wm'.'a

a


(s'

©

Uporniki

Povest.

©

Spisal

Ivan Lah.

©

Izdala in zalo2ila

5)cuzba sv. JYCohorja v Geloveu

Slovenskih Vedernic 58, zvezek.

1906.

Natisnila tiskarna Dru2be sv. Mohorja v Celovcu.

rs>



r« -

«« - -‘-iJ 1  ■ - • -



v

• r

•  ..





rr'-Viffl




.'-••• - 7 -


r;* -‘

Povest.

Spisal

Ivan Lah.

Izdala in zalozila

Druzba sv. Mohorja v Celovcu.

Slovenskih Vecernic 58. zvezek.


1906 . f

Jsatisnila tiskarna Druzbe sv. Mohorja v Celovcu.

Z dovoljenjem precastitega krskega knezoskofijstva.

'ft ^ OVoOO^

a  svetega Mihaela dan leta 1827 je jahal proti
jplkLfl. veceru po cesti od Smarja do Sapa cuden jezdec.

Na nizkem, crnem konju, ki se mu je na hoji in
postayi poznalo ze precejsnje stevilo let, je sedel
suh, star kmet. Ker je bil konj nizkih nog, so se vlekle
dolge, suhe kmetove noge skoro po tleh, tako da je bila
vsa podoba pray smesna. Jezdec je sedel na svoji kamizoli,
ki je kazala na vsako stran konjskega hrbta po en raztrgan
in okrpan rokav, na glavi je imel oguljeno crno kucmo,
zametast telovnik je pokrival le deloma raztrgano platneno
srajco s sirokimi rokavi, ki so se ovijali okoli suhih rok,
kadar je kolickaj mocneje zayel mrzli jesenski veter. Mo2
je imel ozke irhaste hlace, izpod katerih so se kazale raz-
cefrane platnene bele hlace, ki so opletale okoli neprimerno
velikih crevljev. Kljub temu, da je kljuse kimalo prav ne-
rodno pod svojim menda ne prete2kim tovorom, je sedel
jezdec precej mirno, gibal se je zdaj na desno, zdaj na levo,
z eno roko je dr2al bic, z drugo pa svojo malo pipo, ki jo
je stiskal prav poZeljivo med brezzobimi celjustmi in puhal
pred se dimne oblake, ki so se pocasi dvigali nad jezdecevo
glavo v tihi jesenski vecer. Starec je gledal naravnost za-
migljeno pred se in se ni brigal za bolecine, ki mu jih je
brez dvoma napravljal suhi grebenasti konj ski hrbet. Ker
je bil mo2 zamisljen menda v svoje skrbi, ali pa, ker se
mu ni posebno mudilo, je pustil konju, da je stopal po svoji
volji; le kadar se je konjce popolnoma ustavilo, takrat je
dobilo od svojega gospodarja po suhem zadnjem delu opo-
minjevalen udarec z bicem. Videti je bilo, da sta bila go-

l*

4

spodar in zival utrujena od celodnevnega dela; konjce je
lezlo pocasi, s poniknjeno glavo; odbijalo je z repom muhe,
vcasi je leno popraviio komat, ki je zlezel prevec na glavo.

Ljudje so se vracali s polja domov; kdor je srecal na-
sega jezdeca, pozdravil ga je z razlicnim pozdravom. Mnogo
se niso ozirali za njim, niti ga niso tako natanko opazovali
kakor mi, saj je bil vsakemu znan.

„Hej, Jerom, ali gres z dela?“ ga nagovori na enkrat
kmet z motiko na rami. Dohitel je bil na poti s polja dolgo-
casnega jezdeca in vprasal ga je to, kakor je ze navada,
ne da bi pricakoval odgovora, ampak ker pac ni imel hitro
kaj boljSega na jeziku; saj je 2e od nekdaj tako, da to velja
za pozdrav in za zacetek pogovora.

Starec na konju se je pocasi ozrl. Obraza ni izpre-
menil, ampak pipo je vzel iz ust in resno prikimal, kakor
bi hotel reci:

„Da, da.“

Zdelo se je, da se mu niti govoriti ne ljubi.

„Ali si oral, ali vlacil,“ vprasa drugi mozic dalje.

„ Vlacil, vlacil..

„A tako? ... To je pozno, pozno.“

„Dobro je za upnika,“ je zamrmral Jerom nevoljno.

Po tern pogovoru sta §la moza molce dalje . . . Jerom
je s crevljem nerodno sunil konja v vamp in nekaj zamrmral,
— potem pa je s cemernim obrazom zacel nekaj premisljati,
kdo ve, kaj. Njegov spremljevalec pa je gledal zdaj okoli
po polju, kakor da bi ugibal eeno zitu, zdaj zopet po vseh
straneii neba, kakor da bi hotel zvedeti jutrisnje vreme.

„Pri Gorinu si bil, kaj ne?“ jame zopet drugi kmet.

Jerom je prikimal in sunU konja s crevljem. Spomnil
se je, koliko je trpel ves dan. Se njegov ded si je ob neki
nesreci izposodil pri Gorinu nekaj denarja, in on mora za
obresti izorati vsako leto tisto njivo ob cesti. Kaj je tega treba?

„Kaj bo res kaj z zenitvijo? Pravijo, da se bo pri tebi
Gorin zenil; potem ne bo treba tvojim otrokom orati Gori-
nove njive,“ je pravil drugi.

Jerom ga je grdo pogledal.

„Kaj bi se zenil v takih casih,“ je odgovoril po kratkem
molku. „Kaj gres s tlake?“ je vprasal dalje svojega sopot-
nika, kakor da bi hotel zaviti pogovor na drugo stvar.

„Mhm,“ je odgovoril moZic in pogledal zopet po polju.
Videlo se je, kako ga je spekla beseda; zato je hitro vprasal:

„Kaj pravis, kaj bo z vremenom?“

Jerom se niti ozrl ni po nebu. Vzel je pipo v roke,
pa rekel s cudnim naglasom:

„Ti, Guza, kaj pravis, kaj bo s to-le tlako, kaj?“

Starec si je na konju malo oddahnil. Guza ga je po-
gledal neverjetno in — molcal. On je bil eden tistih, ki so
vedno govorili zoper gospodo in zoper tlako — vsa zupnija
ga je poznala — danes se pa vraca zopet ponizno s tlake.

„Saj pravijo, da bosta ti in Andrejko ...“  Starec je
umolknil in gledal ponosno na Guzo.

Guza se je plasno ozrl.

„E, da, da . . . Yrag yzemi gospodo s tlako vred . . .
Tako mislim jaz.“

„Jaz tudi.  . “  mn pritrdi Jerom in usta so se napra-
vila na cuden smeh, ki si ga ne bi mogel misliti na tem
resnem obrazu. Moza sta utihnila in sla dalje. Jerom je z
glavo parkrat prikimal, potem zopet odkimal; kljukasti nos
se mu je povesil prav doli do gole, kljukaste brade, obrvi
so se potegnile na oci in ves obraz je res kazal jezo, ki jo
je mo2 v tem trenutku kuhal v srcu.

„Ves, meni je 2e zadosti,“ zacne Guza. „To je bilo
tako. Danes sva orala z Belinom. Izdelana sva bila do
dobrega in tudi vrancek ni mnogo vec mogel. Kresalo je
revse po njivi ter vlacilo brano, pa ti pride neko gosposko
clovece, pa ga udari s palico.

,Kaj pa bijes zival/ pravim. ,Udari mene, ne vranca,
ce imas za kaj.‘

Pa se je clovece razjezilo, suhota suha, in pomisli, ta
gosposka reva bi me bila kmalu.

,Tudi ti jih se dobig, cakaj, starec/ vpil je mladic in
se smejal. E, pa ne bodo nas starcev, Bog nam poraozi!“

„Ali bi ga,“ se je razhudil Guza in vzdignil pretece
motiko v zrak, da bi pokazal svojo jezo.

„Saj jim ne odide,“ rece Jerom in potegne konja za
vajet, da je nevoljno vzdignil glavo.

„Gotovo jim ne odide. Saj jim je 2e odslo, ko jih je
obiskal Napoleon; zdaj pa je zopet po starem. Bomo ze
videli — e, ne bodo nas ...“

Jeromu je to bilo zeld vsec in nekak cudni smell se
je zopet prikazal na njegovem zgubanem obrazu. Gledal je
naravnost pred se in kimal z veseljem na sosedove besede.

„Tebi se §e vedno sanja o tvojem Napoleonu, M  je rekel
in pomenljivo pogledal na Guzo.

6

V tem sta prisla mo2a do vasi. Yse je bilo mirno.
Le tu in tam je kdo gnal zivino na vodo. Iznad streh se
je kadilo; gospodinje so kuhale vecerjo.

Ob poti y yas je stal suh, dolg clovek dvajsetih let.
Oblecen je bil v trdno platneno srajco in dolge hlace, ki
so visele na eni sami naramnici na snhem zivotu mladega
cloveka. Bil je bos in razoglay; na cell obleki ni imel niti
enega gumba. Lasje so mu viseli na vse strani in iz suhega
obraza je molil dolg nos. Poznali so ga vsi ljudje devet far
na okoli. Nekoc so ga nasli kot zapuscenega otroka pri
neki teriski jami. Vsi so ga klicali z imenom Susec, tako
da se sam ni vedel, kdaj je njegov god. Ko je zapazil nasa
znanca, je zavpil na ves glas:

„Ho, ho, oce Jerom, grajska dva sta bila pri vas. Na
konjih sta stala pod oknom in ogledoyala hiso . ..“ Po teh
besedah je Susec skocil crez jarek in se spustil v dir proti
Smarju.

„Kaj neki hocejo, saj menda ne bodo kupili hise .. .“
se je zacudil Jerom.

„Kaj kupili; vzeli, vzeli! Pa kaj hiso, ko bi ne bilo
Marinke v njej,“ je rekel Guza.

Jerom je Guzo jezno pogledal, potem pa zacel resno:

„Ti, Guza, si sluzil Napoleona in dosti sveta si videl,
pa v vojski si tudi bil in mnogo si menda izkusil, kakor
pravis — ali nic ne ves, kaj bi, in kako bi? .. .“

„Ej, prijatelj,“ odgovori Guza veselo, ,,potrpi, potrpi!
Kaj mislis, da je Andrejko zastonj zagledal bozji dan? 4 ‘

„E, potrpi, potrpi, saj to vedno goyorimo, u  je zago-
drnjal Jerom.

Guza je zavil v svojo koco, do katere sta ravno prisla,
in rekel za slovo:

„Da, da, poglej, lep dan bo jutri.“ In izginil je v koco ...

Jerom pa je odjahal dalje po vasi in premisljal, kaj
sta hotela grajska dva pred njegovo hiso. Ljudje so se ozi-
rali za njim in mislili svoje ...

II.

„Tona, Tonica!“ je zaklical Guza svoji hceri, ko je
stopil v vezo.

„Kaj, oce?“ je vprasala dvajsetletna deklina, ki je stala
pred pecjo.

,,Kaj kuhas za vecerjo ?“  je vprasal Guza.

7

„I kaj,“ zacudilo se je dekle, kakor da jo je sram
povedati, kaj da se kuha y prikritih loncih. ,,Krop se bo
skuhal iz vode in potem bo ze kaj postalo.“

„Danes pripravi kaj boljsega! Jaz sem truden in mo-
goce, da pride Jurko, gotovo ne prazen,“ zapove Guza, od-
lozi motiko in gre sest pred hiso.

Guza je sedel pred koco in gledal na zapadno stran
neba, kjer so izginjali v sivih jesenskili mrakovih zadnji
rdeci pasovi vecerne zarje. Prizgal si je pipo tobaka in se
zamislil, kakor je to navada starih ljudi, kadar kadijo iz
svoje ljnbljene pipe. Kaj je neki mislil, Bog ye ... Morda
o casih, ko je nosil vojasko suknjo pod mogocnim Napole-
onom. Dober poveljnik je bil rajnki Napoleon; nihce ga ni
ngnal .. . Mogoce, da je mislil starec o bit yah, ki jih je
prestal, ko so svigale krogle okoli glave, ko ni bilo njegoyo
zivljenje vredno pol vinarja. Morda je mislil na druzinske
skrbi, ali pa na hisne opravke. Kdo bi aganil, kaj mu je
vse rojilo po glavi. Na zadnje je mahnil z roko in se ozrl
po vaskih strehah in zmignil z glavo v znamenje, da je
nezadovoljen ...

Proti koci je prislo v istem casu sibko majhno clovece,
sepavo na eno nogo. Spredaj so mu visele dolge platnene
malhe preko ram skoro do kolen; kratek kozuli mu je po-
krival 2ivot in na hrbtu je nosil polno vreco. Majhna ogu-
ljena kapica, narejena Bog ve iz kaksne koze, mu je cepela
na okrogli glavi, od katere si videl se najvec, ce si jo po-
gledal spredaj, ker so od nje stala na vsako stran velika
usesa in pa cop crnih las. Debela palica, okovana s svetlimi
glavici, je pomagala mozicku pri hoji. Vsak otrok je poznal
sapljanskega beraca Jurka; navadno so ga imenovali:
Jurko Baja.

„Oho, Jurko,“ razveselil se je Guza, ko ga je zagledal.
„Pa dolgo hodis, dolgo . .. Odlo2i, odlo^i, precej si se ob-
lozil. Dobro si 2el, kakor se kaze.“

Jurko se je samo smejal in odlagal na klop malho za
malho. Guza mu je pomagal in vmes govoril:

„Odkod pa prihajas?“

„Z DolenjskegaJ 4

„Kaj je tam cuti? Imas li kaj posebnih novic za nas?“
„Slabo je, slabo; tako ti povem. Vse trpi mirno; nihce
se ne zmeni.“

„Vojske je kaj; kako je cuti?“

„Nic.“

8

„Uporov tudi nic?“

„A bezi, bezi! Nic. Pravijo, da ni vse vkup nic, kar
gonimo mi. Tlaka in desetina ostaneta in fronki se povrh.“

„Aha, kaj mislis, da smo zastonj Napoleona sluzili?“
se zjunaci Guza.

,,Ljudje pravijo tako in o uporih se ne sanjajo ne.“

Stric Jurko je med tem odlozil svoje reci, potem pa
stopil v vezo in poduhal, ali se pripravlja kaj dobrega v
peci. Zdelo se mu je, da bo nekaj boljsega; zato je prav z
veselim obrazom stopil zopet pred koco.

Guza je med tem prizgal novo pipo.

„Kaj mislis,“ je zacel potem, „ce ne pojde zlepa, pojde
pa zgrda. Treba se je sporazumeti z glavami, saj je ze zadnji
cas; kmalu nas bodo zaceli pretepavati. Ali sem si to za-
sluzil na stare dni? Bomo se pokali, bomo, le pocakaj malo.“

„E, z bikom se ni dobro bosti..je  rekel Jurko in
pome^iknil z majhnimi ocmi, kakor je bila to njegova pri-
rojena navada.

Stari Guza je zivel v svoji borni koci, ki jo je pode-
doval po ocetu. Bila je to majhna koca, a zadosti velika
za svoje tri prebivalce. V enem delu je stanoval Guza s
hcerjo, v drugem pa stric Jurko Baja, Bili so baje daljni
sorodniki. Mi pa mislimo, da je Guza veliko bolj iz drugega
namenavzel pod streho beraca Jurka, kakor zaradi sorodstva.
Prvic je imel v svojem osobenku dobrega tovarisa, da sta
se lahko kaj pomenila o starih casih; drugic pa je Jurko
s svojega beracenja toliko prinesel domov, da ni nikdar
vsega porabil sam, ampak od vsega je dobival kolikor toliko
tudi prijatelj Guza. Sicer pa je Guza dobro vedel, da ima
Jurko §e denarja, ki bo prej ali slej prisel prav za doto
ali kaj takega. Dasi je bila v koci revscina, je bil vendar
Guza s tem zadovoljen, kar je imel. Oba starca sta sedela
tiho pred koco. Jurko Baja je zacel pripovedovati razne
novice o trgatvi, o znancih, in drugo. Prehodil je celo Do-
lenjsko in videl marsikaj, Guza pa se je kot stari vojak,
ki je nekdaj hodil mnogo po svetu, zanimal za vse in sklepal,
kaksni casi se blizajo.

„E, ne bo dolgo mirno, ne bo,“ je govoril bojeviti Guza,
ko je po vasi priletel Susec s kravjim zvoncem v roki in vpil:

,.Ropotat, Jeromov god je ..In  izginil je dalje po vasi.

„Saj res; skoro bi bil pozabiP, je rekel Guza. „0akaj
no, grem po pusko, ustrelim parkrat Jeromu na cast “

• • •

9

Guza je izginil y hiso in se skoro zopet prikazal s
pusko y roki. Ponosno se je zravnal stari vojak. Hotel se
je postaviti kot nekdanji Napoleonov vojak, a ni slo; leta
so ga skljucila. Pripravno je zadel pusko na prsi in pomeril:

„Poook!“ Z drevja se je dvignilo par prestrasenih ptic
in preplaseni vrabci so jo z glasnim civkanjem popihali na
drugo stran vasi. Strel je odmeval po vasi, do gozda, in
Guzi je sel obraz na smeh.

„Te-te, vcasi smo tudi tako pokali,“ je govoril bolj sam
pri sebi in zadovoljno ogledoval svoje orozje. Zadel je pusko
na ramo in odsel po vasi proti Jeromu.

Iz vasi se je pridrevila tolpa otrok in njim na celu
Susec s palico v roki. §li so delat podoknico.

III.

Jerom Strehar je sedel pri vecerji, tiho, molce. S tresoco
roko je posegal v skledo, vcasi pocival z zlico in nekako
cudno gledal na svojo hcer, ki tudi ni mogla jesti; le pastir
je porabil to ugodno priliko in hitel zajemati. Govorili niso nic.

Ko je zacela hci pospravljati po mizi, je Jerom resno
izpregovoril:

„Kaj, so bili grajski tu?“

„Tu pod oknom sta obstala/‘ je odgovorila hci.

„Kaj sta hotela?“

„Nic. Menda sta hiso gledala.“

Jerom je pokaSljal.

,.Druge naj gledajo, kaj bodo mojo, saj jim nisem nic
dolzan.“ S tern je utihnil. Hci je hotela oditi.

„Pocakaj!“ je zacel starec. „Z Gorinom se bosta vzela.
Jaz ne bom vec oral tujih njiv. Kdor je dolzan, je na zdravju
bolan, pravijo. Danes sva se zmenila, V nedeljo pride sem,
pa je konec.“

Jerom je vstal, pastir pa je kot nepotrebna prica hitro
smuknil iz hise.

„Kaj ?“ je zajokalo dekle in si zacelo brisati oci.

Jerom jo je resno pogledal.

„Lej jo; kaj pa jokas? Kaj se ni se nikoli nobena
mozila? Kaka sila ti pa bo?“

Hci je od§la iz hi§e, in Jerom je obsedel -zamigljen
sam za mizo.

*

*

*

10

Ko sta Guza in Jurko Baja prisla do Jeromove hise,
je stalo okoli nje ze polno otrok z razlicnimi orodji za ro-
potanje. Urejeyal jih je Susec in tn in tarn marsikaterega
opomnil s palico po glavi.

Guza je nabil pusko.

Zaceli so ropotati . . . Ropot je privabil novih ljudi.
Dekleta, ki so nesla z vodnjaka vode, so obstala in se sme-
jala. Fantje so se zaceli zbirati na ograji in cakali, kdaj
Guza sprozi svoj strel. Ko so otroci koncali svojo godbo,
se jim je postavil Susec na celo in z vzdignjenimi rokami
vpil proti oknu:

Danes je vas god,

Bog vam daj sreco povsod,
da bo pa uslisan nas glas,
dajte kraha in klobas . . .

Ni se utegnil nadaljevati svoje vsem znane pesmi, ko
je pocil strel, Vsi so zagnali smeh, Susec pa jo je popihal
izpod okna, da bi ga ne polili z vodo, kar se navadno zgodi
ob takih prilikah.

V istem trenutku sta priletela po vasi dva jezdeca na
visokih konjib.

„Hej, hej, ali se boste umaknili; kaj stojite napoti?“
je vpil pryi jezdec in dvigal dolgo palico nad glavami pre-
strasenih vascanov, ki so se umikali na desno in levo. Kljub
temu je jezdec mahnil nekolikokrat po bliznjih glavah in
zadel nekega otroka, ki se je spustil v glasen jok. Ljudje
so godrnjali in fantje na ograji so prijeli za palice.

„Kaj pa imate tu; kaj streljate, kdo ima pusko?“ je
vpil jezdec nad vascani in ustavil konja, Nihce ni zinil
besede. Dobro so poznali grajskega oskrbnika Berta.

Jezdec se je ozrl na Jeromovo hiso. Okna so bila
temna, stari Jerom je sedel pred hiso.

Drugi jezdec je zavpil prvemu nekaj v tujem jeziku.
Oskrbnik se je takoj ozrl na drugo stran, kjer se je bilo
ustavilo nekoliko deklet, ki so se yracale z vodo domov.
Ravno so hotele skrivaj pobegniti.

„Hej, pocakajte dekleta! Dajte mojerau konju vode piti.“

Dekleta so molcale, nobena se ni ganila na oskrbni-
kovo povelje.

„Kje je pokorscina!“ zagrmi nad njimi oskrbnik in
izpodbode jezno konja, ki je zaplesal z jezdecem sredi pre-
strasenih vascanov. Ljudje so zaceli bezati domov.

11

„Mojemu konju vode, babure, punce!“ je vpil oskrbnik
in obstal pred dekleti, da niso mogle niti. Kar je vascanov
se ostalo, so nevoljno mrmrali.

Jeromova Marinka je prijela skaf in ga postavila pred
konja na tla, a konj ni hotel piti.

„Ha, ha, vase vode se moj konj ne mara,“ se je za-
smejal oskrbnik in njegove oci so svigale po dekletih.

„Se ti jo bos rad pil,“ se je oglasil nekdo v mnozici,
a oskrbnik se je naredil, kakor da ni slisal teh besed. Ozrl
se je po svojem spremljevalcu, vzdignii je roko, kakor da
hoee iti dalje, izpodbodia sta konja in zacel se je cuden
pies ... Konja sta se vzpenjala in skakala, vascanje so se
umikali, da bi jih konja ne pohodila, in prestraseni so pri-
cakovali, kaj se bo zgodilo. Vse pa je bilo samo na videz.
Jezdeca sta se smejaje bojevala z razdivjanima konjema, a
kazala, kakor da sta v najvecji nevarnosti; in preden so se
vascanje sploh zavedli, kaj se godi, je drzal prvi jezdec
Jeromovo Marinko za roko pred seboj na konjn in se veselo
grohotal. A razjarjeni konj se sedaj ni hotel umiriti in jezdec
je moral z drugo roko trdo drzati za vajeti.

„ Jezus, Marija!“ je zavpilo dekle in vascanje so zagnali
velik krik; s pestmi so drli proti jezdecu, a blizu si ni
upal nihce.

„Ha-a-a, lump!“ je vpil stari Jerom in planil s klopi
v mnozico.

„Pusti, lopov, pusti! 4<  so vpili glasovi; nekaj moskih
se je zagnalo na konja, ali mec dragega jezdeca jim je za-
branil pot. Krik je bolj in bolj rastel. Vsa vas je drla vkup
in jezdec je se vedno plesal z dekletom na konju.

Zenske so jokale, moski so glasno pretili; zaganjali
so se in se umikali — a na enkrat je jezdec izpustil dekle
na tla. V istem trenutku je priletelo od nekod dvoje polen,
grajskemu jezdecu je odletela kapa in prestraseni konj je
ubral pot nazaj proti cesti; za njim se je spustil tudi njegov
spremljevalec z glasnim smehom, Za njima pa je letelo ka-
menje, polen je, vpitje, krik, jok in kletev ... Na enkrat se
je od nekod prikazal SuSec, ki jo je ubral za jezdecema z
glasnim kricanjem . .. Kmalu je v noci utihnilo peketanje
konj skill kopit.

Ljudje so stali nekaj casa popolnoma osupli. Marinka
je jokala in dekleta so stala tiho okoli nje. Jerom je drzal
cep se prav tako, kakor ga je bil zagrabil. Gledal je stru-
peno in ni mogel govoriti. Zdelo se mu je, da je brez uma.

12

„Kaj si mu pa dala piti!“ je zavecal nazadnje in od-
sel v hiso.

,,Kake zveri se rede v teh gradovih!“ je ypilo raz2a-
ljeno ljudstvo.

„ Zveri, lopovi...“ so vpili drugi in kazali pesti proti
kraju, kjer sta ze zdavno izginila jezdeca.

„Zakaj ga niste pobili, vraga?“ so vprasevale zenske
moske; a moski so stali zamisljeno, tiho, kakor da si ne
morejo prav misliti, kar se je ravnokar zgodilo.

Med razlicnim godrnjanjem so se zaceli ljudje razhajati,
drugi pa so zavili k Jeromu v hiso.

Marinka je sedela pri postelji in se vedno jokala; okoli
pa so stale nekatere stare zenice in par deklet, njenili to-
varisic. Jerom je sedel za mizo in s suho kosceno roko pulil
zadnje ostanke sivih las, ter zdaj glasno, zdaj tiho klel gra-
dove, gospodo, tlako in grajskega oskrbnika. Nekaj moz se
je bilo posedlo krog po klopeh, a govoriti si ni upal nobeden.

„Samo eno —je rekel razkaceni starec s tresoco
besedo in oci so se mu divje svetile, „da bi moja hci na-
pajala konja takemu cloveku, raj si. .in skocil je za mizo
po koncu in se zopet sesedel.

„Tako sramoto si mi dala do^iveti . . je rekel proti
hceri in vstal, kakor da hoce oditi iz hise, ne menec se za
sosede.

„E, kaj bos tisto, kaj bi .. so ga pogovarjali mozje;
„saj ona ni kriva, kaj hoces dekletu; bolj, ce si zlepa z
vragom, boljSe je; pa si isci pravice, ce si mores . . . Tako
je dandanes: potrpi, pa je prav ..

„Prav ni tako, pa ni; ne po bozjih, ne po cerkvenih
postavah,“ je zavpil razjarjeni Jerom in udaril s pestjo v mizo.

„I seveda, ni, seveda,“ so prigovarjali kmetje in zmi-
gavali z ramami, ces: pa naredi, da bo prav, ce more§ . . .

*

* *

Ta cas pa je stopil v hiso moz pri stiridesetih letih,
lepe visoke postave, kodrastih las in umnega obraza. Na
glavi je imel klobuk majhnih krajev, obsit s sirokim trakom,
kratka kamizola iz domacega sukna mu je pokrivala mocna
pleca, pri irhastih hlacah so se svetili gumbi in vsa njegova
zunanjost je kazala ponosnega moza odlocnega znacaja.
Takoj, ko je vstopil, so si mozje oddahnili in vsem je ne-
hotd uslo njegovo ime.

„0, Andrejko,“ so vzkliknili vsi.

13

Andrejko je obstal sredi hise in pogledal po navzocih.
Zenske so takoj od§le.

„Bolj ko se upiramo, slabse je,“ je zacel Andrejko, ko
so se zaprla vrata. „Odkar smo zaceli stvar gnati z vecjim
pogumom, nas je zacel prijemati Cuspercan od vseh strani.“

Andrejko je govoril z odlocno besedo in se ni oziral
okoli kakor vsi drugi, kadar so zinili kako besedo zoper
gospodo. Drzal je roke v zepih in hodil po hisi gori in doli.
Vsi so molcali.

„Ti lahko govoris,“ je rekel nazadnje Jerom; „ne
dajes mu desetine, ne delas mu tlake; upiras se, mi pa
trpimo ...“  Starec se je kar tresel od jeze.

Andrejko se je lahno posmejal.

„Hm, kako ste cudni. Vedno vam pripovedujem, da je .
tlaka in desetina 2e dye leti proc; vsi vidite, da nimam jaz
s Cusperkom popolnoma nic opraviti, da mi da Cuspercan
mir, pa se jezite — a tako delati, kakor jaz, nocete.“

,,Bos ze videl, u ’ je ugovarjal Jerom, „Cuspercan ne
pozna sale.“

Andrejko je sedel k mizi in gledal na svoje sosede.
Smilili so se mu.

Ime Andrejko je bilo takrat splo§no znano po vsej
Dolenjski. Povsod so govorili, da ne daje ze dve leti dese¬
tine gradu in da mu nihce zato nic ne rece. Vsi so cakali,
kdaj ga primejo; zato so se ga ljudje ogibali, ker so govorili,
da ima na cloveka cudovito moc in da je v zvezi s samim
vragom, kateremu se je menda zapisal. Doslej je bil potegnil
za seboj samo svojega soseda Pisika; drugi mu se niso za-
upali. Sosedje so oprezno obcevali z njim in govorili samo
navadne stvari, da bi jih ne pregovoril za svojo rec. Na
sejmih so skrivnostno gepetali o njem. Marsikdo niti z njim
kupcevati ni hotel, niti se voziti na njegovem vozu, bojec
se, da ne bi kdaj kdo zvedel in da ne bi rekli: tudi ti si
bil z njim. Pri vsem tern pa je hodil Andrejko povsod po-
nosno in gledal je samozavestno na tiste, ki so govorili o
njem Bog ve kaj vse. Govoril je z njimi cisto navadne stvari;
vendar pa so rekli, da vedno hujska zoper gospodo, in tako
so imeli pred njim poseben strah, dasi sami niso vedeli, zakaj.

Kmetje so vstali in hoteli oditi.

„Treba bo domov,“ so rekli.

Andrejko se jim je nasmehnil. Poznal je njili strah.
Dobro je vedel, kako se ga boje 2e od dalec, in da se vselej

14

razidejo, kadar pride on v njih druzbo, kakor da bi prisel
med nje kak zaklet dub.

„No, no, le postojte, mozje!“ je rekel mirno; „saj ste
danes vendar kaj videli, da se da kaj govoriti.“

„Res je to, res je tako,“ so rekli mozje in zopet sedli
s cudnim strahom. Vsakemu je postalo vroce in tezko pri
srcu. Kdo ve, ali ne pridejo ravno danes grajski in obkolijo
hiso od vseh strani, pa odpeljejo vse.

„Jaz pojdem na grad to2it,“ je rekel Jerom in stiskal
od jeze pesti.

„He, he, le pojdi, da te se zapro,“ mu rece bojece
suh kmetic.

„Pojdem pa h gosposki v Visnjo goro; in ce se ne bo
mini, pa na Dunaj do cesarja,“ se je jezil Jerom dalje.

„Hm, kako ste cudni,“ je zacel Andrejko. „Nic ne
opravimo! — Eden pac ne opravi nicesar, a vsi lahko kaj
storimo. Zmenimo se! Jaz mislim, da bi bilo pray, pa nocete.
Gospoda drzi z gospodo; zakaj bi pa kmet s kmetom ne; ce
ne, nas stisnejo v zadnji kot.“

„Tako je, tako je,“ so prigovarjali kmetje in se suvali
pod mizo ter si dajali z ocmi znamenje, da naj vsi ob enem
vstanejo: vmes pa so se plasno ozirali proti oknom.

Andrejko je poloZil mocno svojo roko med nje na mizo.
Vsi so se ga bali.

„Mi ostanemo pri tern, kar je prav,“ je rekel pocasi
in pogledal po vrsti prestrasene, blede obraze. „Francozu
smo placevali fronke, pa je bil mir; zdaj pa placaj fronke,
pa se tlako delaj po vrhu! Tako je; in mi yemo, da sta
tlaka in desetina ze dve leti proc. Treba je delati, ne pa
potrpeti.. “

„Pa bi, saj res, pa bi,“ je vpil star mozicek v kotu in
hitel suvati soseda, da bi se mu umaknil.

„Saj res, ne bomo vec trpeli,“ je rekel drugi in se ozrl
ponosno po drugih; a takoj mu je zaostala beseda, ko se je
spomnil, da je rekel prevec. Drugi so zamisljeno gledali.
Lepo bi bilo res, ko bi ne bilo niti tlake, niti desetine;
tudi lepo je povedano: tlake ni vec, desetine ni vec; a kaj,
ko moraS na delo, kadar je zopet cas. Kdo te vprasa, ali
je tlaka, ali ne. Pojdi in delaj, sicer te caka huda ...

„Ej slabi casi, slabi casi; treba bo, treba; kar zacni.
Andrejko,“ so godrnjali kmetje polglasno in drug za drugim
vstajali ter odhajali. Andrejko je gledal za njimi in zma-
jeval z glavo.

15

„Kaj hocemo s takimi mozmi,“ je rekel sam pri sebi
in pogledal obupanega Jeroma.

„Kaj mislis, da je res kaj mogoce?“ ga je vprasal
starec, kakor da se je vzbudil iz sanj.

„Hm, seveda, saj imamo svoje pravice; niti las se ni-
komur ne skrivi..

„Potem sem jaz zraven,“ je rekel Jerom polglasno in
pogledal Andrejku pray v obraz, kakor da je storil Bog ye
kak greh. Oci je imel nepremicno uprte v soseda.

Andrejko se mu je nasmehnil.

„Mogoce jih bo kmalu vec,“ je dejal ravnodusno.

„Prav imas,“ je rekel starec, vzdignil obe pesti nad
glavo in se sesedel na klop. Tudi on je bil med tistimi, ki
so verovali na cudovito moc, ki z njo Andrejko moti glave
tudi najbolj trdovratnim ljudem.

„Hcer omozim in jaz se bom masceval,“ je govoril s
tresocim glasom in se krcevito drzal za klop.

„Mo2 beseda, saj smo mozje,“ je rekel z isto hladno-
krynostjo Andrejko in odsel.

Jerom je ostal na enkrat sam; hotel je skociti za njim;
bilo ga je skoro strah, pa sam ni vedel, zakaj. Ogledal se
je po sobi, videl je okoli zapuscino svojih dedov, videl je
staro oljko za krizem v kotu, o kateri mu je pravil njegov
ded na smrtni postelji cudne reci, in je rekel nazadnje:
„Kadar bo ozelenela, bo mir, in vi boste prosti. .Oci  so
se starcu zaiskrile, planil je na noge kakor bi bil mlad,
zagledal v kotu za pecjo zarjavelo pusko in obstal mirno.

„Da,“ si je rekel glasno, „tudi starca bo imela vojska,
hej, upornik!“ Upihnil je le§cerbo in kmalu je bilo vse tiho.

*

* *

Po potu proti cusperskemu gradu sta se podila dva
jezdeca na visokih konjih.

„Ha, ha,“ se je smejal prvi, „stava je moja.“

„Ni res,“ je vpil za njim mlajsi jezdec, „to ne velja. u

„Velja ?  velja/‘ je vpil zopet prvi; „jaz sem jo prvi
objel, stava je moja.“

„To ne velja, ne velja! To je navadno nasilje.“

„Velja, velja,“ se je grohotal prvi.

Konja sta peketala v jasno noc. Nazadnje je mlajsi
jezdec dvignil pest v zrak in oci so se mu zasvetile od jeze.
Prvi jezdec pa je brez skrbi podil svojega konja naprej in
se smejal na vse grlo:

16

„Ha, ha, velja, velja; moja je bila prej, kakor bo tvoja..

Zadnji mu ni vec odgovarjal. Pustil je konju vajeti in
jezdil pocasi. Iz gozda na obeh straneh ceste so odmevali
udarci kopit. Dalec gori na vrhu klanca pa je cul smeh
svojega tovarisa .. . „Tako delate s kmeti; zato je tako,“
je godrnjal.

