Sobote, 24. decembra 1850 Št 50, leto XXII KONSTRUKTIVNA POBUDA — Investicija za zdravstveni dom res ni bila rentabilna, ker pa gre za posebnost v sodobni arhitekturi, jo kajpak kažemo kot turistično atrakcijo. Karikatura: ANDREJ NOVAK r T-.T.:ji3a233 -.z.,v mscfsuaa asemraam toasrnsmsaa acaagatrjiai mcs.vjMm. s:::: - v 06 zaključku redakcijo 0 NOtNEM DELU ŽENA IN MLADINE Čeprav temeljni zakon o delovnih razmerjih jasno določa, da nočno delo — še posebej pa nočno delo žensk in mladine — ne pomeni pravice, pač pa le izjemno možnost za reševanje nujnih družbeno-ekonomskih ali socialnih problemov, v marsikateri delovni organizaciji te zadeve pojmujejo po svoje. Pod pretvezo -izjemnih razmer«- namreč skušajo skriti tudi lastno malomarnost, predvsem na področju dolgoročnejšega načrtovanja proizvodnje. Če k temu prištejemo še ozka grla v proizvodnji, ki se pojavljajo v veliki večini delovnih organizacij, bi s tem bili v glavnem izčrpani najvažnejši vzroki, ki pogojujejo nočno delo žensk in mladine. . Prizadete delovne organizacijski želijo dobiti dovoljenje za ^°čno delo žena in mladine — •?° uveljavitvi novega TZDR pa -s bilo vloženih 188 prošenj — Morajo za to dobiti predhodno Sr-Hias.1e republiškega sekretaria-:_a za delo. ki pa spet'mora nred j/dajo odločbe povprašati za 4?®nie Gospodarske zbornice stn:V'n republiškega odbora nri-'^e5a strokovnega sindikata je na zadnji seji predsedstva pa sindikata delavcev indu- strije in rudarstva ponovil in podrobneje definiral svoja stališča o teh vprašanjih. Sindikati ne nasprotujejo nočnemu delu žensk in mladine, če to narekujejo res izjemni pogoji poslovanja, ki jih ni mogoče odpraviti v kratkem času. Če pa se že dovoli takšno delo, potem v nobenem primeru ne bi -meli dopustiti nočnega dela za mladoletnike, ki še .niso dopolnili 17 let starosti,- Pri tem je treba za mladoletnike, ki delajo v rudar- £ to Č5 tj IS ti ib E & liti Bt I 1 6 te ti, te 8 a ts k s B 1 6 I 1 *» » 6 1 1 e * m k k $5 h e S 9 I n r S I R S IS B B B ■S »Vmešavanje« V zadnjem času slišimo z raznih strani očitke, da se sindikati ■>vmešavajo« v življenje delovnih organizacij, da nasprotujejo različnim odločitvam organov samoupravljanja in podobno Refren vseh teh očitkov pa je, da naj sindikati skrbe za -svoje zadeve«, uravnavanje življenja v delovnih organizacijah pa naj prepustijo samoupravnim organom, saj bi v nasprotnem primeru baje nastopali proti samoupravljanju. Menda ni potrebno posebej poudarjati, da takih očitkov ni slišati drugod kot tam, kjer določene zadeve bolj ali manj "škripljejo« in kjer zato sindikat ne more molčati. saj bi drugače sam zanikal potrebnost svojega obstoja. V vseh tistih delovnih organizacijah pa, kjer življenje poteka normalno, ni slišati, da se sindikati po nepotrebnem *vmešavajo« v razne zadeve, temveč njihovo dejavnost ocenjujejo 'kot dragocen prispevek k skupnim Prizadevanjem zc boljše gospodarjenje in za krepitev delavskega samoupravljanja. > Sindikati ne delujejo v nekakšnem brezzračnem prostoru, nekje zunaj delovnih organizacij, temveč se njihovo delo odvija tam, kjer delajo njihovi člani, to _ se Pravi v delovnih organizacijah. Zato je pravzaprav smešno slišati očitke o »vmešavanju« sindikatov v življenje delovnih organizacij, saj so preko svojega članstva njihov sestavni del. Kol organizacija, ki se je tudi rodila zato, da vsestransko ščiti interese delovnih ljudi, sindikati seveda ne morejo zatiskati oči pred tistim, kar je v očitnem nasprotju s temi interesi. In vseeno je. kdo v delovni organizaciji krši te interese: dolžnost sindikata je, da stori vse, kar je v njegovi moči, da zaščiti zakonite pravice svojih članov. In če že govorimo o —vmešavanju« sindikatov v življenje delovnih kolektivov, potem lahko govorimo samo o Pomanjkanju tega vmešavanja, nikakor pa ne o njegovem preobilju. Dejstvo je namreč — in to ne priznamo 2 veseljem — da je le preveč takšnih primerov, ko se sindikat ne »vmeša« v določene zadeve, čeprav bi to bilo hujno zaradi njegovega članstva. Politiko sindikatov določajo njihovi forumi, načela te Politike pa v praksi lahko konkretno izvajajo samo sindikalne organizacije na terenu, predvsem pa v delovnih 0rpanizacijah. Tu se morajo sindikati boriti za realizacijo teh načel v vsakdanjem življenju, v konkretnih vprašanjih in zato ni čudno, da večkrat "trčijo« posamezni ki ali pa skupinami, ki določene stvari skušajo prikrojiti svojim ozkim interesom. Potem pa, ko jim sindikalna orQapizacija stopi na prste, svetohlinsko zavijajo oči in očitajo sindikatom, da so proti samoupravljanju, ki po Um v resnici služi samo kot krinka za oblast nad kolektivom. Ce se bodo hotele sindikalne organizacije na terenu Predvsem pa. sindikalne podružnice v delovnih organiza-rijah res uveljaviti, potem, se bodo morale bolj kot do sedaj -vmešavati<■ v življenje delovnih kolektivov in bolj '°f do sedaj ščiriti interese svojega članstva. In če pri ,c^Tl ne bodo morda vedele, kako se je neke stvari treba oziroma, če njihova lastna prizadevanja ne bodo edostva. potem lahko računajo, da bodo v svojem boju robile polno podporo višjih sindikalnih forumov. MILAN POGAČNIK S ra m ra is H m KI H B B B I 0 B ■ B ■ ■ n H n m S ■ ■ B a H m B W B B F B B S 9 1 stvu, zahtevati in uveljaviti dodatne Oziroma posebne varstvene ukrepe. O vseh tovrstnih odločitvah bi obvezno morali sklepati samoupravni organi. Hkrati s tem naj bi se samoupravni organi in sindikalne podružnice bolj zavzemali za odpravljanje vzrokov, ki pogojujejo nočno ali podaljšano delo žensk in mladine. V zvezi s tem naj tbl v delovnih organizacijah podrobneje proučili tudi ekonomske učinke nočnega dela. saj nekateri podatki kažejo, da takšno delo pomeni čisto izgubo. RO sindikata delavcev industrije in rudarstva meni, da bi morali nočno delo še posebej stimulirati tako v materialnem smislu — z dodatkom na učinek in ne na osnovo osebnega dohodka — kakor tudi z dodatnimi dnevi dopusta, kar naj bi delovne organizacije podrobneje opredelile že v svoji interni zakonodaji. Dosledno pa se ie treba zavzemati tudi za to, da bi bilo v nočnem času poskrbljeno za strokovni nadzor in za organizirano prehrano. To so, na kratko, najvažnejša stališča RO sindikata delavcev industrije in rudarstva o nočnem delu žensk in mladine. Podrobneje pa bomo o tej problematiki poročali v svoji naslednji številki našega lista. -mG PRODAJALKA SREČE FOTO SLUŽBA DE NA ROB SEJI UPRAVNEGA ODBORA GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE S pomočjo tujih kreditov Minula seja upravnega odbora republiške Gospodarske zbornice je bila zanimiva po tem. ker so se na njej člani lotili dveh temeljnih problemov slovenskega gospodarstva, to so vprašanje cestnega omrežja in nadaljnji ukrepi na nerentabilnih železniških progah v Sloveniji. Spričo obširnosti problematike obeh področij, o katerih je bilo govora na upravnem odbora republiške gospodarske zbornice, se bomo tokrat omejili na problematiko cestnega omrežja, v prihodnji številki pa se bomo obširneje pomudili pri problemih železnic. ENO VOZILO NA 16 PREBIVALCEV Člani upravnega odbora republiške Gospodarske zbornice so v razpravi ugotavljali, da so pomanjkljivosti v cestnem omrežju Slovenije iz dneva v dan bolj očitne. In prav zavoljo neustreznosti cest nastane v slovenskem gospodarstvu in prometu letno za približno 28 milijard, starih dinarjev škode. Slovenske ceste so nedvomno postale ozko grlo predvsem zaradi izredno naglega naraščanja števila domačih motornih vozil. Od leta 1946 se je število mo- (Nadaljevanje na 6. strani) STR. 2: KAKO POTEKAJO PRIPRAVE NA OBČNE ZBORE SINDIKATOV STR. '3: IZ RAZPRAVE O DELITVI PO DELU NA PLENUMU RS ZSS ® STR 4- NOV VRTEC V DESKLAH ® STR. 5: ZNANJE JE PRAVI KAŽIPOT STR. 6: SENCE TOLMINSKEGA GOSPODARSTVA STR. 8: NA RELACIJI MARIBOR—PRI BOJ— KRAGUJEVAC l i ♦ * MALA TRIBUNA PROIZVAJALCEV O NOVEM BANČNO KREDITNEM SISTEMU »PREVEČ PRIČAKUJEMO« Govori Rmo Simoneti, glavni direktor Peka, Tržič V mali tribuni proizvajalcev bomo tokrat posredovali serijo intervjujev z uglednimi gospodarstveniki o novem bančno kreditnem sistemu in njegovem vplivu na učvrstitev gospodarstva. Naš prvi intervjuvanec Rino Simoneti je prepričan, da bodo odnosi med poslovnimi bankami in podjetji dejansko poslovni, dvomi pa, da bi že izboljšani bančno kreditni sistem zadoščal za stabilizacijo gospodarstva. tudi v njihovem interesu, da ne kršijo kreditnega načela: varnost, rentabilnost, vračanje, hitro obračanje. Sem pa med tistimi, ki dvomijo, da je mogoče samo z izboljšanim bančno kreditnim sistemom uravnovesiti gospodar «ke tokove. Mislim, da od teg-preveč pričakujemo. Narodna banka se zadnje čase izredne trudi, da bi omejila emisijo denarja Poslovnim bankam omejuje kredite, da bi razpoložljiva sredstva gospodarneje posojale, vendar se bojim, da utegne ta linearni pritisk Narodne banke »V Peku smo zadovoljni s predvideno kreditno spremembo. Veljamo za solidne bančne partnerje, saj smo vsa posojila doslej redno vračali, ker sredstva hitro obračamo Če smo doslej dobivali kredite, jih bomo v prihodnje še laže. kot poslovne banke ne bodo pri dodeljevanju kreditov več vezane na navodila splošne kreditne politike, po katerih so morale zavzemati enako stališče do podjetij, ki so hitro obračala sredstva, kakor do vseh drugih Dvomim, da bi v prihodnje zavračale dobre komitente, saj je sčasoma onemogočiti razumno obravnavanje komitentov.« »Torej ne pričakujete bistvenih izboljšav v gospodarstvu ?<- »Nisem prepričan, da je mogoče naš »začarani krog««: proizvodnja — produktivnost — osebni dohodki presekati zgolj z dobrim kreditno-monetarnirr, sistemom Sprašujem se, kako velikanske bi morale biti kreditne restrikcije, da bi se pr delitvi osebnih dohodkov spametovali tisti, ki so po splošnem mnenju prešli vse razumne meje. Ti bodo še vedno našli možnost z a prepiačevanje. In ker bomo — žal — še dolgo obdržali karakteristike potrošniške družbe, nam bodo tisti, ki si preveč privoščijo, vzor za delitev osebnih dohodkov na posameznih gospodarskih področjih In tekma z njimi se bo nadalje-. da, čeprav za ceno zmanjšane akumulacije.« »Ali zviševanja cen!« »Da, če bo mogoče, tudi s podraževanjem izdelkov. No. in tako se bo nadaljeval drugi začaram krog: cene — osebni dohodki. zviševanje na zviševanje. Pri stabilizacijskih merah naj bi se vsi, ki delamo v gospodarstvu, vprašali, kaj lahko sami naredimo. Vprašajmo se, kaj osebni dohodki pomenijo v strukturi cene? Kakšne investicije so varne za razdobje petih let, če osebni dohodki letno po-rastgjo za 25 %? Kdo lahko ob tem zagotovi varnost investicijskih naložb?« »Nisem prepričana, da že ra-ramr.o in gospodarsko upravičeno poviševanje osebnih dohodkov prepreči neso«-nodarne investicije. Ob novem kreditnem sistemu so postale vse tiste gospodarske panoge s svojimi investicijskimi naložbami vred problematične, kjer se po ,ia- (Nadaljevanje na 6. strani) 7 drti »• sindikatih REZERVIRANI stolpec MARJAN PETRIČ tajnik občinskega sindikalnega sveta Logatec • Kaj delajo komisije pri vašem občinskem sindikalnem svetu? Pri občinskem sindikalnem svetu delujejo tri komisije: za-delavsko in. družbeno samoupravljanje, za organizacijsko kadrovska vprašanja ter komisija za oddih in rekreacijo delavcev. Preden bi na kratko spregovoril o delu komisij, naj še povem, da smo po zadnjem plenumu občinskega sindikalnega sveta črtali iz komisij vse tiste ljudi, ki so bili člani le na papirju, vanje pa izbrali tiste, ki so res voljni delati. Zato tudi že lahko govorimo o prvih rezultatih v delu komisij. Komisija za samoupravljanje je že izdelala osnutek za anketo, ki jo bo izvedla med najmanj tristo delavci v podjetjih naše občine. Odgovori na anketo pa bodo komisiji in občinskemu sindikalnemu svetu koristili v pripravah na bližnjo občinsko konferenco samoupravljavcev. Organizacijsko kadrovska komisija je tudi že začela z evidentiranjem kandidatov za bližnje skupščinske volitve. Razen tega gre zaslugo, tej komisiji, da se je tudi kadrovska struktura samega občinskega sindikalnega sveta bistveno spremenila. In slednjič še komisija, ki prav zdaj analizira, kako so v delovnih organizacijah logaške občine raz-„delili sredstva za nekdanje K-15. Komisija hoče s to analizo opozoriti na morebitne slabosti, ko so v delovnih kolektivih prvič razporejali sredstva za oddih in rekreacijo zaposlenih. ■ MILAN MRAVLJE predsednik IO sindikalne podružnice podjetja za izdelovanje oblazinjenega pohištva TAPO, Ljubljana: • Katerim vprašanjem bo novoizvoljeni sindikalni odbor namenil največ pozornosti, ko začenja svoje delo z nalogo, da premosti enoletno popolno mrtvilo? Drži, da naše delo ne bo lahkd, saj sta od starega izvršnega odbora ostala v podjetju le blagajnik in še en član, preostali pa so zapustili kolektiv, tako da je sindikat čisto zaspal.., Novo izvoljeni izvršni odbor sindikata sicer še ni izdelal podrobnega programa za svoje delo, vendar vseeno lahko povem, kaj naj bi bila in mislim, da tudi bo osnovna naloga sindikata v prihodnjem