r 2IVOEN1E IN IVEI TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA 6T. 7. V LJUBLJANI, 15. FEBRUARJA 1936, KNJIGA 1* POT NAVZGOR BELO ZLATO GOSPODARSKA VELESILA BOMBA2 OBLAČI TRI ČETRTINE ČLOVEŠTVA evetnajsto stoletje, ki je minulo v znamenju naglega vzpona industrijske proizvodnje, je doseglo višek tehnične materialne kulture v našem veku, po- _ sebno po vojni. Pridelovanje dobav za države, ki so po svoji visoki tehnični organizaciji navezane na predelovanje osnovnih dobrin v gotove izdelke, je zmerom bolj odvisno od razpolaganja potrebnih sirovin v lastni zemilji, še več od zadostnega tržišča za izdelano blago. Proces stvarjanja blaga in njiega vnovčevanje donaša državi koristi v obliki naraščajočega blagostanja prebivalstva. Napredni narodi si prizadevajo, da si zagotove neoviran dovoz sirovin, ki jih pri roda domači zemlji ni naklonila. Dandanes je najmanj 25 absolutno nepogrešljivih sirovin, brez katerih ni nemotenega napredika tehnično in kufl-turno visoko organiziranih držav- Da vidimo le velesile sveta v zrcalu lastnega in njega vnovčevanje donaša državi uvoza sirovin iz inozemstva po tabeli angleškega ekonoma T. HoHanda (prve številke kažejo množino od 25 sirovin, ki jih imajo države dovolj doma, druge zemeljske dragocenosti, ki jih posedajo države le deloma, tretje število sirovin, ki jih vse marajo uvažati): Anglija 18 1 6 U. S. A. 12 2 11 Rusija 7 14 3 Niponska 3 5 17 Francija 4 2 19 Nemčija 4 2 19 Italija 4 — 21 Niti ena voditeljic svetovnega gospostva ni tehtnica vseh zemeljskih dragocenosti za potrebe svoje industrije. Do-čim eo Anglija, USA in Rusija mnogo na boljšem, je vse politično in gospodarsko življenje ostalih velesil, posebno Italije odvisno od dovoza iz inozemstva. Prizadevanje po napredku, ki je posebno zadnje desetiletje pognalo države v tekmovanje za nabavo dovoljne rezerve dragocene tekočine, kamenega olja, je posta/vilo daleč v ospredje tudi danes nepogrešljivo sirovino bombaž. V širokem tropskem pasu naše zemlje, nekako 30 stopinj južneje in 40 severneje od ravnika, kjer zadosti vlažno podnebje v času rasti pa stalno toplo in suho vre- me pripomore k skorajšnjemu zorenju prekrasnih rumenkastih, škrlatno na-dahnjenih cvetov bombaževca v snežno-bele kepice nakodranih vlakenc, vrvi leto za letom orjaška žetev »belega zlata«. Rahlo in prožno predivo je naglo zavzelo prvorazredno vlogo v svetovni proizvodnji. 74.5% tekstilnega blaga na svetu predelujejo iz bombaža, 21% iz vollne, 3.8% zavzema umetna in le 0.7% prava sirova svila. Tekstilne tovarne predelajo dandanes do 25 milijonov bal, vsaka po 226 kg na leto. Kultura bombaža je v Indiji, v deželah vzhodne Azije, pa ponekod v Ameriki prastara. Iz daljnega Orienta je prihajala bela tkanina že za časa Aleksandra Vel. v Evropo. Za klasični stari svet je bil pa bombaž prav kakor starim Egipčanom, Babiloncem in še kasneje, v srednjem vedru, prebivalcem Evrope nedosegljiv liuksmz. Povsod tod je do 18- stol. prevladovalo volneno oblačilo. Ko pa je L 1796. James Watt sestavil parni stroj in je Arkvvright izpopolnil statve, je v središču tedanje volnene obrti, v grofiji Lancashire na Ang'e-škem nastopil usodepolni prevrat. Ustavili so se desettisoči kolovratov, brezposelnost in lakota sta zajeli mirne tkalce. Moderne tkalnice zdravnika Cartwrighta so naglo spremenile vnanje lice Lanca-shirea, ki je postal središče tekstilne preskrbe vsega sveta. Volno je izpodrinilo bombažno predivo, ki je dvignilo Anglijo na prvo mesto svetovne trgovine, bogastva in moči Ceneno oblačilo kmeta in delavca vseh celin naše zemlje je postalo važen posrednik mednarodne trgovine. Bombažna mrzlica je zaiela ogromne p'anfaže in farme na jugu Zedinjenih držav. Vsak je skušal vložiti denar v nasade dragocenega grmičja. Pridelek je rastefl iz leta v leto, nastale so prve borze »belega zlata«. Tisoče in tisoče cenenih rok je bilo na delu, da vstane iz vsajenega bogastva mehkih vlakenc nova zarja srečne bodočnosti Amerike. Neštete trume črnih sužnjev so prevažale ladje iz zapadne Afrike v pristanišča Zedinjenih držav. V slenem hrepenenju po bogastvu takrat niti slu+ili niso, kako bo nastal dflndan®« v m;liionih zaničevanih potomcev cenenih za- morskih delavcev najobčutljivejši rasni problem