 do 1998 izvedli kar pet obseænih (religioloπkih) raziskav, ki kaæejo na potek sekularizacijskih procesov v evropskem prostoru in v Sloveniji in ki ponazarjajo novodobno religioznost Slovencev. VeËina teh raziskav pokaæe, da se Slovenija po izraæanju religijske zavesti, pa tudi glede na dinamiko in potek procesov sekularizacije v zadnjih desetletjih v sosednji evropski prostor razvrπËa nekako normalno. Normalno pri tem pomeni, da se Slovenija glede na porazdelitev odgovorov na religijska vpraπanja in glede na izraæanje vernosti uvrπËa v evropski kontinuum, nekako blizu skupaj z Nizozemsko, Zvezno republiko NemËijo, Madæarsko, je pa oddaljena od vrednostnih vzorcev in izraæenih verovanj, kot se kaæejo na podlagi raziskav v Italiji, na Poljskem, pa tudi v novodobni Hrvaπki, torej v dræavah z izrazito katoliπko kulturno tradicijo oz. z izrazitim novodobnimi katoliπkimi poudarki. Izsledki teh raziskav kaæejo, da se πtiri desetletja vladajoËe ateistiËne ideologije izraæajo v strukturi vernosti in odnosu ljudi do cerkve; to izrazito velja za obdobje neposredno po drugi svetovni vojni. Od tu dalje ‡ in to ponazarjajo podatki ‡ pa se ljudje v svojem vrednotenju osvobodijo vpliva sistema, moË ideoloπke indoktrinacije upade ‡ in prevladujoËi sekularizacijski trend se zaobrne πele konec osemdesetih let. V zadnjem obdobju je v vzponu “sekularizirana religioznost”, torej neko novodobno izraæanje religioznosti, ki ni predvsem in izkljuËno povezano s cerkvijo in cerkveno dogmatiko in ki se na vrednotnem polju od nje celo moËno oddaljuje. To je pojav, ki je bolj kot s cerkvijo (v Sloveniji) povezan z dinamiËnim spreminjanjem vrednot v zahodnoevropskem kulturnem in vrednotnem prostoru. Druæbeni preobrat sam po sebi tako ni globlje zarezal v religiozni svet, paË pa je nastal premik v vrednotenju delovanja cerkvenih institucij. Kljub visokemu soglasju o pastoralni, moralni in socialni vlogi cerkve uæivata cerkev in duhovπËina med ljudmi le omejeno zaupanje, saj ju skupaj s politiËnimi strankami in parlamentom razvrπËajo na dno lestvice zaupanja. Seveda smo v tem obdobju (1990‡1998) raziskovali tudi vrsto drugih tem, ki jih tu lahko le omenimo. To so npr. teme o vrednotenju druæine, vzgojnih vrednotah, o razumevanju in vrednotenju zdravja in zdravstva, πportnih aktivnostih in rekreaciji, o okolju kot vrednoti, pogledih na biotehnologijo, varnosti in obËutkih ogroæenosti, o kulturnem delovanju, vkljuËenosti ljudi v medijski prostor, o medsebojnih povezavah ljudi in socialnih omreæjih, o druæbenoprostorskem in prometnem razvoju in vrednotah, ki naj ga usmerjajo, itd. Vse te in druge teme in vidiki prav tako prispevajo k spoznavanju razmer in SlovenËevih vrednotenj v tem raznolikem in hkrati bogatem obdobju slovenske zgodovine. Lahko bi rekli, da je to obdobje “v prehodu” in vrednote ljudi v tem Ëasu so “vrednote v prehodu”. Vse povedano govori v prid tezi o “vredotah v prehodu”. Projekt Slovensko javno mnenje in njegov Ëas SJM 1968-1999 62 DR, Vol. XV (1999) 30-31 OPOMBE 1. Sestavek je prvi prirejen na osnovi avtorjevih uvodov v knjigah Vrednote v prehodu I‡II. 2. V obdobju veË kot tridesetlegnega delovanja je s CJM in v okviru projekta SJM sodelovalo veË desetin uglednih slovenskih druæboslovcev, med njimi v zaËetnem obdobju delovanja centra tudi prof. dr. Joæe GoriËar, zaËetnik slovenske moderne sociologije, prof. dr. France Vreg, utemeljitelj slovenske moderne komunikologije in teorije javnega mnenja, prof. dr. Vlado Benko, utemeljitelj slovenske znanosti o mednarodnih odnosih in drugi. K snovanje raziskav SJM so v dolgem obdobju njenega razvoja najvidneje prispevali profesorji FDV dr. Peter Klinar (1934‡1994), dr. Boπtjan MarkiË (1934‡1994), prof. mat. Cveto Trampuæ (1935‡1998), dr. Zdenko Roter, dr. Zdravko Mlinar idr. K metodoloπki zasnovi raziskave je na samem zaËetku pomembno prispeval prof. dr. Marijan Blejec (Blejec, M. 1970), ki je zasnoval vzorËni model raziskave SJM, ki vseskozi ustreza zahtevam visoke reprezentativnosti za polnoletno prebivalstvo Slovenije in Stane Saksida, dolgoletni direktor Inπtituta za sociologijo, predvsem kot iniciator prve velike slovenske socioloπke empiriËne raziskave (Anketa MKS, 1992). V 30-letnem obdobju delovanja raziskave pa so se med sodelavce pomembno zapisali πe mag. Vinko TrËek, prof. dr. Stane Kranjc, doc. dr. Drago