IV.

Nekaj cudnega je po tern veceru napolnilo bliznje in
daljne vasi. Novi uporniski duh je zacel z vecjo mocjo lastiti
si srca ljudi. Povsod so govorili o Andrejku, o Cusperku, o
uporu, o zadnjem napadu, in nevoljno zmigavali z glavami.
Zenske so pri vodnjakih govorile o Jeromovi Marinki in se
oprezno ozirale, da ne bi odkod prisel oskrbnik na konju
in bi jih odnesel s seboj ...

Govorili so, da se staremu Jeromu cisto mesa, da nic
ne dela, da hodi okoli s pusko in cisto javno in ocitno brez
strahu govori: „Kdaj jih bomo? Ali jih bomo? Ha, ha, bomo
jih, bomo . ..“ Tako so pripovedovali, nekateri bojece in
sepetaje, drugi pa pogumno, brez strahu. Sploh so vsi pri-
cakovali nekaj posebnega in vedno poprasevali, kaj dela
Andrejko. A zvedeli so, da nic posebnega . . . Vsem se je
zdelo cudno.

Vsa dolina dalec na okoli je bila kakor v ognju. Jesen
je bila v dezeli, dela ni bilo in vse je pretilo gradovom.
Nihce se ni menil za tlako in vsi so govorili, da spomladi
ne pojdejo nikamor. Sosed se je bal soseda, nezaupno so
razlagali drug drugemu svoje misli v vednem strahu, da ga
njegov prijatelj ne izda. Nekaj te^kega je le2alo vsem na srcu.

In nazadnje se je zgodilo, kar so vsi zeleli, cesar pa
si nihce ni upal storiti. Kot tiha misel se je raznesla vest,
da je tisto nedeljo po rozenvenski nedelji zvecer zbor upor-
nikov. Vsakemu je zatrepetalo srce, ki je 6ul to novico, in
skoro nihce si je ni upal drugemu na glas povedati. Mozje
so jo skrivali pred Zenami kot najsvetejso skrivnost in vsak
jo je nezaupno zaupal drugemu po dolgem premiSljenem
pogovoru.

„Ali ze ve§?“

„0 zboru.“

„Aha.“

„Pojdemo.“

„Bomo videli. u

17

In tako je slo crez vso dolino in vsi so cakali usodnega
vecera s tistim cutom, s katerim caka jetnik obsodbe.

*

4c *

Tisti vecer je bil jasen, jesensko mrzel. Po yseh poljskih
stezah, ki vezejo vasi z glavno cesto, so se y mraku jele
prikazovati temne postave kmetov, tu in tam posamezne,
tam po dye, po vec skupaj...

V ograji yelikega sadnega vrta je lezalo takoj, ko se
je zmracilo, 2e nekaj moz, najbolj vnetih upornikov. Govorili
so glasno med seboj. Najbolj zgovoren je bil seveda Guza,
ki je govoril o Napoleonu in trdil, da se ni umrl, da pa
tudi nikdar ne bo, kakor kralj Matjaz, ki spi ze sedem tisoc
let pod goro. In ce mu je kdo ugovarjal, da sedem tisoc
let niti svet ne stoji, je to razjezilo Guzo, ki je hotel yedno
najvec vedeti, in je dokazoval iz Metuzalemove starosti, da
je njegova prava. V prepiru jih je zmotil nov clovek, ki je
stopil na vrt.

„Kaj bomo uganili, mozje?“ je vprasal Joze Suhoklel,
stopivSi med le2ece moze.

„0 tebi nic dobrega; kaj mislis, Suhoklel,“ mu je od-
govoril pikro Guza in se ozrl ponosno na druge sosede.

„Kaj,“ je vprasal nevoljno Suhoklel, ,.jaz pa pravim:
Gorje mu, komur se spravimo mi na vrat.“

„Da, da, zalostna mu majka,“ je rekel Guza in se
spustil v smeh ter udaril s palico Suhoklela po grbi.

„E, kaj bi ti, Guza, vsako presekal,“ ga je zavrnil
Suhoklel, ki ga je spravilo to v slabo voljo, „ti ne bos ni-
komur grenil sladkih ur zivljenja, ne temu, ne onemu; stara
sva oba in zaradi naju Cugpercan lahko spi.“

Suhoklel je sedel. Bil je neprikupen clovek in je veljal
za vaskega tatu. Bil je kocar in znan kot hinavec, zato ni
bilo vsem ljubo, da je prisel. Guza ga je dobro poznal in
ga hotel pregnati.

„Kaj bos pa ti,“ je zopet zacel Guza, „ti in tvoja dolga
Suhoklela, ki ni za drugega, kakor da bi jo porabil, kadar
bi peci ometal . . . Ve§, Guza je 2e hodil po ruskih poljanah,
se je tepel z rajnkim Napoleonom marsikje po svetu, ti si
pa presedel lep cas svojega zivljenja za pecjo . . . Kje si pa
ti bil? Nisi prestopil vagkega mosticka, kar te je tvoja stara
pognala v gozd po drva, ko je imela prazno ognjigce, pa
kaj dobrega za plohom. Ampak prav si je zbrala, ko si je
tebe izvolila za svojega hlapca, ko lahko malo vec dry ob

Uporniki. 2

18

enem prineses ...“  Guza je nabiral novih besedi, da bi do-
kazal, da je on morda vec, kot se kdo drag; hotel je spra-
viti zopet na dan celo vrsto svojili la^nivih spominov na
nekdanje case, s katerimi se je bahal o vsaki priliki, kadar
je hotel kdo poslusati in vsaj nekaj iz vsega verjeti. A
Suhoklel je bil klepetav in mu je vzel besedo:

„Kaj bos pravil,“ je rekel, „saj veste, mozje, kolikokrat
ni res, kar clovek govori.“

„Kaj?“ je vzrojil Guza.

„Kaj mislis, da mene niso lovili, da bi sel v vojake?..
Vsi so zagnali smell.

„Kajpak, kam bi dejal pa telecnjak?“

Suhoklel je umolknil. Vi del je, da se je prav zeld
zagovoril.

„Dveh takih se ne ustrasim, kakor si ti,“ je rekel
razZaljen.

„§e v lase si bosta skocila,“ so rekli mozje in smejaje
poslusali prazni prepir.

„Nujta, nujta,“ so hujskali drugi; „poka2ita, kaj znata
stara vojaka.“

„E, saj bosta kmalu pokazala, 44  so rekli zopet drugi.

„Tezko,“ je rekel Guza, „Suhoklela se prevec boji za
njega . .. Sicer pa ni varno, da bi bili taki-le uporniki.“

Nova mnozica moz je prisla v oblige. Med tern se je
namrec vrt napolnil z ljudmi in mozje so imeli med seboj
tih pogovor.

Jesenski veter je pihal po vrtu, ob kraju ceste sta
sumeli dve visoki smreki, na vzhodu se je kazal ze mesec
in svetil med vejami na mracne sence.

Takrat je stopil med zbrane kmete Andrejko. Ponosno
je ogledoval pricujoce moze s svojimi bistrimi, razsodnimi
ocmi. Odlocnost in pogum sta se kazala pri vsakem njegovem
koraku. Za njim je stopal njegov prijatelj Pisik, moZ mocne
in krepke zunanjosti.

„Ste li vsi prisli? ;c  je govoril Andrejko gredoc med
crno trumo.

„Vsi, vsi, vsi,“ so §epet,ali mozje,

Nazadnje se je ustavil.

„Vsak prijatelj, dobro do§el!“ je zacel; „upam, da ni
neprijatelja ali celd sovra^nika med nami.“

Med mozmi je nastalo mrmranje. Eni so s kimanjem
hvalili Andrejkovo previdnost, drugi so s sumljivimi pogledi

19

gledali okoli sebe, ce se res ni morda prikradlo kako ne-
potrebno uho, ki bi poslusalo njihov nocni sestanek.

„Dan ima oci, noc pa usesa,“ je opomnil Guza.

„Kdo ve?“ je dvomil Snhoklel in resno prikimal svo-
jemu sosedu.

„Najbrz nisnio brez njih, dokler sedi Suhoklel med
nami,“ je rekel Guza na glas.

,,Kaj?“ se je razjezii starec.

Zdaj pa je posegel Andrejko vmes, rekoc:

„Sicer pa, mi se ne bojimo. Mi nismo uporniki, mi
smo branitelji svojih pravic, katere nam kratijo grajscaki.
Mi se ne upiramo niti zakoniti gosposki, niti drzavi, niti
cesarju, ampak otresti se hocemo bremena, ki ga nismo
dolzni nositi in ga nosimo po kriyici. In otresli se ga bomo
po mirni poti, brez orozja, brez ubijanja, brez smrti. Mi smo
slisali, da je odpravljena tlaka in desetina; kaj je storil
Cuspercan? Prisel je pobirat desetino, dobil jo je; prisel je
klicat na tlako, in sli ste. Jaz sem se drzal svojega; ko bi
se bili vsi drzali, bi bili danes prosti. Zdaj pa se moramo
boriti za to, kar po vsej pravici ze imamo. Od moje in
Pisikove liise ne prejme grad nicesar. In nihce nic ne rece,
ker so zadovoljni, da midva molciva. Grad nam nic mari,
mi pa gradu ne. Sklicevali ste se pac na naju, ces, ta dva
tudi nic ne dasta, a posnemati naju niste hoteli, ces, gorje
jima, kadar ju dobi v roke Cuspercan. In zgodilo se nama
ni do danes nic in se tudi ne bo, ker se ne more in ne
sme. Kadar ni treba dati, bi bil vsak rad na najinem mestu,
upreti se pa nihce ne upa. Cuti je sedaj, da je razveljavljen
cesarski ukaz, a kdo ve, ce je to resnica. Ocetje nasi so
se pokoriii, mi se pokorimo in na§i otroci se bodo pokorili,
dasi nihce ne ve, zakaj. Cuspercan nam za zahvalo posilja
svoje prijazne hlapce v vas. Odzvonilo jim je. In vi ste se
me bali in izogibali, ker sem delal tako, kakor je prav. In
danes? Tudi ce ne velja razglas, velja pa nasa pest! Cela
Dolenjska se giblje; bodimo prvi uporniki, ki smo prvi za-
celi. Tudi drugod se narodi bijejo za svoje pravice, zakaj
bi pa mi ne zahtevali, kar nam gre. Mozje, pokazimo, da
smo mo2je! Aii ste z menoj?“

„Vsi, vsi smo!“ so odgovorili glasovi in cela crna
truma se je zganila.

„Torej: Nic vec gradu, je na§e geslo,“ je govoril glasno
Andrejko. „Jaz sem vam dal zgled; pomagati si moramo
sami in dobili bomo vse! Bati se nam ni!“

2 *

20

„Vrana vrani ne izkljuje oci,“ je pristavil nekdo.

,,Pomagaj si sam in Bog ti pomore. Mi bodimo svoji
in zdruzena moc zmaga. Pridobivajte sosede, drzimo se
krepko, delajmo previdno, pocasi in varno. Ne maramo priseg;
moska beseda, da ste nasi!“

„Da, da,“ so pritrjevali mozje in si segali v roke.

„Govorite se kaj!“ je rekel Andrejko, ko je videl, da
se hocejo raziti. A vsak je bil zamisljen in je k vecjemu s
svojim sosedom zacel tih pogovor. Samo Guza ni mogel molcati.

„Suhoklel, daj, govori!“ je rekel Suhoklelu na glas.
Suhoklel pa ga je jezno pogledal in odsel.

„Bodimo previdni, mozje ! u  je zacel nato Andrejko. „Jaz
jako previdno stopam po svojih potih navzgor. Nas cilj je
visok. Zdi se mi kot zaklad na visoki skali, ko plezajo lovci
ponj; ce so prevec predrzni, jim izpodleti in padejo dalec
nazaj. Mi gremo pocasi in oprezno. Vsi kot en moz. In
pri§el bo cas, ko se bo izpolnilo, kar so na sto let cakali
na§i ocetje.“

„Amen,“ je pristavil Jerom.

Kakor vnet in navduSen je bil Andrejkov govor, vendar
ni dosegel, kar je zelel on. Modern je manjkalo poguma;
bili so oplaseni in prevec omahljivi. Dolgoletno hlapcevanje
in suznost, ki jim je bila ze prirojena, sta jim vzela ves
pognm. Ze misel na upor jih je strasila. Ziveli so v tisti
dusevni lenobi, ko clovek strahopetno nic ne zaupa sam
nAse, ko misli, kar so drugi prestali, naj pa se jaz, saj itak
umrjemo. Vsem je stalo pred ocmi trpincenje, ki jih caka,
ce jih dobe, in zazeblo jih je prav do kosti. Poleg tega
spremlja cloveka vedno sebicna misel: ce je za drugega
prav, naj bo se zdme; kaj bi se jaz trudil za druge! In pri-
rojeno je nam, da tako radi ostanemo pri starem, samo da
je vse mirno. Tlaka in desetina, to so 2e stare reci; rodovi
so jih pre^iveli, menda mora biti tako, sicer, kako bi ob-
stajal svet? ...

Andrejko je zapazil, kako mislijo mnogi. Moz je bil
bistrega duha. Kaj hoce s takimi ljudmi, ki nimajo navdu-
§enja, ki ti dajo besedo, a te puste takoj na cedilu, ce§, le
delaj in trpi, zakaj si pa zacel. Danes mu pripovedujes ti,
in pritrjnje tebi; jutri pride drugi, in pritrjuje drugemu prav
tako. Nic mostva! Napaka naroda. Zboji se kazni in odpade,
pa si misli: Vrag ima dolge roge. Pokazali ti bodo vislice,
ali te pa izstradajo v grajskih jecah, da se ti izkadi iz
glave uporni duh. Andrejko je dobro poznal sosede. „V slogi

21

je moc,“ jim je ponavljal s skoro zalostnim glasom. Videl je
pred seboj narod, ki je bil vecen hlapec in je Zivel  v misli,
da mora biti tako. Mozje so mu stiskali roke, a on jim ni
mogel zaupati, dasi bi bil najrajsi vsakega pritisnil na srce.

,,Bodite si zvesti v boju za svojo pravico, za najdrazje,
kar imamo,“ jim je govoril in iskal med njimi ognjevitih,
navdusenih oci; videl jih je mnogo, a zdelo se mu je, da
kmalu ugasnejo . . .

Mozje so se razhajali. Odhajali so po dva, po trije, da
se pomenijo o tem, kar so slisali. Eni so menili, da iz vsega
ne bo nic posebnega, drugi pa so mislili, da lahko pride
kaka izprememba, toda lahko na slab§o stran. Vecinoma so
mislili: „Kjer so drugi, tarn sem jaz.“ Marsikdo pa je zmi-
gaval z glavo, ce§: Andrejko, Andrejko, iz te moke ne bo
kruha ... In starcem je bilo Zal  tega mo2a, ki igra kot oce
dru^ine na Sivljenje in smrt tako nevarno igro . . .

*

* *

Na potu proti Selom sta stopala dva moza, soseda.

„Sama sva ostala kot beraca na semnju,“ je rekel prvi
drugemu, ko sta stopala ze nekaj casa molce crez travnike.

„Si ga videl,“ zacne drugi, grbast clovek, Suhoklel, ki
se je bil pridruzil svojemu znancu; „nima zastonj take veljave,
kjer se prikaze, ta Andrejko. Zvit je kot ovnov rog in go-
voriti zna. Njemu gre za pete. ,Nisem dal desetine/ pravi
nam. Kaj pa je Andrejko? Ali ni kmet, kakor smo mi, se
rece, kakor ste drugi; saj jaz sem berac. In ce je kmet,
mora dati desetino in tlako mora delati, kakor mi, se rece,
kakor vi. In baba se, da ze tri leta nic tlake ne dela. Kaj
menis, da je gospoda neumna? Mislis, da si Cuspercan ni
zapisal za usesa, da mu Andrejko ni dal desetine? Vragovo
si je dobro zapisal, pa ne samo za usesa, ampak se kam
drugam. Tega mu ne pozabi do sodnega dne, saj ga poznamo.
Kaj misli§, da mu odpuste? Kaj se. Na prste mu stopajo
2e zdaj. Ravno tak je, kakor clovek, ki tone, pa se lovi za
druge, da bi sebe re§il, pa ne pomisli, da §e druge za seboj
potegne. Njega bo prijela gospoda, pa si misli: Vsi se bodo
potegnili zdme; uprli se bodo, pa bom resen. Kaj meni§, da
smo njemu mi mar? Zadnjic sem §el mimo njegove njive;
rekel sem: Bom pa eno repo snedel, saj ves, da nimam zob,
da bi kaj skode naredil. Pa krici nad menoj, ces: krade§,
krades. r l'ak je. Nas bi rad porinil v godljo, ki jo me§ata
s Pisikom Ze  tri leta, da bi s tem sebe resil. Tako je treba

22

razumeti to stvar. Ljudi se mora poznati. Meni ne gre ob
nic, yam gre pa za vse. Andrejko in njegov Guza sta meni
deveta briga.“

„Nic ne bo, nic, kaj ne,“ mu je pritrdil Seljan. „Jaz
tudi tako mislim. Se vedno bomo peli staro pesem: ,Sevci-
korejevck, pa trpeli bomo, kakor smo do zdaj. En clovek
ne preobrne sveta!“

„Pa dva tudi ne.“

„In z gospodo ni dobro slepe mi§i loviti, so dejali
stari ljudje.“

„Zato pa pravim: Sam je greSil, sam naj dela pokoro!
Dobro mu najbrS ne pojde, ce mu pomaga tudi sto Guz. Pomisli,
to ni mala stvar, kakor trdi on, da bi nas preslepil. Upornik
je upornik, in narede z njira, kakor se sploh dela z upor-
nikom. Nad njegovo glavo se zbirajo hudi oblaki, pa pojdi
vedrit z njim pod en hrast, pa te ubije strela z njim vred.
Predalec si je upal..

„In zdaj ne more nazaj, ceprav bi morda rad.“

„0 rad, rad, jaz ga poznam ..

Moza sta se zamislila in stopala dalje v mesecno noc.
Mesec je plul visoko na nebu in jesenska burja se je bolj
in bolj oglasala.

„Kam pa pravzaprav gres?“ vprasa kmet Suhoklela.

„Grem v Dobropolje; baba je nekaj pripravila,“ je od-
govoril zvito Suhoklel.

Mo2a sta se locila . .. Suhoklel je sel svojo pot dalje
in stel na prste, koliko mu da cusperski oskrbnik za novico,
ki jo prinese .. . Jasna jesenska noc je lezala nad vso
dolino in jesenska burja je prinasala od nekod zavite glasove
znane pesmi:

Od Smarje do Sapa je pesek droban —

po noS’,

presmentani fantiS, kako si steman —

po noc’ . . .

Suhoklel je dobro poznal znani glas prepevajocega
Su§ca ...

V.

,,Ha, ha, ha, ha, u  se je smejal nekaj dni potem cus¬
perski gospod, sedec pri oknu na mehkem sedeZu. Zagledal
se je bil na lepe doline, ki so se videle dalec tja do do-
lenjskih gricev . .. Dalec tja naprej so se kazali vinski do-

23

lenjski grici — in gospodu je obraz lezel vedno na smeh.
Na poti ne dalec od gradii se je ukvarjal kmetic s parom
nepokornih volov in gospodu se je tudi to dobro zdelo.

„Ha, ha,“ se je zasmejal zopet in zamezal z malimi
ocmi, ki so bile ze itak skrite globoko v tolstih licih, z
gladko belo roko si je pogladil mogocne brke. Kaj bi se ne
smejal! Ni bila navadna novica, ki jo je zvedel pred kratkim,
in ta mu je napravljala toliko lahkodusnega smeha.

„Uporniki, uporniki,“ je ponavljal poeasi s smeliom.
,,Kako mogocno ime, ha, ha ..In  gospod se je nasmejal
zopet prav od srca.

„Zbirajo se, zbirajo, hm,“ je zopet zacel erez cas in
posegel po kupi vina, ki je stala pred njim. „Prav prijetno
zabavo mi delajo ti kmetici. Cakajte, eakajte. bomo pa eno
zaigrali. Poskusimo svojo sreco, pomnili boste Cuspercana ..

Po zadnjih besedah se je grajscak zamisli]. Obraz so mu
prepregle resne poteze. Zamislil se je in njegov obraz je
zdaj pa zdaj potemnila nekaka jeza; gotovo se mu je za
malo zdelo, da se mu upajo kmetje upreti, a vendar je bilo
treba novico preraisliti. Vznemirjala ga je neka skrb, dasi
se je na videz smejal, kakor da bil hotel slepiti samega
sebe. Mahnil je z roko, da bi odpodil to skrb ko sitno muho,
ki zopet in zopet pribrenci na usesa s svojo nadlezno pesmijo.

Po dvoru je prevajal hlapec par iskrih konj; gospod
se je zagledal vanje in se hipoma necesa spomnil. Pozvoni.

Pri vratih se prikaZe sluga.

„Poklici oskrbnika,“ veli grajscak.

Sluga odide.

„Treba bo, treba,“ si mrmra gospod zamiSljen v svojo
kupo. ,.Kmet je kmet. Ni vredno, da bi imel z njim opravka.
Cim prej koncamo, tern boljse.“

V tem je stopil v sobo grajski oskrbnik Berto in se
globoko priklonil.

„Klanjam se, gospod,“ je govoril s hinavskoprijaznira
obrazom.

„Ali je 2e kaj novega o upornikih?“ vpra§a gospod.

„Ne, nic. Kar je povedal tisti grbasti starec, to je vse
in to je — dosti. Saj ze napadajo nas, ce gremo skoz vasi.
Sploh veje cuden veter po obeh dolinah.“

,.Ali je stvar vredna besede?“

,,Mogode niti besede, a mogoce celd urnega dela. Ce
se jih hitro prime — najbolj^e. Tozba tece 2e zoper dva

,,Jih ni vec?“

• •

24

„Zdaj jih je menda vec. Cakajo na pomlad. Neki starec
Jerom je posebno —“

„Ha, to je zopet Andrejkovo delo. Kaj ga se niso
prodali?“ je govoril grajscak in gledal srdito na oskrbnika.

„Stvar se je zavlekla ..

„Ne boste se norcevali iz mene,“ je yzkliknil gospod
in skocil s stola, „pozvedite, kaj je pravzaprav, ce ne,
bom stopil jaz sam v dolino, da pristrizem temu pticu peroti...“

Oskrbnik se je priklonil in odsel.

V bolj skritem kotu grajskega dvorisca so sedeli med
tem stirje hlapci v sladkem pocitku in se smeje razgovarjali.
Eden izmed njih je bil legel po dolgem na slamo in je skoro
zacel spati, kakor clovek, ki ni spal ze nekaj noci. Drugi
so pocivali ko ljudje, ki so dovrsili tezko delo; opazoyali
so mladega hlapca 7  ki je pometal po dvoriscu in se mu smejali.

„Kako ti dopade pri nas?“ vprasa najstarejsi hlapec
mladica, ki je se le nekaj tednoy sMil na gradu.

Fante se je naslonil na metlo.

„Hm. meni je dobro, vam pa se boljse,“ se je odrezal hitro.

,,Kaj mislis, da ne smemo malo pociti,“ se je jezil
hlapec in zazdehal: „Lej ga! Ycasi je bilo seveda drugace;
takrat nismo postayali kakor zdaj, da je nam kar dolg cas.
E ?  ko je bil gospod se bolj mlad, ni bil dolg cas na Cu§perku.“

„Ej, kaj pa je bilo takrat,“ je vprasal fant, da je
laze pocival.

„Hm, gospoda je hodila na lov, pili smo s tujimi hlapci
cele noci ko gobe, ki se v oknih suse. Kaj vi yeste,“ je
razlagal hlapec.

„Lova sem sit, u  opomni drugi hlapec, ki je leno sedel
na vozu in dremal.

„Pa vina ne,“ rece tisti, ki je Ze skoro spal, pa ga je
pogovor o vinu vzbudil iz spanja.

„Da, da, takrat smo delali z vinom kakor zdaj z vodo ...
6e smo prisli pa v drug grad, he, he, takrat so bila nebesa..

„Aaa?“ se je cudil fant, naslonjen na metlo.

„Kaj pa zijas? Pometaj!“ je zavpil nad njim hlapec.
„Kaj vi veste, ki ste mladi, pa se boljse je, da ne veste,
da vam vsaj dolg cas ni.“

,.Ko tebi, kaj ne,“ ga podrazi drugi.

,,Da, da, zlati casi po gradovih so minili. Vcasi je bilo
pa se prijetnejse; tako so nam pravili stari hlapci.“

„Verjamem, verjamem,“ se oglasi leno hlapec na vozu.
„Kaksne case, misli§, imamo pa sedaj, ce so zlati minili.“

25

„Kaksne ? Srebrne imamo mi, pa ne bodo dolgo svetli.
Bog ve, v kaj nase potomce caka.“

„ Zelezni casi, zelezni, pa se zelezni ne, ampak, “ se
oglasi fant se vedno naslonjen na metlo.

,,-ampak leskovi,“ rece dolgi hlapec, ki se je zdaj

ze drugic leno prevalil na slami.

„Pa se leskovi ne, ampak boljse, da molcim,“ pristavi
drugi hlapec. „Kaj ste ze pozabili, kaj je naredil Napoleon?
In to se se povrne .. .“ Hlapec na slami se je bojece ozrl.

„Pst, molci, jezik dolgi. Ce bi te slisal CuSpercan, raz-
zene nas ko veter listje v jeseni, tebi jih pa nalo£i petdeset,
pa se po milosti. ..“

„Pa se res nekaj slisi,“ zacne stari hlapec. „Zadnjic
jo je menda oskrbnik dobro izkupil, ko je hotel za salo ob-
jeti neko dekle . . . Dva dni je hodil z zavezano glavo po
gradu ... Jaz sem pobiral desetino, pa sem videl precej
nevoljne obraze. Ljudje se bodo spametovali. Zdaj, pravijo,
se kmetje po dolini Ze  zbirajo. Neki berac jih je menda izdal.“

,,Brrr,“ se oglasi hlapec na slami. „Ta bo pa slaba za
nas. Trde case nam prerokujes. Kje je boljsa sluzba ko v
gradu. Se do gospoda lahko prides. Le poglej nasega oskrb-
nika . . .“

„Molci, clovek, naj te slisi! ..

Vsi so umolknili.

„Res, res, kakor kaze, se bomo se pretepali z uporniki,“
zacne zopet stari hlapec.

„Jaz Ze  ne/‘ rece dolgi hlapec na slami in „se prevali
na drugo stran.

,,Jaz tudi ne. Naj si kmet pomaga, ce si more,“ pri¬
stavi drugi.

„Sment, zdravo bi ne bilo,“ opomni tretji.

„Hej, mladic,“ zaklice hlapec na slami fantu, ki je stal
se vedno ob metlo oprt in poslusal hlapce, „poka£i z metlo,
ce znas drzati pusko!“

Fant je primeril.

„Ej, ta ni videl Napoleona,“ rece stari hlapec, ko
vidi, kako fant nerodno dr2i metlo.

V tem se je pri vratih pokazala majhna clove§ka po-
stava in se hotela skrivaj izmuzniti hlapcem izpred oci .. .
Stari hlapec je takoj zapazil beraca.

„Glej no, Jurko Baja pride; ta je bil v vojski, on ti
bo vedel povedati, kako se strelja. Hej, Jurko, sem, sem!...“

26

je vpil beracu in pripomnil: ,,Ga vidite potuhnjenca, kako
mu disi grajska kuhinja.“

Jurko se je ozrl, kakor da ni prej nikogar videl. Bilo
mu je zel6 neljubo, da so ga hlapci zapazili. A pomagati si
ni mogel. Z drobnimi koraki, na videz yesel, v resnici pa
zel<3 nerad, je hitel crez dvorisce in godrnjal polglasno sam
pri sebi:

,.Ej, vrag naj vas, hlapci, jeduhi nemarni, lenobe lene,
hajduki dolgi, da ne daste cloveku mini, da bi se najedel.. “
Jurko je hotel najprej zaviti v kuhinjo, potem bi se se le
pomudil pri hlapcih, a zdaj: najprvo hlapci. A zameriti se
ne sme nikomur, to je Jurko dobro vedel iz svojih izkusenj.
Bog ve, crez sedem let vse pray pride. Zato je Jurko hitel
k hlapcem, ker so hlapci mocni in sitni, dasi je vedel, da
ima dvakrat izgubo: prvic bi laliko med tern drugje kaj
naprosil, a hlapci ne dajo nic, ampak se samo norcujejo iz
starega cloveka; drugic bi si laliko postregel v kuhinji in
tarn zvedel, kar ima zvedeti. A berac mora biti z vsem za-
dovoljen in potrpeti z vsemi sitnimi ljudmi. Ko bi ne gel,
mu pokazejo morda drugic pot iz grada, ali pa bi mu na
cesti kje meni nic, tebi nic prerahljali kosti. Sicer pa se
je Jurko takoj potola^il in s priliznjenim obrazom stopil
med hlapce. Na enkrat je postal tudi na eno oko slep.

„Nisem vas videl; veste, slabo vidim, M  jih je nagovoril.
„No, kaj pa imate za Jurka Bajo, bratci po Bogu in po
ljudeh? Vsak clovek ima kaj za Jurka Bajo:

Dekle da potico belo,
ce je dobrega srca,
fant mu da majolko celo —
on pa zve^e vkup oba . . .

Jurka Bajo vsak pozna,
ha, ha, ha . . .

Imate pisemcke, pozdravcke, kaj?“ In smejal se je in jih
ogledoval z enim ocesom.

,,Dobro znas, dobro, “ zacne stari lilapec; ,.pa §e od
vojske povej, da bodo sligali mladici, kako je bilo vcasi
na svetu.“

„Od vojske, od vojske,“ ponavlja Jurko. ,.Od vojske
pa, bratci moji rodni, od vojske vam ne morem povedati.
Slisal sem od vojske, videl sem jo, a na vojski nisem bil,
pa ze dva dni nisem jedel, bratci moji, ne morem govoriti..

„Tako?“ se oglasi leni hlapec na slami, „kje si si pa
nogo zlomil ? ..

27

„1, kje, kako si cuden! Povozili so me . . . Tri dni se
nisem zavedel, ko so mi vkup zyezali kosti. To so bile
bolecine! ..

„Kje ste pa ob oko prisli?“ vprasa fant z metlo.

Tudi zdaj ni bil Jurko v zadregi. Vedno si je znal
pomagati iz stiske. Rad bi se bil iznebil hlapcev, zato je
odgovoril kratko:

„Glej ga no!.. . Krave sem pasel, ko sem bil majhen,
pa trda mi je sla. Pa sem si zasluzil kozlica, lepa zivalca
je bila; pri svojem botru sem ga imel v reji ... Gre vraZji
kozlic in me sune z rogom v oko, pa ni ocesa vec . .

„Lazes,“ zagodrnja leno dolgi hlapec na slami in se
obrne na svojem trdem lessen. Jurko se je delal, kakor da
ni slisal hlapcevih besedi, smehljal se je prijazno in hotel
oditi . . .

„Pojdem, bratci, daleo je do doma, pocasna je noga,“
je rekel, a eden hlapcev ga je brz vprasal:

,.Odkod si pa dom&?“

Jurko je pomeziknil, da bi prikril jezico in potem po-
vedal svojo znano kitico, ki jo je pel otrokom, kadar so ga
nadlegovali za pravljice:

Tam sem doma,
kjer se vsak dobro ima,
iz globoke Turcije,
kjer vedno solnce sije,
iz onstran moija,
kjer ni vec sveta . . .

„Ce pa ne verjame§, pa pojdi pogledat."

„To je tarn nekje v deveti dezeli,“ je rekel hlapec, ki
se mu je za malo zdelo, da mu berac tako odgovarja. Drugi so
se smejali beracevi zgovornosti, on pa ni hotel razumeti sale.

„Da, da, bratci moji,“ jim rece Jurko, , ? prav tarn v
obljubeni dezeli, kjer se cedi med in mleko, da se vsak leuuh
lahko dobrega naje ... He, he, zdaj pa z Bogom, bratci moji.“

„Ste ga videli,“ je zavpil hlapec na slami in se zopet
prevalil. „Hej, fant,“ je veleval fantu, ki je zacel ze pometati
dvorisce, bojec se, da bi ga kdo ne videl, da postava, „fant,
stopi v grad, pa povej gospodu, da je ze tu tisti upornik, ki
smo ga iskali . .. Vprasaj gospoda, ce ga naj takoj zapremo.“

Jurko je kar ostrmel.

„Koga, mene? u  je vprasal ves prestra§en.

„Koga pak? Tebe, tebe! Skoro se bos kesal v kaki
temnici, da lazes postenim ljudem in da z lenuhi pita§ pridne

28

ljudi, ce malo pocivajo. Ti si prvi, po katerem je gospod
posegel, in zdaj te bomo privrtali, da poves vse. Ogleduhe
bomo najprej obesili, drugi pridejo pa potem na vrsto. Stopi,
fant, pa hitro stopi!“ klical je fantu, ki je stal mirno in
gledal, kaj to pomeni.

Strah je pretresel Jurku kosti. Slaba vest je pripomogla,
da je hitro verjel premeteni hlapcevi lazi. Pogrelo ga je po
celem hrbtu, kakor da ze cuti, kako nensmiljeno padajo po
njem korobaci in palice. Zdajle bi vendar se ne bil pri volji
iti v kako podzemeljsko luknjo, da bi nikdar vec ne videl
bozjega solnca, dokler bi ga ne resila edina resiteljica —
smrt. Brrr ... Jurka je oblil mrzel pot in kar pretreslo ga
je, da ni vedel, ali mu je tako zelb vroce, ali ga tako zebe.

„I, ljudje bozji, saj ste vendar ljudje, pa trpincite mene
starca, ki mu je Bog dal samo se par dni. Kaj jaz vem,
kaj govorite ..je  zacel Jurko.

„ Trpincite, ha, ha ... Le cakaj, bos kmalu vedel, za
kaj si tu,“ se je zasmejal hlapec vesel nad beracevo stisko.
„Menda mi niti ne verjames.“

„Kako bi mi mogel kaj storiti, ti bratec moj, ko sem ti
vendar nosil pozdrave od dekleta,“ je govoril Jurko s tre-
socim glasom.

„Ha, ha, kaj tisto .. se je zasmejal hlapec. Drugi
hlapci so se spogledali in takoj razumeli, kaj hoce hlapec
z beracem. Hlapec se je usedel in Jurko se je tako ustrasil,
da bi se mu bilo kmalu odprlo slepo oko.

„Kaj nocete raj§i kaj slisati od vojske?“ je vpraSal
prosece in se ozrl po hlapcih.

„A, kdo bo poslusal tiste lazi.“

„Kaj la2i! Nic la^i. Saj sem bil v vojski.“

„Bodi. Prej si pa rekel, da nisi bil.“

„Prej, hm, prej; kaj bi vedno eno gonil; prej je bilo
prej, zdaj je pa zdaj.“

„No, dobro. Povej, toda ne la^i!“

„Ej, jaz nikdar ne lazem; laz je greh.“ Jurko je menil,
da jih bo ze kako se spravil v dobro voljo in jih potem pre-
prosil, naj mu prizanesb, ali pa ga bo kak slucaj resil iz te pasti
in iz gotove nesrece. „Mladim ljudem rad povem, kar vem;
saj nisem rekel, da ne bom povedal, samo, kaj pa govorite
take neumnosti: upornik pa upornik, da se ustraSim tako,
ze ce sliSim samo besedo. Potem bi pa kdo mislil, da sem res “
„Da, da, res si, res. Ti si Jurko Baja; poznam te ko
slab denar,“ je zavpil nad njim hlapec, da je takoj utihnil.