USA. Zasužnjen je stotisocev črncev je bilo zadostno spričevalo bedi civilizaciji, pa obenem prvi poiet bombažnega amagosiavja po vsem svetu. Каког v srednjem veku bizaniinci in Benečani, prav tako so kasneje bili Spanci in .Nizozemci prvi pomorci, ki so ljubosumno tekmovali v pomorski trgovini. Podjetni trgovci so prevažali pre-divo bom baze vca po morju. Novo nastale pomorske velesile Anglija, USA in Nipoa so seveda kaj kmaiu prevzele svetovno trgovino bombaža v svoje roke in vložile ogromen kapital v nove plantaže- Angleška zgodovina, ki je v minulem stoletju biia tesno povezana z vztrajno borbo za posest premogovih in petrodej-skih ležišč, je našla prav v tekmovanju za bombažna poija ključ do premoči na svetovnem tekstilnem trgu. Najmanj 150 let že Angleži prav dobro vedo, da kdor oblači milijone ljudi aa svetu, je srečni lastnik čarobne palice svetovnega gospostva Dokler bodo farmarji Brazilije, zamorci Afrike pa Indci nosili bombažno tkanino iz Lancashirea, bodo prevažale angleške ladje težke tovore bail bombaža iz Teksasa, Egipta in Indije v pristane otoškega carstva. Dotlej se bo zmerom kadilo iz ogromnih tovarn Man-chestera in Liverpoola, milijoni delavcev bodo imeli zaslužka in obložene z blagom najrazličnejšega okusa bodo an-gileške ladje znova zapuščale domače luke, nesoč proizvode britskega naroda v vse dede sveta. Lancashire kraljuje v bombažni državi, določa po svoje cene sirovin, postavlja načrte za nove nasade bombažev-ca v daljnih deželah. 2e v ameriški osvobodilni vojni, ko je za nekaj časa odpadel dovoz bombaža iz tamošnjih plantaž, je billa Anglija prisiljena poiskati za svoje ogromne potrebe nov vir betiega prediva. V dobi, ko je velika špekulacija pretresala cene na bombažnem trgu in so novo nastale države USA silno pospešile proizvodnjo belega zlata, je Anglija določila posebne komisije, da preiščejo primerna ozemlja v lastnih kolonijah. Z ogromnim kapitalom, ki ga je vložila za naprave namakanja zemlje in odvajanja previsne vode, je Anglija kuLtivirala obsežne nasade bombaževca v Nillovi dolini Egipta in Sudana, ob In-diusu in v Južni Afriki. Proizvodnja bombaža je zaradi tega naglo naraščala in že pred vojno, v L 1912/1913 so naj- pomembnejše pokrajine bombažne kulture pridelale naslednje množine dragocenega piediva: obdelana zemlja r K000 h« 14.573 8.914 U. S. A. Indija Egipt Azij. Rusija Skupaj 724 555 24.766" žeter t 1000 toneta 3.211 . 836 339 471 4^857 Indija je postala drugi največji pro-ducent bombaža. V normalnih letinah donosi okrog 4 in pol milijona bal prediva, USA pa 13—14 milijonov bal. Pred vojno je Anglija še uvažala % sirovin za tekstilne tovarne iz USA, У4, iz kolonij, največji del iz Indije. Indijsko pre-divo, ki dozoreva največ na visoki planoti Dekan, polotoku Gutšerad in se-vernozapadni Indiji, se izvaža preko Bombaya- Predivo je krajše, ne odgovarja povsem zahtevam Lancashirea, vendar je zaradi cenenosti priljubljeno na tržiščih Indije, Itailije, Nemčije in Niponske. Zaradi dovoljno razpredene železniške mreže, goste naseljenosti prebivalstva, cenenih delovnih moči, po vod j-ne rahle, peščene zemlje in podnebja je Indija zelo pomemben kolonialni činitedj kuiiture bombaža. DALJE NEDELJSKO JUTRO MED E GIP T O Major Jarvis, namestnik v Sinaji, bivši upravnik Libijske puščave, je on dan predaval o svojem. _ delovanju po severni Afriki. Začel je na severno vzhodnem deliu pustinje, kjer loči 2 pasova: obmorski pas (20 do 30 km širine), koder pozimi pre-cejkrat dežuje, in pristno pustinjo, ki se s svojimi peščenimi sipinami razteza v nedogled. V prvem pasu stoji kraj Mairiut, čigar razvaline pričajo o nekdanjem procvitu. Domačini sejejo tod ječmen in obirajo fige kakor tudi vinsko trto. Vendar pri' dedek ni zadosten, zato vidimo povsod opuščene stiskalnice in prazne vodnjake. Toda v rimski dobi je bila tu žitnica za Rim. Oditod je prihajala koruza, ki so jo edili delili brezposelnim in uibožnim v prestolnici. (Tako trdi Tribune de Ge-neve 24. X. 35., dočim smo doslej vedno misflili, da je taščica prišla iz Amerike). Vino iz Mariuta je veljalo za najboljše v šimem imperiju. Tam so zidali posode, ki so se izvažale noter v Anglijo! ★ Vzdolž obale najdeš ostanke vil, ki so bile s stopniščem spojene naravnost