Zajc, prof. dr. Mirjana Ule, prof. dr. Veljko Rus, prof. dr. Janez ©kerjanec, mag. Darka Podmenik, doc. dr. Janez ©tebe, doc. dr. Mitja Hafner-Fink, doc. dr. Sandra BaπiË-Hrovatin, doc. dr. Brina Malnar, prof. dr. Slavko Splichal, prof. dr. Ivan Bernik, doc. dr. Vlado Miheljak, doc. dr. Pavle Gantar, prof. dr. Braco Rotar, prof. dr. Silva MeænariË, prof. dr. Vojko AntonËiË, doc. dr. Samo Uhan in drugi. Center in projekt SJM od samega zaËetka (1966) vodi prof. dr. Niko Toπ. 3. N. Toπ, et. all. (1997, 1999), Vrednote v prehodu I in II, Dokumenti SJM, FDV IDV, CJMMK 4. Po pomenu izstopa projekt: Razredna bit sodobne jugoslovanske druæbe, najobseænejπi in zadnji veliki vsejugoslovanski socioloπki projekt, ki je raziskoval pojave socialne stratifikacije in druæbene vrednote. Projekt, ki ga je finanËno omogoËil Center za druæboslovno raziskovanje pri CK ZK, Beograd, je zajel reprezentativne vzorce prebivalstva vseh republik in pokrajin SFRJ. Pri zasnovi in izvedbi projekta, ki je potekal v koordinaciji CJM so sodelovali prof. dr. N. Toπ in prof. dr. Peter Jambrek, koordinatorja projekta prof. dr. Ivo ©iber (FPN) in dr. Vlado ObradoviÊ iz Zagreba ter prof. dr. Vladdo Goati (IDN) iz Beograda. 5. Toπ, N., et al. (1997, 1999) Vrednote v prehodu I‡II, FDV, CJMMK, Dokumenti SJM, Ljubljana. 6. ZUMA: Zentrum f(r Umfragen, Methoden und Analysen, Mannheim 7. Zentralarchiv f(r empirische Sozialforschung, Universit(t zu K(ln 8. National Opinion Research Center, Chicago 9. Institut for Social Research, Michigan 10. Arhiv druæboslovnih podatkov, Inπtitut za druæbene vede FDV, deluje od jeseni 1997dalje na naslovu ADP, IDV FDV, Ljubljana, Kardeljeva ploπËad 5, E-mail: arhiv.podatkov@uni-lj.si. LITERATURA Blejec, Marijan (1970): NaËrt in analiza vzorca za anketo SJM. V©SPN, Ljubljana. Bradburn, N. M. in Sudman, S. (1988): Polls and Surveys: Understanding what they tell us. Jossey‡Bass, San Francisco. Converse, J. M. (1987): Survey Research in the United States: Roots and Emergence, 1900‡1960. Berkeley, University of California Press. Niko Toπ 63DR, Vol. XV (1999) 30-31 Klinar, P. (1989) in drugi: Ljudje hoËejo nov sistem neznanega imena, Okrogla miza, Sobotna priloga, Delo, Ljubljana 24. 6 1989. Klinar, P. (1992): Slovenska nacionalna zavest v Ëasu osamosvajanja; v: Slovenski izziv I, Ljubljana. Klinar, P. (1994): O medetniËnih odnosih v Sloveniji po osamosvojitvi; v: Slovenski izziv II, Ljubljana. Malnar, B. (1994): “SJM ‡ kodirani pregled vsebin”, Ljubljana. Mlinar, Z. (1989): Razvojne teænje: pluralizem in povezovanje z razvitim svetom, v: Toπ, N., Slovenski utrip, Javno mnenje 88‡89, FSPN, Ljubljana, , str. 1‡10. Mueller, W., Mohler, P.Ph., Erbsloeh, B., Wasmer, M. (1990): Blickpunkt Gesellschaft. Einstellungen und Verhalten der Bundesbuerger. Opladen: Westdeutcher Verlag. Niemi, R. G., Mueller, J., Smith T. W. (1988): Trends in public opinion: A compendium of survey data. Greenwood Press, New York. Roter, Z. (1992): Premiπljanje o (katoliπki) Sloveniji, Ljubljana, Teorija in praksa, 7‡8. Roter, Z. (1994): Socioloπki preseki skozi slovensko druæbo; v: Slovenski izziv II, Ljubljana. Rus, V. (1992): Lastninski in blaginjski sindrom pri Slovencih; v: Slovenski izziv I, Ljubljana. Splichal, S., Osolnik, B. (1989): Recenzija dela raziskovalne skupine SJM, FSPN, Dokument SBK, Ljubljana. ©vara, S. (1999): Pregled vsebin vpraπanj v vpraπalnikih “Slovensko javno mnenje” od leta 1968 do vkljuËno 1998, Ljubljana, januar. Toπ, N. (1987): Beleæka o javnem mnenju, smislu njegovega raziskovanja in rezultatih, v: Slovensko javno mnenje 1987, Aktualne teme DS, Ljubljana. Toπ, N. (1988): Za prehod v humani socializem, Naπi razgledi, Ljubljana, 8. 7. 1988. Toπ, N. ured. (1993). Ekoloπke sondaæe, Dokumenti SJM, Ljubljana. Toπ, N., Malnar, B. (1995): Projekt Slovensko javno mnenje ‡ Primer infrastrukturne podatkovne baze slovenske sociologije, v: Teorija in praksa. Toπ, N. et. al (1997): Vrednote v prehodu I, FDV, CJMMK, Dokumenti SJM, Ljubljana, 840 str. Toπ, N. et. al (1999): Vrednote v prehodu II, FDV, CJMMK, Dokumenti SJM, Ljubljana, 939 str. Wegener, B. (1983): Methodenstudie zur internationalen Vergleichbarkeit von Einstellungsskalen in der Allgemeinen Bevolkerungsumfrage der Sozialwissenschaften (ALLBUS). ZUMA, Manheim. Projekt Slovensko javno mnenje in njegov Ëas SJM 1968-1999