29

Jurko je pogledal z enim ocesom vse pricujoce po vrsti.

„I, kaj bi me ne poznal, ko sya Ze dostikrat skupaj
pila, bratec ...“

„Povej, povej,“ je rekel hlapec in se leno prevalil.

„Ej, vi se ne veste, kaj je vojska. Tudi jaz nisem vedel,
kaj je to. To je bila groza, ko se je razsirila novica, da
gredo Francozje. Mladi ljudje smo takrat trpeli; ej, ko je
clovek mlad, to je drugace; vidite, bratci, jaz sem star. ..
Strah nas je bilo pred vojasko suknjo .. .“

„Kakor tebe zdaj pred jeco,“ je pristavil veliki hlapec.

Jurko je nekaj pogoltnil in zbegano pogledal hlapca .. .

„— ker vojska je bila gotova. Bezali smo na vse strani,
2upani pa so nas lovili, posebno po revnih so posegli. Tudi
jaz sem bezal — pa prepozno. Veste, kadar kdo be2i, mora
beZati o pravem casu ... Pa so me zasacili §e doma, ko
sem se ravno mislil zakopati v seno . .. Odtrgam tri deske
ob oboju, skocim iz izbe, pa hajdi v goro, le oni za menoj.
Skocim v teriSko jamo — pa si zlomim nogo —“

„Prej si pa rekel, da so te povozili,“ je opomnil eden
hlapcev, ki je verjel temu pripovedovanju.

„I, kaj bos vedno tisto: prej. Zdaj pravim, da sem si
tarn zlomil nogo, kjer sem si jo, pa mir besedi. Bom vendar
vedel, kako je bilo: saj me je zabolelo in dva birica sta
me takoj prijela — pa ...“

„Kaj bos to? Od vojske nam kaj povej!“

„No, saj ... Pa sem bil vojak. Dosti sveta sem oblazil.
Bili smo se vedno. Vcasi smo tekli, v6asi pa bezali.“ Jurku
so pohajale la2i in misli, da ni mogel niti na besede misliti,
in na njegov zadnji stavek so hlapci zagnali velik smell,
da se je Jurko prestraseno ozrl. Zdelo se mu je, da igra
na zivljenje in smrt. Vojak ni bil nikoli; ker pa so hoteli,
da jim pove od vojske, moral jim je povedati od vojske, ce-
prav je prej govoril resnico, da ni bil v vojski.

„Lazil sem, dokler sem imel zdrave noge,“ je jel pra-
viti dalje in premiSljal je, kaj bi jim zdaj povedal. A hudo
je, ce prav v odlocilnem trenutku cloveka zapusti pamet.

„Ha, ha, u  so se zasmejali hlapci, „saj si rekel, da si
si v teriski jami zlomil nogo.“

Jurko je pomislil. Videl je, da se res ne ujema. Strah
ga je zme§al. On je vedel dosti; saj je dom& Guza vedno
pripovedoval o vojski, a prav zdaj mu ni hotelo prav nic
pametnega na misel.

30

„Kaj ?“ je odgovoril hlapcu, ko je zapazil, da se je ujel,
,,sai so me ozdravili in nogo poravnali.*‘

„A tako .. .“

„Tako, tako,“ odgovoril je mosko Jurko in se posteno
oddahnil. „Na Koroskem smo naleteli na most; bil je ozek
in neograjen. Sovraznik je streljal — in noc se je blizala .. .
Kaj menite, kaj je bilo? Vse je popadalo v vodo. Jaz pa
smuk na hlev, pa sem se zaril — crez dva dni sem si upal
na dan, pa sem bil prost.“

Hlapci so se zasmejali.

Jurko je pogledal po obrazih. Ti obrazi niso obetali
nic dobrega, kajti hlapec, ki mu je prej zugal, se je drzal
tudi zdaj resno.

„Ste li culi?“ je rekel hlapec. „Kje si pa oko izgubil?“
• „Ej, to je dolga povest, bratci moji. Imam samo se
eno oko, da z njim gledam bozji svet. Ko pa sem bil mlad
kakor vi, sem imel dvoje oci kakor vi. To pa je bilo tako ..

Jurko si je odkaSljal in pomislil... A na enkrat so
se jeli hlapci razmikati. Hlapec, ki se je valjal na tleh, je
sinil za podna vrata, dva sta zbezala za zid, cetrti je jel
premikati voz, drugi zopet je sel proti hlevu, oni mladic pa
je zacel pridno pometati. Jurko se je ustrasil in se ozrl ...
Po dvoriscu je Sel oskrbnik. Jurka je po hrbtu preletela
vrocina, ker je videl, da pade v novo past, ko se je komaj
izkopal iz prve.

„Nesrecen dan, u  je pomislil in se vdal v usodo. Stal
je na mestu kakor clovek, ki je izvrsil ravnokar hudodelstvo.

Oskrbnik je sam pri sebi godrnjal, gledal je grdo
in z bistrim ocesom parkrat premeril Jurka, ki je v
strahu in trepetu cakal, kdaj ga primejo Zelezne pesti grajskih
hlapcev; a cudo, nic tega ni bilo.

„Kaj liodite todi ? u  je vprasal oskrbnik jezno in stopil
trdo pred Jurka.

„Pot me je zanesla v va§ grad, gospod; revez sem,
vcasi sem dobil miloscine.“

„Odkod?“

,,Z Dolenjskega, gospod. u

„Z Dolenjskega; od blizu, ali od dalec?“

To poprasevanje je Jurka potolazilo in mislil si je, da
morda vendar ne vedo, kdo da je. A zdaj gotovo ni vedel,
kaj naj govori: resnico ali laz. Spomnil se je, kaj se je
pripetilo zadnjic oskrbniku na Sapu, ko so ga zvecer nagnali
s polenjem; ce govori resnico, dal ga bo oskrbnik pretepsti,

31

da bo cutil nekaj mesecev; ce pa la2e in ce oskrbnik zve
resnico, pojde mu se bolj trda in kazen bo se hujsa . . .

A casa ni bilo premisljati; odgovoril je torej zmedeno:
„Nic stalnega, gospod; siromak sem brez koce in doma.“
„Ali ste bili v tej dolini pred nami?“

Jurko je zopet pomislil: Ko bi kaj zvedeli, prijeli bi
ga, vrgli v jeco, pa mir besedi. Zdelo se mu je torej boljse,
ce laze; zatorej je odgovoril: „Ne. Na nasprotni strani sem
bil y Dobrem polju in zdaj pojdem na Dolenjsko na trgatev;
vedno okoli, gospod, vedno po svetu, kakor pravi tista
pesem . .

„Kaj pa govore kaj ljudje ?“ je vprasal bitro oskrbnik.
Jurko se mu je smejal ze yes cas in ga izkusal spra-
viti v dobro yoljo.

„Kaj govore? Kako mislite, gospod ?“

„Ali nic ne veste o upornikih?“ -

Strela z jasnega! Jurko se je skoro sesedel. . .

„0 kom, prosim, gospod?“

„0 upornikih, o kmetih, ki se upirajo.“

Jurko je naredil obraz, kakor da slisi prvic v zivljenju
besedo uporniki. ..

„Komu naj se upirajo, gospod?“

„Hm> nam, gradovom ..

Jurko je zopet cudec se zazeval:

„§e nikdar nisem slisal kaj takega. gospod. Jaz sem
siromak. Kdo hoce govoriti z menoj ? A imam dobra usesa,
pa nic takega nisem se nikdar na svetu slisal. “

„Nikdar?“ se je zacudil oskrbnik in resno pogledal
Jurka ter pomenljivo pokasljaval:

„Mhm . . “

Jurko je nogo se bolj ukrivil, da bi bil videti se siro-
maSnejsi.

Oskrbnik se je ozrl in nekaj pomislil.

„Pa zdaj poslusajte, pa dobro, in ce kaj zveste, pridite
takoj povedat! Saj ne bo zastonjA

„Tisto pa, tisto; ko bi kaj zvedel, pa takoj povedat,
gospod/‘ je obetal Jurko svecano in jel odhajati . . .

Oskrbnik ga je §e enkrat bistro pogledal in mu obrnil
hrbet; Jurko pa se je delal, kakor da ne vidi nic, in je
nizko upognjen sepal crez grajsko dvorisce. Pravzaprav
se ni bil na cistern, ali je srecno unesel svojo ko2o ali ne;
po mozgu ga je izpreletavala groza in vsak trenutek je
cakal, kdaj bo zaslisal za seboj kak klic. Vrata so bila

32

odprta na stezaj. Jurko se je sicer spomnil grajske kuhinje;
tudi je cutil, kako dobro bi bilo, da bi si zalozil svoj lacni
zelodec, a zdelo se mu je, da ne ostane v gradu, tudi ko
bi mu prinesli cele mize polne jedi. Kako lahko povedo
hlapci oskrbniku, da ga je berac nalagal. Zato je komaj
cakal, da bo prisel do vrat. Ni se ozrl ue na desno ne na
levo; in ko je stopil pred grajska vrata, bila je prej kruljava
noga takoj bolj ravna in Jurko je zbezal proti cesti.

„Da bi jih,“ je ponavljal in se zdaj pa zdaj ozrl nazaj
na grad. „Skoro bi me bili ujeli . . .“

Sele pri znamenju pod klancem si je odpocil od strahu;
snel je kapo in nekoliko pomolil. . . Med molitvijo pa se
je raztresel in se zamislil. . . Med tern je padal vecer in
mimo so hodili kmetje s polja domov.

Pozno zvecer se je vracal Jurko po cesti proti domu
in s te2kim srcem je nesel vascanom vest, da v gradu vedd
za upornike. Stopal je hitro, a precej tezko; starost in pre-
stani strah sta mu vzela moci; kapo je nesel pod pazduho
in molil... Z gorskih cerkvic so se oglasali zadnji zvonci
zdravemarije . . .

Po grajskem vrtu pa je nemirno hodil oskrbnik Berto
in govoril sam s seboj.

„E, gospod ne pozna kmeta, pa ima to za malenkost.
Veliko psov volka uje .. . Nic jim ni zaupati ..

VI.

Prijetno je v veseli druzbi. V njej se rad suce i nas
potrpezljivi citatelj in pisatelj sam. Govori se mnogo, pije
se in poje; veselo je srce, vesela dusa. A v svetu naletimo
zdaj na veselje, zdaj na zalost. Gotovo bi vam rajse pripo-
vedoval o veselih mladih ljudeh, o svatbah in porokah, o
narodnih veselicah in o ljudeh, ki nam vcasi delajo zivljenje
prijetno; pripeljal bi pred vas veselih godcev, polnih dovtipov
in smesnic; pisal bi vam o veseljakih, ki pojd ob kupici
vina, kadar naredd dobre kupcije — a svet ne obstoji samo
v tern . .. Treba je pogledati tudi v temno stran zivljenja.
Mnogo je v zivljenju moz, borecih se z usodo, moz, o katerih
ne govori zgodovina, ceprav so junaki, katerih imena bi
ostala pozabljena, da se niso ohranili v ustnem izrocilu
hvaleZnega naroda. Tako je tudi z naSimi mozmi, ki so se
hrabro borili za svoje in drugih pravice. Narod jib pozna,
zgodovina ne.

33

Andrejko je tak moz. Stal je na celu borecih se, toda
omaliljivih vascanov. Bil je pripravljen, zrtvovati vse za
svoje pravice. Bilo je to ob casu, ko se je budila vsa do-
lenjska stran in yes narod na Posavju, ko se je zacul po
celi dezeli yeseli glas: Tlaka je odpravljena! Andrejko je
bil eden prvih, ki je porabil priliko in odpovedal gradu
desetino in tlako. Upal je, da z dobrim zgledom vzbudi druge,
da pridobi vsaj nekaj vasi in da se tako za vselej resijo
grajske gosposke.

Ljudje pa so si razlagali njegovo pocetje na razne
nacine. Edini, na katerega se je mogel popolnoma zanasati,
je bil njegov sosed Pisik, ki je takoj prvikrat z Andrejkom
vred nastopil pot upornika. Pravda, ki je tekla v Visnji
gori zoper oba moza, ker nista dajala desetine, se se ni
odlocila. Pri vsej omahljivosti in sebicnosti svojih sosedov
je upal Andrejko, da se stvar resi sreeno, ako vsi slu&ajo
njega. Cakal je priloznosti, da bi mogel z vzrokom nastopiti
kot javen upornik. In to je prislo. Shod kmetov oni vecer
mu je pokazal, da se da mnogo doseci, yendar so razni po-
misleki razjedali mo2u srce . . .

*

* *

Par vecerov potem so sedele glave sapljanskih upor-
nikov pri Pisiku v liisi. Bila je burna jesenska noc. Bili
so: Andrejko, Pisik, Jerom in Guza. Mozje so sedeli zamis-
ljeno in malo govorili. Mnogo so imeli premisljati; saj jim
je Jurko povedal, da ve Cuspercan vse . . .

„Nikogar se ne bojimo,“ je ponavljal Guza, „prav ni-
kogar ne; ne Cuspereana, ne Bostjanskega, ne Brinjskega,
ne Tarjacana; nikogar, tako vam recem. Jaz sem videl Na-
poleona in tudi vem, kaj se pravi vojsko voditi. Pa vendar
— prevec ocito delarno, dokler nimamo moci skupaj. Skoda
bi bilo, ko bi si pokazili vse. Najprvo se pripravimo, potem
pa, ce liocete, gremo nad Turjacana.“

„E, to je se dalec,“ je odkimal Jerom in potegnil ne-
koliko zamisljeno iz pipe, kakor da se je iz spanja vzbudil.

„Seveda,“ ga je zavrnil Guza, „zato bi ti bil pa Berto
skoro odnesel hcer.“

Jerom je molcal.

„Skoro, da smo prenagli,*‘ je zacel Andrejko, ,,a kaj
hocemo? To pot smo zaceli in to pot pojdemo naprej.“

„Lahko nas napak pelje . . je rekel Jerom. ,,Pobiti
vrage — najboljse!“

Uporniki. 3

34

„A kaj , 44  je ugovarjal Pisik in stisnil pesti, „koga se
bomo bali? Poglejte te pesti ! 44  In kazal jim je dvoje trdih,
zilastih rok in vpil dalje:

„Drugace bi bilo, ce bi bili vsi. Kdo nam more kaj,
ce ysi eno in isto delamo? Cela vas bo vendar ugnala enega!“

„Tako je, tako je , 44  je pritrdil Guza; „to jaz vem, ko
smo vcasi jemali kako vas z ognjem . .

„En clovek, ali dva, ali trije niso se nikdar resili cele
dezele; treba je zdruzene moci , 44  je govoril pocasi Jerom.

„Tudi ti iraas prav , 44  mu je pritrdil Andrejko.

,,Zato pa drzite vsi vkup ! 44  je govoril Pisik; „ce si
sami ne pomagamo, drugi nam tudi ne bodo. Slabi casi rode
dobre moze. Moja mati je pravila, da je bilo ob turskih
casih mnogo moz, ki bi se bili skusili s samim Stempiharjem,
ki je nesel voz s konji vred na vrh strehe."

„Jaz pravim tako,“ je zacel Andrejko: „Boljse je, da
delamo skrivaj in se pripravimo, da ne bo vsak otrok go¬
voril o upornikih; da pa ne bodo rekli, da smo mi sami,
ker ena vas je premalo, bomo dobili se nekaj vasi. 4 ‘

„Ce bo le mogoce , 44  je pridejal Jerom.

„To bo moja skrb , 44  odgovori resno Andrejko.

„Bati se je lastnih ljudi , 44  pripomni Guza.

„Kdor izdaja, sam sebi skoduje , 44  je odgovoril Andrejko.
„Mogoce je vse .. . Kakor vidite, je Cuspercan povzdignil
svoje oci. Denar stori vse. Briski bic tudi marsikaj izbije
iz trmoglavih ust. . . Zato pa drzimo, ker smo ze tako dalec . 44

,,Veste, jaz sem sluZil Napoleona — ej, da ga ni vzela
ruska zima , 44  zacne Guza. „Tri leta sem ga sluzil, pa se
travo tlacim, in hvala Bogu, grajscakom delam se preglavico.
Takrat sem se jaz naucil, kako zvit mora biti clovek, ce
hoce, da kaj dose^e. Slaba se ti bo godila, ce ravnag brez
premisleka; naredi si tisoc nacrtov, izberi pa najboljsega ! 44

„E, to so tezke stvari , 44  rece Andrejko in vstane. „Torej
dobro. Jaz vam naberem zaveznikov, vi pa delajte doma !' 4

In Andrejko je odsel nezadovoljen iz hise. Jerom je zma-
jeval z glavo in tudi odsel za njim, pa mrmral sam pri sebi:

„Vraga je tezko pobiti; bij se pa bij, pa ga se ne
pobijes. Sedem glav ima . 44

Guza je stisnil Pisiku roko pa rekel:

„Niso nas, pa tudi ne bodo nas; mi smo za to . 44

„Ne, ne, dokler smo se mi pri moci , 44  je odgovoril Pisik
in zaprl vrata.

*

* *

35

Med tem pa je sedel Pisikov Marko pri Jeromu na
ognjiscu in govoril z Marinko. Pokladala je na ogenj tresko
za tresko, da se je ohranil plamen, ki je zdaj vzplamtel
yisoko nad ognjisce, zdaj zopet slabotno pojemal. Goyorila

sta cisto vsakdanje stvari in se smejala vsemn svetu.

„Ti bos torej tndi upornik,“ je reklo dekle fantu, ko
sta govorila o upornikih.

„Ej, pa se prvi; ce je raoj oce upornik, zakaj bi ne
bil jaz?“

„Ali ves, kaj storijo z uporniki?“

„Hm, prvo vprasanje je, ce jib dobijo v roke!“

„Grajscaki so mocni.“

„Mi tudi; kaj ne ves, kako je usel Berto komaj mojim
rokam, ko je hotel odnesti tebe.“

,,A takih je malo, kakor si ti.“

„Jih pa dobimo; vsa dolina bo dala dosti vojakovA

„In ce pride do boja?“

„Tepli se bomo, da bo veselje; jaz jih imam ze cel kup
za svojo ceto.“

„In ce padete . . . ce bi padel ti? . .

Dekle je umolknilo. Tudi Marko je raolcal. Spomnil se
je, da to ni nemogoce.

Bum, bum, je potolkel nekdo na yrata. Zunaj se je
cul star zenski glas:

„MarinkaA

„SuhokleJa je,“ je rekla Marinka; „pocakaj, kaj bo
neki poyedala?“

In sla je odpirat, Marko pa je medtem skrivaj stopil
v vezo za vrata.

„Ali si sama, Marinka ?“ je vprasala med vrati Suho-
klela, stara, suha zenska, z velikim nosom in velikimi ocmi.
\ si so pravili, da zna delati toco in da hodi na Klek.

„Sama,“ je odgovorilo dekle, „pa tiho povejte!“

„Lacna sem; mi bos dala koscek kruha?“ •

„Da, da, pa brz povejte!“

„Ej, ljubica moja, za jutri nimam niti peScice kase,
niti riceta, da bi ga skuhala sebi in njemu. Pa je njemu
tako slabo; rada bi mu skuhala psenicne zgance, morda bi
se kaj pozdravil.“

,.Dala vam bom moke, pa brz povejte, dokler ne pri-
dejo oce.“

„No ves, ah, kako sem trudna .. . Kaj pa kuhas, ko
imas ogenj? Morda li kaj cvres?“

3 *

36

„0 ne, cisto nic.“

„No ves, jaz sem bila y gozdu. Z Yitkom sem govorila.
Gorin te ne bo dobil, brez skrbi si. Vitko te je dal pozdraviti.
S pusko je hodil po gozdu; drngi teden postane grajski lovec
in druge ne bo vzel ko tebe. Yes, ljuba moja, tebe caka se
sreca. Eh, tak' fant kakor je Yitko. Takega nima cela fara.“

,.Kaj je pa se rekel ?“ je vprasala Marinka radovedno.

„Ej, kaj pravi fant, ki se briga za tako dekle, kakorsna
si ti. Rekel je, da pocakaj, da bo skoro boljse, pa da se kaj
pokaZi. V spodnji hosti te bo vcasi cakal, ee^ prides . . .
Ej, dekle, pametno bodi, grajski lovec ni vsak. 8e pozno se
bos spomnila svoje druge matere Suhoklele.“

„Ze dobro, mati. Pridite jutri zjutraj, ko bom kuhala,
dala vam bom vsega.“

,,Pridem,“ je zasepetala Suhoklela in izginila v noc,
Marinka pa je zapirala pocasi vrata.

„No, kaj ste pa tako tiho sepetale? Kaj imas take
skrivnosti pred menoj? ; ‘ je vprasal Marko, ko je zopet sedel
na ognjiscu, kakor da ni nic slisal.

„E, nic; nekaj me je prosila,“ odgovori zamisijeno
Marinka.

„Ti si res dobro dekle in radodarna gospodinja,” jo
pohvali Marko, a na njegovem lieu ni bilo vec tistega ye-
selega smeha ko prej in tudi ona ga je cudno pogledala.

A v tern se je zaculo zunaj godrnjanje.

„Da bi te, vrazja baba; vedno te je polna hisa,“ je
godrnjal Jerom pred vrati.

„Kaj se pa jezite, oce?“ ga vprasa Marko veselo.

„E, nic. Ni mi vse po volji,“ odgovori Jerom; „vse
ni, kakor bi moralo biti.“

„Nam tudi ne, oce,“ pripomm Marko in vstane z ognjisca.

„Kaj pa hocemo? u

„Potrpimo; cas prinese vse.“

„ Dobro si povedal.“

„Dobro. Lahko noc!“ Marko je odsel in mislil sain
pri sebi: torej z grada ima ljubeka!

„Nic mi dosti ne imej opraviti z upornikovim sinom,“
je rekel nato Jerom hceri; „lahko bo se berac,“ in odsel
je spat...

Marinka je pogledala na vas. S trdimi koraki je stopal
Marko po vasi in ni zaukal kakor druge krati. Ko je bil ze
pred liiso, se je ozrl. Dekle si je zakrilo obraz in se naslo-
nilo na okno . ..

37

VII.

„Popoldne naj im bo konj pripravljen,“ je narocil po-
poldne drugega dne Cusperski gospod svojemu konjskemn
hlapcu. Cusperski grajscak je bil danes zelo slabe volje.
Ljudje, ki so ga poznali, so rekli, da mu pride veckrat tako.
Zato so se bali spraviti ga y slabo voljo, ker je bil ob takih
casiii strog in brezobziren; nobena stvar mu ni bila po volji;
gorje, ce bi mu bili tisti trenutek pripeljali kmeta, ki bi se
bil pregresil kaj malega proti pokorscini. Cuspercan y takih
slucajih ni poznal sale. Tudi danes je bil slabe volje. pa
sam ni vedel, zakaj. Sluga Tinko se je ob prag spotaknil in
gospod mu je dal zato zausnico. Hlapcev ni bilo videti nikjer,
menda so se previdno umaknili svojemu strogemu gospodu.

Grajscak je sedel k oknu in se zamislil.

„Da, da,“ je dejal sam pri sebi; „vsi skupaj jib bomo.“

Na grajskem dvoriScu sta stala dva iskra in neugnana
konja. Hlapec je krotil iskri zivali in konjski sluga je
popravljal sedla.

Pol ure potem je prisel gospod na vrata. Imel je na
sebi obleko, ki je zelo spominjala na stare viteske case.

S pomocjo svojega sluge zasede gospod konja, sluga
svigne na svojega vranca, kopita zadrse po belem pesku in
jezdeca izgineta skoz vrata . . .

Nekaj casa potem je vzel grajski oskrbnik pusko na
ramo in od|el po poti proti pristavi, krog njega je skakal
velik pes. Sel je na lov. Pravili so, da ob takih casih rad
zaide v dolino na svoj lov . . .

Jezdeca sta oddirjala po cesti proti BoStanju. Ko sta
prijezdila na dvorisce, je nekaj hlapcev sprejelo konja v
oskrbovanje in Cuspescan je odhitel v grad.

Grof Blagaj je pricakoval gosta v stari sprejemni sobani,
kjer so se svoje dni navadno sprejemali junaki in imenitni
gospodje. Grof se ni malo zacudil, ko je zagledal svojega
starega dobrega znanca v taki „viteski“ obleki, ko je sicer
ta vedno govoril, naj se tista stara nosa opusti.

Grof se torej ni mogel vzdr^ati smeha, ki je navadno
itak preletaval obraz dobrovoljnega gospoda.

„Ha, ha, saj si cel vitez,“ je rekel in mu podal roko.

Prijatelja sta si dolgo stiskala roke, predno sta odgla
v sobo. Kmalu potem se je zibal Cusperski gospod na mehkem
starem stolu, kar je menda zelb dobro delo njegovemu
razvajenemu telesu, kajti obraz mu je sel pocasi na smell.

38

Sluge so prinesli vina v majoliki. Stari Blagaj mu je sedel
nasproti in gledal svojega dobro rejenega soseda; zdelo se
mu je, da je nekaj posebnega pripeljalo Cuspercana danes
na njegov grad.

„I, kaj te je vendar prisililo, da si se spomnil starega
prijatelja?“ je vpraseval prijazni stari grof. ,,Bilo te ni
menda ze od lova tu.“

„Res. Ves, dela je doma dosti.“

Blagaj se mu je zasmejal:

,,Kaj? Dela? Dela? Zakaj ima pa kovac klesce? K*aj
so te hlapci zapustili zaradi tvoje sitnosti, ali so ti kmetje
odpovedali?“

„Kmetje odpovedali.“

,,Tako? Potem pa: bij, bij!“

„Bila se bova oba; vojna je pred nama.“

„A, zato taka vojaska oprava in navdusenost! Ha, ha,
ha! A sovraznik? Odkod prihaja?“

„Sovraznik od vseh strani,“ nadaljuje Cuspercan resno.
„Saj yes, kako je, ce stojis sredi upornikoy.“

„Torej kmetje se ti upirajo. Res?“

„Ne samo meni, ampak tudi tebi. Na Sapu imata kmete
tudi vidva; ti in Brinjski.«

„No, s syojimi bora kmalu pri kraju. Zaprem jih nekaj
mesecev, dokler ne pridejo po kolenih pred me, prosec me
milosti. In ko pridejo zopet na beli dan, so pohlevni, krotki
in pokorni kakor jagnjeta.“

„Kaj bomo zaprli cele vasi?“

„Prostora imamo dovolj. Sicer so pa drugi pripomocki
tudi se. Nekoc sem jih — no, kaj bi pravil .. . Trgajo se
nam iz rok, taki glasovi prihajajo od vec strani; a mi
dr^imo tem mocneje. Kaka sila jim je? Predobro jim je; ne
ved6, kaj bi poceli.“

Grof se je naslonil na mizo in gledal resneje ko sicer.
„Pomislimo,“ je zacel Cuspercan, ko je odstavil majoliko
in pogladil svoje temnorjave brke; „vse se nagiblje na
stran kmeta; ^e ne drzimo sami, nam vzemo vse pravice.
Napoleon! Saj ves, kaj je napravil. z nami; in kmet ne po-
zabi. Ce nimamo dobrih zagovornikov, lahko se nam zgodi,
kar se nam se sanjalo ni.“

„Pustimo — neumnosti,“ je odgovoril popolnoma mirno

Blagaj. „Pij, brate, brez skrbi-. Yelim ti prinesti

najboljSega, take kaplje se nisi pil — in prijatelj vina si
menda vendar ostal pri vseh svojih nepotrebnih skrbeh.“

39

Cuspercan ga je hvalezno pogledal in pila sta.

„Ej, vcasi, pomisli no, vcasi,“ nadaljuje Bostanjski, ko
je izpraznil kozarec, „vrag yedi, kako je bilo vcasi. Bili
so drugacni casi..

„Ej, da,“ pritrdi mn Cuspercan.

Mo2a sta se spustila v prijeten pogovor o mladih casih,
ko so ziveli se drugace. Yzbnjala sta si spomine, smejala
se in pila.

„Ej, takrat smo bili mladi,“ ponavljala sta drug drugemu.

Sluga je prinesel novo mero na mizo in naznanil, da
sta se grofica vrnila z lova in da vprasata, ali je dovoljeno
pridruziti se. Grof ju je velel poklicati.

Crez nekaj casa je sedela pri polni mizi velika go-
sposka dru2ba, kajti tudi gospe in gospodicne so prisle
pozdravljat starega znanca in ljubega gosta. Druzba se je
hitro o^ivila. Govorilo se je vse mogoce, samo da se je
govorilo. Ouspercanu je vino pregnalo skrbi in se je prepustil
dobri volji. Za mala casa so iz njegove glave odsli spomini
na mlade dni; pustil je misli na upornike in obdajali so
ga ze vinski duhovi s svojim plesom. Bil je zgovoren in
zabaven in niti z eno besedo se ni dotaknil kmetskih ljudi,
ker bi bilo to mogoce nedostojno. Govorjenje se je izpre-
minjalo v vesel smell in sam stari grof je zacel na zadnje
ponavljati pesem:

Hej, bratci. tako
je na§e dni b’lo,
kaj maramo mi,
kaj je in kaj bo . . .

Zvecer je zasedel Cu§per6an pred gradom konja, a
sluga je moral precej pomagati gospodu, ki je bil sicer znan
kot spreten jezdec. Med veselim pozdravljanjem je sinil konj
s tezkim bremenom skoz vrata, ki so se takoj za njim zaprla.
Drug drugemu so klicali:

„Na svidenje!“

Oblaki so se grmadili izza Krima in hipoma se je tem-
nilo. Blisk izza oblakov je pospesil pot jezdecema.

VIII.

Drugo jutro se je izprehajal Cusperski gospod po vrtu
in z nevoljo prenasal posledice vceraj popitega vina. Po
noci je bil padel de2 in jutro je bilo jasno. Ouspercan se je
spominjal vcerajsnjega dne in zmajeval z glavo.

40

,,Kako lahkomiselni ljudje!“ si je mislil. Nic napacnega
se mu sicer ni zdelo voziti se tako-le okrog in pokusati
vina po gradovih, a zdaj so casi resni. Ali naj cakajo oni
kmetov, ali naj kar iz zacetka razzenejo oblake, ki se zbi-
rajo nad kranjskimi grajscinami? . .. Uvidel je, da je treba
iskro zadusiti, dokler je se majhna.

Odsel je y grad in narocil kocijo.

KocijaZ in sluga sta pripravljala kocijo in ugibala,
zakaj se bo danes gospod peljal, ko vendar najraj §i jezdari.

Zapregla sta konje in kocijaz se je naslonil na kocijo.
Oudno veselje je preletelo njegovo lice. Vesel je bil, ker je
po vecletni izkusnji dobro vedel, da se po gradovih hrani
mnogo dobrega vina. Ne staralo bi se in ne kisalo, ko bi
se gospoda vedno med seboj obiskovala, in ko bi imeli vsi
take kocijaze, kakor ga ima Cusperski gospod.

„(3emu starati vino, ko Bog vsako leto novega da,“
je mrmral polglasno.

,,V Brinje,“ je zapovedal gospod in vzdramil kocijaza
iz sladkih sanj o bodocem dnevu.

Sluga je zaprl vrata kocije in skocil na sedalo h ko-
cijazu. Kocija se je zagugala in zdrcala izpred gradii.

*

* *

Brinjska grajscina ni kdo ve kako velika. Skrita je med
visokimi smrekami ob robu gozda proti solncnemu vzhodu
ob malem potoku. Znana je bila vsem po lepi legi in trdili
so, da ima Brinjski prijetno bivalisce.

Brinjski je bil ze oslabel moz, starcek pri sedemdesetih
letih. Bil je iz tistih ljudi, ki menijo, da takoj gospodarstvo
propade, ce ga prepuste drugemu v roke. Zato starec ni
prepustil drugim gospodarstva, dasi je imel ze oZenjenega
sina in je sam komaj mogel hoditi zaradi bolezni v nogah.
No, zapovedoval je skoz okno. Sedel je neprestano na stolu
poleg okna in zapovedoval druzini; pri svoji starosti je imel
bistro oko in je bil grozno siten, kakor sploh bolehavi ljudje.
Jezil se je vedno in vpil za vsako malenkost, da se je sli-
salo prav na polje.

Na vrtu, ali — bolje receno — pri mizi pred hiso je
sedel mladi Brinjski s svojo soprogo in otroki. Rekli smo:
pri mizi pred hiso; stari Brinjski namrec ni pustil razsipa-
vati denarja za nepotrebne reci. Divja trta je opletala del
zidu in to je bil ves okras grajscini. No, za take malenkosti
se sin ni hotel prepirati z ocetom. Kadar mu je postalo

41

dolg cas domd, je sel uzivat prirodne lepote drugam. Pri-
jateljey je imel dosti. A v Brinju so imeli malokdaj goste.
Ljndje so se bali jeznega starca, ki je vcasi odpravil nepri-
jetne znance kar na surov nacin od hise.

Kadar pa je starega napadla jezica, ni prizanesel ni-
komur in ysakega je tepel s palico.

A yendar so v Brinju dobro shajali s starim grajsca-
kom. Najvec je seyeda pripomogel k temu stari hlapec Anze.
Kadar je bil Brinjski prav slabe volje, je nad njim razlil
s\ r ojo jezico. To je bilo ravno prav, ker je bas Anze bil za
njo najmanj obcutljiv. Bil je vsemu navajen. In kadar je stal
stari Brinjski pri oknu in vpil na vse grlo, na primer:

„Anze, lenuh ti stari, tepee zabiti, da te jaz v roke
dobim,“ takrat je stal Anze kje za plotom ali za steno in
cisto mirno delal, svoje delo. Imel je tudi to sreco, da je
bil gluh. In ko je crez dolgo casa zaslisal gospodovo vpitje,
ozrl se je poeasi in zamrmral: „Ze zopet vpije,“ in pljunil
je na tla y znamenje, da mu ni po volji. Mudilo se mu
sploh nikdar ni. Ako je videl, da je storil svoje delo, je
pocival, in ce je nanj vpil gospod, je prilezel zaspano iz
kakega kota, stlacil pipo in mehur s tobakom v zep, potem
pa sel popolnoma mirno skoz dvorisce proti gradu poslusat,
kaj zeli gospod, dasi so med tern letele nanj vse mogoce
psovke: „Idi, idi, stopi, lenuh leni, tnalo leseno.“ Anze je
samo zamrmral:'„Ze zopet vpije...“; in odsel po stopnicah
v grad. Vcasi se je slo za malenkosti. Gospod je spravil
ves grad na noge. „Kaj je, za bozjo voljo,“ so vprasali do-
macini. „Ej, ali ne vidite, da kokosi sede v mrvi, da pu-
scajo perje, da zivina kaslja?“

Take malenkosti so spravljale gospoda v najvecjo jezo.
A domacini so bili vajeni gospodovega vpitja in so potrpeli;
saj so mislili, da so starcu leta 2e steta .. .

*

* *

Tisti dan se je peljala proti Brinju Ouspercanova koeija.
Misliti si moramo, da se domacini niso posebno razveselili,
ko je dekla povedala, da se najbrz peljajo gostje.