obdobju. Predvsem nam gre za to, da delavcem pojasnimo pomen in vlogo samoupravljanja v naši družbi in še posebej v našem kolektivu. Ne rečem, da naši ljudje ne bi bili že zdaj dobro informirani o vsem, kar se dogaja v našem podjetju in izven njega. Vendar je ta obveščenost premalo,- če hočemo tudi v praksi imeti takšno samoupravljanje, kakršno je načelno deklarirano. Zato pa bo treba veliko delati z ljudmi, kot se temu reče in jim tako rekoč od osnov dalje vse pojasniti. Naš kolektiv namreč zvečine sestavljajo ženske, ki imajo neprimerno več domačih in sploh družinskih skrbi kot moški. Ce bi nadaljevali tako, kot' smo pred časom že začeli, namreč z bolj ali manj učenimi predavanji in seminarji, bi se nam spet dogajalo, da bi ljudje komaj čakali, da bodo lahko odšli. Temu nasprotno pa nas nekateri posamični primeri, ko so bila različna, predavanja zela-konkretna, ko je predavatelj govoril v vsakomur razumljivem jeziku, opozarjajo, da le to pomeni tisto pot, po kateri bomo zbudili večji interes sindikalnega članstva za neposredno sodelovanje pri odločanju in gospodarjenju v našem kolektivu. pomočnik direktorja Tovarne avto-opreme Ptuj: • Na »Večeru bralcev DE« v Ptuju vam je žreb namenil enoletno brezplačno naročnino na naš list. Kaj menite o vsebini Delavske enotnosti in kaj predlagate, da bi jo lahko še izboljšali? VLADIMIR ROLA Po pravici povem, da Delavske enotnosti doslej nisem ravno pogosto prebiral, čeprav mi je bila na voljo v tajništvu našega podjetja. Pojasnil bi rad. zakaj je bilo tako. oziroma s čim se mi je vaš list zameril! Poskusite se vživeti v mojo kožo in razmislite: Vsa povojna leta sem zaposlen na različnih vodilnih mestih Kadarkoli pa sem odprl vaš list in povedal sem že, da to ni bilo pogosto, sem vselej našel kak prispevek, v katerem ste se obregnili ob direktorje, in druge vodilne delavce, kakor ga bi res oni bili vselej in vsega krivi. Ne rečem, da tudi vodilni ne delamo napak, vendar sem dobil občutek, da enostransko obravnavate vodilne organizatorje dela in proizvodnje; da poveličujete te. njihove napake in zmanjšujete zasluge. Kot ederi vodilnih delavcev v ptujskih podjetjih pa n upam trditi, da zelo dobro poznam tudi vse druge. Vem, da jih je med njimi, veliko, ki so nekakšen motor, ki poganja podjetja, pa jim, vstseno nasprotujejo nekateri najožji sodelavci ali, kar je še huje. tudi samoupravni organi in morda kolektiv kot celota. Vzrok pa je največkrat, v tem, da se zavzemajo za nekaj. pri. čemer mora vsakdo znova dokazati svoje znanje in sposobnosti. Kot nosilci progresivnih idej se torej spopadajo z opozicijo v lastni hiši. FRANC ŠINKOVEC predsednik sindikalne podružnice Tapetništvo, Trbovlje: • Zaradi neurejenega poslovanja je prišlo vaše podjetje pod prisilno upravo. Povejte prosim, kakšen je delež sindikata ob prizadevanjih kolektiva, da bi delovna organizacija »splavala«, kot temu pravimo. Po pravici povedano — zelo skromen. Ob tej trditvi pa moram poudariti, da ne zaradi tega ker bi naša sindikalna podružnica spala. Gre za nekaj čisto drugega. Naš kolektiv je dobesedno zapeljala skupina ljudi, ki se želi zriniti kar najbolj pod vrh v podjetju. Mene na primer, ki sem zagovarjal našega direktorja — delavski svet mu je namreč dal odpoved — saj pomeni direktor v današnjih razmerah za nas rešilno bilko, so skušali, ti ljudje povsem onemogočiti. Predsednik delavskega sveta in predsednik upravnega odbora sta mi zelo zamerila, da se »vtikam« v politiko podjetja in da sem se na lastne oči prepričal o tem. da lahko prodamo kupcem toliko naših proizvodov, kolikor smo jih zmožni napraviti. Nekateri v podjetju namreč trdijo povsem drugače. Kako daleč je šla samovolja nekaterih pri nas. pa. priča tudi dejstvo, da sta mi predsednik delavskega sveta in predsednik upravnega odbora prepovedala sleherne stike z vsemi družbeno političnimi forumi v Trbovljah, vključno z občinskim sindikalnim svetom. Da bi mi še bolj onemogočili delo. so mi. vzeli celo časopis Delavska enotnost. Ne vem. natančno, kaj so želeli doseči s tem. vsekakor pa sem se takoj sam nrtročil na ta naš list. I I i Kako potekajo priprave na občne zbore sindikatov S PLENUMA OBSvS KOPER: POŠTEN OBRAČUN DELA Sredi minulega tedna je bila v Kopru plenarna seja ObSS. Osrednjo točko dnevnega reda so posvetili pripravam na bližnje občne zbore sindikalnih podružnic. Skrbno pripravljen referat tajnika ObSS Dušana Raka in razprava sta poudarila, da je odvisen uspeh delovnega dogovora delavcev na zboru od temeljitih vsebinskih in organizacijskih priprav. Menili so, da je sicer v posameznih kolektivih opaziti bolj pogumno uveljavljanje delavcev v sistemu samoupravljanja, k čemur sta zlasti pripomogla IV. plenum ZKJ in družbena reforma, vendar bi kazalo posvetiti vso pozornost v vsebinskih pripravah na zbore tistim vprašanjem, ki so jih že načeli delavci na minulih občnih zborih, vendar nanje vodstva sindikata niso odgovorila v tej mandatni dobi. Izvršni odbori bi morali na zborih odkrito priznati dosedanje slabosti pri svojem delu, hkrati pa z vso odgovornostjo zagotoviti sposobno in delovno nasledstvo ter zasnovati s pomočjo članstva temeljite delovne programe. KAŽIPOT VODSTVOM Na zadnji plenarni seji je Aleksander Cerčc, predsednik ObSS Nova Gorica, predlagal članom plenuma, da bi ob pripravah na občne zbore nroraii spregovoriti mimo mnogih drugih vprašanj zlasti o vsebinski izvedbi občnih zborov, o programiranju dela sindikalnih podružnic in o kadrovski problematiki. Iz njegovega referata povzemamo nekatere misli. , Z OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V ' > ' ■ • - ' ~ - r7 r f" \ U NAMESTO MITINGA -DELOVNI DOGOVOR Vprašanje, kako zagotoviti dobro izvedbo obrnil1 zborov sindikalnih podružnic, je bilo v ospredju razpra' ve na seji plenuma občinskega sindikalnega sveta v Sle' venskih Konjicah. In razprava je pokazala, da bodn morali v Konjicah največjo skrb posvetiti vsebinskmi pripravam občnih zborov, vzporedno s tem pa tudi urejati kadrovska i1* organizacijska vprašanja. potrebno skupno s članstvorB dogovoriti o idejni enotnosti sindikalnega članstva. Izkušnje kažejo, so rekli, da smo ta vprašanja doslej puščali vnemar. Narobe smo ravnali že pri samem včlanjenju v sindikalne organizacije. Delavec postane ob sklenitvi delovnega razmerja avtomatično že član sindikata in če mu je to prav ali ne. Pogosto se primeri, da mu sindikat, ki ga je brez njegove privolitve včlanil v organizacijo, potlej ne zagotavlja pravic, ne posluša njegovih želja in zahtev, ampak vzdržuje edino vez preko članarine. Razumljivo, da se potem zamaje zaupanje v takšno organizacijo in da izražajo člani to nezaupanje z vprašanji, čemu le plačujemo članarino, čemu sploh sindikat? Zato bi moralo tudi v sindikatu obveljati načelo, da ima lahko organizacija uspehe le tedaj, kadar se vanjo vključujejo delavci s prepričanjem, da jim je potrebna, kadar verujejo V njeno vlogo in učinkovitost pri uveliavijanju skupnih želja W potreb. I. VRHOVCAK dujejn in bi že zato o njih morali nekaj reči Cedaljr bolj spoznavamo, ds pomeni reforma boljše in bol) racionalno organizirano poslovanje in tehnologijo dela. Vse to p? je neločljivo združeno 1 izobrazbeno ravnijo celotne?.8 kolektiva in s kadrovsko struk' turo. Zato bi prav na področ s izobraževanja moral sindika’ več storiti. V občini je pa ->* veliko delovnih organizacij, *' niso poskusile niti z na prepro-steišimi oblikami izobraževanja-Zanimivo, da ie v teh kolektivih tudi samoupravljanje ir le’.° družbeno političnih organizacij manj učinkovito. V prizadevanju za izboljšanje Izobrazbe^* ravni delavcev in za boljšo kadrovsko strukturo vodilnih delavcev bi morali sindikati ofr kazati vzgled v lastni organ;*'1' riji. V vodstva sindikatov hl moral' volit; tovariše, ki hod9 s" svohm id°inirn prenričar.icih in -dnarverrt lahko uveljavlja*' takšno voljo sindikata. Bržčas ni naključje, so poudarili člani plenuma, da so na minulih občnih zborih govorili kar v 31 sindikalnih podružnicah o delitvi dohodka in nagrajevanju po delu, v 20 so razpravljali o stanovanjski problematiki, o vlogi sindikata v ■ delovnih organizacijah v 16, o delu samoupravnih organov v 12, o odgovornosti in medsebojnih odnosih pa v 19. Podatki izražajo hkrati, katera neurejena vprašanja najbolj prizadevajo delavce. Tem vprašanjem bi morala dosedanja vodstva posvečati vso pozornost in o rezultatih poročati na prihodnjem občnem zboru. Izvršni odbori bi morali odkrito in pošteno poravnati račune dosedanjega dela. Ugotoviti je potrebno, ali ie tam, kjer so slabo delali, krivo temu vodstvo sindikalnih podružnic, ker morebiti ni bilo kos zahtevam članstva, ali pa gre za druge prdpreke v delovni organizaciji, ko morda posamezne skupine delavcev zavirajo pobude sindikalnega vodstva. Tudi o tem je potrebno odkrito spregovoriti na občnih zborih. Na Koprskem se je že primerilo, da so delavci pogumno spregovorili o nepravilnostih in obračunali iz oči v oči s krivci, vendar šele potem, ko se je gospodarjenje v njihov) delovni organizaciji že potapljalo. Do končnega poloma in prve pogumne besede pa je seveda pre-. teklo več nezadovoljnih let zaradi nizkih osebnih dohodkov, razrahljanih medsebojnih odnosov in nespodbudnih poslovnih uspehov. Sindikat se mno-gokje ni postavil po robu po-skusofb upravnega in strokovnega vodstva, ki je strahovalo tiste delavce, ki so želeli opozoriti na napake. V razpravi na plenumu je bilo tudi slišati, da izvršni odbori sindikata niso prevzemali nase vloge zaščitnika članstva, saj menda na Koprskem ni primera, kjer bi delavca zavoljo izrabljanja zakonskih pravic v medsebojnih odnosih zagovarjal izvršni odbor sindikata v podjetju. Zato pa se je v pravni pisarni občinskega sinoikalnega sveta oglasilo doslej že 900 delavcev, ki so prosili za pravno pomoč. V pisarni vedo tudi povedati, da so prizadeti delavci skoraj vedno iz istih delovnih organizacij. Dogajalo pa se je nasprotno, da so celo vodstva sindikalnih podružnic klicala na Takšno brezvestno zaviranje dela občinskega sindikalnega sveta pa utegne zavreti tudi delo v sindikalnih podružnicah. Vodstvo ajdovskih sindikatov se namreč zaveda, da pomenijo temeljite. pravočasne priprave na občne zbore in konkretna po moč izvršnim odborom že po! uspeha, ki ga želijo doseči aj- zagovor delavce, ki so se zatekli po pomoč na občinski svet. Resnici na ljubo, takšni primeri so zelo redki, kajti večina vodstev sindikalnih podružnic dela v interesu članstva. To pa še ne odvezuje občinskega vod- 7. OBSS NOVA GORICA: Analiza, ki smo jo opravili po zadnjih občnih zborih, kaže da so izvršni odbori larv dobro opravili obračun svojega dela Poročila izvršnih odborov so zajemala tiste vsebinske premierne, ki delovne kolektive najbolj prizadevajo Tako so izvršni odbbri poročali, kaj >e sindikat storil na področju družbenega standarda in rekreacije, o razvoju samoupravnih odnosov, o delitvi osebnega dohodka, Kadrovski problematiki, o zdravstveno tehničnem in socialnem v-rstvu delavcev, o delitvi čistega dohodi a, kako je izvršbi odbor skupno s članstvom az-glabljal o materialnem položaju delovne organizacije, o povezavi sindikalnih organizacij z drugimi organizacijami in o medsebojnih odnosih in o integracijskih procesih. Podobi o vsebino bi kazalo prenesti tudi na letošnje občne zbore Pri ocenjevanju lanskih občnih zborov pa smo opazili tudi nekatere slabosti in pomanik!'!