z , morjem. V Mersa Matruhu ti pokažejo hišo, kjer je nosata Kleopatra »špogala« popoflno ljubezen z Markom Antoni iem; nje mozaiki so še imenitno ohranjeni. Ta kraj leži ob lagunL Večino vodnjakov, kskršnih nahajamo obilo po tej pokrajini, so Rimljani vsekali v skalo. Ena laguina, danes suha, ee Vleče vzdolž obrežja od Aleksandri je dobrih 60 km. To ilinaito korito zadržuje nekaj časa zimsko deževnico. V rimskem času je bilo zvezano z morjem in čolni so mogli pluti semkaj, kakor pričajo mnogi nasipi in pristani. Po vsem videzu je moral v danem trenutku potres začasno dvigniti ves ta de! nabrežja, odkoder je voda odtekla. Isti kataJklizem je bržkone izsušil studence in vodnjake, spremenivši na ta način rodovitni svet v puščo. Dvig se ni vzdržal, kaditi danes leži obaila te plitvine pod morsko gladino in z aviona lahko opaziš ob Sredozemskem morju potopljene jezove in zasipe. Sunek je moral biti dokaj omejen, zakaj v notranjosti dežele ima Avarija (tange zasipe in zagirajje, ki so bili po vsej priliki ob morju, zdaj pa so več metrov nad morsko površino. M IN LIBIJO Drugi vzrok za prepadmje tega predela je bil arabski vpad v 7. stoletju. Arabci so zanemarili rimske namakakuce in dežela se je posušila. Nekaj let se egiptska vlada trudi, da bi ji vrnila prejšnjo blaginjo. Uspehi so prav lepi. ★ V peščenem pasu naletimo najprej na prodovino, koder lazi pritlično rastje in ovira pesek, da ne more naprej. Onkraj pa se širi popolna pustota v nedozir. Libijska puščava je med Sivo in Dahlo čisto peščena. Pogfled s piramid na oka-meneli ocean je obupen. Italo-egiptska meja seka to puščavo, ki tvori neprehodno zapreko med obema državama. Od Solimia drži ta pregrada proti jugu do zelenice Ovienata, ki spaja italijansko Libijo, Egipt in Sudan. Egipt je učinkovito zavarovan proti vsakemu vpadu s puščavo na vzhodu in zahodu: pešec, konjenik, voz ne more do njega. Zračni polet bi bil precej tvegan. »Gosenice« (vrsta avtomobilov) bi morda mogle med prodom skozi silne peščine, zlasti ker je spotoma posejanih nekaj oaz: Džarabufe, Siva, Baharia na eni strani, Dahla in Harga na drugi. Ko so se 1915/1916 uprli Senusi, je egiptska vlada iz opreznosti postavila posadke v Hargi, Fajumu in ob nilski dolini. 30 do 40.000 mož je bilo prikovanih na straži ob puščavi. Pozneje so pravilneje presodili položaj. Treba je ščititi le Sivo, kamor je možen pristop v tovornem avtu z egiptske plati: samo da se sovražnik ne okoristi z vodo v Sivi, pa je nevarnost odvrnjena. Obredna ceeta se da uporabiti le tedaj, če neprijatelj ovlada morje. , ★ Po dveletnem bivanju ob obali ie bil Jarvis poslan na južne zelenice: Harga, Dahla, Baharia in Tarafra. Nastanil se je v Hargi, ki je 130 km dolga in 15 široka. Šteje 5 vasi in 8.000 duš. Dahla meri 72 km na 48, toda redi 12.000 ljudi v 13 vaseh. Baharia se baha s 4 seli, a Farafra ima samo eno. Te oaze zavzemajo znatne depresije in njih vršina je zgolj nekaj metrov nad morsko. Kakor pravi ustno sporočilo, so Perzijci ob svojem zavzetju Egipta okoli 500 pred Kr. vrtali arteziTske vrelce. Te umetnosti so se bili naučili od Kitajcev. Vrelec Ain Estaherib v Genahu, vasici južno od Harge, je vzorec takih prastarih vodnjakov. Herodot poroča, da je peščena nevihta zasula KamJbizovo vojsko, 40.000 mož. Jarvis, ki si je ogledal te kraje s princem Kamalom E1 Dinom, je zasledil pod previsno skalo celo vrsto amfor, postavljenih v najlepšem iredu. V muzeja v Kahiri so jih strokovnjaki ocenili na 4. ali 5. stoletje pred našim štetjem. jih tam nahajamo, še niso v nobeni nepravi obdelane. Vzrok je v tem, ker so razmeroma mlade, iz Ptolemejevih časov, medtem ko ob Nilu... Tempelj v Hibi-su blizu Harge je delo Darija L, torej iz 5. stoletja pred našim štetjem. Na enih vratih je rimski namestnik dal vklesati napis, češ da je sprejel mnoge pritožbe o podkupljivosti svojih podrejea- ' "<■ ■•%, Iv . liti! lili Bi 11 i lil ' У ' * " ■ 1 ■. • • М&у/ЈФ- ■ . - - ' < , r-, *С....... SM , . ♦ v t g Ključ za obrambo Egipta: zelenica Siua Morda so spadaHe v prtljago Kambiaove armade. Malarija je naredfla dovolj škode. Preveč vrelcev so navrtaJ i, neporabljena voda se je zbrala v mlake, koder so se razpasli komarji. Guverner oaz ima glavno nalogo: uravnaiti vodno politiko tako, da se ustreže poljedelskim zahtevam in se odpravi opasnost mrzlice. Iz Harge je Jarvis omenil tole zgodbico: neki ameriški antropolog je v oazi napravil obilo fotografij. Star šejk je imel takšno podobo, na kateri je bil tudi on, in jo ponosno kazal vsakemu došle-cu. Učenjak pa je bil pod sliko napisal: »Lik človeštva nižje vrste; lobanja je skoraj opičja.