„Kaj je?“ je vprasal jezno An2e in spravljal pipo v 2ep.

„I, kaj je,“ mu je rekla dekla, „pripravi se, neroda,
da izprezes, pa bodi, kakor se spodobi.“

„Kaj bos,“ je odgovoril Anze; „kaj nisem dober? Kdo
jih pa vabi k nam ? Saj tudi mi nikamor ne hodimo sitnosti
delat.“ In v sreu je hvalil starega gospoda, ki je tako brez

42

sitnosti. Gotovo bi bil se kaksno rekel dekli, ki je kar ni
mogel, a kocija je ze zavila na dvorisce in dekla se je
skrila za ve2no okno, da bi si vse dobro ogledala.

Cuspercan je mladega Brinjskega dobro poznal, ker je
nanj veckrat naletel pri kaki gostiji ali na lovu. S starim
pa ze dolgo ni govoril. Slisal je veckrat, da je cuden clovek,
da se z njim ne da mnogo govoriti. Zato je malo cudno
pogledal, ko je obstal na dvoriscu.

Mladi ga je prijazno sprejel, cudec se, kaj pomenja ta
nenadni obisk. Tudi mlada soproga, ki sta jo spremljala od
ene strani decek, od druge pa deklica zlatih las, je pozdra-
vila Cuspercana prijazno kot starega znanca.

„Kako se imate v Brinju?“ je vpraSeval ftuspercan in
delal globoke poklone.

„Dobro, dobro,“ so odgovarjali ysi. „Kar prisedite!“ je
vabil mladi Brinjski.

A glavna stvar Ouspercanu je bila pot k staremu
Brinjskemu. Zato se je zahvalil za povabilo in obljubil pri-
sesti potem, kadar opravi svoj posel z gospodom, kakor je
imenoval starega Brinjskega. Mladi je bil v zadregi; ob¬
ljubil je pocakati gosta spodaj, a CuSpercan je odsel z lah-
kimi koraki po stopnicali v grad.

Na dvoriscu je nastalo med tem malo nesporazumljenje.
Kocijaz je pricakoval, da ga odpeljejo domaci hlapci, kakor
je bila doslej povsod navada, v svojo sredo in mu prinesd
kaj za njegovo 2ejno grlo, da se napije po volji. A nic ta-
kega ni bilo. Tudi hlapcev ni bilo od nikoder; samo Anze
se je pribliZal kociji in motovilil nekaj s svojo pipo, potem
pa zacel izpregati, pa precej pocasi in nerodno.

„Ali naj denem v hlev?“ je vprasal in zacel meriti
konje z vajenim ocesom. „Pa lep par imas,“ je menil.

„A, pusti pri miru,“ je rekel kocija^ in konja zopet
napregel.

„Pa nic! Glej, kakor da bi ne znal,“ se je jezil Anze,
jezno pogledal kocijaza in §el pocasi prek dvorisca. Tam
ga je dobila dekla in ga neusmiljeno ozmerjala; toda Anze
se ni menil ne za njo, ne za druge. Sluga in kocijaZ sta
sedla v kocijo in cakala — zejna. Prevarjenega kocijaza je
minila potrpezljivost, in ko je pri§la dekla blizu kocije, da
bi si kaj natancneje ogledala, je vprasal predrzno:

„Kaj nimate v Brinju nic pijace?“

„Kaj ce? w  je vprasal zategnjeno An2e, ki se je bil
zopet priblizal in gledal konje. „Pijace bi rad? Ej, pijace

43

bo ze. Konji naj te nic ne skrbijo; Polona bo prinesla vode
s potoka, jaz jih bom pa napojil, da bodo imeli dovolj. Zdaj
je zivina §e vroca. Take vode malo, kakor je v Brinji,“ in
tlacil je pipo in gledal na mimotekoci potok, kjer so plavale
race in gosi.

Po tem odgovoru bi clovek s kocijazem vred sodil, da
v Brinju res nimajo vina, kar pa si je tezko misliti pri
dobrili razmerah na Dolenjskem. No, stari Brinjski je bil
cuden moz.

Kocijaz ni vedel, na kaj bi se jezil. An2e je prinesel
od nekod povesmo mrve in jo vrgel pred konje.

„Take ne dobis, kakor je nasa,“ je govoril kocijazu;
„dal sem boljse. Gospod je niti svoji zivini ne pusti pokla-
dati.“ In zopet je izginil s pocasnimi koraki po svoji poti.

„V cudno gnezdo smo zasli,“ je rekel kocijaz in se
naslonil, da bi zadremal. ..

Med tem je bil dospel Cuspercan pol vesel k Brinjskemu.

„Klanjam se vasemu visokorodju,“ je pozdravil Cus¬
percan starega grajscaka, ko je stopil v majhno sobo, ki se
ji je videlp, da ze jako dolgo ni bila prebeljena.

Starec je sedel pri oknu na svojem starem naslonjacu
in nevoljno pogledal na gosta pri njegovem pozdravu.

„No, no, kdo pa?“ je vprasal polprijazno.

Cuspercan je povedal svoje ime.

„A, pri ocetu sem vcasi bil,“ je rekel Brinjski in po-
gledal^ na dvoriSce.

Cuspercan je sedel na edini stol, ki ga je videl v sobi.
Na steni je visela stara slika cudnega moza, drugega nic.

„Oce je umrl,“ je zacel Brinjski. S tem se je zacel
pogovor.

Cuspercan je povedal, da je oce umrl ze zdavnaj, da
pa ni bil se nikdar potem v Brinju in da se cudi, da go-
spoda ne vidi nikjer pri znancih. In zacela sta govoriti o
znancih, ki mu jih je stari Brinjski nastel celo vrsto, katerih
niti polovica ni vec Mvela.

„Ta je umrl,“ je opomnil vselej Cuspercan.

„A, umrl, lejte si!“ se je zacudil vselej Brinjski in
je zopet imenoval drugega znanca, ki je bil velik njegov
prijatelj.

„Tudi ta je umrl, w  je rekel Cuspercan zacuden, da niti
ne ve starec, da je umrl njegov prijatelj.

„S prapreskim stricem sva bila zeld prijatelja, a zdaj
nic ne cujem o njem.“

44

„Umrl je, umrl,“ je odgovoril Cuspercan; „dve leti
bo tega,“

„Aaa? Dve leti. Glejte, kako pozabim.“ In zacel je
praviti neko zgodbo iz zivljenja, ki jo je dozivel z njim.

Cuspercana je vse to malo zanimalo. Yidel je, da ima
cudaka pred seboj, in je iskal priloznosti, da bi zacel svoj
pogovor, o cemer je bil namenjen. Brinjski je pripovedoval
celo zgodbo, imenoval zopet po imenu celo yrsto ljudi, kakor
da Cuspercan vse pozna, dasi niti enega ni poznal. No, po-
slusal je do konca in niti za enega ni vprasal. Ves pogovor
se je vrsil pri prazni mizi, ki jo je gledal Cuspercan z ne-
mirnim ocesom. Gospod je koncal svojo povest s stavkom:

„Oh, veste, pa kmete je ljubil ta tepee; Bog mu daj
dobro; dober clovek je bil, samo kmete je ljubil ta tepec!“
To priliko je porabil Cuspercan, videc da je povest
koncana in da se je pogovor ustavil.

„Kako pa va§i kmetje ?“ je vprasal s poudarkom, da
je Brinjski izpremenil obraz, ki se je prej drzal na cuden
smell. „Kmetje, menim, kmetje, to se pravi: podlozniki.“

„Po zdravju vprasate? No, nic prevec ne mr6. Zdravi
so ko ribe v potoku — lenulii. Predobro jim je, ne bijem
jih nic; dobro se imajo. Ljubi jih, je rekel prapreski stric,
moj prijatelj, in kako jih je ljubil ta tepec.“

„Ne, ne; ce so pokorni, mislim jaz,“ ga je ustavil
Cuspercan in uprl oci v prestrasenega starca.

„Lansko leto se je uprl eden Blagaju. Blagaj ga je .
namlatil in zaprl, zdaj je pa mir. Jaz bi vsakega poslal v
Turjak na kosilo, ko bi mu padlo kaj tako neumnega v
glavo ... Pa jih je se ljubil; o, ti ubogi tepee! Pa kako
brez potrebe vprasate, u  je govoril starec zmesano.

„Tako vprasam, ker nam razni glasovi prihajajo na uho.^
„E, je ze mogoce. Ljudje mnogo govore, pa malo mi-
slijo . ..“

„Ne, ne, ni §ala. Kmetje so na nogah; upirajo se, meni
vam, vsem ...“

Stari Brinjski je izbulil oci.

„E, e, e — kaj pa mislite — upor?“

„Da, da, zato sem prisel. . .“

„Lenuhi, lenulii,“ je krical Brinjski, da ga je Cuspercan,
cudec se, gledal in se jel umikati razburjenemu starcu.
Starec je hitro skocil s stola, prijel se za glavo,
sunil mizo z nogo, pogledal na dvorisce in sedel utrujen
zopet mirno v stol, kakor da se je zavedel. Taka je bila

45

navadno njegova jezica. Zdaj je pogledal resno svojega
gosta; njegov obraz je bil popolnoma miren, kakor da se
ni nic zgodilo.

„Kam se pray za prav vozite? 44  je vprasal z nekakim
mehkim glasom.

„Prav do vas sera prisel zaradi te nadlege, 44  se je
opraviceval Cuspercan.

„Katero nadlego mislite? 44

„Upornike!“

„A, skrb brez potrebe — tega ni bilo treba! 44

„Hm, kdo ye? Svet je na nogah, marsikaj se slisi, vse
je nemirno; veter je prinesel zahodni duh med nas. In —
obotavljati se bo nevarno. 44

Cuspercan je govoril mosko, prepricevalno.

„Hm, molcite! Torej vi ne greste dalje? 44

„Moja pot je koncana pri vasera gostoljubnein dvoru, 44
je odgovoril Cuspercan in poudaril besedo „gostoljubnem 44 .

„Prav. Takih uslug ne vracam. 44

„ Torej menite, da je vse pokorno?“

„Moji kmetje se govoriti ne srnejo, kar bi lioteli.“

,,Hm ?  da bi ne bilo drugace! Jaz pa vem, da skoro
ne bomo sedeli brez skrbi pri mizi,“ je rekel Cuspercan in
vstal. Bil je nevoljen za tako slabo placilo za svoj trud.
Brinjski mu je pokazal molce v kot. Cuspercan se je ozrl
in zagledal tarn zarjayel raec in nerodno puSko.

„Torej greste naravnost domov?“ je vprasal Brinjski
in gledal skoz okno.

„I)a,“ je odgovoril jezno Cuspercan in ugibal, na kak
nacin bi se poslovil od tega cudaka.

„Stojte, jaz grem tudi doli; podajte mi roko, 44  je rekel
starec in se trdo prijel Cuspercana, Brinjski je hodil tezko,
stopnico za stopnico; stopnice so bile trhiene in razkopane.

Spodaj je cakala druzba.

„Dajte vina prinesti, 44  ukaze starec ter sede na prvi
stol, ne da bi koga pogledal. I)ekla je prinesla bokal vina,
cisto navadnega.

,.Oh, oh, pa kake kozarce. dajte, one lepe, 44  uka2e grajscak.
Prinesla je dekla druge kozarce, a ne lepse, arapak raanjse.

Brinjski je izpil pol kozarca vina, vstal in odsel, ne da
bi se menil za Cuspercana. Kmalu ga je bilo cuti na drugera
koncu dvorisca, kjer je zinerjal Anzeta zaradi rarve, ki jo
je dal Cuspercanovim konjem.

Cuspercan je videl, da je opravil, kar je hotel.

46

„Oprostite,“ je govoril mladi Brinjski, „pri nas je tako,
kakor nikjer ..

„Prosim, prosim,“ seje opraviceval Cuspercan; ,,moja
pot je imela svoj namen. Cuje se o nekih uporih.“

„Aaa?“ so se zacudili ysi hkratu.

„Gotovo boste kaj culi; upam, da se §e pomenimo,“ je
govoril CuSpercan in 2e sedel v kociji.

Kocija je zdrcala in kocijaz je jezno udaril po konjili.
Cusperski gospod se je ves zadovoljen gibal v svojem sedezu.
V Brinju so pa ugibali:^

„Kaj hodi sem ta Cuspercan ?“

An2e je pobiral ostanke sena na tleh in se jezil nad
ljudmi, ki motijo mir po mirnih krajih.

IX.

Podobe, ki smo jih srecali doslej, stoje se dobro v
spominu naroda; zato smo jih opisali natancno. Pa pustimo
zdaj mogocnega Cusperskega gospoda, kajti on dela obiske
na vse strani: jutri gre h grofici v Praprece, pojutranjem
odjezdi na Turjak in povsod ponavlja isto: kmetje so se
uprli, uporniki se zbirajo, zdru^imo moci, pobijmo vraga,
dokler nam ne zraste crez glavo. In grofje in grajscaki
poslusajo novico, se smejejo in govore o jecah in palicah
ter gostd CuSpercana z dobrimi vini in jedili. Ko se napijejo,
zacnd svojo zabavo in puste upornike pri mini, ker ni vredno
govoriti o kmetih. Na kaksne ljudi naleti Cuspercan pri teh
svojih obiskih, nas ne zanima; saj vemo, da so bili gradovi
tedanjih casov polni pustih in cudnih prikazni; vse je ka-
zalo, da nekdanjih casov ni vec. Predolgocasno bi bilo, go¬
voriti o starih groflcah, bolehnih in sitnih, o neumnih mladih
groficih in ljudeh, ki niso nikdar vedeli, kaj se pravi 2iveti,
trpeti, ampak so ziveli po cudnih pravicah od zuljavih krnet-
skih rok in od zapuscin svojih viteSkili nekdanjih dedov.
Gotovo je pa, da so povsod sprejeli Cuspercana, kot znanega
veseljaka, z velikim veseljem, kajti mnogi gradovi so bili
podobni velikim grobovom nekdanjosti. Bili so brez zivljenja;
nekdanja slava in sreca je minila; po gricih so se jele ka-
zati razvaline in duh casa, ki je vel z vedno mocnejso uni-
cevalno silo, je pretil uniciti zadnje umirajoce ostanke ne-
kdanje mogocnosti. Gradovi so jeli izgubljati svojo moc in
mogocno njihovo zidovje se je pokrivalo, kakor v strahu
pred bodocim casom, z zelenjem in travo . . . Vse mine . . .

47

Vsi so cutili, kaj se bli^a, a zanasali so se na moc drzave.
Zato so samo lahkomiselni lahkozivci sprejeli novico o upor-
nikih brez zanimanja, tisti pa, ki so poznali cas, so vedeli,
da je to zacetek konca,

*

* *

Med tem so se sapljanski uporniki gibali tudi po svoje;
cutili so oblak, ki se zbira nad njih glavo. Zbirali so se
zvecer in govorili o bodoci pomladi ter sklenili z vsemi
svetirai koncati svojo podloznost do gradu. Vse se je okle-
nilo glavarja upornikov — Andrejka.

Andrejko je imel svojo hiso v spodnjem koncu vasi;
bila je to hisa, ki je kazala boljsega, premoznega gospodarja.
Najbliznji sosed mu je bil mocni Pisik, njegov najzvestejM
zaveznik. Oudna je bila borba upornikov. Zaceli so boj z
mogocnim nasprotnikom, z lastnimi gospodarji, do katerih
jim je bil strali 2e prirojen. V svojem boju so ostali osam-
ljeni in vse je bilo napeto zoper nje. Zato je vladala po
vasi tisina; malo so govorili mozje; vsak je mislil na svojo
negotovo bodocnost.

Andrejko je posedal doma in prebiral knjige. Oudne
skrbi so ga tlacile; vedel je, da lahko vse izpodleti; nesrecnih
bo mnogo druzin in vsega bo kriv on. Govoril je sicer vedno
s preprieanjem in preprical je druge, da mora biti zmaga na
strani upornikov; a sam je dvomil o srecnem izidu, posebno,
ko se je spomnil, da stoji vas osamljena v boju za svobodo
in da ima ob svoji strani ljudi, na katerih zvestobo se nihce
ne more zanasati, kajti malo moz z odlocno voljo je mogel
roditi ta cas. Bal se je resnega trenutka, ko bo treba na-
stopiti odlocen boj; zakaj vedel je, koliko jih je, ki bodo od-
vrgli orozje in uklonili glavo . .. Glavna stvar je bila do-
biti zaveznikov; a tudi tu je bila nevarnost; cim vec jih
bo zraven, tem vee bo nesrecnih in pozni rod bo klel ime
„Andrejko w . Vcasi, ko je sedel zamisljen v svoji skrbi v
hi si, je prisla lepa sedemletna hcerka, kodrastih las; naslo-
nila se mu je na kolena in zacela z njim pogovor. In go¬
voril je z njo otrocarije, bo^al otroka po lieu in po laseh,
vines pa ga je obhajala trpka misel, da lahko zaigra svojo
druzinsko sreco. In za hcerko je navadno prisel petletni
Nejcek in se naslonil od druge strani; za njim pa je pri-
tekel triletni Vancek, ki je komaj dobro znal govoriti ter
se navadno prikopal ocetu na koleno. Tako je gledal glavar
upornikov sreco svoje druZine in peklo ga je pri sreu, ko

48

so brezskrbno govorili z njirn otrocje stvari. In on se je
pogovarjal in blagroval brezskrbna leta otrok ter jib bo2al
po kodrastih glavicah. Vcasi je speklo oceta; odlozil je vse
tri in sel y kuhinjo k 2eni in govoril kaj vsakdanjega.
Navadno sta malo govorila; vedela je, da ima skrbi, in smilil
se ji je; on pa je bil z njo dober, ker se je bal, da jo po-
tegne s seboj v nesreco. Zato se je ogibal pogovorom in
le vcasi je hotel pokazati svojo veliko ljubezen do nje; po-
tihoma pa je prisegal, do osreci in osvobodi vse, vse, da
bodo prosti in svobodni. Kadar je gledal svoje tri ljubljence,
zazdelo se mn je, da so rojeni hlapci in trpini, in takrat je
bila vselej znova ponovljena prisega, da ne odneha, dokler
ne bodo svobodni. In v duhu si je predstavljal srecne case
prostosti, ko bo kmet svoboden oral po njivah in srecno,
brez skrbi zivel v svoji koci, brez nepotrebnili grajskih go-
spodarjev. Tezki trenutki so bili to, polni notranjega boja.
ko se je bojevala doHnost oceta in pa zavest zmoznosti,
pomagati zatiranemu narodu.

*

* *

Med tem so ljndje mnogo govorili o glavarju npornikov.
Dalec okoli so poznali njegovo ime. In pripovedali so, da
sedi cele dneve in noci pri „crnih bukvah“ in da dela zveze
z vsemi razlicnimi vragi. Zato so nekateri trdili:

„Ce jih nihce ne uzene, Andrejko jib bo gotovo. Kdo
ve, kaj vse zna. Saj se ze tri leta upira, pa mu no morejo
do zivega. Kaj mislite, da bi ga ne prijeli, ce bi se ga ne
bali ? “

Drugi pa so zmajevali glave in mislili svoje.

„Ce Bog nam ne pomore,“ so govorili resno, „vrag
nas ne bo relil, nikar ne mislite! Andrejko je pa od danes
do jutri. Kdo pa ve, kaj mu je ze usojeno. Gorje mu, kadar
ga dobe.“

Tako so bili prebivalci okolice razdeljeni v dve stranki,
a stranka npornikov je rastla in zaceli so govoriti glasuo,
brez strahu; vasovali so v vaskib krcmab in po domacih
hisah in pretili grajscakom.

Tako sta sedela v glavni obcestni gostilni pri Zavirsku
nekega jesenskega popoldne vaski kovac Lescinec in pa
kmet Gorin. Bred njima je stal bokal vina, ker je bilo splob
znano, da kovac Lescinec ne pije vina drugace ko iz bokala.
Gorin je bil sub clovek trioglate glave, stiridesetleten vdovec,
dolgega vratu, in znan skopub. Pri govorjenju je stezaval

49

svoj dolgi vrat crez mizo in rad opletal s cofom, ki mu je
yisel od klobuka. Vaski kovac Lescinec pa je bil moz majhne
postave, cokat in mocan, sirokoplec — in sploh, kakor si
morerno misliti pravega kovaca: usnjat predpasnik, slape na
nogah, temna zamazana srajca, na glavi crna suknena ka-
pica, zagorel obraz, erne brke in 2ive oci — tak je bil
kovac Lescinec.

Oba moza sta bila v zivahnem pogovoru, iz katerega
se je posebno slisal mocni kovacev glas, ki je tudi pri na-
vadnem pogovorn vpil, kakor da je v kovacnici.

„Kaj boste, seme vrhovske,“ je vpil kovac, ,,poglej!“
Pri tem je kovac snel kapico in na glavi se je med ernimi
gostimi Iasi pokazala dolga raza. Menda ga ni bilo cloveka
nekaj vasi na okoli, da bi ne bil vedel, da je kovac Lescinec
pomagal poditi Francoze iz dezele, ko so jih dolenjski kmetje
podili od Novega mesta proti Ljubljani, in da ga je pri
njegovem prevelikem navdusenju zadela sablja nekega fran-
coskega castnika.

Gorin se je posmejal. Dobro je vedel za kovacevo razo,
ki se je z njo bahal pri vsaki priloZnosti.

„Glavo bi mi bil preklal, francoski hlacac, da nisem
imel ravno kape na glavi. Ej, ves, Kranjci imamo trde glave
in trde vratove; nas ne pripognejo kar tako za kratek cas.“

V tem se je kovac zopet pokril in spil v dusku velik
kozarec vina.

„E, kaj bos neki,“ je zacel Gorin; „kaj boste naredili?
Nic, da ti jaz povem. Pogovilite, rogovilite, govorite in go-
vorite, nazadnje pa porece Cu§percan: zadosti imam teh ne-
umnosti — pa boste vsi krizem gledali. Le meni verjemi!“

,,Kaj pak,“ je zacel zanicevalno kovac, „bos pa ti kaj
naredil, ki si ze toliko. Oe smo Francoze, pa bi teh ne?!
Ta bi bila lepa! Bodo 2e videli vraga zdaj, ko se jim je
Andrejko spravil na vrat. Ne poznajo nas.“

In kovac je zopet pil, potem pa nadaljeval:

„Seveda, ce bodo vsi taki kakor ti, lahko nas bije,
kdor hoce; ti bi mu menda se klofute nazaj ne dal, ce bi
te kdo vsekal za uho.“

„Grajscaku ze ne — pa ti tudi ne,“ odgovori Gorin
in se bolj stegne vrat crez mizo.

,,Kaj? Ti bos govoril, ti? Kaj mislis, da sem Serna?
Le pride naj, videl bo, ce bo dobil klofuto ali ne. E, nismo
taki, kakor ste gori po vrhovih. Saj nas je vendar nekaj!“

Uporniki. 4

50

Pri tem je kovac za mizo vstal in vzdignil svoje
mocne roke.

„Dosti te je, pa te je se premalo,“ se je smejal Gorin.

„E, tebe se vrzem,“ je odgovoril kovac jezno.

Gorin je liipoma skrcil svoj dolgi vrat.

„Saj nisem rekel, da ne,“ je odgovoril ponizno.

Kovac je bil s tem zadovoljen in je izpil zopet poln
kozarec.

„Se za bokal bos dal,“ je rekel, ko je videl, da je
mera prazna.

„Ne, ne, zdaj bos ti dal.“

„Kaj? Nikdar vec ti ne podkujem kobile, ce ne da§.
Vrag da sitnosti za tri druge.“

„Saj te plaeam.“

„A, kaj! Zavir§kovka, se en bokal!“

Zavirskovka, ki je ravno stopila v sobo, je s smehlja-
jocim obrazom vzela posodo.

„Le daj za pijaco, le daj,“ je rekla Gorinu, „saj si
zenin.“

Gorina je to spravilo v zadrego.

„A kaj . .je rekel zmedeno.

,,A tako!“ je zacel kovac; „zenis se zopet, krma stara?
Jaz se pa ne zmenim za zenske, kar je moja stara umrla.
Bog ji daj dobro, meni pa ravno tako!“

V tem je prilezel v sobo Susec, tiho kakor macek, se
usedel v zapecek ter zacel ruZiti koruzo, ki se je susila na
peci. Susec je bil povsod doma; spal je danes tukaj, jutri
tam; navadno sploh ni spal. Govorili so, da ima luna neko
posebno moc do njega in da ga celo noc nosi okoli. Ali je
res to ali ne, kdo ve. Res je le, da je Susec rad po noci
lazil okoli, da so nad njim lajali psi in da je navadno po
dnevu spal. Jesti je dobil povsodi, kjer se je ustavil, pri
boljsih druzinah se je naredil domacega, prijel vcasi za kako
majhno delo, sploh pa je zivel brez skrbi in brez dela od
dobrih rok. No, porabili so ga za vse, posebno za kaka
nujna pota, kajti v hitrosti ga ni nihce prekasal. Da je
imel v glavni obcestni gostilni pri ZavirSku se svoje posebne
pravice in da je bil tam se najbolj doma, je bilo samo po
sebi umevno.

Gosta se nista dala motiti od Susca, saj so vsi vedeli,
da mu raalo manjka. Susec se pa tudi ni brigal za ona-
dva in je delal svoje delo na peci ter uzival sladkost in

51

prijetnost gorke peci. Njegove dolge noge so molele dalec
yen iz zapecka in skrcil jih je sele potem, ko je mati
Zavirskova zadela ob nje, ko je odprla vrata.

„Zdaj pa le pij, stari zenin,“ se je zacel norcevati
kovac, ko je tocil vino iz bokala. „Zato se tako bojis za
svoje zivljenje, ko mislis zaceti nova zakonska nebesa, ha,
ha ... Ampak skop si, Gorin, skop kakor suha leskovka.
Pa vendar daje§ desetino in delas po grajskih njivah in
privoscis gospodi vse, kar si dobrega poMi. Jaz pa pravim:
Sam sebi privoSci, sam sebi, drugim pa figa!“

„Nenmen si, kovac, cisto neumen,“ je zacel Gorin, „pa
se upri, ce se mores. Kaj pa bo iz tega. Mi bomo na boljsem
kakor vi; le pocakajte!“

„Kaj da bi zdaj cakal? Vsem naredim ostnike; kose
bomo pretaknili, pa pu§ke popravili; potlej naj pa pride
sam hudic, pa se ga bojimo ravno toliko, ko tebe, ki nam
nic ne mores.“

„Pa dajte; pa glejte, da boste vi trpeli, ne mi, ki
nismo zraven.“

„E, ne bodo te obesili ne, imas predolg vrat; §e iz-
muzal bi se jim.“

„Kaj bos zabavljal, meh kovaski; lej, zdaj sem pa jezen.“

Kovac se je zasmejal.

„Povej mi no, kje se pa zeni§. Vidi§, jaz nic rad 2ensk
ne poslusam, potem pa takih reci nic ne vem.“

„E, pri Jeromu imamo nekaj v besedi..odgovori
nekako nerad Gorin.

„Oho,“ se zacudi kovac, „pa imas dobre oci. Kaj ni-
majo besede s Pisikom?“

„Be2i, be2i. Pisik je se trden. Predno dobi sin, pretece
§e nekaj let. Kaj mislis, da je Jerom gluh in slep? Starec
bi rad hcer preskrbel, ker — je 2e tako, jaz pa gospodinje
potrebujem in pa malo v Zlahti smo si.“

„Kaj?“ se zacudi kovac.

„No, ves, samo v denarju, pa se tako stare stvari po-
ravnajo.“

Kovac se je zacel zopet smejati.

„Ne vem, kako bo .. “  je zacel in gledal s pomi^ku-
jocimi ocmi na Gorina in si jel vihati brke.

„E, kaj pa misli§,“ se je razhudil Gorin. ,.Pisik je
upornik; od danes do jutri je, pa naj se vzameta, ce se
imata na kaj. u

4 *

52

V tem je zunaj zarezgetala Gorinova kobilica, ki je
privezana za smreko nevoljno cakala gospodarja. Po vasi
je pridrdral voz. Oba gosta sta se ozrla skoz okno.

,,Oho, Jerom,“ sta zavpila skoro oba ob enem.

„He, Jerom, nstavi no,“ je vpil kovac Jeromu, ki je
pa ze tako ali tako bil zavil s ceste pred gostilno.

„Kako se zival pozna,“ je menil Gorin; „z Jeromom
skupaj orjeva, pa je kobilica takoj zavobala vrancka.“

„Na pij, Jerom,“ je vpil kovac, ko je stopil kmet v
sobo. Pili so vsi.

„Tako-le ga bomo, ko bomo nabili Cuspercana,“ je
zacel kovac, „kaj ne, Jerom? Poglej, tu imas pa zeta, je pa
taka §ema!“

Gorin je bil zopet v zadregi.

„Vsak po svoje,“ je odgovoril resno Jerom, ki ni hotel,
da bi bila hci nesrecna, ko bi ji gospoda zaprla upornega moza.

„Prav imas, :<  je vpil pol pijano kovac; „saj jih bomo
sami, mi, ki smo Francoze ... Ce me takrat ni vrag vzel,
me zdaj tudi ne bo.“ In zopet je izpil poln kozarec.

„Ampak zdaj, ko bosta v zlahti, pa lahko dasta se za
en bokal.“

Gorin ga je neverjetno pogledal.

„Pa naj bo, M  je zavpil Jerom, „saj bo kmalu drugace,“
in udaril je s posodo ob mizo.

„Kdaj prides?“ je vprasal potem Gorina.

„Bomo ze, bomo ze,“ je odgovoril Gorin, kakor da noce
o tem govoriti.

Zavirskovka je prinesla nov bokal in med mozi se je
razvnel ziv pogovor, ki se je sukal zdaj pri upornikih in po
gradovih, zdaj zopet o 2enitvi. Kovac se je upijanil; klical
je vse grajgcake na boj in se trikrat pokazal razo na glavi.
Jerom je po svoji navadi crez nekaj case, ko se je nabral
vina, za mizo zadremal in pozabil na vse; zadnje, kar je
slisal, je bila kovaceva pesem o Marmontu, ki so jo takrat
se ponavljali ljudje, ki so bili preziveli francoske vojske.
Kovacu se je zdela menda zel6 smesna, kajti smejal se je,
kimal z glavo in roka mu je kar nehote uhajala po kozarcu.
Gorin se je nekoliko vinjen poslovil in vpil Jeromu v usesa:

„V nedeljo pridemo.“

Jerom je nekaj godrnjal, a razumel ni, kaj vse pomeni;
vinski duhovi so mu bili zmesali glavo in v divjih sanjah
se je bila pred njim bitka kmetov z grajscaki.

53

X.

Tisti vecer, ko je spal Jerom pri Zavirsku, je zapustil
SuSec Zavirskovo pec in jo mahnil proti Sapu. Zavil je v
Jeroraovo koco in sedel k ognjiscu. Crez cas je prisla Ma-
rinka in se nasmejala nepovabljenemu gostu.

„Oho, Susec, odkod si pa prisel?“ ga je vprasala prijazno.

„Oce je pri Zavirsku. “

,.Kaj pa delajo ?“

„Spe.“

„Kdo je pa se?“

Susec se je na siroko zasmejal.

„Gorin, ha, lia,“ in je pobegnil iz veze. „V nedeljo
pride snubit,“ je vpil pri vratih in izginil v noc, kakor da
se boji, ker je to povedal. Navadno ni nic govoril; ko je
nekoc izdal neke skrivnosti, so ga tepli in bili. Zato ni
nikdar vec govoril, kar je slisal in videl; ce je pa govoril,
se je zbal, da morda ni bilo prav in zato je bezal in se
ustavil §ele dalec kje sredi polja in potem ga dolgo ni
bilo blizu.

Ivoraaj je Susec odnesel pete, 2e so vrata zaskripala
in stara Suhoklela je pomolila glavo skoz vrata.

„Ali jib ni, ali jih ni?“ je vprasala pol tiho.

„Ne, so pri Zavirsku,“ je odgovorilo dekle.

„Kaj ne, kako je prijazen clovek ta grajski! Pa vzel
te bo; oh, to je dober clovek. Meni pusti, da poberem tisto
dracje po gozdu, pa celo zirao mi je narocal, da naj te po-
zdravim. Vidis, sreco imas, sreco; jaz sem ze vse vedela...“
V tem se je starka priplazila prav do peci, da je pogledala,
kaj se kuha.

Marinka je slonela pred pecjo, zrla v ogenj in njen
cedni obrazek, nekoliko zagorel, obrobljen s crnimi, kodra-
stimi lasmi, je cudno lepo odseval v rdecem svitu. Vidno je
bilo, da se dekle ne meni za priliznjene besede klepetave
starke. Zamisljena je bila v svoje misli. Njen obraz je bil
otozen in hotela je biti sama.

„Kaj pa kuhas, kaj kuhas?“ je izpragevala Suhoklela
in jo prijela za roko. Marinka ji je odtegnila roko in se
ozrla v stran.

„Kaj jokas, revica?“ je zacela Suhoklela. „Kaj bos
jokala, ljubica, saj prideta vkup, tako gotovo, kakor jaz
tukaj sedim,“ in sedla je na stolcek. „Vidig, saj sem ti jaz
ko teta, ko mati in skrbim, kolikor morem, ko vidim, da si

54

sama. Seveda, vsak dan ne moreta biti skupaj, to je 2e
hudo, bosta pa potem, saj mu je Cuspercan v zlahti in domd
ima marof. Kaj bos jokala?

Marinka je pogledala zopet v plapolajoci ogenj. V njenih
oceh so se blestele solze.

„Ali nisi danes dobila iz malina?“ je vprasala Suhoklela.

Marinka je molce posegla y omaro in dala starki
lonec moke.

„Pa se potolaii," je rekla Suhoklela in izginila y temo.

Marinka je sedla na stol, naslonila glavo na roke in
pomisljala: Ona je hci upornika, on pa je iz grada, to ji je
mucilo glavo. On ne sme sem in Bog ve, kaj bi bilo, ce bi
oce zvedel to ... Poleg tega se bli2a boj in snubitey ne-
prijetnega, skopega Gorina ...

V peci je plapolal ogenj in dekle je dolgo slonelo pri
ognjiscu in si brisalo solze.

Ogenj je pojemal. Po vasi se je culo fantovsko petje.

Pred hiso je obstal voz. Yezna vrata so se odprla in
vstopil je Jerom — pol pijan.

„Izprezi,“ je vpil pastirju in se opotekel crez prag.
Usedel se je na prvo klop, ki jo je nasel.

„Svatbo bodeva imela, dekle, ha, ha,“ se je smejal
Jerom; „po teto pojdem, da pride pripravljat. Le pridna
bodi! Prav dobro ti bo. Vidi§, vi imate mladost, mi pa pa-
met, pamet.“

In vstal je ter odsel v hiso. Marinka pa je pospravila
ogenj h kraju in jokaje stopala proti svoji sobici ...

Druge jutro je govorila vsa vas, da je padel Gorin
sinoci s kobile in da se je nevarno pobil.

„§e tega je bilo treba,“ je zamrmral Jerom, ko se je
zjutraj vzbudil in cul neprijetno novico.