-vosti, ki se letos ne bi smele ponoviti. Mnoge delovne organizacije izdajajo na primer svoja informativna glasila V triih pa so zelo oomanikljivo poročali o občnih zborih, čeprav je v razpravi sodeloval skoraj vsak deseti član kolektiva. Osnovna slabost minulih občnih zborov pa ie. da so zaključke, ki jih je zbor predložil hkrati kot delovni program novega sindikalnega vodstva, zasnovali izvršni odbori brez sodelovanja članstva Temu bi se morali v prihodnje izogniti, kajti prav od dobro za- dovski sindikati na letošnjih zborih. Ajdovski delovni kolektivi so po večini maloštevilni m značilno je, da v manjših delovnih kolektivih delo izvršnih odborov ni tako učinkovito, kot si želi članstvo. Prav v zadnjem času se poraja v nekaterih a j-dovskih kolektivih mnenje, da se sindikat in samoupravni or- stva sindikata, tako so poudarili na plenumu, da se ne bi z vso pozornostjo vključil v priprave na občne zbore in po svoji najboljši moči pomagal sindikalnim podružnicam pri izvedbi kvalitetnih zborov. Dobro bi bilo, tako so svetovali člani plenuma, da bi se izvršni odbori pred občnimi zbori pogovorili z delavci po delovnih enotah in po obratih, prisluhnili njihovim željam in na osnovi teh dogovorov zasnovali dnevni red za občni zbor, S takšnim načinom bi si zagotovili na občnih zborih troje: načeli bi vprašanje, ki zanima večino članstva, ognili bi se dolgočasnemu posplošenem govori, čenju, hkrati bi pa pobudili delavce k bogati razpravi. Letošnji občni zbori po mnenju plenuma ne bi smeli spregledati poleg notranjih samoupravnih odnosov »udi nekaterih ekonomskih vprašanj, ki jih zastavlja gospodarska reforma. Posebno pozornost pa velja posvetiti organizacijskim vprašanjem sindikalne organizacije. O tem so na plenumu veliko go vorili. Menili so, da bi se bilo snovani h programov dela je odvisno delo sindikalnih podružnic. pomeniti mora za izvršne odbore kažipot za boli učinkovito obravnavanje problemov članstva. V minulem obdobju se nam je večkrat primerilo, da «m< prav zavoljo nenačrtnost: in ne izdelanih stališč hodili po stopinjah drugih organov in orgau -zaci.j. Pri tem se je pogosto zgo dilo. da smo morali razni avl jati o stvareh, ki so jih na prime samoupravni organi že roštii >n v takšnih primerih seveda nismo mogli drugače ravnati, ko’ da smo kimali ali pa smo ne pravilnosti zamolčali, čeprav smo vedeli, da kolektivu ško- Ceprav v času letnih občutit zborov še ne bodo v celoti znan’ gani pri svojem delu nespretno dopolnjujejo in da obravnavajo pravzaprav enaka vprašanja V takšnih kolektivih sindikat ri samostojna organizacija ki na) služi interesom članstva, ampak le pogosto le posrednik mner j in stališč, ki jih zavzamejo vodstvo, samoupravni oreani . in strokovne službe. V takšnih kolektivih' se zato tudi pogosto slišijo glasovi, da sindikalno vod stvo,pobira le članarino da pa je s svojim delom ne upravičuje. ker se ne oslanja r.a članstvo. O tem in o številnih vprašanjih, ki si iih zastavljajo v sindikalnih podružnicah, pa bi morali v ajdovskih sindikatih spregovoriti vsaj na orihodniem pti-numu in izoblikovati takšr a stališča in mnenja, ki b; bila v pomoč vodstvom izvršnih od borov pri vsebinskih pripravah na občne zbore... -ak rezultati gospodarjenja v leh">$' njem letu, bodo morali sindiHš' ti po mnenju članov plen uri1? ob tej priložnosti razpravlja1’ tudi o tem. Na občnih zbori1’ naj b’ podrobneje analiziral’ porast produktivnosti, raci ona1' nost izkoriščanja sredstev ■ vprašanja s področja naerajeva' nja in delitve dohodka, izobra' zevanje članov sindikata in posebej članov samouprave'-1 organov. Na ta način bi si zager tovil; konkretno razprave br«^ olepša« in načelnih ugotovitev-Sploh pa so člani plenuma več' krat n. glasili, da morajo bo’ občni zbori delovni dogoWf članov posamezne sindikati'6 podružnice, ne pa mesto, na k*' terem bi obravnavali splošn6 gosnodarske probleme. Zato naj bi tudi names^0 deklarativnih sklepov na leto*' njih občnih zborih-sindikati v delovnih kolektivih sprejema-’ programe za prihodnje deE sindikalnih podružnic Zato po predlogu plenuma občinskf' ga sveta morali o program'" dela razpravljati že na sestati' kih s članstvom pred letnih*1 zbori torej tedai. ko bodo vorili tudi o kandidatih za n°' va vodstva in izbirali Vandi d8', te. ki bodo tudi voljni prevzet tako odgovorne naloge. V. I* 7 mdPTNgfrnnriA dTMniKAT.NEGA SVETA V A.TDOVEGTNI: BREZVESTNOST ALI KAJ? Pred dnevi je predsednik ObSS Ajdovščina Dario Bolčina sklical plenarno sejo. Za dnevni red je predlagal — priprave na občne zbore sindikalnih podružnic. Toda vabilu se je odzvalo od 21 le 8 članov plenuma, ki jim je sindikalno članstvo zaupalo na zadnjem občnem zboru vodstveno funkcijo v občinskih sindikatih. Zavoljo nesklepčnosti so morali plenarno sejo odložiti na poznejši čas. Odložiti pa so morali, po zaslugi druge polovice članov plenuma, ki jih ni bilo na sejo, tudi prve priprave občinskega sindikalnega vodstva na občne zbore sindikalnih podružnic. 7 dni v sindihatih Iz razprave o delitvi no delu na plenumu RS ZSS Gabrijel Sfiligoj, sekretariat za delo izvršnega sveta: POTREBA ALI POTUHA? Ko presojamo, ali revalorizirati minimalne osebne dohodke, fnoramo najprej ugotoviti dejansko stanje. Strinjam se z ugotovitvijo, da je v delovnih organizacijah veliko stokanja. Spričo Podatkov, ki so nam na voljo, Pa se mi zdi, da je kljub sedanjemu stanju veliko možnosti Za povečanje osebnih dohodkov z večjo produktivnostjo. Bilo je govora o blokiranih žiro računih delovnih organizacij. Naj Povem, da je imelo lani po re- JOŽE MAROLT, MESTNI SINDIKALNI SVET LJUBLJANA: Idealno in večno idealno Zakaj prihaja do večjih ali manjših deformacij v sistemih delitve OD tudi v tistih delov-nih organizacijah, kjer imajo jzdelana merila dela? V Ljub-liani ugotavljamo, da do takih deformacij prihaja ne samo v nekaterih podjetjih, temveč celo J, nekaterih panogah dejavnosti, rodimo, da to povzroča z ene s|i'ani določeno samozadovoljstvo v nekaterih delovnih organizacijah, z druge strani pa zastarelost pravilnikov in meril za delitev OD. Praksa kaže, da Pravilnik, ki je bil v prejšnjem tetu proglašen za idealnega, mhko v letošnjem letu povzroči Vrsto deformacij — zato pač, *er merila dela niso prilagodili spremenjenim pogojem dela in spremenjenim pogojem gospodarjenja. Če hočemo narediti korak naprej v konkretizaciji splošno znanih stališč glede delitve po delu. moramo v sindikatih dosti ^0,i konkretno nuditi pomoč ta- v okviru izmenjave izkušenj irien' dddjetji, kakor tudi v iz-saiVavt izkušenj v okviru poti 'tožnih panog in dejavnosti. ]3o?.v’ tako bi morali biti dosti st i konkretni tudi glede naših La 'šč do razvijanja in utrjevanj1 samouprave in delitve po lu v okviru delovnih enot. Merila plačevanja po učinku T0rajo biti realno postavljena; *to bolj so ta merila tehnično P tovilna, tem večje rezultate n “ko dosežemo. Če je analitični ocena delovnih mest realno a,. avljena, potem sta norma ]U. akord samo dopolnilo, samo c S"VC za pravilnejšo delitev p!: .nega dohodka. Ker pa se !ah]-ZVOdni PnSto1 spreminjajo, litf. tudi norme oziroma anali. !ne ocene delovnih mest ve-Spr10 samo za določen čas. Ob p0setoembah pogojev dela, še e°no tehničnih pogojev, je formi 208 porabnikov družbenega premoženja blokirane žiro račune, kasneje 83, 15. oktobra letos pa samo še 75. Povprečna doba blokiranja znaša po podatkih SDK samo šest do sedem dni. Vrednost blokacije se zmanjšuje. Ce upoštevamo to argumentacijo, potem ne drži, da so minimalni osebni dohodki velik problem. Gre za majhno število delavcev — 6,2 % vseh zaposlenih v gospodarstvu — ki O odstotku ljudi z minimalnimi osebnimi dohodki ne moremo razpravljati, kot da gre za zajce, ne pa za ljudi. Na terenu je čutiti ta problem in v naši občini smo o njem že razpravljali. V Kopru imamo obrtno podjetje, kjer delavci že štiri mesece prejemajo minimalne osebne dohodke. Predstavniki občine in kreditne banke so temu podjetju z lahkim srcem odobrili kredit brez izdelanega sanacijskega programa. V sindikatu smo bili proti temu, saj je vsekakor potrebno najprej ugotoviti, ali ima podjetje sploh kakšno gospodarsko perspektivo. Nisem za to, da dajemo potuho vsakemu podjetju, kadar mora izplačevati minimalne osebne dohodke. Zdi se mi pa, da je treba vprašanje minimalnih osebnih dohodkov opredeliti iz vsebinskega vidika. Zato predlagam, da komisija za gospodarstvo pri RS ali kak drug organ zbere problematiko,in prouči to vprašanje. Ne moremo se zadovoljiti s trditvijo, da problem minimalnih osebnih dohodkov lahko mirno odložimo vse dotlej, dokler četrtina podjetij ne bi bila prizadeta zaradi takšnih osebnih dohodkov. V nekaterih podjetjih odbijajo določen odstotek od osebnega dohodka pri tistih, ki imajo pomanjkljivo strokovno izobrazbo. Zdi se mi pravilno, da se v potrebno spremeniti tudi norme. Merila . delovnega učinka, s katerimi ugotavljamo količino dela, so seveda potrebna, imajo pa tudi svoje pomanjkljivosti. Delavec, ki je plačan po količinskem merilu, se bo trudil, da bo čimveč napravil, ne bo pa v&rčeval z materialom, ker bi ga le-to oviralo pri delu. Tudi s strojem se ne bo kaj prida ukvarjal, ker bi s tem zamudil čas in bi bil njegov količinski učinek manjši. Pri nas pa delavec ni samo delavec, temveč tudi gospodar in v tej vlogi ne bi bili morebiti ogroženi zaradi blokiranja žiro računov. Kaže pa,, da ta morebitna nevarnost ni realna. Dejstvo je, da so štiri mesece po spremembi zakona o knjigovodstvu samo v enajstih delovnih organizacijah prejeli delavci minimalni osebni dohodek. Gre za 600 do 677 delavcev ali za 0,14 do 0,16 % vseh zaposlenih v gospodarstvu, ki delajo večinoma v majhnih, nesolidnih, slabih podjetjih. Pri tem mora- primerih nezadostne izobrazbe pri kadru v strokovnih službah res odtegne določen odstotek osebnega dohodka. Z druge strani pa se mi zdi. da v proizvodnji to ni potrebno. V Tomosu so uvedli takšne odbitke v celotni proizvodnji, čeprav imajo dobro organizirano kontrolo kakovosti in količine proizvodnje. Trdili smo, da je penaliziranje nasprotno načelu nagrajevanja, v To- Delitev po delu in uspehu smo v našem podjetju uveljavljali po svoje. V delovni organizaciji, kot je naša, menimo, da je plačan po delu tisti, ki opravi delo, ki mu ga je nekdo naložil. Administracija, ki je dolžna opraviti (potočena dela. mora biti plačana po tem, kako je to delo opravila — dobro ali pa slabo. Ge v podjetju že imamo določeno število delavcev, potem moramo tem delavcem priskrbeti tudi delo. Če tega ne storimo. potem dobijo del dohodka, ki bi ga sicer dobili vodilni delavci v tistem sektorju, kjer delajo ljudje, ki jim nismo priskr- more zanemarjati ekonomičnosti. Ta problem lahko uredimo s kompleksnim načinom nagrajevanja. Vprašanje ekonomičnosti ponekod urejajo s premijami na prihranek materiala. V okviru delovnih enot se pokažejo rezultati vseh dejavnikov, ne samo rezultati produktivnosti. Če je produktivnost velika, ekonomičnost pa istočasno slaba, potem bo tudi dohodek manjši. Zato moramo v okviru delovnih enot ugotavljati vse dejavnike, •ki vplivajo na rezultate poslovanja. mo upoštevati dejstvo, da se rezervna sredstva gospodarstva tako v občini kot v republiki povečujejo — in da so torej možne sanacije vseh vrst v podjetjih, kjer zaposleni dobivajo minimalne OD. Zato se mi ne zdi potrebno, da bi revalorizirali minimalne OD, ker bi to pomenilo potuho pred prizadevanji za izboljšanje razmer v prizadetih delovnih organizacijah. mosu pa so trdili, da s tem spodbujajo izobrazbo. Praksa pa kaže, da le nimajo prav. Naše stališče je, da je treba izobraževanje bolj konkretno spodbujati. Urediti je treba osebne dohodke tistih, ki že imajo potrebno strokovno izobrazbo ali ki se izobražujejo. S tem bomo dosegli, da se bodo strokovno izobraževali tudi tisti, ki imajo pomanjkljivo izobrazbo. beli dela. To naj se torej pozna v žepu tistega, ki je kriv, da smo zaradi slabe organizacije dela manj naredili in s tem dosegli slabše rezultate. Veliko je dela, ki ni rentabilno. Tisti, ki opravlja takšno delo, seveda ne more dobiti visokih osebnih dohodkov. Zato menim, da je treba ljudi, ki skrbijo za organizacijo dela, nagrajevati glede na dosežene uspehe in rentabilnost delovne enote oziroma celotnega podjetja. V današnji razpravi se še nihče ni dotaknil vprašanja odlivanja kadrov v inozemstvo. Ta problem čutimo tudi mi v zunanji trgovini in ne samo delovne organizacije v proizvodnji. Strokovnjaki ne odhajajo v inozemstvo zaradi pomanjkanja dela, temveč zato, ker za svoje sposobnosti ne dobijo ustreznega zaslužka. Fakultetno izobraženi ljudje, ki delajo na komercialnih poslih, imajo dnevne stike z inozemskimi partnerji, ki jim nudijo, da se zaposjijo pri njih — bodisi tako, da odidejo v inozemstvo, bodisi da pri . nas doma prevzamejo zastopstvo njihovih firm. Samo nrimer iz naših izkušenj: nekateri naši delavci, ki so prevzeli zastonstvo tujih firm, zaslužijo za enako delo milijon in pol dinarjev mesečno, medtem ko so v naši delovni organizaciji imeli desetkrat manjše osebne dohodke. Lahko izgrajujemo naš kader na zavesti, da bo nekoč bolje, vendar se ta zavest nekje preneha. M. P. 55- LOJZE KIAUTA, EKONOMSKA FAKULTETA, LJUBLJANA: Gre za vse dejavnike gospodarjenja PAVLE PEČAR, OBČINSKI SINDIKALNI SVET KOPER: VENDARLE PROUČIMO MINIMALNE OSEBNE DOHODKE DUŠAN_KORLNSEK, JUGOTEKSTIL, LJUBLJANA: Tudi zavest ima mejo ZA DELAVSKO ENOTNOST GOVORI SLAVKO LAMBERGAR, PREDSEDNIK OBSS LJUBLJANA CENTER S konkretno akcijo v zaščito članstva V komaj minulem obdobju, zlasti pa še v času ob reformi in takoj po njej so tudi sindikati v ljublja#-siti občini Center namenjali največ pozornosti različnim sistemskim vprašanjem, še posebej pa problemom produktivnosti dela, delitve po delu in problematiki izboljševanja kadrovskih struktur zaposlenih. Te zadeve so pravzaprav pomenile tudi poglavitno vsebino zadnjega občnega zbora ObSS Ljubljana-center. 6 || »Spoznali pa smo, da niso nič manj aktualni tudi drugi problemi, predvsem vprašanja v zvezi z osebnim in družbenim standardom zaposlenih ter samoupravni odnosi nasploh, kar pa vse v delovnih organizacijah pogojuje ugodno razpoloženje zaposlenih in ure j epe notranje odnose, s tem pa tudi večje delovne in poslovne uspehe.-" ie na začetku razgovora poudaril predsednik sindikatov v ljubljanski občini Center Slavko Lamberger. »Prav zaradi tega tem vprašanjem zdaj posvečamo enako ali še večjo pozornost.« »Kakšne konkretne rezultate pa so obrodila tovrstna prizadevanja sindikatov v občini Center?