« Zelenice so silno zanimive v zgodovinskem oziru. Čudna reč: starine, ki cev, a da bo poeJej bolje. Is tega rtečB, da se šege v Iztoku niso kdo ve kaj pre-drugačile v teku vekov. Spričo osamljenosti, v kateri živijo ие-lemičarji (prebivalci oaz) že 2000 let, so si dobro očuivali prastare običaje. Odkar pa je avtomobilstvo zavzelo svet, "" bodo v kratkem zabrisali častitljivi ostanki. N.K. SMRT V KABINETU MILAN SEGA NADALJEVANJE P omlad je bila zdaj najlepša in kuhinja je bffla polna njenega vonja. Evgmiij Vrečar je posedal v naslanjaču in bral časnike. Kakor bi M v kuhinji čisto ________sam, se je pačil, tleska/l z jezikom, govoril pred se im brunda;!. Pomikadii niti opazil ni. Kadar pa je bral, se je držal sila važno. Nekega dme pa je Loijz opazil, da drži časnik narobe, im tistikrat se mu je resnično zasmilil. Stekel je na vrt ter mu prinesel vejico cvetoče jablane. Začudilo ga je. Vzel je vejico previdno v roke, potem pa jo je nenadoma vrgel na pod in spustil glavo na prsi. Zadremal je. Zvečer je zahteval duhovnika. Lojz je moral ponj. Zjutraj je bilo nebo jasno. Mehka svetloba junijskega sonca je Ha skozi okno. Evganii je potožil glavo na hrbet naslanjača ter zaprl oči. Sonce mu je očividno dobro delo. Roka, ki je dr-žaiLa molek, je bila siva in se je luščila. Lojz je šepetaje govoril z materjo. — Mislimi, da bo umri, je rekla. Srcu se bliža. — Ce pride do srca, potem kar zaK-je? je vprašal Lojz. Ko se je Evgenij zgenl, sta umolkneta. — Teto Fani je tudi, je povzela gospa Magda. Dolgo se je vleklo. Tistikrat se mi niti sanjalo ni, da se bo nekoč polotila tudi njega. V rodbini je — V rodbini? Mis№š, da bo tudi mene? je vpratšail Lotjz. Ko bo umrl, bo* morala njegovo sobo razkužiti, kaj ne? Prikimala je. Nato je nadaljeval: In pogreb? To sitane. Zakaj ga nisi zavarovala? Gospa je položila prst na ustnice. . - kosilu je prišel zdravnik. Ko ga je preiskal, je zmignil z rameni: Nič hudega. Le dobro se držite. V prednji sobi pa je dejal: Največ tri dni Toda Evgenij Vrečar je bil odporen ko vrag Štirinajst dni je minulo od tega in je še vodno zjutraj vstajal ter drsal v kuhinjo. Celo oteklina je izginila. Na znotraj je udarila, je menila soseda. Kma-hi bo konec. Tistega dne 'je bil vnovič spovedan ter dan v sveto olje. Opoldne je pričelo deževati Ko je hotel vstati, je klecnil na preprogo. Duiiio ga je. Z roko je grabil za grlo in klical Jezusa. Gospa Magda ga je položila nazaj v posteljo, potem pa si je v kuhinji анмЈа roke. Studilo se ji je. Sredi najhujšega naliva in ko se je zunaj stemnilo v noč, je v kabinetu zažvenketala Sipa, nekaj se je zrušilo in slišala sta klica na pomoč. Za božjo voljo! je kriknila Magda ter stekla k njemu. V sobi л? bilo vse razmetano, okno razoito, miza s stobm prevrnjena, sredi vsega pa je klečal Evgenij in kričal. — Morilci! Vi vsi! Pogreb stane. . . Zavarovalnino bi radi, ha? Ho, ho . .. Prekleti! Zrušil se je in udar* s čelom ob fiia. — Kaj )e to? je zajecđjala gospa Magda. Bila sta brez moči. Lojz se ga ni upal dotakniti. Postelja je taha vsa ponosna že na. Otoretrill se je !n zbežal na cesto. Po tem dogodku se je spet pomiril. Postal je nenadoma sladek m dober. Govori je samo o Gospodu, motM na glas, bral življenje svetnikov, se vsakih pet minut prekrižal, vdano popri vsak dom šest žličk zdravil, se vsak drugii dan preoblekel ter hod? redno ob desetih v posteltjo. Gospa Magda se je oddahnila. — Nobenih bolečin nfomam več, je rekel mesec dni po zdravnikovem obesku. Ej, kmalu bomo spet sitari — no, mamica, poglej me! Zvečer je izgubil zavest. Mistlili so, da bo po njem. Gospa Magda je po-sllafta sina po duhovnika, sama pa poklicala sosedo. Spotoma je Lojz kupil v trgovini dve sveč:. Duhovnik je prišel precej za njrm. Ko so bili oni v sobi pni umirajočemu, je Lojz sedel v kuhinji pri oknu ter gledal na cesto. Ura je bila osem. Na travi onkraj ceste