*

* *

Vsi sveti so bili pred durmi. Gospodinje so pekle
opre§ice. Beracev je kar mrgolelo okoli Sapa, da bi zvedeli,
kaj delajo uporniki, a videli niso nic posebnega, niti slisali
kaj takega, kar bi naznanjalo kak napad na gradove, kar
so si 2e tu in tam po dezeli pripovedovali. Dan, ko se upor¬
niki odpovejo zadnji pokorscini, se je bliZal, a vse je bilo
tiho. Le Jurko Baja je hodil mnogo po hisah; Andrejko
je hodil po vasi le do najzvestejsih prijateljev. Vse je ka-
zalo, da se bodo zacele posebne reci; kmetje so postajali
cim dalje predrznejsi in z Dolenjskega so prihajali posve-

55

tovat se k Andrejku. Med tem pa so govorili, da so na
Turjaku pripravljene ze yislice za upornike. To je povzrocilo
veliko razburjenost in nepricakovano velik strali. Zene so
jokaje prosile moze, naj se ogibljejo Andrejka in upornikoy;
mnogi so se poskrili v svoje koce, da bi jira ne bilo treba
izpovedati svojega mnenja. Zastonj so poslali Susca pogledat
na Turjak; zastonj je Susec trdil, da na Turjaku ni vislic;
nihce ni hotel verjeti. Le najupornejsi so pogumno govorili:

„Dobro; poskusijo naj se enega dotakniti, oderemo vse
na meh, gradoye pa poderemo do tal.“ Vsak dan so druge
novice pretresale dolino in vendar je bil dan enak dnevu.
Grajskih ni bilo videti in nihce ni vedel, kaj je pravzaprav.

*

* *

Proti veceru jesenskega dne sta jezdila znana grajska
jezdeca proti Cusperku. Na ramah sta imela puske, vracala
sta se z lova. Jezdila sta moled: oskrbnik naprej in drugi
mlajSi za njim. Mrak je legal po dolinah in jesenska vecerna
burja je sumela po gozdnih vrhovih. Oskrbnikove oci so
iskale po zraku plena. Na vsaki strani sedla je viselo po
nekaj veveric in nekaj zajeev. Ponosno je sedel nad svojim
plenom in hotel izbiti se kako ptico roparico iz zraka, a ni
bilo videti nicesar. Njegov spremljevalec pa je gledal proti
zapadu, kjer je zaslo solnce in iskal z ocmi v daljavi, kje
le2i Sap. Dalec tam se je videla Magdalenska gora in pod
goro ob cesti le2i tiha vas. Mladenicu se je sto^ilo in zapel
si je polglasno neko pesem.

Oskrbnik je ustavil konja.

„Sicer me pa to jako malo briga,“ je rekel z zopernira,
prepirljivim glasom. ,.Ce ste vi neumni, ni treba, da bi bil
neumen tudi jaz. Vzeti berasko kmetovo licer za 2eno, to
mi ne odide. Za salo pa si marsikdo lahko kaj privo^ci,
kdor sme.“

Mladenic je hotel jezditi svojo pot dalje in se ni niti
ozrl na oskrbnika.

„Stojte! a  je rekel oskrbnik, „rekel sem, da se tudi meni
dopade, in to ni vse eno.“

„Rekel sem vam, da ji dajte mir — njej in meni, ker
to nikogar nic ne skrbi; ce ste vi nesramni, ni treba, da
bi bil tudi jaz “ Ustavil je konja in gledal z jeznimi pogledi
na oskrbnika. Rdecica mu je zalila obraz.

„Izrekli ste besedo, za katero vas lahko prekoljem s
sabljo,“ je rekel oskrbnik.

56

„Morda to ni kar nekaj navadnega. Sicer je pa vse
eno. Ne bojim se vas nic. Grehov imate zadosti na vesti;
ako bi jih hotel jaz izrabiti, dal bi se iz vas narediti hitro
drugacen clovek. A jaz nisem podel. Ne opravljam in ne
izdajam. A dvoje lahko brezpogojno zahtevam: da pustite
pri miru mene in da se ne spotikate ob moja pota; drugic,
da se ne dotaknete niti z besedo, niti kako drugace nje.
Igra, ki se je godila zadnjic na Sapu, je bila vasa zvijaca,
a meni jako malo po volji. In ce mislite, da se boste z njo
poigrali-. Nikdar! Sicer more smrt odlociti med nama.“

„Ha, ha,“ se je zasmejal oskrbnik, „fante, kaj mislis,
da imas otroka pred seboj. Ta roka se je bila zoper samega
Napoleona .. .“ Govoril je ponosno, izzivajoce.

„To meni malo mar. Svojo zadnjo besedo sem izrekel;
sicer imakmet  tudi svoje pravice. Moj namen je: skoraj
zapustiti Cnsperk in si postaviti doma svoje ognjisce, da ne
bom gledal, kaj pocenjate tn na racun drugih.“

„Ce vam dolgovi dopuste. In golobica tudi se ni ujeta
— zato: kakor se meni zljubi. a

„Samo poskusite!“ je rekel mladenic in odjahal dalje.
Izpodbodel je konja, da bi se cim prej locil od tega zlob-
nega cloveka.

„Ha, ha, le leti!“ je govoril za njim oskrbnik. „Otrok
je otrok. Brez pameti si, pa se prepiras z dobrim svetom.
Sicer je pa hci upornika: starega zapremo, njo pa tudi, pa
bos imel. Ampak — dobro si izbral, a tudi mi imamo oci,
ki razlocujejo lepo in grdo. a

Sunil je konja z ostrogami, da je stopil hitreje, sam
pa je iskal okoli po zraku plena za svojo pusko.

Ko je prijezdil nas mladi znanec v grajsko dvorisce,
so mu skocili blapci naproti. Vsi so ga ljubili.

„Glejte, Vitko greso  rekli ter mu hiteli odpeljat konja.

Ime mu je bilo Vid, ljudjepa so mu rekali: „Gospod Vitko.“

„Pripravite mi drugega konja, a  je rekel Vitko hlapcem
in odsel v svojo sobo.

*

* *

Noc je bila lepa, jesenska. Dalec okoli je bilo vse tiho;
iz doline so se cule fantovske pesmi in tu pa tarn se je
oglasil pes, naj je 2e lajal na vzhajajoci mesec, ali pa je
cutil blizu kakega nedomacega cloveka. Mrzla burja se je
oglasala okoli gozdov. ftrez polje je hitel mlad jezdec, zavit
v crno haljo. Bil je gospod Vitko. Visoki konj je v velikih

57

skokih tekel po cesti in s fceste dalje crez polje, zdaj po
potih in stezah, zdaj zopet naravnost po njivah. Ko se je
priblizal Sapu, je stopil jezdec s konja in ga peljal za nzdo.
Privezal ga je med grmovje za drevo, pogladil spehano,
vroco 2ival po vratu v znamenje poll vale in odsel v vas.
Tiho je spala uporniska vas; zive duse ni bilo cutiti . . .
Oglasil se ni niti pes. Sence dreves so se stezale po belih
stenah in Vitko je strahoma pogledal v terano sencnato
grmovje ob poti. Pocasi je stopal od hise do hise s samo-
kresom v roki. Vrhovi dreves so sumeli mogocno pesem,
kot pesem uspavanko spavajoci vasi . .. Prisel je do Jero-
move hi§e in se ustavil. Ozrl se je oprezno okoli sebe in
potrkal na okno. Okno se je odprlo, on se je vzpel na skla-
dovnico butar, ki je stala pod oknom in zacel se je tih po-
govor. S pocetka se je Vitko se ozrl kdaj okoli sebe, potem
pa je popolnoma pozabil na nevarnost, da vasuje v vasi
upornikov.

V tern se je priplazila temna oseba, ki je prej lezala
v listju poleg Pisikove hise, na vogal Jeromove koce. Nekaj
casa je clovek poslusal sepetanje pri oknu, potem pa se je
priplazil Vitku zu hrbet. Crez trenutek se je sliSal mocen
udarec in Vitko je omalinil vznak na tla ter bolestno zajecal.

Konj je rezgetal pri drevesu in cakal gospodarja. Ura
je sla crez polnoc; mesec se je nagnil na pot proti zapadu
in obseval nezavestnega Vitka.

Crez nekaj casa je prisla truma fantov. Obstali so ob
brezzavestnem telesu in se smejali. V tem sta dva pripeljala
konja. Vzdignili so Vitka, ki je polglasno prosil vode. Dvi-
gnili so ga na konja in ga privezali s srobrotom. Noge so
mu zvezali pod trebuhom, roke pa nategnili na konjske prsi.
\ elik smeh se je zacul. Eden izmed njih je udaril z vso mocjo
po konju in preplasena zival je planila po cesti, za njo pa
se je cul nov smeh. Mesec je svetil na cesto, po kateri je
bezal visok konj, nevedoc, kam bi se obrnil. Po vasi pa se
je zacula fantovska pesem.

,.Kam si ga, Marko?“ je vpra§al eden njih visokega
fanta, ki je stal med njimi.

,,Pod kolena, da hoditi ne bo mogel,“ je odgovoril ta
in se je veselil svojega mascevanja. Drugi pa so zapeli tisto
lepo pesem:

Moj fan tic je prijezdil
konjicka bela dva,
na okno je potrkal:

Oj dekle si doma?

58

XL

„Naprezi mi sirca,“ je ukazal y nedeljo popoldne
Andrejko svojemu hlapcu. Postal je na pragu in se ozrl
pred se po vasi.

„Trebabo, treba,“ je mrmral sam pri sebi in odsel v hiso.

Zunaj je hlapec naprezal konja, si zvi^gal za kratek
cas in ugibal, kam bo sel gospodar.

Andrejko je oblekel^ kamizolo, obsito s kozuhovino, in
del polhovko na glavo. Zena je pokrila voz s kocem in nanj
so takoj sedli trije otroci. Starejsi decek je prijel za bic in
hotel poganjati konja.

„Kam pa greste,“ je vprasala hcerka, ko se je prikazal
oce na pragu. Andrejka je zabolelo pri dusi. Vedel je, da
je pot, na katero gre, nova pot upornika, da je mogoce nov
korak k pogubi.

Konj je nemirno stresal grivo in cakal, kdaj bo stekel
po cesti.

„Kmalu pridem,“ je rekel Andrejko Zeni, ki je stala
poleg voza, in zacel devati otroke dragega za drugim na tla.

Najmlajgi je zajokal.

„Jaz tudi, jaz tudi v6zati,“ je jokal in stegoval roke
proti vozu. Mati ga je vzela v narocje.

„Ne, ne,“ ga je tolazila, „ata gre sam. u

Med tem je sedel Andrejko ze na vozu in si poprav-
ljal vajeti. Tezko mu je bilo. Mile otrocje oci so gledale
prosece oceta, da bi jih vzel s seboj . . . Udaril je z bicem

po zraku, ozrl se na druzino pred hiso; videl je, kako si je

zena utrnila solzo iz ocesa — in konj je ze zavil za hiso
ter ponosno stresal grivo, ki se je vila okoli svetlega veli-
kega komata, ki je bil na eni strani pokrit z jazbecevo

kozo. Urno je tekel sirec in vascani so gledali ter ugibali:

„Kam neki gre Andrejko? 44

Voz je zavil po cesti proti Dolenjskemu. Jasno jesensko
popoldne je bilo. Polja so bila prazna, ker je bila nedelja,
in kmetje so sedeli pred hi§ami. Povsod, kjer se je glavar
upornikov peljal mimo, so vprasevali ljudje radovedno, kam
da gre.

Globoko med dolenjskim gricevjem le2i vas Pot. Tja
se je namenil Andrejko. Poznal je nekatere moze in vas
Pot je bila velikega pomena za upornisko gibanje, ker je
leZala ze v posesti druge grajscine ter vezala nase upornike
z dolenjskimi. Andrejko je cul o bogatem Poberinu in se

59

je namenil k njemu, ker je upal, da dobi v njem zaveznika.
Poznal ga ni razen s sejmov, kjer je Poberin vselej prodajal
jarem pray velikih volov. Mislil je, da se potem moZje itak
sami pogovore. Ljudje so ravno se prihajali iz cerkve in se
zbirali, ko je zavozil Andrejko y vas. Nekaj moz je sedelo
na plotu, pogovarjali so se o jeseni, ko so zapazili Andrejka.
Nekateri iz njih so ga poznali.

„Kaj pa to pomeni?“ so ugibali.

Andrejko je pridrdral do njih in jih pozdravil: „Dobro
sreco!“

„Bog jo daj,“ so odgovorili in gledali, kam bo zavil.
Zavil je pred Poberinovo hiso, ki je stala nekoliko na gricu
in je vedel za njo ze od mladih nog, ko mu jo je vcasi oce
kazal, rekoc: „Griej, tam je pa tisti bogati Poberin. “

,,Aha, denarja isce,“ so pripomnili mozje, ki so bili
vajeni takih obiskov pri Poberinu.

„Saj so vcasi rekli, da je Andrejko na dobrih nogah,
trden kmet.“

„Stari je ze bil, stari, a ta ima svoje muhe.“

Vsi so umolknili, ker si niso upali govoriti o upornikih.

„Kaj pa, ce je prisel se k nam dra2it ?“ je opomnil drugi.

„Je 2e mogoce. Ta je prava. Saj praviio, da povsod
isce zaveznikov.“

„Bo, bo. A Poberin bo slab zaveznik; ce mu placas,
pa §e ne ..

„Neumen je, da se toliko 2ene za to stvar; pocakajmo
rajgi, se bo 2e samo prenaredilo.“

„Jaz pa mislim, da ima prav. Eden mora, vsaj nam
ni treba. Naj poskusi, naj; raorda se bo res kaj na boljse
obrnilo; zdaj nam gre prebito trda . .

„On je prav za to; pravijo, da se tudi zastopi na erne
bukve in druge take stvari. Nic desetine ne daje, pa mu
nic ne morejo. To je poseben clovek; mene ali tebe bi 2e
bili zdavna obesili, njega se pa boje; zato pa dela te pre-
kueije po dezeli.“

„Cu§percan jih dobro pritiska. Jaz sem slisal, da je
spravil 2e celo vojsko na grad, da jih bo prijel.“

„Zato je pa boljse, da ne govorimo dosti s tern clo-
vekom. Jaz sem slisal, da dobi na svojo stran vsakega, kogar
hoce; ima take moci s seboj, da sam ne ves, kdaj se ti
zmesa v glavi, pa stori§ vse, kar on hoce.“

„Zato nas je tako prijazno ogovoril.. “

„Jaz bi ze ne hotel imeti opraviti z vragom.“

60

„Boljse je potrpeti kakor trpeti.“

„Ali Andrejko ne bo odjenjal. Jaz sem slisal, da smarski
kovac noc in dan kuje.“

„G-orje jim, kadar jih primejo, drugega jaz ne recem,“
je rekel eden in takoj odsel domov.

„Da, da. Trpeti moramo. Usojeno je tako, ker smo ro-
jeni kmetje, oni pa rojeni kot gospoda. Vsak po svoje smo
zapisani. Tako pelja svet in tako ostane, dokler bo svet
stal,“ je modroval drugi med njimi.

„Enkrat bo vendar boljse, ce nam ne, pa nasim otro-
kom,“ je ngovarjal tretji.

„Kdo ve,“ je pritrdil pm, „meni se zdi vedno slabse.“

„Res je taka,“ mu je pritrdil drugi nezadovoljnel In
kmetje so se zamislili. Dobro bi se jim zdelo, da bi bilo
boljse; v mislih so prav dajali Andrejku, da dela zanje, a
ne hoteli bi z njim skupaj jesti kase; tako so govorili.

Med tern je Andrejko izstopil pred Poberinovo hiso.
Pogledal je zunanjost hise in strebo na hisi in videl pred
seboj veliko poslopje, ki je pricalo o davni mogocnosti, a o
sedanji beraciji ob enem. Dvomil je, da je pray nasel, in se
oziral po kakem hlapcu ali dekli, toda nikogar ni bilo.

Na drugi strani hise se je vzpenjal pes na dolgi ve-
rigi in zamolklo lajal. Andrejko je hotel izpreci, pa je se
rajsi pogledal okoli, ali se bo vendar kdo odkod prikazal.
Prikazala se je na pragu suha, skljucena ^enska postava in
se hotela takoj skriti.

„Ali je tu pri Poberinu?“ je vprasal Andrejko.

„Da, a  je pokimala 2enska in izginila v hiso, da Andrejko
ni utegnil vprasati, ali je gospodar doma ali ne. Privezal
je konja za oreh pred hiso, ga ogrnil s kocem in odsel v hiso.

Poberin je sedel v kotu za mizo in bobnal s prsti po
mizi. Na sredi hise pa je stal kmet; vrtel je klobuk v roki
in gledal srameZljivo v tla. Oba sta molcala.

„Vi ne veste, ocka, kaj je potreba, ko ima clovek dru-
zino; daj, daj, ti vele, pa vzemi, kjer hoces,“ je za6el kmet,
poeasi, bojece.

,,Pri meni je ray no tako,“ zacne Poberin, ne da bi
pogledal kmeta. „Nimam, nimam. Od vseh strani me glojejo;
zdaj ta, zdaj oni, danes to, jutri ono. Koliko izdam za vsak
dan; za obleko, za usnje.“

„Saj sta samo dva,“ opomni kmet.

„Ej, tudi dva porabita, kaj ti ves. Ob vse bom. Pa
vsi ste nad menoj. Vsi vpijejo: Poberin ima, Poberin ima.

61

Kje pa vendar? Kako ste cudni ljudje; treba je varcevati.
Revscina povsod."

„Storite dobro," je prosil kmet in beseda mu je ostala
v grlu. „Kmalu vam vrnem . .

„Je tezko, tezko, ljubcek moj, saj pravirn: ni varno, ni
varno; lahko izgubim; kdo ye, kako bo.“

„E, varno, varno; saj nimam toliko . . “

„Vem, vein, pa vendar: jaz nimam."

„Vsaj sto dajte."

„Sto, sto!" se je cudil Poberin, kakor da je previsoka
svota, „Sto, to je ze par volov."

„Saj dobite nazaj; gozd bom prodal, eno telico, a zdaj
potrebujem in kje naj se usodim. V stiski sem."

„Jaz tudi, jaz tudi," je govoril Poberin, ne da bi po-
gledal kmeta. „Ne gre, ne gre, saj pravirn."

Kmet je vrtel klobuk v roki in molcal. Poberin se ni
dal omehcati.

„Oha,“ je vzdihnil kmet.

„Ohaaa," je vzdihnil Poberin.

„Jaz sem raislil. . ." je zacel kmet in utihnil.

„Casi so taki .. " je rekel Poberin.

„Zastonj vendar nisem prisel tako dalec, ce ne, mi
prodajo domacijo, zapode druzino po svetu," je govoril kmet
skoro z jokom.

„Vem, vem; beracev je dosti, saj pravirn: beracija,
sama beracija povsod, kamor pogledas “

„Saj smo bili vcasi v sorodu . . ." je zacel zopet kmet
bojece. „Va§ega oceta stric in moja stara mati sta bila vsak
iz enega brata . . "

„Je ^e mogoce . . ." je rekel malomarno Poberin.

Kmet je videl, da je vse zastonj. Hotel se je obrniti.

„Ker si ti," je zacel Poberin, „naj bo, ker si ti. E, deset
bos dal od sto in vrnil ob letu, ce ne pa ve§, kako moram."

„Deset!?“ se je zacudil kmet in takoj utihnil.

„Saj ne silim, saj ne silim; pa ne; kakor hoces," je
govoril s smehom Poberin.

„Saj nic ne recera, saj nic ne recem . .je mrmral
kmet, bojec se, da unici se to, kar je izprosil.

Poberin je vstal in odsel v drugo sobo, kjer se je
kmalu culo ^venkljanje tolarjev. Poberin je presteval denar.

Kmet si je globoko oddahnil.

Poberin se je vrnil pocasi, s tezkimi koraki.

62

„Torej, kakor sem rekel: po deset,“ je rekel in zacel
steti s tresoco roko tolarje na mizo, kakor da so prirasceni
na njegove suhe prste.

Zdaj je stopil v sobo Andrejko in obstal pri vratib.
Starec se ni ozrl in je metal na mizo tolar za tolarjem, kar
je tako prijetno delo njegovim uSesom. Ko je odstel, se je ozrl.

„Ravno prav; bos za prico,“ je rekel Andrejku.

Kmet je potegnil z obema rokavoma prek cela, kakor
da bi hotel izbrisati, ce je morda tarn zapisano, da je dolzan
Poberinu. Odsel je pocasi in poltiho ponavljal:

„Lakomnik.*‘

„I kaj pa ti?“ je zacel Poberin v strahu, da je zopet
eden tu, ki bi rad denarja na posodo. Poznal je Andrejka
s sejmov.

Poberin je bil clovek skljucene postave, hudih, potuh-
njenih oci. Njegova zunanjost je kazala izmucenega cloveka,
a ne od let, ampak od trnda, trpljenja in pomanjkanja. Lase
je nosil dolge in bril se je malokdaj. Usta so bila nena-
vadno siroka, pray tja do konca celjusti, kjer sta moleli
dve kosti iz obraza. Ves obraz je bil kost in ko2a.

Andrejko je stal pred starim skopuhom in gledal to
telo izmuceno od dela. Sedel je za mizo, kakor pri nas vsak
gost, in cakal besede. Tudi Poberin je cakal njegove besede
in se prijazno smehljal.

Andrejko je pomislil, ali bi zacel z njim pogovor, ali
ne. Zdelo se mu je, da, ce bi srecal starca kje zunaj na
cesti in bi ga ne poznal, da bi mu podaril kos kruha, ali
pa celd krajcar; ce§: reve2 je berac. In v hipu se mu je
zazdelo, da bi se Poberin ne branil niti kosa kruha, niti
krajcarja, ampak bi stegnil tresoco roko in parkrat te2ko
zadihal, kakor clovek, ki ima naduho. Okrog so govorili,
da se stari Poberin pri vsem svojem bogastvu upogne na
poti, ceprav tezko, za vsako malenkost, da pobira zreblje
po polju, da prinese koscek lesa, ali tudi se kako manj
vredno stvar domov. ,S starim se novo prilirank, modroval
je vcasi, varcevati je treba. Vse take stare stvari je nosil
starec domov in jih shranil v vezi in porabil ob priliki,
ces: crez sedem let vse prav pride. Zato so dejali, da gleda
zmeraj na tla, da bi kaj nasel, in da ima pri svojih letih
cudovito dober vid. Drugi pa so govorili, da bo kmalu umrl,
ker je to vselej znamenje bliznje smrti, ce kdo pobira zreblje
po potih, kakor da bi jih pobiral za svojo krsto. A vendar
je bil starec mocan, nosil je kose, ki bi se jih mladi ne upali,

63

in opravljal svoje delo brez druzine; samo crez naduho in
crez starost je vedno to2il, ces: starost, starost, leta, v leta,
vedno bolj me teze. Sicer je malo govoril z ljudmi. Ce je
srecal na poti cloveka, sel je mimo, ne da bi ga pogledal;
gledal je v tla in navadno kaj zamrmral. Govoril je rad
o vremenn.

Tako sta si sedela nasproti ta dva moza. Andrejko
se je med tern ozrl nekolikokrat po starinski sobi; videl je
slabo pobeljeno pec in se cudil, da nima Poberin loncene
peci, kakor je v navadi; nad pecjo sta se krizali dve palici,
ki sta nosili polico. Na policah je viselo nekaj starih cunj,
na polici so stale latvice z mlekom, po stenah pa je zapazil
razobeseno vse polno stare sare, podkev, yerige in drugih
reci, ki jih je bil Poberin nanesel domov.

Obema je bilo nekako cudno. Poberin je zacel bobnati
po mizi in zdaj pa zdaj pogledal na Andrejka, ce§: kaj hoce
pri meni ta clovek? Andrejko pa ni mogel kar s svojimi
skrivnostmi na dan.

„Vidis, tako je zmeraj pri menije  zacel Poberin,
„daj, pa daj ! u

Andrejko je zmignil z roko, kakor bi hotel reci: da,
tako je, kaj si moremo pomagati.

„Seveda, ljudje potrebujejo drug drugega. Kam se naj
obrnejo. Revscina je,“ je rekel potem.

„Revscina je, revScina. Pa vsi nad me! Ob vse bom.“

„Saj placajo ... Vi storite dobro delo.“

„Predober sem," zacne Poberin in pogleda na Andrejka,
da bi mu pritrdil. A Andrejko je gledal skoz okno na konja.
Videl je, da mu nihce ne prinese povesnega sena.

„l)olgo te 2e nisem videl, a  zacne Poberin.

„Dolgo ze ne.“

„Na semnju sem te videl. Z ocetom smo bili znanci.^

„Da. a

Nastal je molk.

„Kako se ima§,“ je zacel Poberin, ki se mu je vendar
cudno zdelo, kaj hoce Andrejko pri njem. „S starim, saj
pravim, smo bili znanci, dober gospodar je bil; vcasi sva
barantala. Pa je umrl, starost stara, menda je bil nekaj
starejSi od mene. E, starost, starost. . . PraviS, da se ima§
dobro, 1 “ je nadaljeval Poberin, ne da bi mu bil Andrejko
kaj odgovoril.

„He, he,“ se je smejal, „saj sem vedel. Kakor stari.
Prav se zna§ obrniti/ 4

64

„Dobro, dobro,“ je pritrdil Andrejko s smehom. „A vi,
kaj pocnete, kako?‘‘

„E, slabo, slabo, saj vidis,“ je tozil starec. „Delamo,
delamo . . . Skoro smo dodelali. Omlatil bom ajdo prihodnji
teden, pol kozolca je imam.“

„Dosti je to. Je li bila lepa?“

„Prav lepa. Imam se stare, da ne vem kam z njo. Saj
vidis: sama beracija.“

„Jaz je nimam. Skoro bi jo kupil“

Poberinu je padlo y glavo, da je prisel Andrejko ku-
povat ajdo. Pomislil je takoj, kako visoko jo bo cenil, in
zraven gledal na Andrejka ter si mislil: Nisi ocetov; za-
pravljivec si; §e zita si ne pridelas. Potem pa je takoj
zacel toziti:

„Slaba je letos. Ljudje tozijo. Zito se bo drago prodalo;
skoro ne bomo imeli kaj jesti; ne vem, kaj bo, ce ne bo boljse “
In zopet je bil molk.

„Ajdo bi ti prodal, seveda,“ zacne Poberin.

Andrejko ni hotel nic sliSati o ajdi in je izkusal za-
ceti pogovor.

„Vi ste se trdni. Koliko let 3tejete? a
,,Ah, trden! Leta, leta! §esti kriz leze na pleca. Hndo
je. Po cem bi placal? Pravijo, da so v Ljubljani visoke cene. u
•„Ne vem,“ je zacel Andrejko. „Kdo pa je bil ta dolznik? a
Poberin se je ustrasil, da je morda Andrejko prisel
po denar na posodo, ali pa da bi kupil ajdo na upanje; zato
je zopet zacel toziti:

„Vedno so nad menoj. Vse mi vzem6.“

„Saj vam vrnejo; a koliko jih je, ki nic ne vrnejo, kar
vzem6, <£  je zacel Andrejko, da bi napeljal vodo na svoj mlin.

„Saj to je liudo. Ljudje so neposteni, lopovi so. Kaj
pravis, da mi ne bodo ..

„Ne, tega ne pravim. A drugi, menim, odnesd in ne
vrnejo — grajSdaki in gospoda. ££

Poberin, ki je bil prej v strahu, da zvd o kakem ne-
postenem dol^niku, je odprl oci in cudno pogledal Andrejka,
da si upa govoriti tako o gosposki.

„Gospoda, res, ima svoje pravice,“ je rekel bojece.
„Ima pravice, ali pa ne. Tudi mi imamo pravice, pa

jih nocemo poznati.“

„Jih imamo? . . “ je ponovil Poberin.

„In proti vsem pravicam nam jemljti, zato so slabi casi.“
„D^, vse mi odnesd z njive.“

65

„Ali mislite, da se ne da pomoci?“

Andrejko je povzdignil glas in nepremicno gledal na
starca, ki so mu oci tudi obstale na resnem Andrejkovem
obrazu. Pomislil je, kaj misli Andrejko s tem.

„Pomoci, pomoci “ je ponavljal in ni mogel pogledati
v stran. „Vcasi so si izkusali pomagati, pa, pa . .

„Pa si niso pomogli. .je pripomnil Andrejko.

Poberin je prikimal.

„In jaz sem si tudi opomogel ..

„Ti si si. . “  je vzkliknil Poberin, kakor da se je ne-
cesa spomnil, in njegove ostre oci so bile uprte v Andrejka,
ki ni izpremenil obraza.

„Saj sem sli§al, da si . . “  je rekel zopet starec in
umolknil. Postalo ga je strali pred upornikom. Kaj, ce bi
zvedeli, da je bil pri njem. Ljudje so hudobni; zeld mu sko-
dovati, si je mislil.

„Da, da ... Imamo svoje pravice in svoje moci. Vsi
smo eden, kar nas je in kar nas se pride/ je govoril po-
nosno Andrejko.

Poberin je molcal.

„Jaz nisem obupal in vem, da ste vi tudi upornik .. “

„Kaaaj ?“ je zakrical starec in vstal. \

„Upornik ste v mislih, ceprav molcite. In prav imate.
Slab je, kdor se boji “

Poberin se je sesedel. „Vrag je ta clovek/ je pomislil
in ga gledal obupno.

„Kaj se bojite?“ je zacel Andrejko z istim obrazom, s
prezirljivim smehom; „mi se zbiramo in kadar se zberemo,
vstanemo iz svojih skrivaliSc. Takrat bomo pokazali svojo
moc. Kmalu bo vsa Dolenjska na nogab, a vi se upirate in
ne doseZete nicesar “

„Kaj govoriS!" je planil starec na noge in se tresel
od strahu.

Andrejko je sedel mirno; uvidel je, da s strogim na-
stopom tudi kaj opravi ...

„Nic. Kaj pa ne sedite? Vidite, vsi ste z nami; zakaj
pa z nami tudi ne delate? Sad nasega truda boste vsi radi
uZivali. Kar bo kdo pridelal, bo njegovo; cesarju da. kar je
cesarjevega, in nihce vam ne bo povrh jemal §e desetega
snopa v razstavki. In kmalu bodo tu boljsi casi.“

„Kam se pa vozi§?“ je vprasal Poberin nekoliko po-
mirjen, da bi spravil gosta iz hi§e.

Uporniki. 5

66

„Nikamor. Prisel sem vas vabit na veselje. Zberite se
s sosedi in spomladi pokazemo gradom roge; desetine pa
ne damo po vseh svetih nic vec. 44

„Obesili te bodo, vrag; saj sem slisal, 44  je rekel Poberin,
kakor da se je se le zdaj zavedel, da je v svoji lastni hisi
in da lahko izpodi Andrejka kakor ljudi, ki so prisli prosit
na posodo.

„Jaz ne vein, kaj se potem bojite, ce se jaz ne; kar
daste gradn. daste po krivici, ker nimajo vec pravic jemati
od kmetov. 44

„Nimajo pravic? . . “

„Nimajo; zato je zdaj cas, da porabimo svoje pravice.
Ze tri leta dajete po nepotrebnem; oni se-vain smejejo, vi
pa tozite o slabih casih. Saj dajemo fronke; kaj bomo potem
dajali se desetino in delali tlako? 44

„Ti si liujsi ko vrag, 44  je rekel Poberin in oci so, se
mu svetile. „Varuj se, da te ne ubijejo . . “

„Ne bojte se, prevec nas je. 44

,,Prav je,“ je zacel z dobroliotnim glasom Poberin, „ti
si ptic. Le dajte jihl“

„Tn vi ste z nami. Bogati kmetje morajo najbolj pri-
tisniti; njim gre ob najvec.“

„Jaaaz?“ se je zacudil starec; „jaz sem berac, pa rad
sem pokoren, samo . .

„l)a, vi morate, in sicer vsa vas “

„0 ti moj Bog, ne krici mi tako!“ je govoril Poberin
skoro z jokajocim glasom; „dva mernika psenice, vec ne
nesem, pa naj se bijem?“

„Ne bojte se, saj se ni treba biti. Samo nasi bodite, nasi!“
„I, saj pravis, da sem “ je rekel Poberin in se bojece ozrl.
„Torej ne dajte vec desetine v grad!“

„Kaj velis, Andrejko? Jaz svoje sive lase v jeco, svojo
staro glavo na vislice, svoj stari hrbet pod palice?“

„I, saj to delamo vsi; kdo nam kaj more?* 4
„More, more; pobesijo vse ..

„Niti las se nikomnr ne skrivi, ker nas je mnogo. Sami
sebi nocete dobro; obvarujte se skode; pomislite! . . . Cesar
je z nami . .

Poberin se je ozrl. V tern trenutku so se odprla vrata
in v sobo je pogledala tista dolga suha zenska, ki jo je
prej videl Andrejko na pragn. Uganil je, da je Poberinka.

„Belo me caka; poglej, noc bo, 44  je rekel Poberin vesel,
da se iznebi tega cloveka.

67

„Torej velja, ocka!“

„ Velja .. se je smejal starec. „Ali ajde ne bo§ vzel ?“

„Ne bom. Torej en upornik vec,“ je rekel Andrejko in
vstal. Poberin ga je potiskal proti yratom in nekaj sepetal.
Prosil je Andrejka, naj nikomur ne pove, da je upornik in
da ga je danes obiskal.

Zunaj je bil Ze vecer. Stara Poberinka je jezno gle-
dala na Andrejka, ces, da je zopet eden odnesel nekaj denarja.

Sirec je med tern popasel travo okoli drevesa in veselo
vzdignil glavo, ko je zagledal gospodarja.

„Glej, koliko mi je popasel,“ je opomnil skopi Poberin.

Andrejko je ponosno obstal pred hi so.

„Upornik,“ je rekel glasno in s smehom, pogledal Po-
berina, ki se je hotel od strahu sesesti.

„In vsa vas, to so sami uporniki, pa nihce nic ne rece!“

Med tern je Poberin ze odvezoval konja, da bi se
Andrejko cim prej odpeljal.

Pa kakor je ze navada, da, kadar se posebno mudi, ti
vse rado nagaja; kadar hoces hitro kaj najti, gotovo ne
najdes, tudi ce je pred nosom; ravno tako je bilo tu. Konj
je bil med tern zapletel oje med neka bruna pred seboj, in
ko je Poberin potegnil, je videl, da se je izgubil na koncu
zrebelj in da se je veriga iztaknila.

„Prinesite mi Zrebelj , 111  je rekel Andrejko.

„Ne vem, ce imam; se rece: mogoce imam, pa ves, Zrebelj
stane, kovac je drag . . “

„A, kaj, Zrebelj prinesite, da popravim, a  je ukazal
Andrejko resno.

Starec je izginil v veZo, odkoder se je vrnil crez dolgo
s starim Zrebljem in s skrhano sekiro; oboje je menda kdaj
nasel na cesti.

Andrejko je udaril po zreblju, Zrebelj se je skrivil.

,,Boljsega prinesite,“ je ukazal Andrejko jezno.

„Nimam, lej ga, Zrebelj stane, kovac jih dela.“ In iz¬
ginil je v veZo, odkoder se je pozno vrnil. Med tern je
Andrejko gladil konja in mu govoril, da dobi doma ovsa...
Poberin je zopet prinesel star skrivljen Zrebelj. Udaril je
po njem s sekiro, Zrebelj se je zopet skrivil.