« »Če odštejem, da je zavoljo predvidene združitve sindikatov v Ljubljani naš delovni program deloma zožen, bi vendarle moral poudariti, da smo vsaj na nekaterih področjih o katerih pa mislimo, da so bistvena za našega delovnega človeka, dosegli lepe rezultate. Kakor veste, je reforma na primer navrgla velikanski sklop nerešenih vprašanj v stanovanjskem gospodarstvu. Ob tem se je že klasični problem, kako priti do stanovanja, pokazal v povsem novi podobi. Sprva smo tudi mi živeli pod vplivom splošnega prepričanja, da delovne organizacije na splošno niso več zainteresirane reševati stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, kaiti stanovanja že imajo najbolj potrebni, medtem ko jih še nimajo tisti prosilci, ki dobivajo le povprečne ali podpovprečne osebne dohodke. Vendar pa tem podatkom docela le nismo verjeli Nekateri podatki so namreč nakazovali nasprotno, da podjetja vse več vlagajo v stanovanjsko gradnjo, ker pač prihajajo do prepričanja, da so poleg investicij v tovarniške zidove in opremo enako važne tudi investicije v proizvajalčev standard. Zato smo na občinskih sindikatih izdelali podrobno analizo, v kateri smo za tri leta nazaj obdelali vsa vprašanja, ki so povezana z življenjskim standardom zaposlenih: stanovanjsko iz- gradnjo. politiko zaposlovanja, varstvene ustanove, rekreacijo. Ti podatki pa so nas dokončno prepričali; da vsaj za našo občino ne držijo trditve, da po podjetjih ni interesa za gradnjo stanovanj. Zato smo tudi odločno zahtevali, da moralo banke nuditi varčevalcem za stanovanja ugodnejše pogoje! Prepričan sem, da bodo morali biti pogoji pri dodeljevanju kreditov za stanovanja, v prihodnje še ugodnejši, kajti če v delovnih organizacijah kažejo razumevanje za te zadeve, bodo njihovo željo in pobudo morale še bolj kot zdaj podpreti tudi banke. To je bil eden konkretnih rezultatov naših sindikatov v zadnjem obdobju. Dodam naj še to, da smo sindikati v občini Ljubljana-Center odločno nastopili tudi pri oblikovanju urbanistične politike. Zavzemali smo se, da je treba razvijati vse tiste vrste gradenj, ki nudijo zainteresiranim posameznikom večje možnosti za neposredno vključevanje z lastnimi sredstvi in lastnim delom. Deloma smo pri tem uspeli,, saj je na področju Ljubljane vendar že mogoče dobiti lokacije tudi za gradnjo vrstnih hišic in sploh za individualno gradnjo, medtem ko smo še v najbližji preteklosti razvijali pretežno blokovno gradnjo, ki nedvomno ima prednosti, vendar pa zahteva večja sredstva, kot pa z njimi podjetja, oziroma posamezniki razpolagajo. Na pobudo sindikatov občine Center so se končno združile tudi tri. prej samostojne občinske počitniške skupnosti, ker zdaj pomeni nekak zarodek organizirane skrbi za oddih in rekreacijo na področju mesta Ljubljane.« ' -mG. Xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvv : PravnajprtsvetovalnleliiDjEi vxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxXxxxxvxx>xvxvxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxx * VPRAŠANJE: flal Re 26‘ juhja 1966 mi je komisija pri KZSZ v Ljubljani iz-XjDa odločbo za klimatsko zdravljenje v Dolenjskih Toplicah. I5]rrava zdravilišča Dolenjske Toplice me je na zdravljenje polj to,a 13. septembra 1966. Zanima me, kako se mi za čas zdrav-za, Ja obračuna nadomestilo in kako si naj razlagam člen 36. m Cria o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o avstvencm zavarovanju (Uradni list SFRJ št. 29/66). C. Z. — Kresnice rp6 Pd 28. julija 1966 dalje, ko je stopil v veljavo zakon o spreva nil:>ah in dopolnitvah temeljnega zakona o zdravstvenem žago t°Van'to (Uraeni lisi SFRJ št. 29/66), zavarovancu ni več za-herr°V*ieno zdravljenje v naravnih zdraviliščih na stroške social-l0pa zavarovanja. Člen 36. omenjenega zakona pa izjemno do-zap da zavarovanci, za katere je bila pred uveljavitvijo tef>a Zdr°na.jzdana odločba o napotitvi na zdravljenje v naravno še ?vilišče in zdravljenja še niso nastopili, ker jih zdravilišče g°iih .Poklical°, lahko uveljavijo dovoljeno zdravljenje ob po-teAn in na način, kot je bilo to predpisano pred uveljavitvijo sa zakona. Zdravier Vam je bila izdana odločba o napotitvi na klimatsko Vjte 'ton j e v toplicah že pred 28. julijem 1966, se lahko zdra-v toni-* sP°ške socialnega zavarovanja, čeprav ste bili poklicani -P ice šele dne 13. septembra 1966. bo J^er »nate v toplicah brezplačno nastanitev in hrano, se vam če nj ta čas zmanjšalo nadomestilo osebnega dohodka za 40 %, 2akon, ate družinskih članov, ki bi bili zavarovani po temeljnem u 0 zdravstvenem zavarovanju, za 20 % če imate enega in za 10 % če imate dva taka družinska člana. Če imate tri ali več takih družinskih članov, se vam nadomestilo ne bo zmanjšalo. M. VEHOVEC • 122. VPRAŠANJE: Ali ima delavec, ki se je vrnil * odslužitve, vojaškega roka, pravico do letnega dopusta, če se je vrnil v svojo delovno organizacijo v mesecu septembru in je v prejšnjem letu koristil letni dopust? Če ima tak delavec pravico do letnega dopusta, pa nas zanima, ali mu pripada dopust, določen po osnovah in merilih naših splošnih aktov, v celoti ali le del. glede na čas, ki ga prebije na delu v tem koledarskem letu po vrnitvi z odsluženja vojaškega roka. Obrtno gradbeno podjetje — Nova Gorica Ker po določilu čl. 131 temeljnega zakona o delovnih razmerjih delavec, ki odide na odslužitev oz do$lužitev vojaškega roka, ostane še naprej član delovne skupnosti in ima neposredno po odslužitvi vojaškega roka pravico se vrniti na delo v isto delovno organizacijo, pri čemer vse njegove pravice in dolžnosti, ki se pridobivajo po delu ali iz dela, v njegovi odsotnosti mirujejo in ker ima delavec med letom pravico do letnega dopusta, in ga delovna skupnost zanj ne more prikrajšati (1. in 2. odst. čl. 63 TZDR), ima pravico do letnega dopusta v celoti, čeprav se je v koledarskem letu vrnil šele meseca septembra in čeprav je svoj letni dopust za prejšnje leto pred odhodom na odslužitev vojaškega roka že izkoristil. Letni dopust se namreč koristi praviloma le v celoti, in TZDR ne predvideva možnosti, da bi de- lovna organizacija lahko delavcu odobrila v takem primeru le del letnega dopusta. O tem vprašanju je podobno mišljenje objavil tudi zvezni sekretariat za jelo pod št. 2815/1 z dne 8. novembra 1966 z obrazložitvijo. da ima delavec, ki je odšel na odslužitev oz. doslu-žitev vojaškega roka po 8. aprilu 1965, torej po uveljavitvi TZDR, pravico do koriščenji letnega dopusta v letu, v katerem se je vrnil z odslužitve vojaškega roka, če je imel pred svojim odhodom najmanj 11 mesecev neprekinjenega dela in če se je po vrnitvi z odslužitve vojaškega roka takoj ponovno zaposlil v delovni organizaciji. Čas, kateregi je delavec prebil na delu pred odnodom na odslužitev, a je krajši od 11 mesecev, pa se sešteva s časom, ki ga bo prebil na delu v delovni organizaciji v letu, v katerem se jt vrnil iz vojske, tako da lahko tak delavec pridobi pravico do koriščenja letnega dopusta tudi takrat, kadar do konca tega leta v obeh časovnih obdobjih dopolni 11 mesecev dela. A. POLJANŠEK Iz nase dražbe T^rejšnji teden je med delom sredi Ljubljane izgubil Jr*življenje mlad zidar. Padel je s stolpnice in obležal na zemlji. Poklicali so rešilni avtomobil in ga odpeljali. Odpeljali so ga v mrtvašnico in ne v bolnišnico. Težko je po nesreči zbrati dovolj podatkov, s katerimi bi dokazali, da bi smrti lahko prekrižali račune, če bi ravnali drugače. Staro pravilo tudi pravi, da o mrtvih ne smemo govoriti slabo. Kljub temu pa ne bomo ravnali napačno, če zbrane podatke uporabimo kot opozorilo, da nesreča nikoli ne počiva. Gradbeno podjetje iz Izole ima v Ljubljani več gradbišč. Na Jami gradijo stolpnico za samce. Prav na tej stolpnici pa se je smrtno ponesrečil zidar Marjan Sačer. Gradbinci Stavbenika v Šiški se še živo spominjajo nesreče. Teden dni po nesrečnem dogodku, ko.so zidarja že pokopali, se med delom in po delu še vedno pogovarjajo o njej. Obnavljajo spomine, iščejo vzročno zvezo s smrtjo in seštevajo napake. Delovodja na stolpnici je na dan nesreče ukazal ponesrečenemu zidarju, naj z malto obmeče steno in strop V osmem nadstropju, Zidar se je dela lotil s pomočnikom. Sreča za vsak kraj, ki ima v svoji sredi tovarno. Dvojna sreča za tiste nase-Ijane, ki jim delovni kolektivi prisluhnejo in pomagajo urejati njihove drobne in velike skrbi. Ce bi povprašali Jeseničane, Velenjčane, Žalčane, Rušane ali Ravenčane, bi vam to tudi rade volje potrdili. Kdo bi znal našteti vse zdravstvene domove, šole, vzgojno varstvene ustano- ZIDARJEVA : ■ vj-Lv'; " ... ; ji ; OSMRTNICA Franjem Kovačičem. Najprej sta postavila oder, na oder sta položila malto, nakar je zidar začel z delom. Nihče pa ne ve, kaj se je zgodilo potem. Prič o nesreči ni. Na delovnem mestu je bil zidar sam. Njegov pomočnik je odšel po potrebni material. Domnevajo, da je zaradi loma zunanje deske, na katero je bil naslonjen oder, izgubil ravnotežje in padel skozi balkonska vrata 21 metrov globoko na dvorišče, čeprav je delo opravljal v notranjosti stavbe. Padec sta videla dva delavca, ki sta se zadrževala na dvorišču. V Stavbeniku so imeli na gradbiščih zadnjo smrtno nesrečo pred osmimi leti. To je njihova druga nesreča s smrtnim izidom. Stane Barbič, šef gradbišč Stavbenika v Ljubljani pravi: »V podjetju se trudimo, da bi bili delavci varni pri delu. Vendar to ni dovolj, če se delavci ne držijo tistega, kar jih učimo. Pri nesrečah 'v naši stroki pogosto ugotavljamo, da so delavci največkrat sami krivi, da so malomarni, neprevidni ali nepreračunljivi. Ne bom trdil, da je vsak svoje nesreče kovač, vendar menim, da se vsaka napaka hitro maščuje.* O vzrokih nesreče sta med delavci dve domnevi, Nekateri trdijo, da si je zidar postavil oder zelo nerodno, ker ga je oprl na neprimerno desko od zunaj. Deska se je zlomila in to je imelo za posledico nesrečni padec, Delovodja na stolpnici Milko Treska se sprašuje: »■Zakaj si je sploh postavil oder, ko bi lahko delo opravil brez njega? Ostali zidarji opravljajo takšna dela brez odra in bolj varno.-* Pri meritvah na delovnem mestu so ugotovili, da ga je oder pri delu celo oviral, ker se je z glavo dotikal stropa. Nekateri delavci na gradbišču pa naštevajo tudi druge okoliščine. Zidar je imel neke težave, Ves dan je bil živčen. Dvakrat je zapustil gradbišče. Tudi pri delu je bil raztresen in zaskrbljen, Zaključek? Nesreče so posledica mnogih činiteljev. Na nekatere lahko vplivamo z razumom in razsodnostjo, drugih pa se teže izognemo. ZDRAVKO TOMAŽEJ ve, stanovanjske bloke in druge objekte družbenega standarda, ki jih delovni kolektivi poklanjajo, poleg stoterih obveznosti do družbe, še svojemu kraju. V takem sožitju živijo tudi naseljani Kidričevega in njihova tovarna glinice in aluminija. To pot predstavljamo samo dva dokaza o razumevanju kolektiva TGA za potrebe družbenega standarda: osnovno šolo in vzgojno varstveno ustanovo. DELAVSKO NASELJE DESKLE JE DORTLO VZGOJNO-VARSTVENO USTANOVO: v rok in v vrtec Svečanosti ob otvoritvi novega samskega doma v Desklah, ki je sprejel pod svojo streho tudi najmlajše Deskelčane, in nove telovadnice pri osnovni šoli, so minile. Jutro sredi minulega tedna pa je prineslo Desklam še eno otvoritev: 60 drobnih glavic je prvič pogledalo v svoj vrtec. Plaho, nezaupljivo so zrli v svoje vzgojiteljice in vtikali roke mimo rokavovih lukenj, ko so jim tovarišice oblačile nove vrhnje oblekice. Podobni so si kot krajcar krajcarju, le po barvi oblekic jih »ločiš«, v roza so deklice, v nebesno modrem pa fantki. Posedajo okoli miz in enkrat si zakrijejo obrazke z lončki pa spet s kosom kruha. V prvi sobi se zbirajo okoli vzgojiteljice in se gredo »pokaži, kaj znaš«, v drugi jih pa za podoben nastop ne morejo zvabiti od kupa novih igračk In to je otvoritvena svečanost, ki je tja do šolskih dni ne bo konca. Lepšo si je zlepa ne bi mogli zamisliti. Majhni Deskelčani ne bi niti razumeli »pravljice« v obliki otvoritvenega govora ... »Komaj sem dočakala ta dan. Zdaj je otrok na varnem. Doma mu ne moreš biti kar naprej za petami. Se sreča, da je v vrtcu Izza vrat oprezata v igralno sobo dve mamici, O čem neki premišljujeta? Nada Žefran, gospodinja: UTFTNF.K NA TEMO' MARIBORSKI SINDIKATI IN SKRB ZA ČLOVEKA Lahko je že prepozno, ko pride zdravnik Problematika financiranja zdravstvene preventive, še posebej pa klimatskega zdravljenja za otroke, ki so tega nujno potrebni, se z enako ostrino kot drugod po Sloveniji in državi zastavlja tudi na območju združene mariborske občine. 