je ležalo mlado dekle ter si gladilo kolena. Lojz se je spoimni! na sestro. Zdaj je že dolgo ni bilo domov Od daleč jc bila ta/ko presenetljivo podobna temu dekletu pod oknom, drobna, z velikimi očmi, zmerom preplašena, zmerom bolna. Njo je Evgenij Vrečar sovražil, preganjal, ker je bil trdno ргецитЈбао, da rti njegova, temveč nekega »prekletega soidiaita«. Sedem let jo je ubijal, dlokler jd ni ubdl žtfvoev. Nekega dne je skočila s kozli okno prvega nadstropja na tllak ш obležala z dvakrat nadomdjeno nogo. On 6© je tistfkrait samo nasmehnili: Histerija. Gospo Magdo je morala služkinja moči ti z jesiihom, Laiza pa so odvedli sosedovi otroci. Trli dnii mi videl fanit ntkogair od domačih, tudi očeta ne, rekli so mu, dla so ga zapri. V resnici je pa pobegni v mesto im ga n(i bilo db božiča. Iz bolnice je gospa Maigda odpeljala šestnajsit!letno dekle k svoji materi Lami S'C J6 dekfle omožlflo, in Lojiz je sffišal, da bržkone me bo smela imeti otrok. TRENIRANE RASTLINE Da se človeka in živalim mfflce % rabo ta delom krepijo, Je splošno znano, sedaj pa sta dva ameriška raziskovalce, pireis-akeia, aH je mogoče tudi rastlin« talko etrenirati. Ust mimoze sta otatežila ж lahko utežjo, nato sta list razdražfla. z majhnim, padajočim koščkom losa. Usti se sunkovito pobesijo, v naslednji četrti ure se počasi dvigajo ln morajo dvigati tatfl utež. Raziskovalca sta Bat obtežfla NA LEDU V kabtoetu so molJi. Defete na travi je vstaUo in dvignčfo rokie k nebu. Luč iz okna v priitftčjM je padaila nanjo. — Moli, je zašepetofla gotspa Magda, ki se je prikazala na vnaffih. Moli! Maj Bog, kako težko umira! Potem se 'je vrnila v kabinet. Ko je nekaj minut naito umrl, je Lojz iztrgali bz šolskega zvezka kos paurirja din zapisal: Draga sestra! Točno deset minut čez dteveto je naš oče umrl. Mama pravi, da pctmoji zanj. Ona joče. Ne maram v njegovo sobo, ker me je strah. Umri je v groarA bolečinah. Prfflagam nje®ov*> podobo, ki sem jo saan narisal. Dnigfič več. Tvoj L. sprva x duratloku grama, potem flta ođ dne do db« tožo večala dokler nista dosegla nekaj čez pod grama. Potom sta težo spet manjšala in nato spet večala. 6ex mesec i i/ Francije in Italije«, dalje niz spisov o Mariji Antoaneti, Lu-doviku XV., o XVIII. stoletju, o versaj-sikem dvoru in gradu. V krasni knjigi »Ronsard et 1'Humani-sme« je pričaral pred nas celo civilizacijo, ko je zbral okoli vendomslkega plemiča najsvetlejše like iz francoske in tuje renesanse. V svojih verzih razodeva ta duhovni sin francoske Plejade tesno povezanost z rodno grudo. A- Deibelijak RAMON DEL VALLE-INCLAN 1869 — 1936 Literarna Španija je izgubila enega svojih reprezentativnih osebnosti. Raimon Ma-ria del VaHe-Inclan je umrl kot prvi iz »Skupine 1898«, ki je prevzela duhovno obnovitev Španije in katere silavrvi član je tudi Unatnuino. Bil je sicer plemenitaš po rodu in pristaš fevdalistične tradicije, vendar je bili tipični zastopnik španskega naroda. Njegove knjige so pohie plemen i ta-šev, blodnic, duhovnikov in čarovnikov. Trajno vrednost imajo njegove »Sonatas«, v katerih je poveličal donjuanskega mar-kija de Bradomina, »katoliškega, sentimentalnega in grdega« plemiča Mnogo so mu očitali razne slovstvene tatvine iz del francoskih, portugalskih in italijanskih pisateljev, zlasti glede sloga in jezika. Ram6n del Val'e-Inclan je bil po Oervanteeu drugi enorokii zastopnik španske literature. Xi ROMANTIČNI SOCIALIZEM H. J. Hunt, ki uči francosko književnost na o^fordskem vseučilišču, ie napisal v dobri franoošCini prav obširno delo »Le socializme et le Roman tisme en Fraace<, kjer na trdni dokumentaciji prikazuje razvoj socialističnega tiska od 1830 do 1848. M^d drugim јз uporabil zlasti spise E. Seilliersa, ki jih zadnje ž ase tolmačijo neki profesor dunajske univerze, neki švedski in bolgarski filozof v Romuniji pa pripravlja o njih nekdo doktorsko disertacijo. Tako stari SeilliS-re vidi. da јз plodno izkoristil svoje dni. CUVSTVENO ŽIVLJENJE GEOROE SANDOVKE Lstos je 00 let, odkar je odrinila kočakoni ta pisateljca, ki i m* med svojimi 84 snopiči češki motiv (Consuelo) in jugoslovanskega Uskoda (1888). Vendar se občinstvo še živ« zanima za njene ljubavne novosti. Nje vnuka, Avrora Sand. si je naprtila rehabilitacijo babičinega