„PokaZite, grem sam ponj.“

Skljuceno in jezno je stopal Poberin in pokazal v veZi
kup Zrebljev. Izbrati ni bilo kaj. Andrejko je vzel Zrebelj
in popravljal.

o*

68

„Vidis, mi skodo naredis ,“ je govoril Poberin, ki mu
je bilo zal po zrebljih.

In tako sta popravila oje in sirec je nestrpno stal pred
vozom.

Poberinka je jezno gledala na pragu.

Poberin je skijuSil hrbet.

„Pa se dobro imej “ je rekel, kakor da je ujet v past.

Andrejko je ponosno sedel na voz in pogledal pomen-
ljivo na Poberina. Svignil je z bicem po zraku. Konj je zletel.

„Vidimo se se! Zdravi!“ je zavpil v slovo Poberinu,
ki se je takoj zacel bati, kdaj pride zopet ta upornik v
njegovo hi§o. Vas je bila mirna, jesenska noc je padala na
polje.

V sladke sanje se je spustil glavar upornikov in gledal
nepremicno, kako se giblje na sircevem vratu veliki komat,
obdan od erne konjske grive.

„Trd je starec,“ si je mislil; „treba jih bo se prijeti.“ In
zacel si je brneti neko pesem in gledal v mracno daljavo.
Voz  je drdral naprej po potih, po cestah, ob njivah in
travnikih in dalec za gozdnimi vrliovi so se kazali zidovi
starih gradov.

„Pogumen je ko lev/ 4  je mrmral Poberin, ko je gledal
za vozom; „upa si na glas govoriti o receh, o katerih si
veasi se misliti nismo upali. 0 svet, svet! . . . Tak je kakor
njegov stari; ne miruje, dokler mu ne odstrizejo glave. u  In
po glavi so mu sumele tiste strasne besede: Tudi vi ste
upornik. In stresel se je pri tej misli in premisljeval, kaj
bi storil, da bi se resil. . .

XII.

Jesensko solnce je sijalo drugi dan po cesti in voz je
drdral enakomerno naprej. Sirec je dvigal glavo in obracal
u§esa, da bi sliSal gospodarjeva povelja. Toda Andrejko je
sedel tiho; pustil je konju vajeti in bic je polozil ob sebi.
Andrejko se je bil zopet napotil z doma. Tezko ga je strpelo
domd. Videl je cudne, vpraSujoce obraze in od nikoder niti
ene besede. In bolelo ga je in hotel je, da bi ga ona prosila:
Pusti, odnehaj! A trpela je, vabila otroke k ocetu in mu jih
devala v naroeje. On pa jih je bozal in se z njimi pogo-
varjal in je razumel, zakaj se ga tako oklepajo ... In vozil
se je, kakor bi bezal sam pred seboj. Zdelo se mu je, da
so vsi dvomi sami strahovi, ki se veasi prikaZejo cloveku,

69

zato ker je bojec in jih lioce videti in jih vidi v vsakem kotu
ob cesti. Nevredno se mu je zdelo, da bi moz ne izvedel do
konca, kar je s takim prepricanjem zacel. In zdaj, ko je 2e
vse na nogah . ..

„Hijo, naprej,“ je zakrical konju in konj je stekel hitreje.

In ljudje so na polju obstali in gledali za njim ter
govorili o upornikih. Ugibali so, kaj bo iz tega, in pravili
svoje cudne reci, ki so jih sliSali od drugih.

In bilo je kakor po navadi. Ob cesti se je zasvetila
beta hisa in pred njo moZje gostje. In vsi so zavpili:

„Hej, Andrejko, ustavi!“ Vzbudili so ga iz njegovih
sanj, pogledal je na mo2e, potegnil vajeti in konj se je
ustavil. HiSni hlapec je sprejel sirca v hlev in mozje so
polpijani od vina in veselja posadili Andrejka med se.

Gostilnicar Mihovec je hodil vsako leto v Metliko po
vino in mozje so vedeli, da ima on najboljSo pijaco. Oele
dneve in noci so takrat prepili vinski bratje.

Danes so poskuSali nova vina; bil je &e mo§t, saj je
bilo §e Stirinajst dni do svetega Martina.

„Dober je letos, dober; le dajmo ga, saj je po ceni,“
so govorili vsi kriZem.

Mihovec je vstal izza mize in prepustil svoj prostor
Andrejku. Vsi so ga radostno sprejeli:

„Bog te sprimi, Andrejko,“ so vpili in mu molili ko-
zarce prav pod usta in silili:

„Pij, Andrejko, pij; ti zlata duSa, ti upornik vseh
upornikov, pij, da smo vredni imeti te med seboj!“

Andrejko je stal in gledal navdusene moze.

„Kar nic vec ne prideS med nas, kakor vcasi, saj ve§
takrat, ej, ko smo ga, tisto hrvatsko starino ..mu  je
govoril Mihovec.

„Vem, vem, a zdaj ni vec »vcasi«,“ je govoril Andrejko
resno in §e vedno stal.

„Za nas je se vedno ko vcasi; ti ima& pa zdaj menda
druge komedije,“ je rekel s smehom trebusast majhen moz,
ki se mu je na nosu poznalo, da mnogo pije.

„I seveda, vcasi so bili drugacni casi; saj je 2e vino
drazje, kaj pa hocemo,“ je rekel Mihovec.

„Sedi no, sedi,“ so veleli vsi ob enem, ko so zapazili,
da Andrejko §e vedno stoji.

Dobro bi bilo opisati vso druzbo, ker ljudi ne spoznamo
takoj po lieu in ime je prazna beseda. Kaj bi pomagalo, ce
bi vam povedal, da so sedeli pri mizi Vrancev Peter iz

70

Zavitja, Klopec, Bister, Sovatic, Zemoklen in se drugi s
svojimi imeni, a spoznali jih bomo pocasi med pogovorom.

Andrejko je pri j el kozarec in napil:

„Na vase zdravje, mozje!“

„Bog te zivi!“ In vzdignili so kozarce in trcili. Andrejko
je pogledal vsakega posebej. Debelega Klopca je poznal ze
od prej; Zemoklen je bila prikazen, kakorsnih vidite v vsaki
gostilni, So vatic pa je bil nizek kinet, koscenega obraza.
Nenavadno je Andrejku ugajal Vrancev Peter. Stegnil se
je crez mizo in takoj se je videlo, da ni pijanec. Bila je to
dolga suha postava brez posebnih potez na obrazu. Sedel
je v kotu, govoril malo in pritrjeval na desno in levo. Bister
je sedel ob njem; bil je to moz hudega babjega jezika, vroce
krvi, ki je zavrela pri vsaki malenkosti. Nikdar mu ni poslo
besedi; prepiral se je z vsakim in vsako malenkost je po-
rabil za vzrok prepiru, pri katerem je navadno skocil na
mizo in od tarn v obraz svojemu nasprotniku. Zato je imel
na celu znamenje, ki mu je ostalo, kar ga je bil nekdo pri
taki priloznosti udaril z bokalom po glavi. Tudi pol levega
usesa mu je manjkalo; odrezali so mu ga bili nekoc, ko se
je stepel na semanji dan. Videlo se je, da je imel tudi danes
prvo besedo, kajti debjli Klopec se je smejal, kakor da je
rojen samo za smeh. Zemoklen in Sovatic sta samo poslu-
sala, Vrancev Peter pa itak ni nikdar dosti govoril, ker je
bil doma s Police, in to je znano, da Polica ne rodi zgo-
vornih ljudi.

Pri drugi mizi je sedelo troje kmetov; enemu se je
poznalo, da je crevljar. Vsi so prisli in trcili z Andrejkom.

Andrejko je izpraznil kozarec do dna in vino ga je
razvedrilo.

„Kam si se pa namenil?“ so ga vprasali.

„K Bogatcu v Goricice . . “

„Do vecera se lahko prides.“

„Pa kaj je zdaj vendar? Saj vodis neke upornike,“ je
zacel Mihovec; Klopec se je smejal.

„Da, uporniki smo; kaj ni prav?“

„0, prav, prav,“ je pritrdil liitro Bister. Vrancev Peter
je prikimal.

„Ali boste z nami? f<  je vprasal Andrejko. Vsi so molcali.

„Seveda bomo, seveda bomo,“ je zacel Bister; „samo,
da poves, kako in kaj.“

„Zakaj pa ne, u  pritrdi Mihovec.

I

71

Vidite, tako je clovek pozabljiv. Goste smo opisali,
gospodarja pa ne. Koliko oseb smo ze srecali v nasi povesti,
na potib, ki jib bodita Cuspercan in Andrejko. Vsak je imel
kaj posebnega; na tem nam ne ugaja to, na drugem ne drugo.
In vse povemo po pravici in presodimo, kako in kaj, kakor
je to nasa navada. Toda menili smo, da si nasi citatelji
sami mislijo, kaksen je bil oce Mibovec. In gotovo so uga-
nili. Bil je, kakor so navadni dobrovoljni gostilnicarji, mozje
starega kopita, ki se razumejo na dobra vina in na kupcijo.
Ako mu ne stejemo y zlo, da je bil lepo rejen in okrogel,
nimamo na njem kaj najti, kar bi ga locilo od drugih go-
stilnicarjev, dobrovoljcev; kajti tudi on se je dobro razumel
na dobra vina in na kupcijo.

„Dobro, mo2je,“ je rekel xlndrejko in poudarjal besedo
„mozje,“ na kar je Bister prikimal; „izpijmo ga na srecen
konec ! u

Kozarci so za^venketali in vsi so izpili do dna in ypili:

„Na tvoje zdravje, Andrejko, zlata dusa, upornik vseh
upornikov!“

„Torej vi ste z nami. Kaj je znamenje zaveze, veste.
Tlaka in desetina sta proc “

„Tlaka in desetina sta proc,“ je ponovil Bister in
Vrancev Peter je prikimal.

„Tako je,“ so vsi pritrdili.

„Ti bos zmagal, ce nihce; poznamo te“  je rekel BiSter.

„Boga mi! Jaz upam, da gremo do zmage. Eno je po-
trebno: sloga. Vsi kmetje smo eno. Kmet s kmetomP

„Kmet s kmetom/‘ je ponovil Bister, „na to se pije.“

„Na zmago, na zmago,“ so vpili, trkali in pili, potem
pa obsedeli, kakor clovek, ki je ravnokar storil greb.

Klopec se je smejal.

„Kako pa mislis, da to pojde?“

Andrejko je povedal, kako misli. Njegova beseda je
bila, kakor vselej, prepricevalna in vsi so ga gledali in mu
pritrjevali. Vrancevemu Petru so se kar sama odprla usta na
stezaj. In ko je koncal, so trkali na pogin grajscakom in
kazali v vpitju svojo navdusenost, tisto vinsko navdu^enost,
ki z vinom tudi izblapi.

„Mozje, v na§ih rokah je nasa sreca/ ;  je nadaljeval
Andrejko, „nasa bodocnost in svoboda nasa in nasib otrok.
Da bi se dalo vsakemu dopovedati, da bi mogel vsakemu
izliti svoje misli v glavo in srce, stojimo v nekaj dneb svoji

na svojili tleh. A mi smo omahljivci; su^enjski, lilapcevski
duh nam je prirojen — in to je najhujse.“

,,To je najliujse,“ je pripomnil Bister.

Drugi so molcali. Cel6 Klopcu se je zresnil obraz.
Vrancev Peter je nemirno sedel v kotu, iztezal je vrat in
nekoliko zmoten od vina je vstal.

„Kaj zahtevas od nas? ; ‘ je vprasal svecano.

„Mozje bodite, ki si upajo glasno govoriti, kar mislijo.“

„E,“ je zacel Klopec, „pusti grad pri miru, da te grad
pri mira pusti, pa si najbolj zdrav“

„Vidifi, pa si gotovo jezen, kadar moras dati desetino ...“
ga je prijel Andrejko.

„ Jezen, seyeda; kdo pa ne bo?“ se je zasmejal Klopec.

„Vidis, v srcu si vendar upornik, da bi pa pomagal —
tega ne!“

„Tako je, tako je,“ je posegel vmes Bister.

„Kaj pa cem; grajscakov vendar kmetje ne uzenemo.
Ali je pa res, kakor pravis, pa kdo ve?“

„Taki ste vi,“ je rekel Andrejko in izpil kozarec. Stu-
dilo se mu je 2e sedeti med takimi ljudmi. In koliko takib
je ze srecal.

„Saj smo s teboj,“ ga potolazi Prosen in mu poloZi
roko na ramo.

,.Jaz tudi,jaz tudi; tu imas roko, Andrejko, 1u  je hitel Bister.

Andrejko jih je gledal pomilovalno. Zdeli so se mu
hinavci.

„Ce ste mo2je, bodi vam mo§ka beseda sveta in go-
vorite to, kar mislite. Mo2 ostane mo^ in se bori za pravico.“

„Ha, ha, ha,“ se je zasmejal Klopec in pil.

„Kaj se smejes? u  je vzrojil nad njim Bitter in vstal
s stola. Imel ga je ze zadosti v glavi, da bi se bil stepel.

„No, stvar je resna,“ je rekel Andrejko. „Ime upornik
je meni sveto in govorim jasno, da sem upornik, ali boljSe
borilec za svete na§e pravice.“

„Tako je, ti imas prav,“ je vpil Bitter.

Vrancev Peter je prikimal in skoro jokal.

„Trcimo! Zivio Andrejko, ziveli uporniki, 2ivel vsak,
kdor je z nami!“ je vpil Bister in drzal kozarec visoko
nad mizo. Vsi so vstali in trkali ter pili.

„Ne poznajo §e kmetskih pesti,“ je rekel crevljar, ki je
z obema sopivcema pri§el k tej mizi.

„Smrt tlacilcem, svoboda tlacanom.“ In zopet so trcili
in pili.

73

„Kaj bos,“ je rekel Klopec in se zasraejal; „majhno
pogledajo gori na gradu, pa boste Hi. 4 *

„Nikoli,“ je zavpil Bister.

„Nikoli,“ je zakrical Vrancev Peter.

„Seveda bomo drZali. (5e je taka, pa res ne odnehamo,“
je modroval Mihovec.

„Tako je, tako je,“ je vpil Bitter.

Peter je prikimaval.

Razgovor je postal mirnejSi. Mozje so zaceli ysi krizern
govoriti in se postavljali v mislih y ono srecno dobo. Vino
je v to pripomoglo. Nazadnje so se zaceli objemati in v
objemih so pretili s pestmi gospodi. Od mize je teklo polito
vino na uraazana tla. Vse je zmagala pijanost. Klopec se
je se vedno smejal in Bister je zacel prepir zdaj z onim,
zdaj z drugim. Vrancev Peter je sedel tilio v kotu in le
zdaj pa zdaj je skocil na noge, pa zavpil :

„Kaj pa hocete? Samo povejte, kaj hocete?“

Zemoklen je kimal in razlagal nekaj Sovaticu, ta pa
mu je pritrjeval. Crevljar je 2e tretjic zagrabil svojega so-
seda za vrat ter krical:

„Nasa bo zmaga, nasa bo zmaga, bo^ ti .. “

A mozje so se hitro zopet potolaiili. Mihovec je stal
vedno pri njih in zamenjal vsak prazen bokal z novim, polnim.

Andrejko sam je bil nekoliko vinjen. Gledal je pred
seboj vinske brate in se jim smejal.

Med tern se je 2e nocilo; mo2je so se preselili v ve£o
in iz veze v hiso. Vozniki, ki so se med tem ustavili, so
tudi prisedli. Bi&ter je vsem hitel dokazovati, da je edini
pametni clovek na svetu Andrejko, ker se je uprl grajscakom,
in vines je pretil:

„Mi jib bomo, mi, pa nihce drug. Vsi ste seme. Mi
jim pokaZemo vraga . . . Nobeden jih ne bo. ce ne mi; kaj
jih boste vi, ki se jih bojite. Mi se jih ne bojimo! Tristo
vragov naj pride z njimi, vse zmeljemo v prah. u

Tujci so se smejali, domacini pa so itak poznali jezic-
nega Bistra.

Andrejko ni vec govoril o uporu. Za trenutek je iz-
pustil iz glave morefte skrbi . . . Crevljar je s svojima sose-
doma za6el peti in drugi za njim:

Prijatli gredo,
prijatli pijo,
ho, ho .. .

Andrejko sam je pomagal z mocnim basom.

74

„Treba bo iti ,“ se je spomnil potem.

kje D e  Bogatec?" so ypili drugi; „saj gres lahko

jutri

In nas junak je ostal in pil in pel s prijatelji . ..

*

* *

Okoli polnoci je se le drdra] voz po cesti proti domu.
Andrejko je na vozu dremal in se pomenkoval sam s seboj;
bil je nekoliko pijan in zelo zadovoljen sam s seboj. Cndno
se ran je zdelo, da ni prisel danes do Bogatca. Voz je drdral
v noc ... Ob cesti so stale spece koce; nekje v dalji se je
kazala lucca. Vse okrog je bilo tiho in mirno.

„To je rod ,“ se je spomnil Andrejko. „Spi, spi in lie
ve, da so cudne reci dalec, dalec . . “  In sirec je dirjal in
prijetno je bilo slisati udar podkev.

„Priden, priden sirec,“ ga je ogovarjal Andrejko pol v
spanju, „priden; lepo letis, lepo se neses; ponosen si, rad te
imam . . . Hijo!“ in bic je zapel po zraku. Sirec je zdirjal
hitreji.

Drugo jntro se je peljal k Bogatcu. Bogatec je bil
trden kmet in njegoy stari znanec. Nagel je v njem dobrega
zaveznika, kakorsnega je bilo v tisti strani treba: kajti
Bogatec je bil pod Turjaskim gospostvom. Sprejel ga je kot
starega prijatelja in mu obljubil spraviti vso okolico v ogenj.

Zadovoljen se je peljal Andrejko popoldne domov in
premisljal, kaj bo iz tega . . .

XIII.

Konj, ki so ga bili izpustili sapljanski fantje z Vitkom
vred v noc, je tekel naprej po beli cesti. Prestraseno se je
ozirala zvesta zival, kajti gospodarja ni bilo nikjer; le te2ko
breme, nerodno privezano, je cutil na lnbtn. Obracal je
vitka usesa, da bi zaslisal odkod kak glas, a vse okoli je
bilo le sumenje jesenskega vetra po drevju in po travnikih.
Vitko se ni zavedel; tezko je sopel, kajti v prsi ga je tiscal
konjev hrbet.

Konj je zavil s ceste na stran; nekaj casa je letel po
ozki poti, ko pa je poti zmanjkalo, zdirjal je crez polje.
gel je v ves dir, zdaj sem, zdaj tja in plasno je rezgetal.
Sredi polja je obstal. Vse tiho. Luna je zahajala za gozdne
vrhove in temna senca je pokrivala daljni del polja.

In konj je plasno bezal dalje, dalje crez polja, crez
njive in travnike; ogibal se je na dalec dreves in iskal z
bistrimi ocmi, kam bi zavil. Skocil je crez sirok potok in
padel z zadnjim koncem v vodo. Pri tem se je preveza, ki
je vezala obe Vitkovi nogi, pretrgala. Vitko se se vedno
ni zavedal. Konj je prisel zopet na cesto in zavil po njej...
V jutru se je ze svitalo ... Ko je prvi grajski hlapec na
Cusperku prisel iz svojega ponocnega lezisca, je zavil konj
z Vitkom na grajsko dvorisce.

Hlapec je prijel konja in zacudeno gledal, kaj poraenja
ta cudna jeza. Mislil je, da je gospod zaspal. A takoj je
spoznal, kaj je. Vitku so bile privezane na nogah Se trdne
kite srobrota in roke so bile temnordece zabrekle. Izza
nohtov je silila 2e kri. Hlapec je prerezal z veliko tezavo
mocno vez in poklical blapce na pomoc. Vzel je Vitka s konja,
ki je plasno zdirjal po dvoriscu. V tem se je Vitko prebudil.
Obraz je imel otekel in oci so bile krvave. Z na siroko od-
prtirai ocmi je gledal na hlapce in gepnil:

„Vode. u  — Prinesli so mu vode.

Nog ni mogel ganiti. Prenesli so ga na posteljo in
naznanili vso nezgodo Cuspercanu.

„Prav mu je; kaj pa hodi okoli kmetskih bajt“ je rekel
oskrbnik, ko je zvedel.

Cuspercan pa je pogledal proti dolini in rekel:

„To boste drago placali. Jaz vas se drugace prive2em.“

Is T ekaj dni potem pa je 2e sedela Suhoklela pri ognji&cu
v Jeromovi kuhinji in zalostni Marinki pripovedovala:

„Da je le ozdravel; vidis, rad te ima, Sedel je na
nekem storu v gozdu, revez, pa mislil. Bled je in slabo izgleda,
pa se bo ze zopet popravil. Hudo so ga na§i, kaj liocemo;
Pisikov ga je, kdo drug . . . Pravi, da bi rad govoril s teboj;
pa pozdraviti te je velel. Hudo mu je; meni se smili . .

Dekle je gledalo v pec in si brisalo solze . . .

*

* *

Hiter je ljudski glas. Novica za novico je preletavala
to jesen vso Dolenjsko in nekatere so bile zelti pretresljive;
ni duda! Saj je bila vsaka popolnoma prenarejena in pre-
novljena, povecana in olep^ana, preden je priila stiri ure
dalec. Govorilo se je o veliki vstaji, o strasnem uporu, o
pripravljanjih na bodoci boj; in posiedice so bile, da so se
zaceli tudi po mirnejsih krajih gibati kmetje in da je ljudstvo
vsak dan z vecjim zanimanjem pozvedovalo, kaj se godi tu

76

in tam. Bolj in bolj so cutili tezo tlake in desetine; zacelo
se jim je svitati in dvigali so glave in na glas se je zacela
govoriti misel, ki je bila prej skrita v srcih, ki so se je
bali, ne da bi vedeli, zakaj. In cudili so se sami sebi, da
so se bali. Tako se je zacela tu predigra k veliki igri, ki
se je koncala leta 1848 z osvobojenjem od grajskega jarma.
Beraci so imeli lep cas. Bila je jesen, ljudje so dajali radi,
samo da so zvedeli kaj novic. Povsod so vprasevali y prvi
vrsti, kaj dela Andrejko in njegovi uporniki; sporocali so
mu pozdrave in se zeleli zvezati z njim. Beraci so pa mnogo
lagali in pripovedovali razlicne izmiSljene reci, da so lahko
vec dobili. Da je imel pri teh novicah mnogo dela Jurko
Baja, si lahko mislimo. Po celi Dolenjski ga je bilo polno.
Bil je zvita buca. Umevno je, da se je ogibal gradov, kar
bi se bil kmalu zadnjic ujel na Ousperku. Upornikom je
mnogo koristil in pridobil cele vasi. Ljudje so videli ne-
prestano na cesti skljuceno staro postavo, oblo^eno z mal-
hami, in klicali so ga v hi§e in izprasevali, kaj je na Sapu.
Jurko pa je govoril, kako se vse pripravlja, kako so sloZni
in zvesti; sicer pa je bil previden in nezaupen, da bi ne
bil zaupal lastnemu bratu. In tako je pihal povsod iskro,
ki je 2e tlela, kolikor so dopugcale njegove oslabele mo6i.
Doma pa, kadar se je vrnil, sta modrovala z Guzo in stari
Napoleonov vojak je navduSeno govoril o bodoci vojski.

„Vsa Dolenjska je na nogah,“ je pravil Jurko.

Andrejko se je takih novic malo veselil; poznal je
namrec ljudi in vedel, da ljudje, ki danes prisegajo na upor
in hocejo takoj udariti na grad, jutri nocejo vedeti, kaj so
danes govorili. Poznal je take moze in izkusnje nekaterih
dni so ga opominjale, da je prevec verjel.

Jurko je svojo stvar dobro umel. Usedel se je povsod
v hisah k peci in zacel toziti o slabih casih in polagoma
je presel na upornike. Gospodinje so se bale tega imena.
In ce so mo2je pritrjevali: „Res je tako“, tolazile so in za-
vracale mo2e, ces: „Naj bo, kakor hoce, kaj tebi mar? Ti
ze ne bos zraven.“ A Jurko je znal vneti zeno in moza.

Tudi Guza ni sedel kar tako domd. Marsikatero pa-
metno je vedel. Ze nekekrati je sel nad polhe. Bil je star,
izku§en polhar. Dolocil je, naj bo znamenje upornikov pol-
hova kapa s petelinjim peresom. In v nekoliko dneh se je
prikazalo po dolini vse polno ljudi s polhovkami in s peresi
na glavi. Tako so se poznali uporniki med seboj. Poleg tega
je pripravljal stare puske, ki so bile morda 2e zarjavele

77

pod streho. Mnogo je prevasoval pri kovacu LeScincu; pila
sta prepaljenca in govorila s kmeti, ki so prisli v kovacnico.
Smejala sta se vsakemu, ki ni prisel s polhovko, in pripra-
vila marsikoga, da si je del polhovko na glavo. Tako se je
mnoZila uporniska vojska. Mo2je so ponosno hodili s svojimi
uporniskimi znamenji; v nedeljo se jih je videlo polno na
vasi, in skoro sram ga je bilo, kdor ni imel polhovke ...

*

* *

Na Posavju je bil semenj. Zivahno je bilo tarn in vecina
nasih znancev se je sesla v obcestni gostilni. Daljni sej-
marji so se cudili, kaj pomenijo polhovke s peresi, in kmalu
je bila to vsem znana skrivnost. Polhar, ki je na semnju
prodajal polhovke, je imel dobro kupcijo, kajti 2e opoldne
so mu posle. Mnogi so takoj na semnju zamenjali klobuk
s polhovko.

Popoldne so bili uporniki v gostilni. Napolnili so ves
semenj z upornim duhom. Bil je tarn Andrejko, Mihovec,
Bogatec in vec posavskih kmetov. Pili so mnogo in govorili
predrzno. Posebno ljudje. ki §e niso natancno premislili, za
kaj se gre, so bili mocni v besedi. Pretili so, da v kratkem
casu razbijejo vse. Marsikdo je imel mnogo povoda, jeziti
se nad svojo grajsko gospodo; mnogi so nosili s seboj misel
na mascevanje in z velikim veseljem pozdravili priloznost,
da dadd duska svoji jezi.

Posebno vnet je bil kmet Rescak, ki se je oklenil
Andrejka in vedno ponavljal:

„Pridi k meni, da se zmenimo! Celo Posavje ti spravim
na noge. a

Bil je majhen, suh clovek, a strasten in nagel. Z obraza
mu je gorela jeza, kadar je govoril. Bitter, ki je danes
mesetaril, je prevpil vse. Gradovi so kar padali pod njego-
vimi besedami in crez das, ko se je napil, se jel prepirati
z vsemi, ki niso bili enako navduseni. Ko je §el mimo oskrbnik
neke grajscine, zagnali so velik hrup, kricali so, leteli vkup,
objemali se, trkali in pili ...

„Mi vam poka2emo,“ so kricali skozi okno, da se je
grajski clovek plasno ozrl.

Andrejko je gledal mnozico ljudi okoli sebe in se za-
mislil. Vsak je hotel priti blizu njega, vsak mu je prinesel
svojo mero vina, da je z njim pil, in vsak je govoril: „Le
drzi se, mi smo tudi s teboj.“

78

In on je trkal z njimi, ki so pili na njegovo zdravje
in gledali nanj kot na cloveka, ki vse premore. Danes je
bilo vsem jasno, da je popolnoma pametno, da se vsa dezela
upre. Vesela truma je s silo pripeljala y sobo celd Poberina,
ki se je branil z vsemi stirimi. On ni hodii v gostilne.
Prestra&eni starec, ki je imel izpocetka styar za salo, je
zacel kricati in ndaril po nosu Bistra, ki ga je drzal vzadi,
da se mu je ulila kri iz nosa. Tako bi bilo prislo skoro do
pretepa. Poberin je obstal in njegoy obupani obraz je bil
smesen. Zagledal je Andrejka sredi med uporniki z visoko
polhovko na glavi. Ves dan se je izogibal tega cloveka,
tako se ga je bal. Obstal je mirno in Bistrove roke so po-
segale po njem.

„Jaz nisem upornik, da ves “ je zarjul starec na Andrejka,
ki se je nalahno smejal Poberinovi prestrasenosti, in je zbezal
iz sobe, preden so ga mogle udrzati roke polpijane druhali.

„Lakotnik,“ je vpil Bister, „nikdar ne da za kapljo;
se za likof se ga mora prisiliti.. .“ In vpili in pili so dalje...

Nenavadno zadovoljno, kakor ze dolgo ne, se je peljal
Andrejko zvecer domov. Na voz so se vzadi nalozili razlieni
znanci uporniki, ki so se bili v gostilni zamudili. Lezali so
vse krizem; drugi so sedeli in noge so jim visele ob strani
doli. Vpili so in kricali, da so se razumeli, ko je ropotal
voz po nasuti cesti. Bister je krical na vse grlo, da je bil
2e hripav. Govorili so o samih gradovih in pripovedovali,
kaj je ta ali oni prestal. . . Andrejko jih ni posluSal. Bil
je ze sit te velike navdugenosti. Uvidel je, da se da brez
posebnih sanjarij pricakovati velikih reci, ako bo &lo tako
naprej. Vedel pa je, da jih mnogo odpade, ker je med vsemi
malo moz, ki bodo mozje ob casu dela. Zagledal se je v
nebo. Zvezde so migljale . . . Sto tisoc misli se je podilo
uporniku po glavi... Voz je ropotal in na njem so kricali
pijani uporniki. . . Andrejko je zacel skoro moliti . . . Pred
njegove oci je prisla grozna podoba razdivjanega ljudstva,
ki ga nobena sila vec ne more ukrotiti. In po deZeli bo
povsod hudobija, pustoSenje, umor, ropanje ... In zbal se je
sam sebe in te druhali. .. Sejmarji so koncno utihnili in
drug za drugim poskakali z voza.

Ko je prisel Andrejko domov, na§el je doma 2upnika,
Sedela sta v sobi sama in dolgo govorila . . . Ko je Zupnik
odhajal, je zmajeval z glavo.

Andrejko je obsedel zamisljen v svoji sobi. Tu je gledal
zdaj jasno v bodocnost in hud boj se je bil v njem.

79

„Hm,“ se je smejal prisiljeno, da bi zadusil notranji
vihar. „Odnehati ne morem in nocera. Pokaziti mi more
vse . . . Kaj delam zoper zakon, ali drzavni ali bozji ? Kaj
nima vsak pravice iskati si svoje? Boj bo brez krvi; glavna
stvar je, da odpravimo desetino in tlako. Ali ni svoboda
sveta stvar?“ In tisoc pomislekov ga je raotilo.

XIV.

Posavje! Ti lepa zemlja slovenska! Kako mogocno
sumi bistra Sava v podnozju gor po svoji pesceni strugi!
Sumi mogocno in hi ti mimo bregov po svojih potih med
pesceninami in otoki. A kadar zraste njena moc, ne zraeni
se vee za pesceni ne in otoke; urno dere, njeni valovi se
podec drug crez drugega preplavijo pescenine in otoke, rujejo
drevesa, ki so zrastla na prepovedanih tleh, oblati zeleno
grmicevje, ki se je zasejalo na pescenine. In raste, raste
njili jeza, planejo crez bregove, preplavijo bliZnje polje in
pokoncajo poljske pridelke. In nihce jib ne uzene, ne jez,
ne skalni breg; prosti so v svoji moci in delajo, kar ho-
cejo . .. Cudno lepa zemlja si, zemlja posavska . .. Kdo naj
opise tvojo krasoto! Pescena pota vodijo po gladki ravnini,
tarn dalec se vidijo grici z zelenimi gozdi, v njili podnozju
pa le^e vasi s cerkvicami . . . Vodijo pota po poljih in ob
kraju sumd drevesa ... V dalji se slisi neprestani sum kot
vecno lepa pesem, sum Save. Veter zaveje po posavski rav¬
nini in mocneje se sli§i njeno mogocno, ponosno Sumenje,
kot vecno lepa pesem, ki bi se je ne navelical nikdar. %a-
raisliS se v sumenje savskih valov, posluSaS gepet nizkih
dreves in grmovja ob potu; zagledas se v ravno polje okoli
sebe in zdi se ti, da poslusas zgodovino naroda in njegovo
otozno milo in zdaj pa zdaj brezskrbno veselo njegovo narodno
pesem ...

Voz je drcal po cesti; zamisljen je sedel glavar upor-
nikov na zelenem gunju. Visoke golenice so mu segale crez
kolena, erne irhaste hlace so se mu svetile in ob njih je
na vsako stran visel spodnji del telovnika, nagit s te^kimi
srebrnimi gumbi. Na glavi se je veter igral z dolgim pe-
telinovim peresom, ki je bil zataknjen v visoko polhovko.

Tisoc misli je rojilo uporniku po glavi. Sirec je bil
prepugeen samemu sebi; stresal je z glavo in veter mu je
vzdigoval erno grivo, ki se je opletala ob velikem komatu.
V lenem teku se je premikal dalje, saj se mu je zdelo, da

80

je gospodar zaspal.. . Mrak je padal na Posavje. Cesta se
je vila dalje, dalje, brez konca in kraja, med poljem in nji-
vami; sadno drevje je kazalo ob potu svoje prazne veje, ki
so se stegovale pray na cesto; med njimi je tu pa tam
stala ko6a, za njo so se kazale se druge, skrite med drevjem,
in vse je bilo mirno. Na prostem so pasli pastirji credo in
peli svojo zategnjeno pastirsko pesem ... Andrejko je po-
slusal tiste glasove, ki so tako otozno odmevali v vecer.

Povsod so stezice,
najlepsi je ta,
ki vodi do hiS’ce,
kjer je Ijnb’ca doma . . .

In v dalji se je oglaSala neskoncno dolgo pesem
savskih valov.

Po zraku so letale povodnje ptice in v urnem letu
zopet izginjale proti strani, kjer je sumela Sava. Vrane so
kri^ale po drevju in se preganjale s srakami . .. Od nekod
se je culo zvenkljanje kravjih zvoncey in zdaj pa zdaj dolgo
zategnjeno mukanje crede.

Solnce je zahajalo za ono stran, kjer se je nad drugimi
gorami kazal ponosni vrh triglayski.

Kolesa so drdrala po pesceni poti. Vrstil se je most
za mostom, higica za higico, vrt za vrtom. Pot je zavila
zdaj na desno, zdaj na levo, kamor se je bolj zljubilo konju,
kajti gospodar se je bil zamislil. In povsod in vedno isto:
okolica s pescenimi nasipi, porastla z grmovjem, koce ob poti,
drevje nizko in prazno, creda na pasi in pastirsko petje
pomesano z zvenkljanjem kravjih zvoncev in z mukanjem
govedi ... V ozadju grici zeleno porastli, tu in tam 2e ne-
koliko v rumeni jesenski barvi in iz njih podno^ja sum
savskih vod. Tu in tam kricanje ptic, sicer pa mir in tihota.
In bilo je, kakor da bi bil vedno na istem mestu. Pot je
bila zdaj malo bolj§a, zdaj slabSa, tu gladka, ravna, da je
voz za trenutek utihnil, tam izvozena s posusenimi koles-
nicami, da je Andrejka neprijetno metalo sem ter tja, Zdaj
pa zdaj je sirec moral crez vodo, oSkropil je voz in gospo-
darja, potem pa se je zopet zacelo enakomerno drdranje
voza po nasuti cesti ...