1 o podatkih sindikalnega sveta v Mariboru bi na primer morali na klimatsko zdravljenje samo z območja bivše občine Center redno pošiljati na 14-dnevno okrevanje vsaj po 35 otrok, če bi hoteli v enem letu pomagati vsaj otrokom iz socialno najbolj ogroženih družin. V okviru združene mariborske občine so potrebe, razumljivo, še veliko večje. Se bivši ObSS Maribor Center je zaradi tega, da bi vsaj nekaj otrok poslali na nujno okrevanje, iz lastnih sredstev prispeval 800.000 S-din. Komisija za socialno varstvena vprašanja pri sindikalnem svetu bo zdaj skupaj s predstavniki občinske skupščine in Zdravstvenega do« ma izbrala tiste otroke, ki jim je klimatsko zdravljenje najbolj potrebno tako s stališča medicinskih indikacij kakor tudi gmotnih razmer njihovih staršev. Vendar ne gre zgolj ža finančno pomoč, saj težav na opisanem področju hi mogoče razrešiti zgolj z denarjem. Sindi- kalni svet Maribor namerava namreč anketirati vse delovne organizacije, v katerih delajo starši tistih socialno in zdravstveno ogroženih otrok, ki bodo zdaj letovali na stroške sindikata. V anketi pa mislijo povprašati samoupravne organe prizadetih kolektivov, kaj so storili za urejanje življenjskih razmer svojih ljudi, oziroma kako nameravajo za te zadeve skrbeti v prihodnje. Še dodatna vprašanja bodo veljala sindikalnim podružnicam, ki so se končno tudi dolžne bolj pobrigati za svoje člane, če naj sindikati zadovoljivo opravljajo tudi svojo zaščitno funkcijo članstva. Sindikalni svet Maribora si od te ankete'precej obeta, saj bo zajela razlNno velika in tudi finančno različno močna podjetja. Med drugim pričakujejo tudi več novih podatkov p dosedanji aktivnosti sindikalnih podružnic, iz česar bo mogoče povzeti tudi konkretnejše napotke za bodoče delo. V času, ko se tudi v Mariboru pripravljajo na občne zbore sindikalnih podružnic, je to še toliko bolj koristno in potrebno. In če se za hip povrnemo k uvodni informaciji o problematiki financiranja zdravstvene preventive, oziroma še posebej klimatskih zdravljenj za otroke, samo še tole: verjetno bo opisana akcija mariborskega sindikalnega sveta vplivala na nadaljnje razčiščevanje stališč o našem socialnem in zdravstvenem varstvu in vlogi delovnih organizacij pri urejanju življenjskih razmer njihovih ljudi oziroma družin. To pa spet lahko pospeši razpravo o konkretnih sklepih, kdaj, kdo in kako naj bi posamezne probleme tudi razreševali. Mariborski sindikati se torej zavzemajo za načrtno deta tudi na tem področju. Eden načrtov, ki bi jih želeli uresničiti pa je tudi ta, da bi skupaj z ostalimi, ki so za to zainteresirani, pomagali ohraniti in nadalje razvijati dom Miloša Zidanška na Pohorju, ki je namenjen prav klimatskim letovanjem oziroma okrevanju otrok. Tudi tej ustanovi, kakor mnogim podobnim, zavoljo neurejenega financiranja preventivne dejavnosti nam-' reč že grozi likvidacija ... -mG za sedaj več prostora, tako da so sprejeli otroka, čeprav nisem v službi.« Adela Jerončič, učiteljica: »Do danes sva s sinkom kar naprej potovala od varuhinje do varuhinje. Zdaj je teh skrbi konec. Zdaj se bom tudi bolj mirno posvetila delu.« Danes gre vsem mamicam malčkov za temi-vrati delo hitreje od rok. Zjutraj so jih, mimogrede v službo, varno spravile za ves delovni dan. Domov se bodo spet vračale z njimi, Tako bo poslej mineval vsak dan z roko v roki v službo in vrtec, z roko v roki domov. DARILO KOLEKTIVA TOVARNE CEMENTA Novi vrtec, ki domuje pod streho samskega doma, je dar delovnega kolektiva Tovarne cementa Anhovo. Priključen je k osnovni šoli »Jožeta Srebrniča« v Desklah. Elvira Godina, ravnateljica osnovne šole, je danes posebno zaskrbljena. Vrtec ji je naložil novo, veliko odgovornost. V naglici je pripovedovala: »Prostora je. za 60 otrok. Velika večina naših varovancev ima zaposlena oba- starša. Tj prostori so bili namenjeni za hišniško stanovanje, vendar je Tovarna cementa uredila sobo za hišnika v zgornjih prostorih, te pa preuredila, začasno, za potrebe otrok, dokler ne dobijo Deskle samostojne varstvene ustanove. Na voljo imamo dve učilnici, metodični kabinet, izolacijsko sobo, čajno kuhinjo in sanitarne prostore. Za vse to se moramo zahvaliti kolektivu Tovarne cementa Anhovo. Še več, delavski svet nam je podaril tudi 1 milijon 300 tisoč starih dinarjev za nakup opreme. V tovarni so pokazali veliko razumevanje za naše potrebe in so na primer začeli ogrevati stavbo samo zaradi vrtca več dnj poprej, da bi se zidovi dobro pregreli, ko bodo prišli otroci. In še nekaj bi rada rekla ob tej priložnosti: letos nam je kolektiv cementarne po-klonil tudi lepo telovadnico i°. nadaljnjih milijon 200 tisoč starih din za ureditev dveh šolskih varstvenih oddelkov.« VSE PO PROGRAMU Kako naglo spreminjajo Deskle svoje obličje in kako hitr° prodira v to delavsko naselj6 novo življenje! Niti leto se ni obrnilo, k° smo v našem listu pisali o veli' kih načrtih, ki jih snuje kolektiv Tovarne cementa Anhovo za-svoj individualni in skupni standard. Iz teh dni so nam ostale spominu besede direktorja kadrovsko socialne službe: »Tovarna cementa se je skopala iz nai' hujših težav. Rekonstrukcija nas je veljala eno milijardo 800 milijonov starih din, opravili s m0 jo v glavnem z lastnimi sredstvi-; seveda z zategovanjem pasd-Poslej bo drugače. Vlagati ie treba v človeka, v osebni ti*; družbeni standard,« To izjavo smo pred več me' seči vpletli v pripoved o neurejenem otroškem varstvu v Desklah in ji dali naslov »Pod varstvom ključa«. V pičlih devetih mesecih 3e kolektiv Tovarne cementa v Anhovem že izpolnil del svojeg® programa na področju družbenega standarda. »Problem številk*! ena«L kot so takrat imenoval* neurejeno varstvo, je rešen. D*', skelskih otrok ne bodo več varovali le ključi. I. VRHOVCAK //VVVVvvvvvvvvvvvvvvvwvvv«v«vwyvvvv^^ Vse za zimo modna hiša LJUBLJANA - MARIBOR SOLEA mila v. Tovarna torcg. Maribor ■HIB ■■■■■■■■■■■■■■■■a Delovni kolektiv VELETRGOVINE Uti te# it«# 1MP0RT - EKP0RT čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno in uspehov polno novo leto 19671 \ i LJUBLJANA Iz družbe ,ž!i!lll;!l!:8ii:!:!;:il!!!!ll|||||||||||||l!!l!|||li||lil!ll!inill!!1 Pogovori / upravljavci 6 Pogovori , upravljavci WMWBI|l|l|l||IW^|lii|W|l|i^W|BW^WWWi||MpWWi^WW»(WIWIilliW^Plll!ll!lll|||ill!!|||l!!|ll!!ll!|l!llll|||l!ll!!i!|!!ll!]iiiil!!|l!!ll lam na svojem delovnem mestu v. orodjarni. To je moje delo, za katerega sem plačan. Če kaj napačno napravim in nastane iz mojega dela izmeček, morapa svojo napako plačati Tudi na sestankih, kjer uU-avnavamo poslovne odnose v tovarni, ne morem biti tako pameten kot Einstein. Za takšne odločitve je potrebno znanje, ki ga ima marsikateri delavec premalo. Na vodilna delovna mesta postavljamo po pravilu ljudi, ki so za to usposobljeni. Čez nekaj let pa se pokaže, da svojim nalogam niso kos, da so nesposobni, kot temu pravimo. . Delavci iirr takrat morajo dokazovati, d a so nesposobni., Kako naj mi te stvari razsojamo? To je narobe. Menim, da bi morali te stvari urejati drugače. Postaviti bi morali takšna pravila, da bi tisti, ki je nesposoben, priplaval na površino kot prazen sod, ne pa da minejo leta, ko ugotovimo, da imamo z njim same težave. Tako večno iščemo grešne kozle in jih nikoli ne najdemo.« -Ste te stvari povedali tudi na sestanku v tovarni?« -Rekel sem, da zdaj ni čas, (te iščemo grešne kozle in se prepiramo, kdo je več kriv. Okoli dvesto delavcev ne bo imelo dela, ker bomo proizvodnjo opuščali. Vsaka dobra tovarna bi morala imeti v takšnem položaju pripravljene načrte za preusmeritev, če tržišče starih izdelkov ne odkupi. Ne vem. ali to imamo, ali nimamo. Glavno pa je da se /.daj ne pričkamo in da ne zapravljamo časa. Našemu vodstvu bi morali naložiti točen rok, do katerega mora izvleči tovarno iz zagate. Če tega vodstvo ni zmožno napraviti, naj prepusti položaje v tovarni .sposobnejšim, tistim, ki so pripravljeni za 600 zaposleni n delavcev v tovarni pr’skrbeti delo« -Strinjam se z vami. Kolikor pa vem, ste 13 ljudi iz proizvodnje in 70 ljudi iz montaže že poslali domov na dopust. Počitnice vaših delavcev pa se bodo do konca februarja še stopnjevale. Ali mislite, da bo s tem kriza končana?« -Meni se zdi, da do tega sploh ne bj smelo priti.« Z. TOMAŽEJ illilliililillllllillllllllllllPIIIiHlilJIlillllllliilillllilillilllllilllllllllliliilllilllllllililliillllllliiiilllliillllllllljlililliilillililiiilililiiilllliilillililliiiiilliiiiilllllliililllllllililliiiilliliilillil S I s 3 ml vprašaji nad zdraviliščem caTeške toplice ŠE JE UPANJE, VENDAR Najbrž še niste slišali za kolektiv,, kjer bi sekretar Podjetja v nočnih urah opravljal tudi dolžnost vratarja, Mer bi fizioterapevtka hkrati bila tudi garderobarka ali reCeptor, in končno, kjer zdravniku ni pod častjo čistiti oken v svoji ordinaciji... Še dosti manj verjetno kot ta Pa se sliši, da so si prizadeti prostovoljno naložili 0Plenjene obveznosti, da tudi ostali del kolektiva brez godrnjanja prevzema dodatna dela, čeprav vsi skupaj že nekaj mesecev prejemajo le 80-odstotne osebne dohodke, aiedtem ko za novo leto nad vsemi visi vprašanje, ali a°do lahko izplačali vsaj toliko, kot doslej. )ržTeh nekaj dejstev pa naj-j zadosti zgovorno dokazuje, v. SQ to dogaja v kolektivu, ki ;,Je svoj biti eli ne biti, ki se ‘,atka zagrizeno bori z a svoj oaljnji obstoj. Prav takšen pa .današnji položaj Zdravilišča “ateske Toplice. > ® razmerah v tej delovni i , Tzaciji smo tudi v našem itvu. veliko pisali. Starih ®ri zdaj ne bi pogrevali, ker 0 bilo brez vsakega pomena (oj v škodo kot v prid temu sej)6’ VU, Potem, ko so med raz?J v odkritem razgovoru naJ:!st*li sporne zadeve, so se vsi in složno zagrizli v ker Vahje težav, ki so nastopile, nan s° zaradi sprememb v fi-stva .ar>jq zdravstvenega var-te, 'Zgubili skoraj vse pacien-lj6r,.a katere so stroške zdrav-Vodj Plačevali komunalni za-Za socialno zavarovanje, Pred16*33 i« poudariti, da gre Vsem opisani enotnosti in prizadevnosti celotnega kolektiva Čateških Toplic zasluga, da letošnjega poslovanja vendarle ne bodo zaključili z izgubo, oziroma bo v naj slabšem primeru izguba tako majhna, da skoraj ni omembe vredna. Drugič pa gre za to, da so tudi njihovi samoupravni organi zavzeli stališče, da je treba za vsako ceno zadržati v kolektivu najbolj sposobne in strokovno najpotrebnejše kadre, da bi zdravilišče v vsakem trenutku, če bi se kakorkoli izboljšale razmere, lahko sprejelo paciente. Prav zaradi tega so odpovedali doslej le tistim članom kolektiva, ki jih še najlaže pogrešijo in ki go zvečine opravljali manj zahtevna dela, oziroma so bili le honorarno zaposleni. Hkrati pa so se, kot že omenjeno, ostali člani kolektiva prostovoljno zavezali, da bodo poprijeli za vsa ostala nujna dela, pa čeprav mnogi med njimi niso hodili v šolo za to, da bi čistili okna, skrbeli za garderobe in čistočo bazena... Navzlic vsemu temu pa so se tudi samoupravni organi Čateških Toplic dobro zavedali, da takšno stanje in takšno osebno odrekanje ne bo nioglo trajati v nedogled. Zato so tistikrat sklenili, da bodo po novem letu morali spregovorili tudi o nadaljnji zaposlitvi preostalih članov kolektiva, če se karkoli ne bi izboljšalo. O tem, kako zdaj kaže Čateškim Toplicam, smo govorili s predsednikom delavskega sveta, doktorjevi Anilinom Franovičem, itj je povedal tole: -Predvsem bi poudaril, da se pq vseh možnih poteh in kanalih trudimo, da bi pridobili paciente in taka. izkoristili naše zmogljivosti,- naših 120 postelj. Naslednje leto nas namreč, razen drugih obveznosti, čakajo tudi za 100 */« višje anuitete kot letos, ko smo zanje dalj 25 milijonov. Med drugim smo navezali stike tudi s tujimi zdravstvenimi ustanovami in socialnimi zavarovanji, kajti priznan nam je status ustanove za primarno rehabilitacijo invalidov. Razen tega smo se povezali tudi z domačimi in tujimi turističnimi biroji ter agencijami in seveda tudi z ddmačimi zavodi za socialno zavarovanje. Dosedanja prizadevanja — razen posameznih primerov — niso prinesla pričakovanih rezultatov, česar si v tako kratkem času končno tudi ne mo- remo obetati. Za čas glavne sezone sicer nismo v prevelikih skrbeh, ker se takrat promet sam po' sebi poveča; med drugim pridejo tudi pacienti iz Izraela in morda še Švedi. Verjetno pa bo dotlej tudi socialno zavarovanje z nami sklenilo pogodbe o številu pacientov, ki jih namerava k nam poslati na zdravljenje. Vendar pa je spet tako, da za prvih nekaj/- mesecev v naslednjem letu ne vemo, s čim bomo plačali družbene obveznosti in kje vzeli denar za osebne dohodke še zaposlenega osebja. Problem je namreč tudi v tem, da moramo zadržati vsaj neki minimum, na osnovi katerega bi potem lahko spet razmahnili našo dejavnost. Lahko je namreč reči: zaprite vrat«, dokler ne pridejo boljši časi! Koliko pa potem stane .vzpostavljanje' prejšnjega stanja, pa se pri tem nihče ne vpraša. Našemu kolektivu pa končno tudi ni vseeno, da bi bile vse njegove žrtve čisto zaman. Zaradi tega pričakujemo, da bodo zavodi za socialno zavarovanje Čimprej dali vsaj okvirne obveznosti, da bi mi potem lahko programirali svoje delo Doslej pa smo tako pogodbo sklenili le s celjskim zavodom za socialno zavarovanje, ki je zase za vse leto rezerviral povrečno 15 postelj, čeprav nam zaradi lastnih težav še ni mogel tudi terminsko sporočiti svojih želja. Skoraj bi pozabil; da bi k nam privabili čjmveč ljudi, ki np cžko jr v nekaj urah spoznati' človeka, ki si ga srečal v tovarni za pisalno mizo. O njem pravzaprav ne veni veliko. JL Vem, tla iim Ukani ne zaupa po cimo, vsako posebej preverja, kakor da naša statistika ne uporablja prave matematike. Sicer pa je menda za vse ljudi ki so tehnično izobraženi, značilno, da se zanesejo san«.' na svoje račune. Inženir Jože Demšar jv mlad strokovnjak. Vodi tennični oddelek lesno ind istrijsUeea podjetja v Češnjici. Lesna industrija v tem kraju ima svoje “taro poreklo: v teli krajih je bilo nekoč 92 žag, prav toliko in še več žagarjev, ki zdaj v glavnem vsi žagajo na eni sami žagi v tovarn: Ko pa bo stekla nova avtomatizirana žaga ki so jo že pristavili, pa bodo vse delo opravili št roji, za žaganje bo potreben 'U mo še en žagar v vsaki izmeni. Težko delo bodo zamenjali stroji. _. HRBTENICA TOVARNE Vprašanje sem postavil dvoumno: »Kaj v tovarni žagate samo hlodovino? Kaj se ne ygate tudi med seboj?