slovesa. Tako se je 1897 uprla zoper uprizoritev igre »Une nuit de Veaise«, kjer nastopa nje stara mati, Musset in Pagel-lo. Pariško sodišče ji je ugodilo. L. 1904 ji je priznalo 5000 fr. odškodnina za kvaro storjeno spominu njene stare matere v igroka-zu »1'Enfant du siScle«, ki je dosegel nekaj uspeha na pozomici F e n i n i. L, 1911 .'i je nova pravda vrgla tisočak. A v prihodnjem I »tu je Avrora pogorela pri trodejan-ki Pavla Maratona; Непгу Ghourniont, ki je znal ugrizniti, je končal svoj članek s strašno besedo... To ni onlašilo vnukinje pri Sizifovem početju. L. 1920 je J. Boulanger, vnet za literarno psihologijo, sestavil nepopoln seznam prijateljev stare Sandovke. Tožila ga je in propadla. Sedaj se nadalju- jejo biografski zveski o Cliopinovi goreči prijateljici: njenih miljencev je že nad 50, a še niso vsi popisani Bo li braniteljica letos uspela pred sodnim dvorom? Zaključek; ako nočeš, da bodo tvoji vnuki za rde vali zavoljo tebe, spoštuj najprej sam sebe, četudi si nadpoprečno nadarjen. D. NOVE E N J I G E IN BEVIJE VLADIMIR BARTOL: AL ARAF Nadaljevanje Naslov predzadnjega in najkrajšega ciklusa »Lirični intermezzo« se zdi z ozirom na nit, s katero je pisatelj povezal svoje sestavke, nekoliko ponesrečen, kajti tudi ti orisi so le izolirana psihološka stanja celotne avtorjeve osebnosti, ki saj doslej še ni pokazala svoje izrazito lirične prvine. Primer »Deklica s košaro«, ki je bila prvič natisnjena v »Življenju in svetu«, kjer pomotoma ni bilo priobčeno uvodno geslo iz Descartesovih Razmišljanj: »Odkod naj torej vem, da bi bilo, ako bi ne bilo niti zemlje, niti neba, niti razsežne stvari, niti oblike, niti kraja, bogu nemogoče narediti, da bi se mi vendarle dozdevalo, da je vsa, kakor je sedaj, zares tu?« Nemara bo s tem navedkom črtica marsikomu razumljivejša. V Bartolovem umetniškem ustvarjanju imajo glavno vlogo umski doživljaji, predstave in misli. Nagonsko doživljanje s čuvstvi in »stremljenji« je pri njem tako rekoč dobesedno odvisno od sočasno ujemajočega se umskega doživljanja. Poleg nekaterih že omenjenih pravopisnih pogreškov je treba v tem ciklusu opozoriti na nepotrebno skrušenost in na še manj potrebno urnebesno oklevanje. Zadnje poglavje »Usoda proti človeku« je tako vsebinsko kakor oblikovno najboljše. Če nikjer drugod, se je avtor našel v teh Šestih sestavkih, s katerimi je častno zase in za naše sodobno pripovedništvo zaključil svojo knjigo. Koliko se je pisatelju z njegovim psihoanalitičnim »učbenim načinom« E osrečilo objasniti erotične doživljaje in koli- o je v njegovih ljudeh splošno človeške 03ebne tragike v borbi z usodo, lo bi mogla pokazati natančna proučitev s strani strokovnjakov. Navaden bralec ima vtis, da so n. pr. Valentin Karba, Milan Jenko, Silvi a Lončar preveč sebični kot subjekti tragičnosti. Za tragiko sta potrebni osnovni prvini: nekaj posebno žalostnega in pretresljivega ter nekaj povzdigujočega in očiščujočega. Ža to pa je spet treba, da je subjekt, ki ga čaka žalostna usoda, nekako vzvišen. Modroslovci, umetnostni misleci in estetiki v teoriji, tragične mojstrine vseh časov v praksi zahtevajo tudi, da mora tragična osebnost povzročiti in deloma upravičiti svojo usodo. Usoda nekaterih Bartolovih junakov je odvisna le od njih volje in diši po črnogledosti, ki načelno zanikuje vsako pravičnost v življenju in odklanja nravoslovni značaj tragiko Tudi v tem ciklusu je dovolj pravopisnh pomot ia nepotrebnih besed kakor: zagoneten, odo- leti, lažnjiv, perot, predsoba, prineeza, tiso-čekrat, v nezavest pasti, danes zjutraj, tekom, stvarni stan, čez glavo mučen, udati se. nahajati se, brezpomočen in dr. 2a Fr. Levstik je zapisal: »Ako smo poprej grajali novinarje, kterim je največ treba hitro pisati, koliko večje graje so torej vredni tisti, kteri knjige po časi grade, če poleg vsega tega na obliko, na čislo in lepo besedo nič ne gledajo!