V zraku so komarji pleli vreco in ves cas spremljali
voz. Bila jih je videti cela vrsta nad sircevim hrbtom in se
dalec za vozom. Andrejko se je zagledal v njih igranje;
bili so kakor njegove misli. Nekoliko se jih je ze zaletelo
v oci nasemu junaku; udaril je z bicem po dolgi vrsti, a

81

komarji so spremljali voz dalje po celi poti. Sirec je pri
zvi^gu bica obrnil usesa in stekel hitreje ... Andrejko je
gledal pred se v lepi posavski vecer — krasne vecere ima
Posavje — in zacel premisljati. Hitro so hitele misli mimo,
kakor drevesa in koce ob poti. in sumele so, kakor je sumela
y daljavi Sava v hladnem jesenskem vetru, kakor je drdral
voz s syojim enakomernim drdranjem po pescenem Posavju,
po potu brez konca in kraja ...

Danes je bil pri Rescaku. Pripovedoval mu je dolgo, dolgo
povest, ki je nosila s seboj maScevanje se od dedov sem. Lepo
licer je imel ded Matej, eden najboljSih kmetov na Posavju.
Dolgo je 2e  tega, zdavna 2e  ni nobenega med Zivimi, ne
deda, ne hcere, in sedanji Rescak jim je le se malo v sorodu.
A povest je sla od rodii do rodii in nalagala dolznost ma-
scevanja. Ko so imeli v gradu lov, so vzeli lepo beer deda
Matej a, in ko je prisla drugo jutro domov, je jokala in po-
vedala vse. Ded Matej je bil takrat se moz pri najlepsih
letih in je zaklel maseevanje. Dolgo ni bilo mogoce dobiti
kje grajscaka. A starec ni pozabil sramote ... Sel je med
rokovnjace, a Bog mu tudi tu ni dal, da bi se maSceval.
Nekoc je zbral svoje najzvestejse prijatelje in sel mascevat
krivico .. . Ni mu bila sreca mila. Obstrelili so ga, preden
je prisel do sobe tistega. ki ga je najbolj sovrazil na svetu.
Prinesli so ga domov. ReScaku je bilo takrat deset let. Ded
Matej je lezal na tleli v sredi hise in domacini so stall
okoli njega in ga mocili; v groznih botecinah se je metal
starec po tleh in kri je tekla curkoma po hisi. Starec je
gledal z meglenimi ocmi okoli stojece in govoril:

„Meni bo Bog milostljiv. bodi tudi drugim! Eno nalogo
sem imel v zivljenju. nisem je izpolnil; zato tezko umrjem.
Mascevati bi se bil moral, a Bog je morileu nedolznosti od-
lo^il maseevanje in kaznoval mene, ker sem posegal v nje-
gove pravice. Bodi mi milostljiv!... Lahko bom zatisnil
oci, ce mi obljubite, da izpolnite. cesar jaz vec ne morem.“

„Bomo,“ je rekel desetletni decek Rescak, ki je ljubil
deda Mateja. Resno je pogledal ded Matej na decka, prijel
ga z zadnjimi mocmi in ga pritisnil na krvavi obraz. Vsi
so moled gledali in se solzili. Ded Matej je zacel umirati,
njegovi prijatelji rokovnjaci so se poslovili od njega in v nekaj
minutah je izdihnil. Pokopali so ga razzaljeni sosedje gori na
pokopaliscu, prav v§tric njegove hcere, ki je od zalosti umrla.

To je bila cudna povest, ki je zivela v rodovini Rescakovi
in cakala svojega konca. Maseevanje je imelo biti grozni konec.

Uporniki. 6

82

Andrejko se je zamislil v to povest. Bila je strasna in
grozna. Rescaku so se svetile oci, ko jo je pripovedoval.
In z njo je bila v zvezi se druga, cudna temna povest. Ko
je umrla hci deda Mateja na jetiki od zalosti, pital je ded
Matej sincka njenega z mlekom, bozal svojega vnuka in
premiSljal, kaj bo z njim. Tezko je bilo starcu vdovcu, pi-
tati otroka, ko ni bil temu navajen. A prisli so nekoc z
grada na lepili konjih in zalitevali, da jim da otroka. Po-
Ijubil je starec drobnega vnuka, prelival je solze in premisljal,
kaj bi storil . . . Odnesli so malcka s seboj in drugi dan je
ded Matej sel prosit, naj ga vrcejo. Ni ga vec videl; sosedje
pa so rekli: „E, v gradu mu ne bo slabo.“ Scasoma je ded
Matej pozabil na vnucka in mislil samo na mascevanje,
vcasi pa je hodil na grob svoje hcere in mislil na vnuka.
Ded Matej je umrl, ne da bi bil zvedel, kje je vnuk. Neka-
teri so govorili cudne stvari o vnukovi usodi, drugi pa so
mislili boljse in trdili, da bodo se kdaj slisali o njem. A
nikdar niso nic slisali.

Andrejko se je zamislil. Tako je pripovedoval Reseak,
ko sta pila vino. Govoril mu je, da lezi sramota na njegovi
liisi in zdaj je pravi cas, da jo izbrise; potem bo mirno po-
cival ded Matej, o katerem so dolgo casa pripovedovali, da
so ga videli pastirji na pasi po noci, ko so sedeli pri ognju
in pasli konje . .. Pripovedoval mu je, da je Posavje se polno
rokovnjacev, ki komaj cakajo zopet burnega casa, da bodo
mogli zaceti svoje -kraljevanje po posavskih gozdili. In tako
je stvar na vrliu. Moci se zbirajo, stari grelii in krivice se
bodo mascevale same, ker cas ne pusti nic brez mascevanja.
Ce se zacne boj srecno, prisli bodo blizu vsi strasljivei in
omahljivci in moc upornikov bo velika. Vsa dezela bo na
nogah in pridruzile se ji bodo se druge. In nekoc bo stala
vsa uporniSka vojska na Posavju. Kakor dalec bo neslo
oko, stal bo moz pri mo^u; sto tisoc rok bo prisegalo zve-
stobo. Polhovke se bodo belile in peresa bodo ponosno tre-
petala na njib. To bo zmagovita ceta, pripravljena za huj-
sega sovraznika, kakor je kranjska grajska gospoda. In sli
bodo po de2eli, od gradu do gradii; peli bodo vesele pesmi
in od veselja bodo pijani . .. Sli bodo in ob cesti bodo stale
vasi z novimi trumami . . . Oborozeni mozje se bodo pridru-
zili celi vojski in vojska bo rastla . . . Takrat bo veselje po
dezeli, ki je zdaj tilia ko mrtvo pokopalisce, nad katerim
se dvigajo gradovi kakor nagrobni spomeniki ... In tako
se bo bil boj za „staro pravdo“; tu bo zmaga, ki bo ma-

83

scevala padle dede na polju pri Brezicah. In ves svet bo
vedel njih ime: „Uporniki, uporniki.“ Andrejku se je zelo
lepo zdelo to ime in nasmehnil se je. Poprijel je vajeti in rekel:

„Hijo, sirec!“ In sirec je stekel liitreje. Zdelo se mu
je, kakor da je sam sebe motii v lepih sanjah, ki se se
niso koncale. In spustil se je zopet vanje in gledal lepe
slike sumnega zivljenja. Fred njegovimi ocmi so se valile
tolpe kmetov na gric proti gradu. Mrtvo je gledalo staro
grajsko zidovje na novi ozivljeni narod. In trume se vale
druga crez drugo naprej, po zraku sviga orozje, puske po-
kajo; tu in tain kdo zajeci, a nic se ne sligi razen velikanski
sum mnozice in hrum, vpitje in izpodbujanje borilcev med
seboj ... Ze so prvi na obzidju. Ta ali oni omaline, a ne
pade. Naredila se je ziva stena, ki je visji od obzidja, in
ljudje lezejo crez ljudi in drve na grajsko dvorisce. In med
tern so vrata odprta in vse je njihovo. Veseli zmagalci pijo
in poj<5, potem pa gredo pijani od zmag dalje. In v do-
lini gre 2e druga vesela ceta, z orozjem na rami, poje in
krici... In vse dere naprej, naprej, za njimi pa ostajajo
prazni gradovi in gospoda bezi in kjer jo dobd v roke upor-
niki, prosi milosti, a milosti je malo, ljudstvo je zdivjano.
In on je glavar. Povsod krice njegovo ime. K njemu pri-
peljejo gospodo, on ji deli milost, in kdor je ne najde pri
njem, je izgubljen. Ob cesti stoje matere z otroki in kazejo
na njega. ki je vzbudil kmeta, da se je resil tujega jarma.
In on jaha na svojem sircu, suknena kamiSola je pripeta
okoli plec, na glavi pa frfota pero nad polhovko. Okoli in
okoli pa, kamor mu neso oci, je kmet pri kmetu, orozje se
lesketa v solncu, in vsi so veseli, pojd pesmi, njemu klicejo
slavo in so vneti za boj in zele, da jili 2ene naprej, naprej
brez konca, dokler niso njih pravice gotove. A on se ne
zmeni za vse. Zadovoljen je, da je dosegel svoj namen.
Kmet je prost, domovina srecna in ljudstvo zopet veselo . . .

In naprej, naprej so hitele misli ko drevesa ob poti,
ko koce ob cesti in trume oboroZenih upornikov so sumele
ko Sava v daljavi, ko voz po pesceni cesti in puske so po-
kale ko udarci sircevih kopit ob trda tla. Iz daljave pa se
je culo veselje naroda kakor pastirska pesem na posavski
planjavi, pomesana z Svenkljanjem kravjih zvoncev in mu-
kanjem govedi . . . Dvigal se je, dvigal nas junak na mo-
gocnih perotih svoje domisljije. Zopet in zopet je zelel svoje
sanje nazaj in prisle so vedno lepse, vecje, mogocnejse . ..
Zopet je sla vojska, zopet so padali gradovi in narod je

6 *

84

samel in vpil. In vsa drzava je bila polna njegovega hrupa,
budili so se zaspani narodi in vstajali zoper svoje tlacitelje
in gledali, kakor clovek, ki se vzbudi in premislja, kaj je
sanjal, da je tako dolgo spal, in si mane zaspane oci. In
uporniki si bodo hiteli y objem in povsod se bo cula sveta
beseda: pravica. In ponovili bodo povest o Matiji Gubcu,
kmetskem kralju, ter mascevali pobitje svojih dedov. Vsi
pa bodo imenovali njegovo ime in on bo glavar te vojske
in vodil do zmage zatirano ljudstvo . ..

In zopet je zasumelo mocneje. Moc naroda se je gibala
in postala samozavestna, zmagovita. In nikjer ni vec videl
hinavcey, strasljivcev in figamo2, ki danes prisegajo zvestobo
in jutri obsedd doma, ko je cas delati. Nikjer jib ni bilo.
Vsi so bill mozje s castno besedo; sam Poberin je stal poleg
Guze in se enako navduseno bojeval. In med njimi je za-
gledal v svoji blizini znane obraze, ki so vsi gledali nanj
in dvigali roko njemu v pozdrav. Videl je take, ki jim ni
prisodil picice moStva, ki pa so stali v prvi vrsti in hoteli
naprej, naprej nad gradove, mascevat se nad gospodo. In
obstali so nazadnje na Sapu. Koncano je veliko delo, osvo-
bojeno je ljudstvo, pravice ima, tlake in desetine ni vec,
zmagal je on, Andrejko, ceprav so vsi ugovarjali razen ne-
katerih, zmagal je in vse je veselo. Vse odlaga orozje,
trume se razhajajo vsaka v svoj kraj. V molitvi se zahvalijo
Bogu, da se je vse posrecilo. In objema zeno, ki od veselja
joka na njegovih prsih in je vesela in ponosna, da ima
takega junaka za moza. Zraven pa stoje vsi trije otroci,
svobodni in ne suznji, kakor je bil njih oce in vsi dedje.

Na§ junak se je zibal v veselju in sanjal, sanjal. Zopet
in zopet so se ponovili pred njim lepe sanje. Tako je bilo
torej. In narod je bojevit, uporniski duh zivi v njem in ne
pusti nobene krivice vec . .. Voz je odskocil na stran in se
parkrat zagugal tako, da bi bil na§ junak skoro padel z voza...

Andrejko se je vzdramil iz svojih sanj. Zazdelo se mu
je, da je napol spal. Pred njim pa je tekel v skok prestra-
seni sirec, dokler ga ni gospodar obdr^al z vajeti. Ozrl se
je, kaj je bilo to. Menda se je kam zadel . .. Med tern, ko
je na§ junak sanjal, je bila ze padla noc na zemljo in sirec
je po svoji konjski pameti vozil v temi po jako cudnih potih.
Zdaj je zavil zopet na novo pot, a na ovinku je zadel ob
debel kol. Andrejko se je pri tern predramil iz svojih sladkih
sanj. Ozrl se je, kje da je, a ni se spoznal. Bilo je se vedno
kakor prej: pe§cena cesta, ob kraju drevesa in grmicevje,

85

tam vzadi grici in v dalji sumi Sava .. . vse, kakor je tam,
kjer je zacel voziti ... Pot je bila tu slaba, ozka in zvo-
2ena . . . Pustil je sirca v dir, ces: pojdi; bom Ze  kam prisel.
Hladen veter je vel po Posavju in to je dobro delo njegovi
vroci glavi. Domisljija in vesele sanje so ga razburile .. .
Zal mu je bilo in nevoljen je bil, da ga je zmotilo to iz
zlatih sauj. Zavedel se je, da je navaden upornik, osamljen,
z nekoliko prijatelji, brez moci, obdan le od trume hinavskih
obrazov, ki se bo spustila v beg, ce eden zbezi, kakor kadar
zajec bezi po gozdu, splasi vse svoje dolgouhe brate v ne-
potreben beg in strali. In oddahnil si je. Zdelo se mu je
neumno, kar je sanjal. In vendar so zacele stopati stare
misli zopet nazaj. Nadaljevati ni teZko,  zaceti je tezko. Ob
najvecji burji lahko nalagas na ogenj, ne ugasne ti; a
prizgati ga pri malem vetrcku ne more§. In zacetek je
storjen. Ljudstvo ve, se zaveda in scasom se vzbudi ter
mascuje svoje pravice . . . Spomnil se je zopet junak na
povest o dedu Mateju in na ono, ki je s to v zvezi.

„Kaksen moz je ta Rescak; kako je navduseno govoril,“
je rekel sam pri sebi. In njegove misli so zopet odhitele
in prisle so druge in se vrstile, kakor sence dreves ob poti,
kakor koce ob cesti . ..

Vsakovrstne reci se prigode cloveku na poti, posebno
ce je tako zamisljen ko nas junak. Pozabi se, izgubi se,
stere se kaj; zvrnes se lahko, zaides in drugo. Zato ni bil
nas junak prav nic posebno presenecen, ko ga je le  drugic
nekaj nenavadnega vzbudilo iz njegovili sanj. Vozjenamrec
sunil ob nekaj in obstal. Andrejko je pogledal — a bila je
noc. Sirec je nemirno cepetal pred yozom.

„Kod pa vozis?“ vpil je Posavec na vozu, ob katerega
se je zadel Andrejkov voz.

,.Kaj pa je?“ je vprasal Andrejko.

,,Ogni se, kaj bo! Saj vidis, da je ozka cesta.“

V tern je Posavec ze zlezel z voza in godrnjaje peljal
svoj voz mimo. Drzal je svojega konja za uzdo in gledal,
s kom je trcil vkup ...

„Drugic pa glej, kod vozis,“ je rekel in zaklel. „Menda
si neumen, da pustis konja, u  je rekel potem in zlezel na
voz, ki je takoj zdrdral dalje po cesti.

Tudi Andrejkov sirec je ze zopet tekel. Ali zdaj je
Andrejko zopet napel vajeti in zacel gledati, kam vozi.
Cudno se mu je zdelo, da ni ne konca, ne kraja tega Po-
savja. Savo je se vedno slisal in crna noc je le2ala na njej.

86

Zato v pa je takoj prvega cloveka vpraSal, kje je in kam
vozi. Clovek mu je prigel po cesti nasproti; bil je ko crna
senca.

Andrejko je ustavil konja.

„Kje sem pravzaprav ?“ je vpil nad ponocnim clo-
vekom.

„E, kaj jaz vem. Jaz tudi ne vem, kje sem,“ je odgo-
yoril neznanec in stopil bliZe.

,,Ali si pijan?“ ga je vprasal Andrejko.

,,E, da le ti nisi bolj,“ je odgovoril tujec.

„Ali je dalec do ceste?“

,.Kaj jaz vem ; menda dalec. “

„Odkod pa si?“

,, Jaz sem od dalec. Dajte, da se bom peljal; tudi jaz
sem zasel.“ Neznanec je lezel na voz in sedel poleg Andrejka.

,,Kam pa gres? u  ga je vprasal Andrejko in zapodil
sirca v dir.

„Na cesto grem.“

„Kaj pa tavas todi?“

„E, vrag je vrag, carovnica pa carovnica. Videl sem
luci, pa sem sel za njimi, pa so izginile ko kafra. Ni6 ne
maram. ce niso bile“.

,.A mesalo se ti je, ;<  je odgovoril Andrejko.

Neznanec je molcal in gledal v Andrejka. Njegove oci
so se cudno svetile . ..

„Kdo pa si?“ ga je vprasal Andrejko.

,,Brodar sem,“ odgovoril je tujec.

„Kaj gres pa na cesto? Saj je Sava na ono stran.“
,.Hrn, saj grem na Crnu5e.“

„Po kaj pa.“

,.I kaj, po nic ..

Andrejko je sumljivo pogledal ponocnega cloveka. Ta
se je zganil in posegel v 2ep.

„Kam pa vi? w  je vprasal tuji clovek.

„Domov.“

„Zdaj vem toliko ko prej. Ali ste bili na kupciji?*
„Bil sem — pri prijateljih. u

Andrejko je med tern vedno priganjal sirca v dir in
skrivaj opazoval predrznega cloveka. Ni pozabil na Resca-
kove besede, ki je trdil, da je Prosavje se polno rokovnjaske
zalege. Clovek se mu je zdel sumljiv, ker je cudno in pre-
drzno odgovarjal, in se kar meni nic, tebi nic prisedel. Nas
Andrejko je bil jako previden.

r

87

„Kaj pa ste?“ je vprasal neznanec. Ravno ta trenutek
se je sirec na razpotju nekaj ustrasil in ni vedel, kam bi
zavil. Andrejko si je dal na videz z vajeti opraviti, a ni
spustil tujca izpred oci. Sirec pa tudi ni hotel takoj prav
zaviti.

„Kam bo prav?“ je vprasal Andrejko.

„Kamor je. Stopite doli, pa naravnajte konja; plasen
je. Tu so jarki, lahko se kaj zgodi.“

Andrejko se je delal, kakor da pojde z voza. Neznanec
se je y tem pripravil. Potegnil je nekaj iz zepa. Andrejko
je izprevidel, s kom se vozi. Obrnil se je, zgrabil cloveka
za vrat, in ga vrgel z voza. Bil je menda zraven jarek,
kajti slisalo se je, da je padel globoko.

„Jaz ti pokazem, kaj se pravi glavar upornikov!“ je
zavpil in udaril po sircu. Konj je zdirjal dalje po cesti.

„Cudna zemlja, to Posavje,“ je mislil Andrejko, „kaj
si vse ne izmisli ta ropar rokovnjaski.“

Andrejko je kmalu nato res zavil na cesto in sirec
je veselo bezal v tiho temno noc. Vse Posavje je spalo in
v daljavi se je culo sumenje Save. Nasemu junaku pa se
je drevilo po glavi vse, kar je danes videl, slisal in dozivel.
Nobene zvezde ni bilo na nebu; sum Save se je izgubljal
in na zadnje ni bilo slisati nicesar vec kakor drdranje voza
in konjski ndarci so odmevali v crno noc.

XV.

Sapljanske Venice so zapazile zadnji cas nekaj, kar je
napravilo veliko potrebnega in nepotrebnega govorjenja.
In ker ni bilo raalo teh 2enic, vec oci pa vec vidi, zato je
mogoce, da so vse te oci radovednih in klepetavih sapljan-
skih zenic vec videle in vec govorile, nego je bilo res.
Bilo je pa nekaj, kar navadno imenujemo obcno-znano
skrivnost. . .

Opazili so bili nararec, da Pisikov Marko prepogosto
zahaja raimo Guzove ko6e. Takrat pa je navadno prihajala
tudi Guzova Toncika iz hise, bodisi, da je zapazila, da je
ta ali ona cvetlica prevec upognila vrh, ker ze par dni ni
zalita, ali pa je oknica bila prevec priprta, ali pa je ravno
slucajno hotela pogledati, kaj je na vasi .. .

In ko bi stopili med zenice, bi culi tak pogovor:

„Pustil jo je, pustil; saj Jeromova ima grajskega, Bog
nas varuj!“

88

„Pa je nizko pogledal..

„Mladost je mladost. Upornik gre k uporniku.“

,,Prav ima. Kaj pa je njegovo? Nic. Od danes do
jutri je.“

„Lahko bo se vecji berac ko ona.“

„Ta bo se hujsi ko stari. Le poglejte, kako nosi tisto
polhovko, pa kako pero na njej. Ta bo §e Andrejka pre-
kosil.“

„Prav imate, strinja.“

,,Kaj pa vi, botra, pravite?“

„Nic, mlad svet je neumen.“

„Bodo ysaj imeli nporniki syoj par.“

„Ampak tam, tam ..

„Bog nas yaruj, botra.“

„Da bi stari zyedel.“

„Ubije jo.“

„Moj Bog, molcimo . . . Jejmenes, kaksen je svet!“
„Gorje ga bo.“

„Saj je fant to iz kljubovauja naredil. Prav ima! Kje
bo pa dobila takega?“

,,Bog nas yaruj!“

„Cudne reci. .

„Danasnji svet! Saj vidite, vse narobe . . “

,,Jejmenes, pa ta Andrejko?“

„Meni se ona smili.“

„Bog ve, kaj se docakamo.“

„Nic dobrega . .

„Z Bogom, botra. Ni, da bi govorila.“

„Z Bogom, strinja, res je taka . .

Tako so govorile ...

Pisikov Marko pa je kot nacelnik mlajsih npornikov,
ki so se pripravljali za bitko pod vodstvom starega vojaka,
Guze, ponosno hodil po vasi in imel polhovko skoro vedno
okraseno z razlicnimi cvetkami, ki so bile vsak dan sveze.
In res je vse kazalo, da vlece mladenica zmeraj nekaj
posebnega mimo nizkih oken Gnzove koce. In govorila sta
z dekletom prazne stvari, kakor:

„Kam gres?“

„V gozd.“

,,Kaj pa delate ?“

„Reso kosimo.“

„Kaj pa, da gres todi? ; ‘

„Hm, raje grem.“

89

„Morda mislis, da mi bos zopet roze polomil?“

..Pa jih sama daj!“

„Hoces?“

„Seveda.“

In dobil je sopek, zaukal na glas in odsel dalje. In
on se je ozrel nazaj in ona je gledala za njim, kakor je to
ze stara navada.

To je bilo vse in to se je dalo siriti na desno in levo.

Jurko Baja, ki je sicer bil malo doma, je to tudi za-
pazil in je pomezknil s svojim zdravim ocesom. ces: bo,
bo .. . Jurko je imel sicer dvoje oci, a na enem je imel

obel. Za vsako priloznost je bil vcasi na eno oko cisto slep,

kakor mu je ravno prav prislo. Pri vsem tern pa je Jurko
videl vec kakor vse sapljanske zenice, ki so imele, razen
ene, vse po dvoje zdravih oci. On je bil vajen takih stvari,
kajti nekateri pozdrav in marsikako narocilo je ze prenesel
med mladimi ljudmi. „Bo, bo,“ je godrnjal, ko je sedel pred
koco. „Upornikov sin, pa upornikova hci. Slavili bomo
zmago s svatbo.“ Samo to mu ni ugajalo, da je tak nemiren
cas. „Ni cafia, ni casa,“ je govoril sam pri sebi; „pocakajte
malo, le potrpite; saj smo tudi mi. Ko smo pregnali Fran-

coza, pa smo se zenili, se rece, ne jaz, drugi so se.“

In Jurku je kar stalo pred ocmi, kako bo pri Zavirsku
vse v veselju. Vsak popotnik se ustavi in poslusa. In oni
ga povabijo med se, da z njimi je in pije in se veseli, ces:
pij, jej in veseli se z uporniki, ki slave svojo zmago s
svatbo. V bokalih se sveti pijaca na mizi in jed za jedjo
se vrsti, kar zmore umetnost vseb smarskih kuharic. In za
mizo sami znani obrazi: Marko zenin, Tonica nevesta, An-
drejko, Guza, Pisik. Mozje so ponosni in zgovorni in govore
o tezkih casih, ki so jih ravnokar prestali. Koncem mize
sedi Poberin in je, neprestano je, zraven pa mu govori
Bogatec, kako je pregovarjal kmete sosede k uporu. Mlajsi
svet pije in poje. Za durmi pri peci je cela vrsta beracev
in otrok, med njimi pa Susec deli kos za kosom . . .

Tako je mislil Jurko in Mel, da bi docakal tisti
srecni cas.

Po potu po vasi gori sta prihajala Pisik in Andrejko.
Jurko je skocil v vezo, takoj ko ju je zapazil.

„Toncika,“ je rekel, ,.Pisik gre, le lepo brz pospravi,
ce ne, te ne bo hotel imeti za mlado. u

Deklina je neverjetno pogledala na Jurka, ce§, odkod
pa stric zopet to ve; a casa ni bilo vprasevati ali izgovar-

90

jati se, kar bi bila gotovo storila. Tudi je bilo treba po-
spraviti po mizi.

Se je brisala, ko je stopil Pisik v sobo in za njim
Andrejko. Jurko se jima je veselo smejal in menil, da tndi
Guza skoro pride.

„Ves li kaj, kaka sapa veje od gradu sem?“ je vprasal
Andrejko Jurka.

,, Skoro nic. Vse tiho je.“

„ Treba bi bilo kaj zvedeti.“

„ Treba bo, treba. Saj jutri pojdem.“

Vstopil je Guza in prinesel v roki velik lep grozd, ki
mu je po dolgem pricakovanju zrastel zunaj na trti, ki je
rastla ob hisi.

„Bog nas ne zapusti. Le poglejte, celd trta bo zacela
roditi. Blagor tistim, ki pridejo za nami.“

,,Ne veseli se; tudi od tega bos dajal desetino. Ysakih
deset jagod je ena grajska, ha ha,“ se je smejal Jurko.

„Kajpak, ali mislis, da zastonj vodim eelo mlado
vojsko ... Pa dobra jagoda je to, pokusite!“ Pokusili so
grozdje, in prikimavali.

Andrejko je bil 2e truden od napornega dela in od
skrbi. Sedel je za mizo in naslonil glavo na roke.

„Kaj se yam zdi, pri cem smo zdaj?“ je vprasal pri-
jatelje z yprasanjem, ki se mu je vedno in vedno znova
vrivalo.

„Pri dobrem,“ je razlagal Guza lahkodusno. „Zavez-
nikov vse polno, v ognju vsa dezela; za svojo korist bo
vendar vsak delal in vsak dan jih je vec. Saj se slisi.“
„Tako je, tako je,“ je pritrdil Jurko.

„Samo pocakajmo, da zacnd; takrat pa udarimo,“ je
rekel Pisik.

Andrejko je ostal pri mini in premisljal, kaj bi se
storil. Zdelo se mu je, da je storil dosti, a vse je bilo se
premalo.

„Prehiteti nas ne smejo“, je rekel Guza,

,, Jutri je treba proti Cusperku, ce se bo dalo kaj zve-
deti,“ je rekel Jurko.

„Glavna stvar je, da vemo, kaj mislijo gradovi o nas,
ali kaj vedd in kaj mislijo storiti.“

„Grajskih ni nic blizu.“

„Treba je zvedeti, kaka sapa veje.“

• „Sovrazna.“

,,Prijazna ni bila §e nikdar.“ •

91

„Nikdar in nikdar ne bo/ 4  je rekel Andrejko in vstal.

Tedaj pa je vso vas napolnil velik hrup. Po vasi je z
velikim jokom letel Susec in ljudje so vprasevali v velikem
strahu, kaj da je. Susec se je prijemal zdaj za eno roko,
zdaj za drugo in letel naravnost h Guzi v hiso. Njegov jok
je bil silen in prevpil je vse, ki so vprasali, kaj mu je.

„Tepen, tepen,“ je vpil.

,,Kdo te je?“ je vprasal Andrejko.

„Uuu, boli, ojejejej," in vrgel se je na tla.

„Kdo te je,“ so drugi vprasali.

„Oskrbnik, ojejej .. .“ in vekal je, kakor da ga se
vedno kdo tepe.

Ysi so se spogledali.

„Zakaj pa?“ so vprasali.

„ Rekel je, da prenasam poste upornikom, uuu . ..

„Kje te je pa dobil?“

„V gozdu sem gob iskal.“

„Pa kaj je rekel ?“

„Da nam bo ze u§esa navil.“

„Pa te je.“

„0, pa me je, pa kako . .. Uuu, s palico sem, s palico
tja, pa za vrat me je drzal. u  In spustil se je v nov jok.

Vsem se je zdelo, da to pomeni nekaj posebnega. Po-
toMili so Susca s kruhom in se razsli.

,.Bliza se, bliza“, je godrnjal Andrejko.

„Ravno prav, le naj zacnd,“ je pripomnil Guza.

*

* *

Drugo jutro je odhajal Jurko Baja po svojem poslu.
Lahko je misliti, da v skrbi in s tezkim srcem. Globoko
na obraz si je potegnil polhovko ; no, hoja je izdala takoj
ze iz dalec Jurka vsakemu, kdor ga je poznal.

Oprezno je stopal po poti. S svojo okovano palico je
zdaj pa zdaj mahnil po grmu ob cesti, kakor da hoce po-
skusiti, ali ima se kaj moci. Veje so pobesile svoje vrSicke,
vmes pa se je pogovarjal sam s seboj: „Crv se zvija, ce
stopis nanj, pa bi se jaz ne. Tudi jjni se zvijamo, ce nam
stopijo na rep, kakor bi jaz stopil gadu. Vsak se bo. Ce se
mi pa gad izpodmakne, hlastne me, da bom pomnil svoj zivi
dan. Ej, bomo se sekali, bomo!“

In zacel je ponavljati znano pesem:

92

Revni casi, huda leta,
vse to hudo je nad nam’;

. kon’c prihaja tega sveta
in ta strasni sodnji dan.

In ko je zapazil nad zelenimi vrhovi gozdov grajske
zidine, je zapretil s palico.

Srece vendar ni imel danes. Na Vrbicju se je srecal
z grajskimi. Ne vemo, kako mu je bilo pri srcu. Planil je
y prvo hiso, ki jo je dosegel. Hisna gospodinja je bila ravno
na pragu. „Grajski so tam-le. Ali pridejo tudi k vam?“
„Mogoce tudi, saj niso nikdar siti,“ je rekla hisna go-
spodinja.

„Nerad vidim, da bi me tu dobili.“

„Imas li slabo vest, Jurko?

„E ne, vrag je vrag; boljse je, da se mu izognes,
kakor da se z njim pobodes ..

„Pocakaj no, da ti dam kruha,“

Jurko je nestrpno cakal. Nerad bi se bil sesel z oskrb-
nikom. Spomnil se je, kako je vceraj jokal Susec.

„Na, pri zadnjih vratih pojdi ven!“ je rekla go-
spodinja.

Jurko se je se nekaj obotavljal, ko je zaslisal pri
vratih oskrbnikov glas. Kljub vsej svoji poliabljenosti je bil
zdaj Jurko zeld uren in je planil pri zadnjih vratih na
piano. Za seboj pa je ze cul v vezi oskrbnika.

„Za petami so nam,“ je govoril Jurko in hitel po
skritih potih in stezah domov naznanjat, da grajski pobirajo
in da je cas tu . . .

XVI.

„Kako je bilo?“ je vprasal drugo jutro cugperski go-
spod oskrbnika, ki mu je prisel porocat o vcerajsnjem po-
biranju. Videlo se je, da ga zeld zanima, kako so se obnasali
kmetje.

„Bilo je — hm; dobili smo vse, a vendar ni kakor
po navadi. kt

„Ne? ... Kje ste bili? ;<

„Na Vrbicju in po okolici.“

„Kaj je bilo torei? M

„Pogledi bolj sovra^ni ko sicer.“

„Samo pogledi ? No, to je vseeno. To je stara navada,
nikdar niso radi dajali; premalo jim dana^nje case kazemo
bic; vcasi so jim bolj izbijali iz glave trmo in upornost.“

93

„Vse je kazalo, kakor da zadnjic dajejo.“

„Ha, ha, zadnjic! Bomo videli.“

„Nakladati smo morali sami.“

„To torej je upor! Revezi!“ se je smejal Cnspercan.
,,Glavno gnezdo je drugod.“

Torej nad nje! Takoj, se ta teden.“

„Dobro“.

In oskrbnik je odsel. ..

Gospod je stopil nekolikokrat po sobi gori in doli. S
sten so gledale resne podobe njegovih slavnih dedov, kakor
da bi mu ukazovale, naj brani stare grajske pravice. In
Cuspercan je sel po vrsti od ene do druge, dasi jih je gledal
vsak dan, in cital zastarela imena pod slikami in letne ste-
vilke, ki^ so naznanjale, kdaj je ta ali oni gospodaril in
umrl na Cusperku. Hm, gospodaril in — umrl... Nazadnje
je gospod obstal pred podobo, ki je kazala resno zensko v
najlepsih letih. Okoli vratu je imela koralde in bisere in
v laseli so bili zasajeni dragoceni lasniki. Cu§percan se je
spomnil svoje pokojne zene; zdelo se mu je, kakor da vidi
zivo pred seboj — in je stopil k oknu. Zamislil se je v
pretekle case . . .

Popoldne sta bila v stranski sobi cusperskega gradii
kuspercan in Yitko. Gospod je stal pri oknu in gledal 11a
prosto, Yitko je sedel na stolu ponosno in zavestno. Videlo
se je, da imata resen pogovor.

„Cas je resen“, je govoril Cnspercan. ,,Redil sem to
dolgo na gradu ; upam, da si zadovoljen.“

„Zadovoljen, u  je pritrdil mladenic.

„Zato mislim, da bos vodil lahko ceto, ki se bo bila
za nas graj§cake.“

,,Naj jo rajgi vodi oskrbnik! Jaz se ne maram pre-
tepati s kmeti, to ni viteska vojska.“

„Pozna se mu, da je v njem kmetska kri,** je zamrmral
grajscak. ,,Slisal sem, da ima§ v dolini dekle. Vein, da te
to zadrzuje. Zato te pustim, da gres na pristavo.“

,.Ne; tudi jaz pojdem v vas mascevat se.“

CuSpercan je se vedno gledal skozi okno.

„Tezko ti je ustreci. Mislim, da ima§ stvar za §alo,
ker med kmeti vendar ne bo§ iskal 2 ene. u
Mladenic je zardel.

„Hm, to je moja stvar.“

„Ponos imas pa prav kmetski.“

94

„Tudi jaz yem svoje; mislim, da sem yam zadosti
storil. In ce ste me hoteli vzrediti za kakega oskrbnika,
ste se motili .. . Zdaj sem se svoboden in zivel bom po
svoje, tudi ce me razdedinite. Rekli ste vedno, da po daljnem
sorodstvn pripada pristava meni ..