« »Med seboj se žagajo samo v tistih tovarnah, kjer imajo slabe učinke. Pri nas pa tega ni, vsak ve, kaj je njegovo delo. čeprav je lesna industrija na splošno še vedno zapostavljena. Sredstva, ki jih ustvarjamo, se pretakajo drugam.« ) Inženir Demšar si je ogledal že precej tovarn lesne stroke po svetu. Od tam izvira tudi njegova primerjava: »V Češnjici nimamo nobenega strahu. Vsakemu tujcu, ki pride VStovarno, pokažemo, kaj imamo. Ni nas sram,« Popila sva kavo, razpravljala o kupčiji, ki so jo sklenili z Zahodno Nemčijo in na koncu sva se odpravila v tovarniške obrate. Tovarna bo prihodnje leto izvozila za 2 milijona nemških mark kosovnega pohištva. Pogodba o izvozu je že podpisana. • e s si so odpustile višek zaposlenih. utemeljujeta svoj ukrep kar dve z zastoji v prodaji in s kopičenjem zalog. — 2e v prvem polletju je opozorila industrija na velike zaloge, na pomanjkanje -obratnih sredstev in na neizpolnitev planskih obveznosti. Skupaj je v gospodarstvu za. 15 0/n .več;,zn-log kot lani ob tromesečjuL-kar pomeni približno 5 milijard^ta- rih dinarjev. Zaloge v industriji in terjatve kupcev tako znatno presegajo razpoložljiva obratna sredstva, zavoljo tega pa večina podjetij ni likvidna. Podobno velja za vse gospodarstvo, saj je za blizu poldrugo milijardo starih dinarjev več vezav, kot znašajo razpoložljiva sredstva. — Industrijske delovne organizacije se najpogosteje pritožujejo nad novimi pogoji gospodarjenja. Nejevoljo utemeljujejo s podražitvijo reprodukcijskega materiala, ki najmočneje ogroža njihovo ekonomičnost. — Vsi elementi v delitvi ce-r lothega dohodka kažejo na to, da je industrija po gospodarski reformi res v težavnejšem položaju, kot pa so druge gospodarske panoge.. Manjšo ekonomičnost poslovanja je opaziti v celotnem gospodarstvu, še posebej pa v industriji, ker so se cene reprodukcijskega materiala znatno zvišale. Lotos je ustvarila industrija na en dinar porablie-ljenih sredstev le 1,62 dohodka, medtem ko je znašal ustvarjeni dohodek lani 1,84. Sicer pa je nasploh opaziti, da se je rentabilnost vloženih sredstev v celotnem gospodarstvu letos zelo malo povečala. Za industrijo pa povedo podatki, da je stopnja rentabilnosti manjša celo za 25 "/o. — Celotna podoba gospodarjenja na Tolminskem, še posebno v industriji, je precej črnogleda. Kje vidite rešitev iz trenutnih gospodarskih težav? — Nedvomno bo potrebno bolj dosledno^ izpolniti namen gospodarske reforme — Intenzivnejše in bolj učinkovito go- spodarjenje. »Popravljanje« poslovnih uspehov z zmanjšanjem števila zaposlenih najbrž ni rešitev. Rešitev je v intenzivnejši izrabi zmogljivosti. V tolminski občini pa delamo narobe. Stroji mirujejo, delavci odhajajo na brezplačne dopuste, ko pa že to več ne pomaga, morajo zapustiti podjetje. Močno narobe je, da takšni ukrepi veljajo le za proizvodne delavce. Medtem pa ostaja veliko vprašanj brez odgovorov, ki bi pa lahko bistveno pripomogla k izboljšanju poslovanja. Omenil bi le dve: poslovno in tehnično sodelovanje med delovnimi organizacijami iste panoge in boljša strokovno usposobljenost vodilnega kadra. Tolminske delovne organizacije so prešibke, da bi si mogle vsaka zase privoščiti razvojne oddelek in druge strokovne službe. O možnostih za kompleksno in dolgotrajno poslovno tehnič' no'sodelovanje pa naše delovne organizacije sploh ne razmišljajo, čeprav se take rešitve ponujajo že v komuni. Najbrž bi morala uvideti potrebo -po takšnem sodelovanju najprej vodstva podjetij. Žal pa velja za večino delovnih organizacij, da jih vodi nestrokovni kader. Navzlic temu pa bi lahko še marsikaj popravili, če bi vodim1 delavci z nepopolno strokovno izobrazbo sami uvideli, da industrijske proizvodnje ni mogoč® voditi brez strokovnjakov in bi z večjo prizadevnostjo zbirati okoli sebe sposobne strokovnjake. Dogaja pa se narobe. Za strokovnjake so še marsikje zaprta vrata. Tako leze tolminsko gospodarstvo v hudo nasproti®1 nerazvita tolminska komun® šola veliko mladih strokovnjakov, ki pa potem odhajajo V razvitejše komune. S pomočjo tujih kreditov »Preveč pričakujemo« (Nadaljevanje s 1. strani) ravi dela kapital počasi obrača. Vzemimo železarstvo ali strojno industrijo. Uvoz smo sprostili, kreditne pogoje zaostrili, zaščitne carine teh podjetij ne varujejo dovolj pred nadmočno tujo konkurenco.« »Ne recite, da v železarnah ni položaj nekoliko protisloven. Ali je mogoče železarne istočasno rekonstruirati, ko zaloge izdelkov naraščajo, hkrati pa za 37 °/o povečati osebne dohodke in ob vsem tem pričakovati rentabilnost? To le mimogrede. Ne zanikam pa objektivnih težav v gospodarskih panogah, ki zahtevajo veliko maso kapitala za proizvodnjo in prodajo zaradi počasnega obračanja sredstev. Naše ladjedelnice in strojegradnja imajo lahko odlične kadre, tehnologijo dela in celo naravne prednosti za proizvodnjo. vendar brez kapitala ne morejo konkurirati ekonomsko močnim tujim podjetjem. Kaj je na primer Kruppu kreditirati investicijske dobrine za 8 let? Nič! Z eno samo tako potezo pa lahko našim proizvajalcem zapre zunanji trg, ker inozemskim interesentom niso sposobni nuditi tako ugodnih prodajnih pogojev« »Novi kreditni sistem bo otežkočil poslovanje tovrstnih podjetij.« »Po mojem ne bi bilo niti humano niti gospodarno, če bi takšne gospodarske panoge in podjetja prepustili same sebi. Razvili smo jih v obdobju gospodarske avtarkije, ko se nismo vprašali, koliko nas kaj stane, ampak smo se zadovoljili s tem, da znamo isto izdelovati kot industrijsko razvite države. Vsi smo s tem dokazovali gospodarsko nezrelost, zato se mi zdi edino zrelo, da vsi nosimo posledice naših spoznanj v preteklosti. Višje družbene asociacije, kakor so zbornice in družbeno politična predstavništva, zato ne bi smele odmakniti rok od delovnih kolektivov, ki jih vključitev v mednarodno delitev dela in z njo povezane spremembe v zunanjetrgovinskem in kreditnem režimu neposredno prizadevajo. Za Spopad s tujimi konkurenti jih je treba najprej pripraviti« »Prihajate v nasprotje z vašo prejšnjo izjavo o ladjedelništvu in strojegradnji!« »Govoril - sem o nujnih sedanjih konkurenčnih sposobnostih. Izjemno dopuščam možnost, da se kako podjetje likvidira, načelno pa sem v takih primerih za proizvodno preusmeritev. Toda to ne gre čez noč. Dotlej bi morali takšna podjetja zavarovati pred tujo konkurenco z zaščitnimi carinami in drugimi ukrepi. Če se kapitalisti organizirajo v moderni državni ekonomiki, bi se tembolj morali mi. Vsaka moderna ekonomika se integrira po dveh »linijah«. Usklaja delo podjetij, bank in združenj, medtem ko splošno gospodarsko politiko regulira država s pametnimi, vsestransko premišljenimi predpisi Zasebni kapital torej varuje družbena skupnost, ker se tudi ta z njim okorišča. Mislim, da sem s tem dovolj utemeljil, zakaj nam ne sme biti vseeno, ali neko podjetje likvidiramo ali pa mu omogočimo, da se proizvodno preusmeri in postane poslovno sposobno. Kot sem že omenil, pa sanacija ni odvisna samo od kreditiranja, ampak je zanjo več poti in možnosti.« MARIOLA KOBAL (Nadaljevanje s 1. strani) tornih vozil v Sloveniji povečalo za najmanj petnajstkrat in tako zdaj pride eno motorno vozilo na 16 prebivalcev, v Jugoslaviji pa na 51. Letos pa je prestopilo državno mejo približno 20 milijonov potnikov s približno 7 milijoni motornih vozil. Ker pa smo kljub naglemu napredku še daleč izpod evropskega povprečja — mimogrede povedano, gostota v Sloveniji dosega le tretjino gostote prometa v razvitih državah Evrope — je treba računati na še nadaljnji porast cestnega prometa. Člani upravnega odbora republiške Gospodarske zbornice pa so ob teh številkah ■ hkrati, ugotavljali, da so sredstva za vzdrževanje in obnovo cest v znatnem zaostanku s sedanjim razvojem cestnega prometa, zlasti pa glede na pričakovani razvoj inozemskega turizma. V Sloveniji bi za tekoče vzdrževanje, obnovo vozišč in mostov potrebovali letno približno 22 milijard S-dinarjev, medtem ko se je doslej zbralo letno le približno 12 milijard S-dinarjev. Za prihodnje leto pa so po mnenju članov upravnega odbora perspektive še slabše, ker so v republiškem proračunu v celoti črtali dotacijo za pptrebe cest I. in II. reda, tako rda je zanje zagotovljenih le 30 °/r potrebnih sredstev. Predvidena podražitev cen gorivu in cestnih taks bi sicer nekoliko omilila problem, še daleč pa ne razrešila. Velja pa posebej poudariti, da ob vsem tem niso upoštevana potrebna sredstva za 'gradnjo novih cest, kar je poseben problem, spričo obsežnih programov za gradnjo modernih cest v sosednji Italiji in Avstriji. To pa nedvomno narekuje, da moramo tudi v Sloveniji nujno preiti na gradnjo boljših cest, ki naj bi bile povezane z že zgrajenimi ali projektiranimi cestami v sosednjih državah. "NE GRE SAMO ZA KORISTI SLOVENIJE Gradnjo sodobnih cest v Sloveniji pa ni treba presojati le z vidika ožjih koristi Slovenij®1 marveč tudi z vidika gospodar' skih in razvojnih možnosti drur gih republik in območij držav®-Pri tem je treba namreč uP°( števati, je bilo slišati na s®)1 upravnega odbora republišK6 Gospodarske zbornice, da so v s® giavne ceste v Sloveniji pr®®' vsem tranzitnega značaja. ™ morda najbolj zgovorno potrj®' jejo podatki, da prihaja č® mejne prehode v Sloveniji sk®" raj 96 % vseh vozil, 95 % vse® potnikov in skoraj 70 % vse# blaga, ki prihaja v Jugoslavij0, Promet pa bo s popoln' ukinitvijo vizumov za tuje t< riste in potnike prihodnje 1®» nedvomno še bolj narasel. 1 zaradi tega je prav od dobrin cest v Sloveniji v »mogoče®1 odvisen razvoj turizma v Jug®' slaviji. Od dobrih cest v Slov®' niji je, ne nazadnje, odvis® tudi uresničitev* programa, P_ katerem naj bi se inozemski t®' rižem v Jugoslaviji do leta 19F povečal za najmanj dva in P®"' krat ter dosegel dohodek P®1' bližno 400 milijonov dolarjev. SODOBNE CESTE SO NUJNOST Na osnovi teh podatkov člani upravnega odbora rep®' bliske Gospodarske zborni®^ sprejeli vrsto konkretnih ključkov. Predvsem pa so se zavz®**’ da naj bodo sredstva iz p red V1' dene podražitve goriv nameni® na izključno za obnovo v ®aZ širitev cestnega omrežja. udarili pa so še, da 'je izgi’3^ nja sodobnih cest v Sloveniti prvenstvenega pomena za i'af voj inozemskega turizma ^: mednarodnega cestnega tra®?' porta. In prav zavoljo tega j® potrebno omogočiti naši repub11' ki, da za to najame dolgoroč® inozemske kredite. Tudi sredstva za vzdrževanj® cest v prihodnjem letu so znaj: no preskromna. Zato so. si ti® člani upravnega odbora edi®^ da dokler ne bo urejeno fina®' tiranje cest v državi, mora ^ vzdrževanje cest I. in II. re®_ •prispevati sredstva tudi rep®' bilka s posebno dotacijo v/ Pr Ua šoli na Bregu celo samo ot odstotkov. Visok odstotek ra- zaključi šolanje v 6. ali 7. zredu. Učni načrt je prenatr-» n: duši učitel-jevo ustvarjal-L , Da je učni načrt na ev-Dii? . ravni. je za učitelje — ipt'o ^ke kaj slaba tolažba. Učni tev8ram‘ se širijo, njihova zah-Qtrn,oat se stopnjuje, zmogljivost U, ?k pa je omejena in ne more n duručno slediti napredku zna-Učp11 in tehnike. Preobilica vodi Sl^oe in učitelje v površnost. p0 zi snov se prebijajo s težavo bi Preč.no nadarjeni učenci. Če p,. s.e učni načrt prilagodil pov-pQvcn° nadarjenim, bi se nad->,tPrečno nadarjeni dolgočasili. rnan. ", Ptuju učitelji bolj ali ! Ul ei malo drugače, kot si je pr - vSlasno zagovarjajo izvajata ^enega načrta po dveh tirih, ?.rpžba zamislila. Ne glede na to. .koliko .ie ta Sol njihova pot iska- pa ptujski ?'a rešitve pravilna. *Uki kot samoupravljavci Aj. ■* KIH »diuuuifldvijavu s eegično terjajo več besede pri Mločanju o njihovem delu. Doslej so dali že mnogo ustnih in pisanih pripomb, pa šolske oblasti niso ničesar upoštevale. Pri vseh zakonskih projektih in izdelavi normativov se beseda praktikov doslej ni upoštevala: predmetnik, učni načrt, zakon o osnovni šoli, zakon o financiranju ... ■ Bo k boljšim učno vzgojnim rezultatom pripomogla večja strokovnost učiteljev? Precej učiteljev se danes v Ptuju dodatno šola. toda ob tem dobe zelo šibko moralno in materialno podporo. In vendar je rešitev za boljše učno vzgojne rezultate treba iskati v človeku, ki vzgaja in oblikuje otrokovo /.nanje. Učitelj mora biti deležen najboljše šole, imeti solidno znanje in velike sposobnosti. Pedagoško kadrovske šole pa so danes odprte tistim, ki jim drugje zapirajo vrata. ■ Bo k boljšim učnim rezultatom pripomogla dodatna pomoč šibkim učencem? Delovni dan učenca osemletke je danes daljši kot odraslega človeka in dodatna pomoč učencu pomeni predvsem dodatno obremenitev učenca. V Ptuju so danes dopolnilnega pouka deležni zlasti učenci — vozači, ki čakajo na svoje avtobusne zveze. Toda rezultati niso preveč ohrabrujoči. Učenci — vozači zelo trpijo. Uro in pol prihajajo kasneje k pouku zaradi slabih rednih avtobusnih ^ SEJI UPRAVNEGA ODBORA GOSPODARSKE CnuNlCE SLOVENIJE SO RAZPRAVLJALI O FINAN-- A^JU STROKOVNEGA ŠOLSTVA SME PRITI DO ZMANJŠANJA SREDSTEV Na zadnji seji upravnega odbora republiške Gospodarske zbornice so člani razpravljali tudi o financiranju strokovnega šolstva. Tu smo slišali obširno informacijo o tem, da je bil izdelan predlog Gospodarske zbornice o financiranju strokovnega izobraževanja v Sloveniji. O tem predlogu, ki predvideva u izobraževalnih skupnosti po dejavnostih gospodarstva in eno izobraževalno skupnost za splošne strokovne šole, je Gospodarska zbornica razpravljala že prej in povprašala za mnenje tUdi nad 90 večjih in veiikih gospodarskih organizacij. Te so predlog ugodno ocenile in zagotovile svojo podporo pri njegovi uresničitvi. ni(.