« (Dr. A. Slodnjak Levstik VI.. str. 231.) Bartolova knjiga je nedvomno pomembno delo v naši književnosti. Snovno in oblikovno je prava izjema v leposlovju, ki se v zadnjem času tako značilno uniformira s prisiljenimi skrajnimi nameni, da se zdi, kakor da ima naš človek le Se edino skrb, kako bi prevaral samega sebe, da se more videti v zrcalu takšen, kakršen ni v resnici. Če lahko umetnik piše edino le tisto, kar je zmožsn pisati (Jurij Oleša), potem je Bartol storil samo svojo dolžnost. »Kadar zavre vino v sodu, tedaj išče, kam bi se razlilo«. (Izpoved dr. Foreesina). Socialna usoda se ne sbolj-šuje le s tako imenovano socialno literaturo in s tendenčno razčlembo zatiranega in trpečega človeka, ampak tudi s pozitivnim delom v književnosti, kakršno je Barlolovo, kateremu pač nihče ne more očitati »bur-žujskega položaja«. Katero delo komu diSi ali ne diši, je poleg daru in vesti pač tudi stvar osebnega okusa. Kakor nekdaj Zola tako je posegel Bartol naravnost v soaobnost. Njegova umetniško znanstvena knjiga bo navzlic ponanjkljivo-stim ostala zanimiv dokument dela sodobnega življenjskega razpoloženja. Njegovi »junaki« so več ali manj tipi. ki ne morejo zatajiti svojega »časovnega miljeja«. Niso nekakšni dušeslovni teoremi, živi ljudje so, ki bodo vzfc-udili v bralcu spoznanje: To s'm jaz in takšen sem. Bartol je »po svojem značaju vendarle bolj podoben ustvarjajočemu umetniku, kot pa znanstvenemu strokovnjaku« (Izpoved dr. Foreesina). Bartolu se ni treba bati, da dela za poznejše rodove, ki ga bodo umeli. Čeprav bi se utegnilo zgoditi, da ga to sedanji rod ustvar-jajočih umetnikov še nadalje imel za neljubega »spremljevalca«. Našel je svoje občestvo v prostoru in času. Slednjič še opazko glede tujk. Ce novi slovenski pravopis glede purizma ne zadovoljuje, bi morali vsaj naši leposlovci skrbeti, da se očisti jezik nepotrebnih tujk. Zlasti spričo prizadevanj v naši 3trokovni literaturi n. pr. v zdravniški, kjer hočejo paziti za brezhiben ii?zik in bodo črtali vse nepotrebne tujke (Zdr. vestnik VIII.,1.). Saj od vesel' ga časa teče leto, kar Levstik je zapisal o tujkah, že dvakrat pet in dvajset in peto: »Ne moremo se čuditi k a je ob tacem razmerji tudi slovenski jezik tako oslabel, da s klobukom v roci in z veseljem v očeh vz-prijemlje vsako tujko« (dr. A. Slodnjak, Levstik VL str. 383). Blizu 200 večjidel nepo- tretoih tujk v leposlovni knjigi Je vendarle malo prehudo! Te besede je zapisal kot osebne vtise ob branju knjige literarni občan in uovičar Iv. Podržaj »L'EUROPE A L'AUBE DE 1936« Tednik »France B-alkans« poroča, da je izšla druga, izpopolnjena izdaja senzacionalne knjige »Evropa ob zori 1. 1936«, o kateri smo spregovorili v »Žisu« dne 1. in 8. februarja. Uredništvo je prejelo: IVAN ZOREČ, STISKI TLACAN. S.o-venskih večernic 88. zvezek. »Belih menihov« tretje knjiga. Izdala in založila Družba sv. Mohorja, Celje 1935. 2ГОА KONSTANTINA IN METO-DIJA, prevel in razložil Franc Grivec. Natisnile in založila Mohorjeva tiskarna v Celju. Osmi zvezek Cvetja iz domačih is tujih logov. 1936. Str. 152. Daljša poroči'a n posameznih knjigah v prihodnjih številkah F I L Л T E L I J A N e u m 1 j i v o ravnanje naSe poštne uprave Ze precej dolgo je, kar so pri nas izšle znamke s sliko kralja Petra. Nekatera so že v prometu, druge pa se bodo prodajale za frankiranje šele takrat, ko bodo dosada-nje brez črnega roba in ž njim pošle. To je sicer prav. ni pa prav, da se nove znamka ne dajo v neomejeni količini na razpolago filatelistom. Tako dobimo Lahko še celotne serije ne pa poljubnega števila posameznih vrednot. Kdo ima škodo od taga? Pošta sama. Nasprotno pa se lahko dote posamezne vrednote dobrodelnih znamk za zim-ko pomoč, čeprav je izšlo obeh nnamk enako število! Nove znamke Ekuador: Izšla je nova znamka po 10 centavov s sliko pokrajine okoli Chimbora- za. Egipt : Prvotno je bilo napovedano, da bodo izšle za mednarodni kirurški kongres posebne znamke. Zdaj pa bo izdala egipt-ska poštna uprava posebna znamke s pri bi; kom. ki bo namenjen skladu za pokon-čevanje kobilic. Nemčija : Poštna uprava je izdala za desetletnico »Luftbapse« posebno spominsko znamko po 40 pf. Znamka je višnjeve barve in ima napis >10 Jahre Luft - Hansa«. Slika kaže letalo med simetrično razdeljenimi oblaki. Mandžurija: Za spomin na podpis poštne zveze med Mandžurijo in Niponsko je izdala Mandžurija štiri spominske znamke po lVi, 3, 6. in 10 fenov. Angleški Maroko: Angleška znamka po 1 реппУ je dobila pretisek »Marocco Agenciesc in >10 Centesimosc. Portugalska: Za zemljepisno družbo je izdala Portugalska novo znamko za brezplačno