‘9^ern je Gospodarska zbor-fe Slovenije organizirala zbo-pari Predstavnikov posameznih so ug gospodarstva, na katerih iti l tanovili iniciativne odbore, Ustao °. Poskrbeli za dokončno va[ ovitev posebnih izobraže-Lob \ skupnosti. Za posebno slej azev-alno skupnost se še dobil^ ls° odločili edino predstav-Srarfi^osPodarskih organizacij v slišatj hištvu. Vendar kot je bilo DraVg na seji UO, so tudi pri-za ust- oovitev omeniene nančna sredstva, ki jih v ta namen daje slovensko gospodarstvo, še celo povečala. M. Z. voženj. Bi bila rešitev v šolskem avtobusu? Mnogi jo vidijo. Drugi zopet v tem, da drugače perspektivno poskrbimo za podeželske šole. Ce naj bi tudi tam zagotovili pouk s predmetnimi učitelji, bi morali šolati take predmetne učitelje, ki bi diplomirali iz dveh ali treh predmetov. Danes pa vse preveč eksperimentiramo, saj smo npr. šolali učiteljice gospodinjstva, ki so danes ob ukinjanju tega predmeta tako rekoč brez dela. E Učni rezultati bi lahko bili boljši in manj bi bilo verbaliz-ma. če bi le-tega lahko nadomestili z nazornim poukom. Pojmovne predstave otrok bi lahko bile boljše, če bi imeli več učil. Zlasti za fiziko in kemijo jih je malo. Moderen, kabinetni pouk, pa danes ni izvedljiv celo v moderni stavbi, saj je denarja komaj za njeno drago vzdrževanje. E Vsi otroci ne zmorejo istih umskih naporov, niso enako nadarjeni, nimajo enake volje, enakega doma Na eni sami stili je danes 30 otrok, katerih eden ali oba roditelja sta na delu v Nemčiji. Mnogo je socialnih problemov v družinah, kjer domuje alkoholizem. Mnogi otroci rešujejo staršem problem kmečke delovne sile. Otroci družin s standardom pa so deležni pogosto le več skrbi za zunanji videz, manj skrbi pa za njihov notranji otroški svet. in otroške probleme. Kljub temu, da se je socialna struktura v ptujski občini po vojni zelo spremenila in da so očitni dokazi naraščajočega standarda, pa je na eni sami ptujski šoli še vedno polovica otrok, ki nimajo lastne postelje. Poseben 'problem pa so tudi otroci, ki naj bi hodili v šolo deveto leto. Največ opravka z njimi imajo sodniki za prekrške, ker pač nočejo hoditi v šolo. Stališče ptujskih šolnikov je, naj bi to- določilo uveljavljali le pri otrocih, ki imajo interes in željo za obiskovanje šole v devetem letu. Prisiljevanje pa rodi le odpor. B Po sprejetju ustave so šolniki mnogo pričakovali v smislu uveljavljanja svojih samoupravnih pravic. Toliko več po sprejetju Zakona o zavodih pred dvema letoma. Danes ugotavljajo, da so svojo interno zakonodajo kljub velikem težavam uredili. Boljše ali slabše, na to jih včasih opozori kak delovni spor. Predlagali so, naj bi na občini imeli pravnika, s katerim bi se lahko posvetovali. Zlasti pa so kolektivi prizadeti v svoji samoupravnosti, ker so pogodbe med skladom in šolskimi kolektivi čista formalnost, pri kateri so kolektivi podpisniki brez pravice in možnosti vpliva na pogodbo. Dohodek se danes deli šolam enako, ne glede na delovne uspehe kolektivov. To in pa dejstvo, da nimajo meril za delitev osebnih dohodkov, pa seveda onemogoča stimula! iv-nejše nagrajevanje prosvetarjev. Gotovo gre tudi za določen opor- tunizem, včasih tudi za uravni-lovske težnje. Toda. učiteljice, ki se danes primerjajo s svojimi možmi — tehniki, ugotavljajo 25 do 40.000 S-din razlike v nagrajevanju enakokvalificiranih v šolstvu in gospodarstvu. Nerazumljive so jim tudi razlike v nagrajevanju prosvetarjev med občinami, najbolj pa so prizadeti zaradi nerazumnih razlik v osebnih dohodkih delavcev različnih družbenih dejavnostih znotraj občine Ptuj. Občinska skupščina pripravlja zdaj merila, ki naj bi vsaj v okviru sodstva, uprave in šolstva uskladila osebne prejemke. TJpravni odbor občinskega sklada pa razmišlja o svojem rezervnem skladu, iz katerega bi nagrajevali več dela in boljše delo kolektivov, če bodo le-ti seveda tako delitev sredstev sklada podprli. Tudi delitev dohodka šolam na stistematizirana delovana rhesta je vprašljiva, ker ne spodbuja strokovne zasedenosti delovnih mest. Solniki pa seveda zagotavljajo, da je raka delitev za sklad še vedno cenejša, kot če bi hoteli izplačevati nadomestila za vse opravljene nadure. Nadure pa niso več mikavne, pravijo, pa čeprav morda posameznik še teži za takim dodatnim delom, kar oa je tudi treba razumeti in opravičiti z nizkimi osebnimi dohodki. Ali je 60.000 sploh še eksistenčni minimum za učitelja, se danes sprašujejo v Ptuju šolniki. S. G, Na ponedeljkovi seji predsedstva Kulturno - prosvetne zveze Slovenije je bila podana informacija o stanju kulture v osmih občinah. Sledila je razprava o perspektivah kulturnega razvoja, kakršne nakazuje predlog družbenega plana razvoja SRS v letih 1966 do 1970. Med drugim je eden izmed govornikov dejal, da gre očitno za krizo političnega sistema na področju kulture. Kaj drugega sicer? Sistem financiranja na tem področju naj bi uredili šele do leta 1968. Spričo negotovosti za sredstva je plan družbenega razvoja za kulturne dejavnosti Te izbor načel, ki jih že leta ponavljamo, plan nikamor ne orientira in nikogar nič ne obvezuje. Krizo političnega sistema na področju kulture pa vsaj prehodno uspešno premagujejo nekatere občine. Iz Ptuja, pa Maribora in zdaj tudi iz Slovenske Bistrice prihajajo vesti o ustanavljanju kulturnih skladov. Njihov obstoj naj bi omogočil samoupravni dogovor delovnih organizacij gospodarstva. V Slovenski Bistrici, kot je dejal podpredsednik občinske skupščine na omenjeni seji predsedstva ZKPS, so lahko letos iz proračuna namenili iiiiiiiii!tiniii;iiii iiiiiiraiii! za knjižnico in spomeniško varstvo le 6 milijonov S-din. Ker bodo v bodoče proračunske možnosti gotovo še manjše, so sklenili, da je treba tudi za kulturo mobilizirati dinar tam, kjer se ustvarja. Formirali naj bi sklad, v katerega bi za kulturne dejavnosti prispevale namenska sredstva delovne organizacije. Samoupravni dogovor naj bi veljal vsaj tri leta, če naj bi zbrana sredstva omogočala tudi srednjeročno planiranje potrošnje na tem področju. Delovne organizacije so se sprva bale, da bi take dajatve pomenile osi-romašenje njihove materialne baze za razširjeno reprodukcijo. Na plenumu SZDL in plenumu sindikata pa so spoznali, da 1 promile od bruto osebnih dohodkov ne opravičuje take bojazni. Skladu pa bi tako zbrisi novi milijoni (letos 9 minfbnov S-din) pomenili osnovo za resnejše srednjeročno planiranje in vlaganje na tem področju. Če bo po treh letih sklad upravičil pričakovanja delovnih organizacij, bodo pogodbe s skladom gotovo obnovile. Danes 90 °/o delovnih organizacij svoje dolžnosti do sklada še lepo izpolnjuje, zaostanki so le pri nekaterih manjših kolektivih. S. G. lll!l!!lllllll!!!lllllllll!ll!llll!llil!l!llllllllllll!l!l!!ll!lllllllll!l!IIII!l!l!ll!IIIIWUUli!W!^l!3l Na sindikalnem izletu Foto služba DE - tek,, hvalne CENTRALNI DELAVSKI SVET ZŽTP NA TEMO: ORGANIZACIJA ZAVODA ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE PONOVNI POSTOPEK VKLJUČEVANJA skupnosti že v kPo|eg UC Se je"°S Gospodarske zbornice, .. sv ■= posebnih izobraževal-Pi'ediQUpl,osti, ki jih predvideva Plod štiriurne seje centralnega delavskega sveta ZŽTP na temo organizacija zavoda za strokovno izobraževanje, ki je bila pretekli petek v Ljubljani, so tile sklepi: obra?Za ustanovitev posebne iz-°db0t. Va,ne skupnosti odločil še Svetu Za slektrosomodarstvo uri site zhZa energetiko Gospodar-iz°bva-nice- O ustanovitvi te °di0j Zevalne skupnosti bodo ietja elektrogospodarska pod- dni svojem zboru, ki bo te s°SDoaPOdarstvo na.i bi nvCfonivani - Predlogu odbora za elek- dfej fr. Vi ftCUUZtil-lJC 3C l*n- Novj ‘nancirSle šolska centra v le °rici in Mariboru, in sicer elektronske organizacije še na- izobraževanja tistih v '«čentr0Ške %(c.ev’ ki se bodo zaposlili ■o ngospodarstvu. Žitvi Zen te§a smo k obrazlo- stroknPred,oga 0 financiranju zbornice, da v sistem financiranja tudi zasebniki s pod- tip,.. ne§a šolstva slišali bodo ena odboru ’ Mučeni obrti in gostinstva. orih’ pa so elani upravne-oora ob koncu razprave o r°čia .... 8a ?aapioh fina — — ■ — v v T,Ciranhi strokovnega šolstva da °Veniji posebej poudarili. rcnnkv,mora gospodarstvo naše Prih odločno zavzeti, da v Zm, ,_n.jem letu ne bi prišlo do 1,ani i n'ia finančnih sredstev, stvii xenil1 strokovnemu šol-(I , e bi pa bilo »Uho. i? hMo hsati na seji, da bi se fi- — Delavski svet Združenega podjetja meni, da ni v interesu ZŽTP, da bi še vnaprej izvajali ustanoviteljske pravice nasproti šolam in domovom, ki so jih ustanovili bivša generalna direkcija oziroma drugi organi Jugoslovanskih železnic, in ki se ne nameravajo vključiti v Združeno podjetje oziroma Zavod za strokovno izobraževanje. Delavski svet namreč misli, da je taka organizacija neogibno potrebna za sistematično in smotrno izobraževanje specifičnega kadra, ki ga potrebujte Združeno podjetje. — Zaradi odprave 6. točke odločbe Združenega podjetja o ustanovitvi Zavoda za strokovno izobraževanje v Ljubljani poziva delavski svet delovne skupnosti Višje železniške tehnične šole v Ljubljani, Železniške elektro-šole v Ljubljani, Železniške pro-metno-transportne šole v Mariboru in Doma železniških šol v Ljubljani, da ponovno razpravljajo in se odločijo o vključitvi v ustanovljeni zavod in pravno-veljavno odločitev sporeče Združenemu železniškemu transportnemu oodietiu do 15. I. 1967. — Glede na odločitev Želez- niške industrijske šole v Mariboru in Železniškega dijaškega doma v Mariboru, da se ne vključita v Zavod za strokovno izobraževanje v Ljubljani in glede na perspektivne potrebe po nadaljnjih šolskih kapacitetah, naj se uredi vprašanje šolanja štipendistov ŽŽTP v Železniški industrijski šoli v Mariboru za tekoče šolsko leto pogodbeno. Glede na spremenjeni status Železniške industrijske šole v Mariboru in Železniškega dijaškega doma v Mariboru naj skrb za nemoteno šolanje in vzgojo štipendistov ZŽTP v teh zavodih takoj prevzame Zavod za strokovno izobraževanje. Istočasno je treba urediti tudi vprašanje premoženjsko-pravnih odnosov do osnovnih sredstev ZŽTP, ki jih uporabljata ZlS in Železniški dijaški dom v Mariboru. — Upravni odbor Združenega podjetja je dolžan, da uredi in zagotovi šolanje in vzgojo štipendistov ZŽTP v železniških ali drugih ustreznih šolah, da bo njihovo šolanje potekalo nemoteno. Vrhovno sodišče SR Slovenije v Ljubljani je na zahtevo Že- lezniškega dijaškega doma v Mariboru odpravilo določila 6. točke odločbe delavskega sveta Združenega podjetja o ustanovitvi Zavoda za strokovno izobraževanje. Ne glede na obrazložitev sodbe in dejstvo, da so delovne skupnosti posameznih železniških šol . in domov že pred sprejemom ustanovitvene odločbe podpisale pristopno izjavo za vključitev v omenjeni zavdd za strokovno izobraževanje, meni centralni delavski svet podjetja, da je potrebno celoten postopek vključevanja ponoviti. Predvsem zaradi tega, so poudarili na sejix delavskega sveta, ker je bil postopek vključevanja prikazan v naši javnosti kot nedemokratičen in lansirano mišljenje, da so se posamezne šole in domovi odločili o vključitvi v zavod pod določenim pritiskom. To mišljenje pa delavski svet zavrača. Ob tem delavski svet poudarja, da Železniški dijaški dom in Železniška industrijska šola v Mariboru istočasno tudi odklanjata od delavskega sveta sprejeto obliko organizacije strokovnega šolstva, ker menita, da naj ki urejali odnose med Združenim podjetjem in posameznimi strokovnimi šolami in domovi izključno preko izobraževalne skupnosti ZŽTP. O njihovem predlogu je delavski svet Združenega podjetja že razpravljal pri obravnavi statuta in ga zavrnil ter se odločil za ustanovitev Zavoda za strokovno izobraževanje. Taka odločitev delavskega sveta temelji na prepričanju, tako je bilo slišati na seji delavskega sveta, da sprejeta oblika organizacije strokovnega šolstva v podjetju najbolj ustreza potrebam in interesom podjetja, da se je zanjo odločila večina železniških kolektivov in ker ta oblika organizacije ne jemlje do sedaj samostojnim šolam in domovom njihovih temeljnih samoupravnih pravic. V obrazložitev, svojih sklepov navaja delavski svet ZzTP med drugim tudi tole: »Z ustanovitvijo Zavoda za strokovno izobraževanje Združeno podjetje noče in ne more krniti temeljnih samoupravnih pravic delavcev šol in domov, saj so le-te zagotovljene v sprejetem statutu Združenega podjetja. S statutom Združenega podjetja so prav tako uzakonjena temeljna samoupravna razmerja med Združenim podjet-jem^Zavodom in šolami oziroma domovi, po katerih se urejajo osnovne medsebojne pravice in dolžnosti glede usklajevanja izobraževanja. Z ustanovitvijo Zavoda torej težimo po vsebinsko bolj ustreznem in kvalitetnejšem izobraževanju kadra ob najbolj smotrni uporabi sredstev, ki jih železničarji odvajajo za strokovno izobraževanje. To so vsekakor rjajskromnejše pravice kolektivov železnice do organizacije izobraževanja, saj izobražujemo kader za lastne potrebe in z lastnimi sredstvi.. .« Da bi kolektivom šol in domov omogočili ponovno odločanje o svojem bodsčem položaju, se je Združeno podjetje s sklepom delavskega sveta dne 16. decembra 1966 odpovedalo ustanoviteljskim pravicam do vseh obstoječih železniških šol in domov. Glede na dejstvo, da sta Železniška industrijska šola Maribor in Železniški dijaški dom Maribor dala pismeno na znanje delavskemu svetu, da ne želita pristopiti k Zavodu za strokovno izobraževanje, se je delavski svet odločil, da ugodi željam teh dveh kolektivov in jim omogoči samostojno delovanje izven obstoječe organizacije Združenega podjetja. To še tem bolj, so poudarili na seji delavskega sveta, ker perspektivne potrebe po šolskih kapacitetah to dopuščajo. S tem se ZŽTP odpoveduje ustanoviteljskim pravicam do teh zavodov, nadaljnje odnose pa misli urediti pogodbeno. U. A. Zapis na temo: sodelovanje med jugoslovanskimi avtomobilskimi proizvajalci in njihovi kooperacijski odnosi , ■ .. t;e, . ijl|l j k! 4 j „ „ j M «. i , :ur„ Levo: Pogled v proizvodno halo, kjer nastajajo priljubljeni in kvalitetni Tamovi tovornjaki, ali spet na kratko rečeno deutzi. — Desno: Ob brusilnem stroju v mehanični delavnici Skoda, da se nismo za taksno sodelovanje med jugoslovanskimi PROIZVAJALCI TOVORNIH MOTORNIH VOZIL ODLOČILI ŽE PRED ŠTIRINAJSTIMI LETI. CE BI BILI ŽE TAKRAT TAKO PAMETNI, BI TEŽKE MILIJARDE SMOTRNEJE POTROSILI. .. DANES SPOZNAVAMO, DA JE BIL TO MNOGOKRAT PROČ VRŽEN DENAR. TODA NIKOLI NI PREPOZNO. KONČNO NAS JE SPAMETOVALO, DA SMO ZACELI VSAJ RAZMIŠLJATI, KAKO BI Z MEDSEBOJNIM SODELOVANJEM POVEČALI PROIZVODNJO. »Kaj bi vam še povedal o medsebojnem sodelovanju treh tovarn — TAM, FAP iz Pri boj a in FAMOS iz Hrasnice, ko pa je bilo v zadnjem času o tem že toliko napisanega,« je ondan načel pogovor inž. Stojan Pcr-havc, direktor mariborske Tovarne avtomobilov in motorjev. Povedati moram, da je inženirja Perhavca težko dobiti za razgovor. To je človek, ki ima delovni čas »zrninutiran«, kot temu pravimo. »Skoda, da se nismo za takšno sodelovanje med jugoslovanskimi proizvajalci tovornih motor-, ni h vozil odločili že pred štirinajstimi leti. Ce bi bili že ta-krdt tako pametni, bi težke milijarde smotrneje porabili .. .« Inž. Perhavc je nadaljeval: »Namesto da bi že pred štiri- najstimi leti kupovali za naše avtomobilske tovarne, zlasti na jugu, le namenske stroje, ne pa kar univerzalne, bi - bilo danes tudi v tej panogi industrije marsikaj drugače . .. Sele danes pa spoznavamo, da je bil to mnogokrat proč vržen denar ... Ob tem ne bi hotel zagovarjati naše tovarne. Toda povem naj, da smo bili mi za vsakršno sodelovanje že takrat...« »PA NAS JE LE SPAMETOVALO...« »Toda nikoli ni prepozno,« je nadaljeval generalni direktor mariborske Tovarne avtomobilov in motorjev. »Predvsem spoznanje, da so TAM, FAP in Famos pri proizvodnji tovornih vozil z majhnimi serijami precej na spodnji meji evropske rentabilnosti, nas je končno le spametovalo, da smo začeli vsaj razmišljati, kako bi prav z' medsebojnim sodelovanjema povečali proizvodnjo.- O tem medsebojnem sodelovanju so se predstavniki vseh treh tovarn začeli pogovarjati že na lanskem jesenskem sejmu motornih vozil v Beogradu. »Predvsem smo se tedaj zme- nili, da bi s sodelovanjem najprej začele nabavne službe vseh treh podjetij,« nadaljuje inž. Perhavc. »To predvsem zavoljo tega, ker so vsa tri podjetja občutila težave z našimi kooperanti, s tistimi, ki proizvajajo za nas sestavne dele. Namreč povsem nekaj drugega je, če se s kooperantom pogovarjaš za proizvodnjo desetih tisočev nekih sestavnih avtomobilskih •' delov, ne pa le za tisoč ali dva tisoč sestavnih delov, kot smo to delali doslej po večini vsak zase. S skupnim nastopanjem pr.oti kooperantom bomo dosegli predvsem večjo solidnost poslovanja in ne nazadnje z večjimi serijami tudi pocenili proizvodnjo.« Korak naprej pa kanijo stopiti vse tri avtomobilske tovarne tudi v tem, da bodo svojim kooperantom omogočile nabavljati reprodukcijski material pod enakimi pogoji, za kar pa so seveda najbolj zainteresirani vsi trije finalisti. Tako naj bi se v prihodnje ne dogajalo več. da bi ta ali ona tovarna, kot spremljevalec vseh treh finalistov, ostala brez reprodukcijskega materiala. »Naslednja stvar, ki jo bomo s tem medsebojnim sodelovanjem uresničili, je tipizacija. Standardizacija, skratka poenotenje raznih elementov, ki jih vgrajujemo v naša.motorna vozila in motorje. Zlasti se bomo trudili doseči pri naših železarnah, da bodo za vse tri avtomobilske tovarne proizvajale enako kvalitetna jekla. Strokovne službe,vseh treh tovarn se o tem že pogovarjaj n.« Kar pa je najpomembnejše pri tem. za zdaj trojnem sodelovanju, pa bo smotrno usklajevanje investicij. Namreč vse tri tovarne hočejo doseči, da proizvodne zmogljivosti, bodisi v TAM. FAP ali Famosu ne bi ostajale neizkoriščene, kot so bile mnogokrat doslej. »Me,d seboj pa si hočemo razdeliti tudi delo,« pravi še inž. Stojan Perhavc. »Sprašujem se, zakaj ne bi, denimo v Mariboru, proizvajali le šoferske kabine za vse vrste tovornih vozil, v Pri »oj u pa. denimo, menjalnike. Po naših načrtih, ki smo jih ponudili tudi FAP, smo sposobni s tako specializacijo v Mariboru proizvesti šofersko kabino tega ali onega tovornjaka tudi do 300.000 starih dinarjev ceneje, kot pa smo jih oboji proizvajali doslej.« Takšno sodelovanje nedvomno pelje po poti pocenitve proizvodnje. TAM IN ZASTAVA V INDONEZIJI Prizadevanja mariborske Tovarne avtomobilov in motorjev, da bi našla skupni jezik tudi z drugimi proizvajalci avtomobilov pri nas. pa gredo še naprej. Na to opozarja spodbuden primer skupnega nastopanja Tovarne. avtomobilov in Crvene zastave iz Kragujevca na tujem tržišču. Že pred leti sklenjena pogodba med jugoslovanskima avtomobilskima tovarnama Crveno zastavo iz Kragujevca in TAM iz Maribora ter ministrstvom bazične industrije Indonezije o izgradnji avtomobilske industrije v tej mladi deželi se kljub težavam v redu izpolnjuje. Po tej pogodbi jugoslovanska partnerja sodelujeta pri izgradnji indonezijske tovarne tovornih vozil nosilnosti dveh in štirih ton. V končni fazi pa naj bi ta tovarna proizvajala 15.000 vozil letno, od tega pet tisoč štiriton-skih tovornjakov po Tamovi licenci in deset tispč dvoranskih •tovornjakov po licenci Crvene zastave. V sedanjih starih objektih pa po pripovedovanju tovarišev iz mariborske tovarne avtomobilov že montirajo Tamove ih Zastavi ne kamione. Indonezija namreč ne kupuje kompletnih vozil, marveč le sestavne dele, s čimer pa pocenijo transportne stroške najmanj za šestkrat. Razumljivo, da vžnoredno z dobavljanjem sestavnih delov teče tudi gradnja nove tovarne Do Teta 1970 pa naj bi v njej proizvedli 6000 vozil, od tega 2000 Tamovih in 4000 žastavi-nib. Kot je še povedal inž. Perhavc, bodo v začetku prihodnjega leta poslali v Indonezijo za približno 800 vozil sestavnih delov, vse skupaj v vrednosti 4 milijonov dolarjev. »Z Indonezijci smo se dogovorili, da bodo tovarno, ki jim jo bomo zgradili, odplačali v petih letih. Toda zavoljo njihovega dokaj nestabilnega gospodarstva smo jim začetek odplačevanja preložili za dve leti,« je še pristavil inž. Perhavc, POGODBA, KI BO LAHKO POVZROČILA... Oprostite, že prej sem skušal navezati pogovor o Tamovih kooperantih, pa kajpak nisem mogel mimo pripovedi o Tamovem in Zastavinem' sodelovanju. Namreč prav od solidnosti kooperantov je največ odvisna proizvodnja že tako in tako solidnih Tamovih tovornih motornih vozil. »Vidite, prav zaradi tega smo se proizvajalci motorjev in motornih vozil, Famos, FAP in TAM že dogovorili, da se bomo skupaj oskrbovali s proizvodi naših kooperantov,« je na to temo navezal pogovor tovariš Savo Vizjak, dire.’ r nabavne službe v TAM. »Zavoljo tega smo tudi izdelali skupno pogodbo. ki smo jo že dali v podpis vsem našim kooperantom. In z izjemo le nekaterih so to pogodbo podpisali vsi naši partnerji.« »Kaj ste pravzaprav hoteli doseči s to pogodbo, saj kot je znano, doslej ni bila praksa, da bi si z neko čvrsto pogodbo zagotovili dobre kooperantske odnose?« »S to dolgoročno pogodbo si hočemo zagotoviti boljšo in racionalnejšo proizvodnjo pri naših kooperantih, I predvsem pa znižanje proizvodnih stroškov, izboljšanje tehnologije proizvodnje itd. Skratka doseči hočemo, da. se bodo naši. kooperanti v vseh ozirih navezali, na nas. Le redki pa so taki kooperanti, ki so to že storili . . .« Moj sobesednik je za hip razmislil in nadaljeval: »Poglejmo tovarno Jože Kerenčič iz Ormoža. To je bila do nedavnega »grajzlarija«. kjer so proizvajali vse mogoče. Nekaj so že delali za nas, toda to vse skupaj ni bilo nič. Potem? ko so nekaj časa životarili, pa smo jim ponudili, če bi za naše potrebe izdelovali krmilna kolesa. Tega posla so se kajpak z našo strokovno pomočjo oprijeli in danes jim ni 'žal. kar vprašajte jih! Najprej so delali krmilna kolesa samo za nas, zdaj pa jih proizvajajo tudi za pribojsko tovarno ... Potem je tu BEL" iz Črnomlja. Majhna tovarna, toda za nas zelo pomembna. S to tovarnico je bilo prav tako kol z .Jožetom Kerenčičem. Nekaj so delali za nas, toda ne preveč resno. Sele ko smo jim nekako »stopili« na prste, so se zresnili. Med tem časom so se modernizirali in je to zdaj prav sodobna livarna, ki dela v glavnem za naše potrebe. Težko bi našel tako pohvalne besede še za katerega našega kooperanta . . .« Savo Vizjak je kar drobno pogledal, ko se je spomnil na celjski EMO. »To je naš najslabši kooperant. Pa tudi. edino podjetje, ki je odklonilo podpis pogodbe za kooperantsko sodelovanje, in pomislite: za nas delajo skoraj vse Sestavine za šasije naših tovornjakov Kje so vzroki za tak odnos, ne vem Vem samo to, in to smo se že pogovarjali tudi s samoupravnimi organi, da bomo kooperantske odnose z njimi kar se da hitro prekinili. Morali si bomo namreč poiskati takšne partnerje, ki bodo kot ko- V mariborski Tovarni avtomobilov in motorjev so izdelali nov »vlačilec«, kot mu pravijo kar po domače operanti voljni sprejeti naše p0-goje. Prepričan sem, da bom6 v tem uspeli. Tovariš Savo Vizjak mi je & pripovedoval, kako malomare6 odnos imajo nekateri kooperafl' ti do vseh treh proizvajalcev' TAM. FAP in Famosa. »Jih bomo že ugnali, ko bo®0 spoznali, da se ne da živeti, 6 lepo- razumno ne sodelujem6 med seboj. Morda se še ne Z°J vedajo, kaj pomeni pogodba, k so jo z nami podpisali. Ta nedvomno povzročila veriž^ reakcijo, toda v pozitivnem sr"1' slu. tako da bodo tudi naši k6! operanti začeli vendar enki'9 : solidno -•oslovati Kajti kruha J dovolj za vse...« NE LE POBUDA NA PAPIR!1* Nedvomno je pobuda m a1'* borske Tovarne avtomobilov |0 motorjev za sodelovanje in k'r operacijo jugoslovanske avt°' mnbilske industrije izredno menbbna To. kar sem zvedel v razgovoru s tovariši iz marib°r': ske Tovarne avtomobilov, m ; je prepričalo, da to ni pobU®_ ; le na paoiriu. marveč čvrst. P9., črt, ki ga hočejo organizator proizvodnje vseh *reh avtom _ bilskih tovarn dosledno izPe Ijati. Izpeljati tako, da bodo ime' preko svojih kooperantov I boljši tehnologiji, boljši orga11! zaciii dela. ob riž,j ih proizvO^ j nih stroških, vedno in ob V*3, k eni času dovolj sestavnih ^ lo^ pa najsi bo to tudi mani"ih vijakov, ki so pri ali onem tovornem vozilu P1"9 tako pomembni kot je krmil11', naprava, kolo in podobno. K d'v pa se ne bo podrejal pogoj6*: treh finalistov, na je razumi'!'’ ' da bo prej ali slej izpadel iz . verige, ki edina vodi do usp6’a nega in rentabilnega plasma.' na tržiščh. Vse to se ne bo dalo došč* čez noč. Počasi pa vztrajno bodo m'f' sničevali ta načrt. Ali kot je'g pripomnil generalni/ direkt°‘ inž. Stojan Perhavc: »Če bomo preudarno ures11*! čevali vse te nadloge, ki so P1'6, nami. nam ne bo več treba s' riti koraka oazah kar pa je goj. da se bomo z našimi P1"?, izvodi, to je s tovornimi nimi vozili še bolje uveljaV’ na tujem tržišču« MILAN ŽIVKOVI^