poštnino z napisom »Pošto Fran-MX. Znamka je v višnjevi barvi. Romunija: Z novim napisom »Lei-Posta« so izšle tri nadaljne vrednote po 4 leje (oranžno rdeča), 16 lejav (zelenkasto višnjeva) in 20 lejev (oranžna). Ekuador: Za pomoč brezposelnim kmetom je izdala poštna uprava znamko po 3+2 centa. Znamka je zelena in ima napis »Seguro social del Campasinoc. PRAKTIČNE NOVOTE Nevolja nad briketnim prahom te takoj mine, če si omisliš nove briketne vrečice. Te vrečice so podolgovata shrani- la iz gume ali trdnega bombažnega blaga in imajo prostora za 25 do 30 briketov. Prodajalec premoga naloži brišete in vrečice in jih postavi drugo nad drugo ali drugo poleg druge ob kurišču. Ne da bi ti bilo potem potrebno previjati ali prenašati kurivo, si vzsmeš iz vrečic vsak čas za-dosno množino briketov za ognjišče ali za peč. Prah, ki se vedno tvori iz kuriva, ositaja potem v vrečici in ga ni treba neprestano pometati. Vreče imajo običajno dolžino briketov in širino treh kosov, po želji jih lahko shraniš tudi pod ognjiišče ali pod kakšno klop. V vsakem primeru ti kurivo potem ne bo mazailo stanovanja. as \ л h ra PROBLEM 146 fclllustrierter Beobachter« 1966 Mat t štirih potezah Beiit*vproblemal45 Črna kraljica mora, ker se dobro vidi, paziti na točki do in d8. Ta možnost pa че ji lahko prepreči s sledečim finim manevrom 1. T©5—h5! Da8—g8; 2. Tb4r—b7 (sedaj kraljica ne more več nazaj na a8), Dg8—s5+; 3. Lh4xg5, Ld5xb7; 4. Lg5x<18 mat, Ako bi črni stolp ne prekoračil kritičnega polja sjo, bi nastala po Lxg5 pat-pozirija črnega kralja. Klasičen idejni problem. ZA BISTRE GLAVE Rešitev k št. 202 (Igra x denarjem) Tri kovance is ene vrste preložimo ta-, ko, da bodo tvorili z ostalimi trikotnik R e A i t e v k St. 203 (de ena) Dva kovanca ene ivrste preložimo na konec druge vrste navpično, tretji kovanec pa na kovanec ki je postaj • to pre-ložMarijo wh kota. Rešitev k št. 204 (Natoga a hruškami) lwđtl. Rešitev k St. 205 iSneguilčica in Škratje) Vsakega bo zavajalo, posebno če ima nekaj srednješolskega znanja, da bi sklepal takole: Vsak oan uporablja Snegul-cica sedmorico orodij v drugi permiutaci. ji. Takšnih permutacij je po znanem pravilu Ix2xdx.4x5xt>xv, in to znaša 5040. Snegulčica bi torej na ta način prebila 14 let pri škratih Vprašanje je, dali bi hotela hudobna mačeha ali zaljubljeni princ tako dolgo čakati. Toda ta premislek je zmoten! Saj se glasi vprašanje, kako dolgo bo trajalo, da bo vsako orodje uporabila po enkrat. To se da na najlažji način izvesti tako, da uivede določen turoua, n. pr.: postelja, stol, kozarec, nož, vilice, žlica, krožnik in da škrate označi s številkami 1 do 7, ter prične po zgornjem tu>rnusu prvi dan pri prvem, drugi dan pri drugem, tretji dan pri treit-jem škratu itd., oziroma da konča pri sedmem, prvem, drugem itd. Za ta program bi potem ne potrebovala let, temveč bi končala, kakor vidimo, že v tednu dni... ANEKDOTE Dva razloga V nemško-francoski vojni so — kakor se v hudih časih rado dogaja — zelo mnogim deliti odlikovanja. Nekoč se je eden državnih knezov zabaval z Bismarckom, pa je med drugim omenil tudi to ploho križcev, češ, da bi jo bilo treba vsaj deloma omejiti. — Križce delimo iz dveh razlogov, je pojasnil Bismarck. Pred vsem jih dajemo onim ki jih zaslužiio kot hrabri vojaki na fronti. Nato pa je še vrsta ljudi, ki so ga prejeli bolj iz vljudnosti, n. pr. vi in jaz. če vas prav razumem, bi menda hoteli, da jih nama poberejo. Knez se je prisiljeno nasmehnil in ni nikoli več govoril o odlikovanjih. Zadnji čas O angleškem pisatelju Jerome Jeromeju (1859—1927) pripovedujejo tole veselo zgodbo: Nekoč je klical veliko londonsko zavarovalnico in vprašal, ali bi se dala zavarovalna pogodba skleniti tudi telefomčno: Odgovorili so mu zelo prijazno: — Kajpa, lahko tudi tako. Poslali vam bomo potem samo še našega uradnika, da mu boste podpisali pogodbo za zavarovanje. —• Dobro, je pritrdil Jerome. Agent pa naj hiti ah sede kar na avto, kajti hiša že gori! UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ŠT. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NH VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JEZERSEK Uredništvo ia uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4.—, po raznaialcih dostavljena Din