„Po moji volji, ker sem ti dober, razumeS, mladic? ..

„ Svojih starisev nisem poznal, torej tudi ne vem svojih
pravic.“

„Saj ti vendar povem: Oce je bil ranjen v bitki s
Francozi in mati je umrla od zalosti. Kdo bi se ti bil
usmilil. Kmet? Se sam ni imel kaj jesti.“

„Pristava je bila torej posest mojega oceta?“

„Ne; dam ti jo jaz, ako se pametno ozenis.“

„Te pravice ne pustim. Lahko si obdrzite pristavo.“
Vitko je vstal.

„Neumen si kakor vsak mlad clovek. Z glavo butas
ob zid. Pamet, pamet! Kaj mislis, da je samo ena na svetu.
Prva stvar je denar.“

„Po vasem, po mojem ne. Prva je sreca.“

„Ki pride sele iz denarj a, “

„ Ali pa ne.“

,,No, pa ti bolje yedi ko jaz, ki sem star.“

„ Jaz grem torej tudi v boj za vas, ce ne znate druge
poti, da bi pomirili kmete; grem pa samo zato, da se
mascujem.“

„Kaka pota meniS?“ je vprasal grajscak. „Ti vasujes
po noci; marsikaj bi lahko zyedel.“

„Oni govore o svojih pravicah in o neki listini, ki je
izsla leta 1825., ki jih oprosca vsake sluzbe do gradov. To
jim je treba razjasniti.“

„To jim razjasni sodnija; saj je pravda.“

„Torej prav. Jaz ostanem, kot sem bil.“ Vitko je
hotel oditi.

„Pa malo vec misli,“ mu je rekel (\ispercan. „Pre-
drznost in ponos se imata ravno tako, kakor pamet in ne-
umnost. Vsaka ob svojem casu.“

Vitko je cudno pogledal grajscaka in odsel tiho iz sobe.
Cuspercan si je oddahnil. Pomislil je nekaj, potem pa
zamahnil z roko.

„Pocakaj,“ je zaklical za njim in Vitko je postal pri
vratih.

„Zasedi konja, pa pojahaj v AJsnjo goro ! Nesi moj
pozdrav gospodarju! In ko bos sedel pri njem v sobi, videl

95

bos svojo lepo, mlado nevesto. Morda te bo tam srecala
pamet. Jaz sem ze govoril.“

Vitko je odsel.

Ko je prisel na dvoriSce, je sedel ob vhodu oskrbnik
in se igral z velikim lovskim psom.

„No, mladi gospod,“ je rekel oskrbnik, „kmalu pojdeva
nad kmete.“

„Jaz ne,“ je odgovoril Vitko in sel v hlev po konja.

„Ha ha, to je viteski sin svojega prostaskega naroda,“
se je smejal oskrbnik. „§e cudno, da ne denes polhovke na
glavo — pa bi bil sam upornik proti samemu sebi . .

*

* *

Marsikdo se se zdaj spominja y tistem kraju na ne-
deljo, ki se je dolgo imenovala „nedelja upornikov.“

„V  soboto bo shod, v soboto bo zbor upornikov.“ Kakor
glas po gozdu, tako je odmevala ta novica po dolini in je
sla od ust do ust, tiho, skrivnostno, a tu in tam na glas in
veselo. Povsod je zasumelo. Vse je dvigalo oci in napenjalo
usesa. Boj je bil pred durmi. Starcki so snemali svoje pipice
iz ust in modrovali o drznem pocetju mladih moz. Pre-
udarjali so in zmajevali z glavami:

,.Boljse bi bilo, ce bi bilo drugace .. so mislili.
Stare zenice so zopet imele mnogo govoriti, mozje in mla-
denici pa so ponosno hodili s polhovkami in se s pretecimi
pogledi ozirali okoli.

Pod upornisko vasjo lezi velika dolina, obrastla okoli
in okoli z visokimi lirasti in smrekami. To je bil prostor,
kamor so se imeli sniti uporniki iz cele dezele. V soboto
popoldne so se ze jeli voziti vkup. Ustavljali so se pri
Zavirsku, drugi pa pri Andrejku. Pripeljalo se jib je po
vec na enem vozu in veselo je bilo pogledati moze v
njihovih polhovkah, na katerih so se zvijala visoka peresa...

Prvi krajec je svetil na nebu in obseval tiho dolino,
kamor so se shajali mozje. Cele trume so prihajale; videlo
se je, da Andrejkov trud ni bil zastonj. Mozje so se po-
zdravljali in objemali od navdusenja. Celo starcem se ni
zdelo Skoda dragih stopinj in so prisli na shod. Gnetli so
se ljudje vseh starosti, vmes pa je hodil Guza s pusko,
pozdravljal moze in vsakega posebej pohvalil.

„Saj sem vedel, da ste mozje, ki vedd, za kaj se gre.“

Listje je Sumelo po bliznjem gozdu in hrastje, ki so
obdajali dolino, so sklanjali svoje visoke vrhove. A vse to

96

je se povzdignilo navdusenje. Ta razburjena prosta priroda,
ti neupogljivi hrasti, ki se bojujejo s severno burjo, bnrna
jesenska noc — vse je spominjalo na cas, v katerem
so ziveli.

Andrejko je prisel s svojimi oSjimi prijatelji in stopil
na vzvisen kraj. Njegov obraz je bil vesel, saj je videl dalec
tja v noc nerazlocne, temne cloveske sence in vse je gle-
dalo nanj. Pred njim so stali njegovi nporniki ko sveta
vojska za pravico in prostost.

„Mozje zavezniki,“ je zacel in beseda je cudno-mogocno
donela v mnozico. Hrastje so uklanjali svoje -vrhove in
smreke so sumele z vejami. ..

„Pozdravljam vas kot svoje prijatelje, vse, vse, kolikor
vas je. Pozdravljam vas kot prijatelje svobode, katero so
nam stoletja kratili po krivici nasi tlacitelji. Namen nasega
sboda vam je znan. Ajdo in nekaj kodelj lepega prediva
nam mislijo odpeljati. §e zadnji korak in reseni smo . . .
Dolgo smo govorili, zdaj pa je to postalo resnica in treba
je storiti, kar smo sklenili. Zalostno zgodovino imamo za
seboj; srce boli cloveka, ko se ozira nazaj v stoletja in
gleda ta zatirani narod; nehote se mu krcijo pesti.
Nismo mi prvi, ki se zavedamo, da ni prav tako kakor je,
da je to zoper pravico, ki je noce poznati svet. Komu ni
znano ime Matije Gubca? Tudi on je vodil kmetsko vojsko
in nazivali so ga „kmetskega kralja.“ Zbral je hrvatske,
stajerske in slovenske kmete in jih peljal v boj. Zmagani
so bili res, a ne po svoji slabosti, ne po hrabrosti sovraz-
nikov, ampak po izdajalcu. In tega med nami ni. Mi pa
hocemo mascevati kri nasih dedov. Na razbeljenem prestolu
so kronali Matijo Gubca, kraetskega kralja, z razbeljeno
krono, in razbeljeno zezlo so mu dali v roke. Umrl je v
najvecjih mukah, ki si jib je kdaj izmislila cloveska krutost
in brezsrcnost. In tega ni mogel narod pozabiti. Tudi nase
dede je peklo in pece nas do danasnjega dne. In zdaj, ko
je najlepsi cas za to, ko imamo takorekoc ze svojo pravico
na papirju, ki pa je gospoda ne pripozna, ker se boji za
svoj obs.tanek, zdaj smo se zdruzili mi in zahtevamo svoje ..

Velik sum je nastal med poslusalci. Vsi so pritrjevali
in dvigali polhovke v zrak. ,.Tako je . .je odmevalo po
dolini. ,. Jaz vam zaupam in vem, da ni ne izdajalca svojih
bratov med nami, ne bojazljivca, ki v odlocilnem trenutku
zazene pusko v koruzo. Ne; mi vsi smo ene misli in v tej
slogi moremo in moramo doseci to, kar zelimo ze od nekdaj,

97

cesar pa niso mogli doseci nasi trpeci dedje. Le poglejte
nazaj v preteklost, kako orje kmet po grajskih njivah in
kako poje po njegovem hrbtu valpetov bic. Zakaj pa, od
kdaj pa? Kaj je pa zakrivil, da je suzenj drugemu, ko je
pray tako clovek ko oni? . .

Kmetje so zopet zagnali nerazlocno vpitje, vsak je
jezno pretil.

„Mi pa moremo s syojo mocjo zmagati najmocnejsega
sovra^nika. Prosti bomo in prosti bodo orali nasi otroci po
syojem polju, syoji gospodje bodo, ne grajski su2nji. Ne
dajte se premotiti tistim, ki pravijo, da ima grad svoje
pravice in da delamo mi krivicno. Kdo se pa za nase pra-
vice zmeni?“

Kmetje so zagnali velik hrum in pritrjevali z glasnimi
klici. ,,Zivio Andrejko,“ so kricali. „Kar pelji nas, ti nas
vodi !“ so vpili vsi navduseni.

„Dobro torej. Pazimo pa, da ne bomo enaki tolpi, ki
postavlja mlaj, kjer zapovedujejo vsi, a pokoriti se noce
nobeden. In ce stvar ne gre srecno od rok, jezd se drug
na drugega, in ko pada mlaj, ki je ze skoro stal, tedaj ypije
vsak : Drzi, drzi, drzite, a vsak sam izpusca in be^i, da bi
se mu kaj ne primerilo, ces, naj drze drugi. . . Prijatelji,
takim potom bi sli v pogubo. Enako moramo paziti, da ne
gremo brez previdnosti v boj; tudi to nas laliko pogubi.
Kadar bo sila, izprozite trikrat zaporedoma puske in sosednje
vasi naj brez obotavljanja hite na pomoc! To bo zacetek.
Gradovi bodo odnehali, in ko se pritozijo pri sodiscu, zavrnejo
jih tarn, ce§: saj nimate pravice pobirati ... Vsak uvidi,
kako bo boj kratek in brez posebnih tezav. V gradovih ze
slutijo in se boje kmetskih pesti; gotovo bodo zdaj strogo
in z vso silo planili na nas. Naj planejo, mi smo kakor
skala in kost. Do zdaj so nam pobirali zrno, nam puscali
pleve, poslej bo drugace. Videli bomo, koliko casa bo se
stalo ponosno grajsko zidovje. Mi laliko prestanemo brez
gradu; videli bomo, ali more tudi grad brez nas. Kakor
gotovo smo mozje, ostanemo si zvesti in niti eden ne od-
pade. V znamenje prisege polhovke v zrak!“

Pred njim se je odkrila cela mnozica in visoko v zrak
so uporniki drzali polhovke.

„Niti eden,“ so ponavljali in potem molcali, kakor da
je to najsvecanejSi trenutek njih zivljenja.

„Nikdar vec ne bo grad crez kmeta,“ je govoril An-
drejko.

Uporniki. 7

98

,,Nikdar vec,“ so ponavljali glasovi in med mnoZico
se je culo besno tuljenje navdusenih upornikov.

Mesec je plul za oblakora in njegova senca je pokrila
dolino. Temno-motno se je gibala mnozica pred Andrej-
kovimi ocmi. Videl je, da naredi z njimi, kar hoce.

Burja je rjula po gozdu, hrastje so klanjali svoje yrhove
in smreke so sumele z vejami.

Andrejka so objeli njegovi prijatelji; mnozica se je
zacela razhajati in vsi so ponavljali in dokazovali resnico
Andrejkovih besedi.

Bilo je videti ko mala vojska, ko so stopali kmetje
skoz Sap v korak. Pred njimi pa je stopal navduSeno Guza
in na glas vpil tisto pesem, ki je bila postala med ljud-
stvom ze precej domaca:

Prid’ po desetino,

Ljub’ moj gospod,
dobil bo§ batino,
da ne pojdes odtod . . .

In cela dolga vrsta jo je navduseno ponavljala. Fantje
so zapeli svojo pesem in trume kmetov so se zacele raz¬
hajati na vse strani. In dolgo v noc so se po poljskih
stezali sliSale pesmi navdusenih upornikov.

*

* *

Med tern, ko so prisegali uporniki v dolini prisego in
so prihajali njih preteci klici prav v vas, je slonel Vitko
na Jeromovem oknu in govoril z Marinko. Zvedel je za
shod in cas se mu je zdel primeren, da se kaj pogovori.

Sepetala sta tiho o upornikih in o nesrecnih casih.

„Ti ne smes iti zoper upornike. Moj oce je tudi med
njimi, M  mu je rekla deklica.

„Ne, jaz ne pojdem. Samo enega bom poiskal med
njimi in se ma^ceval . .

Marinka je molcala; zdelo se ji je, da bi bile vse
prosnje zastonj.

„Saj ti ne sovra2i§ kmeta! u

,.Ne; saj sem mogoce sam kmet..

Dekle je pomislilo, kaj pomenijo te besede.

„Saj je Cu^percan tvoj stric. M

„Hm, stric, kdo ve. Pristavo mi ponuja.“

„ Vitko, saj me ne zapusti§.“

„Ne, ne. Kmalu odideva odtod in  konec bo strahu.
Tudi jaz nocem biti vec CuSpercanu hlapec. u

99

Konj je za hiso zarezgetal.

Iz daljave so se zaculi glasovi prihajajocib, navdu-
senih kmetov.

„Bezati moram,“ je rekel mladenic in skocil z okna
na pot. Y istem hipu je bil na konju in kmalu se je cul
konjski tepet po kameniti poti...

Marinka pa je pomislila, zakaj ga ni se nikdar vpra-
sala, kaj je in kaj ima, in zakaj je na Cusperku ...

Yas so zagrnili uporniki in dolgo stali y grucali in
govorili.

Po polju pa je tekel v skok visok konj z mladim
jezdeeem in razlicna nerazresljiva vprasanja so prihajala
jezdecn na misel.

*

* *

Drugi dan je bila nedelja upornikov. Bila je to ne-
delja pred Martinovo nedeljo, ki jo po stari navadi na
Dolenjskem obhajajo s peceno gosjo, z mesenimi klobasami
in novim vinom. Uporniki so pili bratovgcino. Smarje so
bile ozivljene, kakor sicer samo dvakrat na leto. Vse je
bilo na nogah. Okoli in okoli Zavirskove hiSe je bilo polno
upornikov od blizu in dalec. Na dvoriscu so stale mize in
na njih majolike in bokali. Ob hi§i je stal velik sod no¬
vega, se nekrscenega vina. Yse je sumelo. Mladina je plesala
po dvoriscu, po podu, po hisi, povsod. Starci so bili posedli
okoli miz in so modrovali. Glave upornikov so sedele sku-
paj. Stirje godci so neprestano vlekli svoje mehove in dajali
veselje razburjenemu ljudstvu. Zene z otroki v narocju so
sedele skupaj in se pomenkovale o svojih raozeli. Stare
matere so bile zadovoljne med veselim mladim svetom. Na-
pivali so z ene mize k drugi in vsak je moral ponosno na-
piti prostosti in na pogin gradovom. Bolj in bolj je rastlo
navdusenje. Zaceli so prepevati in se objemati. Visoko med
otroki je hodil dolgi Su§ec in jim pravil stare pesmi. Od
vseh strani je odmevalo:

Gorj6 ti, stari grad, gorj^. . .

Guza in Jurko Baja sta se objemala za mizo; izpol-
njevale so se davno gojene 2elje ... Vrancev Peter je sedel
z BiStrom za mizo in zopet jokal od samega navduSenja in
kimal na desno in levo. Ysem je bilo danes cast in ponos,
da so bili uporniki; metali so polhovke visoko v zrak in
ukali od veselja. Dekleta so se sukala med mizami in pri-

7 *

100

nasala nove pijaee. Dalec je odmeval sum in lirum vesele
mnozice, vmes pa ukanje, petje in godba yeselih godcev.

In stopil je na prazen sod Guza in zacel:

Danes ta dan
vesel, praznovan;
nikol’ ne pozabi,
ubogi tlaSan!

Je dosti b J lo dni,
k’ trpeli smo mi,
zdaj pa gospoda
naj sama trpi!

Mi pa povsod,
kjer biva nas rod,
zavpijmo, zapojmo:
Ta kmet je gospod.

Ce pravi pa kdo,
da prav ni tako,
naj pride, naj rece;
bo videl, kaj bo.

✓

Ce bilo je prej,
tako ie  vsel6j,
pa noce vec biti
tako za naprej . . .

Tak6 govori,
kdor je na§e krvi,
takd govorimo
uporniki mi! . . .

Med tem se je sod zazibal. Nestevilna mnozica se je
namred sesla okoli soda; okoli miz so utihnili in poslusali
Guzo. Gneca je bila in po zadnjih besedah so bliznji zgra-
bili sod in ga z Guzo vred nesli po dvoriscu. Guza se je
smejal; dobro se mu je zdelo. Yes narod pa je zagnal krik
in pesti so molele nad glavami in polliovke so letele v
zrak . .. Po vseli koncih in krajih so se zacele pesmi mladih
fantov-upornikov 7  izmed katerih se je ena koncala tak6-le:

Ze cepec je namocen
iz drenov'ga lesii,
gospodi je odlocen
in rodu grajskemu.

Pozno v noc so peli uporniki in se z objemi poslovili.
Razhajali so se v noc in po vasi se je cula le vesela fan-
tovska pesem.

XVII.

Prijetno je bilo nekaj dni potem. Po vaseh je vladalo
yeselje, mozje so se zbirali v krog in govorili in se iz-
podbujali.

Nekaj dni potem sta se ustavila na Sapu dya visoka
dolga voza, Ousperski so pri§li pobirat desetino. Oskrbnik
sam je spremljal voza na svojem visokem konju. Pred prvo
hiso so se ustavili.

,.Hej, kmet/ 4  zavpije eden blapcev gospodarju, ki je
stal pred hlevom s pipo v ustih in se niti ozrl ni, ko sta
se voza ustavila. „Koliko razstavek ajde ste imeli?“

101

Dolgo se ni gospodar ozrl.

,.Ali si gluh?“ zavpije nad njim oskrbnik.

Gospodar se ozre pocasi in v tem je bilo pri njem ze
par sosedov.

„Tebi nic mari!“ odgovori jezno, ,,ajda je moja.“

„Vsak deseti snop je nas. M

Danes ne vec. Ce je bil doslej, ne vem.“

„Bomo videli; hej mati, prediva pripravite,“ je zavpil
gospodinji, ki se je prikazala pri oknu; in so pognali voz
proti kozolcu.

Vsa vas je bila po koncu. Ljudje so vreli vkup.

,.Proc od moje hise,“ je vpil kmet, vilitec rocico od
voza, in hitel pred konje, da bi jib ustavil.

„Kmetic,“ je rekel oskrbnik, „pomisli, kaj delas!“
Ozrl se je po mnozici, ki ga je obdajala, in zbal se je.
Mo2je so liiteli vkup z orozjem in razlicnim orodjem in pri-
kimavali kmetu. Zene so klicale mo2e doraov in otroci so
zaceli jokati.

„Proc, proc,“ je vpil kmet in hlapci so konje ustavili.
Oskrbnik je uvidel, da nic ne upravi.

Zavozili so pred drugo hiso. Spremljala jib je cela vas
in se jim smejala.

„Ne dam nic,“ je rekel drugi kmet; „potrebujem sam,
bolj kakor Cuspercan. u

In sli so dalje. Oskrbnik je jezno suval konja, da je
plesal sredi mnozice, in prezirljivo je gledal na vaScane.

„§e kesali se boste! Zdaj boste videli vraga. Mi vam
navijemo uro!“ je vpil in jezdil pred vozoma.

In tako je Mo po vsej vasi.

Pisik jib je sprejel naravnost uporno.

„Desetino dajte,“ so rekli hlapci.

„Povejte, u  je rekel, „naj oni gospod, ki ima nam za-
povedovati in od nas kaj terjati, pride sam do nas, da se
pomenimo, kje ima svoje pravice. Tako je!“

Pri Andrejku je potrpezljivost zapustila oskrbnika.

„Prodamo vam bajte, vas pa zapodimo po svetu ko
lacne pse ; ste-li culi

„Povejte CuSpercanu, da od na§ih 2uljev ne bo vec
2ivel, w  je rekel Andrejko.

„Bomo videli, ha, ha ; le pocakajte,“ je vpil oskrbnik,
zakaj brum ljudstva je narascal. Scuvanje: r dajmo jih,
udarimo! M  se je culo od vseh strani.

102

Oskrbnik je pri tern zajezdil pred kozolec in ukazal
hlapcem:

,,Pulite in nalagajte.“

Mnozica je zarjula kakor besna.

„Huu, po njih, tatovi, lopovi!“ In polena so zacela
leteti proti oskrbniku. Debele kmetske pesti, razlicne cepe
so vihtele nad glavami, in mozje so se rinili y ospredje.
Zenske so ypile in kricale z jokom. Vse se je gnetlo okoli
voza in pesti so posegle po hlapcih, na oskrbnika pa je
letelo kamenje, palice in koli. Konj je prepla§eno skakal.
Nastalo je vpitje. Oskrbnik je potegnil samokres in izprozii
dvakrat v razjarjeno mnoMco in zapodil konja v dir. Ljud-
stvo je bezalo na vse strani; le najhrabrejsi so se podili za
oskrbnikom in metali kamenje in polenje vanj. Kazdrazeni
kmetje so med tem planili na hlapce, ki so poskakali na
vozove in ndarili po konjih. Konji so si delali pot med
mnozico, ki se ni mogla tako hitro ogniti. Nekaj rok je
poseglo po konjih, da bi resili ljudstvo nesrece, a nihce ni
mogel udr^ati rnocnih zivalij. Mnogo jih je prislo pod noge
konjem in pod voz.

„Za njimi“, je vpilo divje ljudstvo in vsak je iskal
kamena ali polena, da bi ga zalucil v grajske; a v splosni
zmesnjavi so bili drug drugemu na poti in voz je kmalu
usel po poti na cesto, od tam pa za oskrbnikom proti domu.
Le nekaj se jih je podilo za njimi in metalo kamenje
na nje.

„Prid’po desetino!“ so zapeli, ko so se vracali v vas.
Na vasi je vpil Jurko Baja ves iz sebe:

„Prid’ po desetino!“ in v prevelikem navdusenju je
zgrabil prvega razkustranega decka za lase, da je fantic
bolestno zajokal.

„Tako je, fant, vidis,“ je vpil Jurko in hitel nazaj,
kjer so okoli ranjencev vpili vascanje. Mnogo jih je lezalo;
dobili so rane na glavo, ali pa jim je slo kolo crez roko
ali crez nogo. Med njimi je lezal tudi Pisikov Marko. Pisik
je stal pred njimi in gledal. Njegove oci so se sovrazno
ozirale okoli. Andrejko je stal zamisljeno in cakal, kdaj
ga mnozica obsuje s kamenjem. Niti ene ocitajoce besede
ni cul. Sosedje in domacini so znesli ranjence domov.
Marko je imel rano na glavi, kamor ga je zadela ojnica,
ko je skocil pred voz. Sapljanske zenice so hitele vkup in
svetovale vsaka svoje zdravilo. Ysi so vedeli, da v zdrav-
ni§ki vednosti Suhoklela vse prekasa. Svetovala je arniko

103

in mrzle obkladke. Prenesli so mladenica v liiso in vsa vas
se je pomirila.

„Pa smo jih,“ so se bahali.

„To je zacetek. Se enkrat naj pridejo! To jim bomo
vrnili.“

Vobce je bila vsa vas zadovoljna s svojo zmago.
Cel6 doslej nezadovoljne gospodinje so se potolazile, saj je
bilo prihranjenih vec kodelj prediva, iz katerega se da na-
presti nekaj preje.

Vendar je bilo marsikorau tezko pri srcu. Marsikomu
se je zdelo, da pri tem ne more ostati in da pride huje, se
huje. Vendar je bojevitost in navdusevanje v zadnjem casu
pripomoglo, da so pozabili strah in biJi pripravljeni na
hujse. Tudi Andrejko in najbolj navduseni uporniki niso
bili povsem zadovoljni. Rajsi bi drugace. Poslali so Jurka
Bajo na pot, da naznani po dezeli, kako so naredili na Sapu,
in da tam prav tako narede. Jurko Baja je se isti vecer
veselo odsel na pot.

Zveeer so pa prisli ze poslanci z drugili strani na Sap
naznanjat, kaj se je zgodilo. Guza je prav po vojaSko s
pu§ko na rami strazil na vasi.

Pri§el je France Bodenic z Goricic. Veselo naznanilo
je nosil in hitel k Andrejkn. Vsi so ga poznali. Bil je sub,
lahek crevljarcek, ki ni mogel v nedeljo nikdar iz krcme
domov.

„Kdo? u  je vprasal resno Guza, ko je videl da nekdo
prihaja po vasi. Orevljarcku se ni zdelo vredno odgovarjati.

„Kam? u  je vpraial osorno Guza, kakor stra^nik upor-
ni§ke vasi.

„1, kam, k Andrejku grem, mudi se mi, pa ne pro-
dajaj sitnosti;“ je rekel crevljar.

„Kak§ne sitnosti,“ je odgovoril resno Guza, ki se mu
je za malo zdelo, da se prezira vojaska natancnost, ko je
vendar zdaj bojni cas. „Ali nimas ust? Ali ne mores oil-
govoriti »prijatelj«? Ti sema, ti; se vidi, da nisi nikoli nosil
pu§ke.“

Crevljarcek je hitel dalje.

„Kake novice ? u  je vpraSal Guza.

„Na Goricicah smo se dobro postavili.“

„Vse srecno iz§lo?“

„Vse; Bogatec je ranjen, oskrbnik tudi. M

„Kaj pravi§? u  se je ustrasil Guza.

„Pa ni nevarno; malo ga je obstrelil. w

104

,,Dobro znamenje,“ je pomislil stari vojak.

Med tem pa so prisli ze drugi iz sosednjih yasi. Guza
je hodil po vasi gori in doli; sprejel je vsakega in tako
zvedel prvi vse novice. Med njimi je prisel tudi kovac
Lescinec. Prinesel je ostnike.

„Ali ste jih, ste jih ? u  je vpil ze od dalec.

„Smo jih, smo,“ je odgovoril Gnza.

„Ti, Guzec, koliko si jih?“ je nagajal kovac.

„Vec ko ti,“ je odgovoril Gnza jezno. .

„K nam jih pa niti blizu ni. Pri nas bi se le videli
vraga. Glej, ostnike sem ti prinesel; zdaj jih boste rabili.“
„Prav, le daj,“ je rekel Guza. Dela sta ostnike pred
hiso in se usedla na klop.

„Torej ste jih,“ je zacel kovac; „kaj pa zdaj?“

„Nic. Kaj mislis, da bodo prisli se enkrat?“

„Seveda. Ali bomo naredili vojsko?“

„Le daj! Kdo pa bo?“

„Bos pil?“

In pila sta.

Takrat pa je priletel po vasi stari Jerom in bolestno
vzdihoval . . .

,,Aaa,“ je vpil starec, ,,ubijem jo, ubijem ..

„Kaj pa je,“ je vprasal Guza.

„Moja hci, moja hci. . “  in zgrudil se je na klop.
„Kaj je tvoja hci?“ je vprasal kovac in prijel starca.
,.Marko blede in vse je povedal. Aaa . . . 0, ne bos,
prokleto, ne bos. Jaz sem tvoj oce, aaa ... Pa ne bos ti z
grajskimi iopoviA
„I, kaj pa je?“

„Bog te kaznuj, u  je rekel starec in umolknil.

,,I)a, Jerom, kaj pa ti je ?“ je vprasal s smehom kovac.
,.Nic! Pusti me!“ je odgovoril jezno starec.

„Pij, pij, pa pusti vse,“ mu je ponujal kovac pijace,
ki jo je nosil vedno s seboj.

„Moja hci pa z grajskimi. Da jo jaz dobim . .

„I, kaj pa je, saj si vendar moz.“

„Usla je — izdajalka je,“ je rekel Jerom in oba po-
gledal z cudnimi ocmi.

„Bo ^e prisla,“ je odgovoril ravnodusno kovac, kakor
da to ni nic posebnega. „Zdaj pa pij, da te zalost mine.”
Jerom je pil in izpil vse do dna . ..

„Na, zdaj si pa vse izpil,“ je rekel kovac in zalostno
pogledal prazno steklenico. „Kam ti je pa usla hci?“ je

105

vprasal potem zopet z glasom, ki jc kazal popolnoma nje-
govo ravnodusje.

„Kaj jaz vem,“ je rekel Jerom in gledal v tla. „Molci,“
je zarjul potem.

„Kaj sem ti jaz kriv,“ je rekel kovac, „pa jo omozi!
Moz jo bo ze varoval.“

„Molci mi, kaj ti ves.“

„Seveda vem“, je zacel kovac, „saj so mi cele dneve
pravili pred kovacnico, da se tisti mladi grajski 2eni pri
njej. Jaz sem rnislil, da vse ves; saj to ni slab zenin; lahko
je se gospa iz kmetice. Kaj se pa sedaj jezig ? Ali nisem
pomagal, ko sta se menila z Gorinom ?“

„Molci, u  je vpil starec in prijeb ostnik.

,,Kaj pa bos ? Mene? Njega daj, ali pa njo!“ je rekel
kovac s smehom in zopet pokazal prazno steklenico: „Glej,
vraga. da si mi vse izpil!“

Takrat je priukal po vasi sem visok fant.

,,Oho, Poberinov Janez,“ je rekel kovac in cakal s
podprtimi rokami, kdaj pride fant do njili.

*

* *

Uporniki so dobili v zadnjem casu mocnega mladega
zaveznika, ki se je prikazal se le na „nedeljo upornikov. u
Poberin ni skoro nikdar govoril o svojem sinu.

„Zapravljivec je,“ je godrnjal vselej in vsi so trdili,
da ni prav nic sin svojega oceta. Bil je vesel in rad v
druzbi, stari pa je klel dom&. Ono nedeljo je prisel k Za-
virskn in del na glavo polliovko ter postal eden najbolj
vnetih npornikov. Zakaj pravzaprav, so uganili Ijudje po
svoje .. .

,.Kaj si pa nataknil tisto ? u  je rekel stari Poberin, ko
je zagledal sina v polliovki.

„Novi casi, oce, novi casi,“ je rekel sin.

Poberin se je obrnil proc in godrnjal nekaj crez mla-
dino in crez nove case . .. Tisti dan potem so pobirali
Brinjski na Potu. Navada je bila, da je vozil Poberin
desetino, ker v Brinjn niso imeli primernih voz, kar so se
potrli stari. ki so zdaj pocivali pod brinjskim kozolcem.
Tudi danes se je oglasil Anze pri Poberinu in z njim neki
gosposki clovek. Sicer je bil Anze navadno sam kot oskrbnik
in hlapec.

„Saj nisem nicesar ukradel, u  je godrnjal, ko so danes
poslali z njim §e drugega cloveka.

106

„He, stari, kje si?“ je vprasal zategnjeno pred vrati,
kakor bi hotel pokazati, da ima le on govoriti, pa
nihce drugi.

Stari Poberin je sedel v hisi in obracal na vse nacine
svoj z nestevilnimi krpami obsiti crevelj in primerjal in
gledal, kako bi se dala zadelati nesrecna odprtina, ki se je
odprla spredaj na prstih; videl je, da je noga v takem
crevlju izpostavljena vsem nevarnostim in nezgodam. Pri-
biti se ni dalo, prisiti tndi ne.

„Ti spak, kako si zinil,“ se je jezil Poberin in pre-
misljal. Stara njegova koscena pest je zgrabila z vso jezo
borno obuvalo, ki je pri tem se bolj zarezalo in ves tresoc
se od jeze je ponavljal:

,,Iii, kako rezis, iii, kako rezis!“

Pri tem pa ni cul starega znanca Anzeta, ki ga je
klical na desetino. Med tem je prisel Janez.

„Kaj pa, kaj?“ je rekel samozavestno, ko je stopil na
vezna vrata in potresel Anzeta za ramo s svojo mocno roko.

,,Desetino boste vozili,“ je rekel Anze.

„Mi ze ne.“

„Zakaj ne?“ je vprasal jezno Anze in pogledal na
mladenica, kakor bi hotel reci: .,Kaj imas pa ti mlekozobec
govoriti ? li

„Ne bomo je vozili, ne danes, ne drugic. Kaj se ne
ves? Desetina in tlaka sta proc!“

jjKaaaj?* 4  je vprasal zategnjeno Anze in nastavil uho,
kakor da morda ni prav slisal.

,.Nic ne bo desetine,“ je vpil Janez. „Kmetje ne dajo.
Ne bomo imeli kaj voziti.“

„Mesa se mn,“ je rekel sam pri sebi Anze in sel v
vezo. „Kaj se bos ti, sema, iz starih ljudi norcevalP je
godrnjal Anze za fantom, ki je odhitel v vas.

Poberin je sedel pred crevljem in premisljal.

,.Zopet bo zasluzka. Po desetino gremo,“ je rekel Anze.

„Ce bo kaj/' je odgovoril Poberin. „Nekaj se upirajo “

„Kdo? Kmetje?“

„Menda“

,.Bomo videli, kaj se bo kdo npiral," je rekel Anze in
se cudil, da mu ze drugi o tem govori.

Poberin je vstal in zacel obuvati crevelj tak, kakorsen
je bil. Spredaj so pogledali prsti na dan.

„Janez, Janez “  je vpil potem starec na vse strani.
Anze pa je pocasi jel prizigati pipo.

107

„Sel je, vrazji sinje  vzdihnil Poberin in zacel iskati
verig, vrvi in drugih reci za voz. Nicesar ni bilo. Tudi
jarmoy ni bilo pred lilevom.

„Saj za placo vsak rad vozi,“ je rekel Anze.

To je starca pogrelo.

,,Eee, potrpi no, saj ne tece voda v grlo in kozolci
tudi se ne gore. Ta vrazji sin."

,,Le daj no,“ je naganjala Poberinka, ki se je prikazala
od nekod.

Po dolgem iskanju je stal nazadnje vendar voz pred
hi§o, Poberin je zapregel vola in od§li so. Med tem pa je
Janez po hisah pregovarjal gospodarje, naj ne dadd desetine.

„Kaj vi, oce, saj menda ne boste dali,“ je rekel vsa-
kemu, ko ga je nasel v hi§i ali pred hiso. „Saj itak nimate
dosti"

„He,“ je zmignil gospodar z glavo in se cehljal za
usesi, kakor to dela vsak Kranjec, kadar se cesa ne more
spomniti ali pa ce ne ve, kaj bi storil ali govoril. Nagubanci
celo in gleda v tla. Kdo pozna vse njegove navade in
muhe . .. „Malo, ali dosti, kaj si mores pomagati. Daj, pa
je. Malo ajde, pravis. Oim manj, tem manj bo grajski vzel.
Pravis, da bi se upal."

„Seveda, saj nikjer vec ne dadd. u

„E, mlada kri, ti lahko govoris. Pocakaj, da bos go-
spodar."

Med tem pa se je 2e po vasi pomikal voz in ljudje so
dajali brez ugovora. Kar je storil prvi, storili so vsi, ces:
kaj hocemo, sam se ne bom upiral, saj se se Poberin ni.

Zadnji gospodar se je vendar uprl.

„Kaaaj?“ je rekel Anze. „Kaj si neumen?“ in gosposki
clovek je zapisal hi§no Stevilko.

„Ne dam, ne dam, ker sem pameten/ 4  je rekel kmet.  . .

Anze ga je grdo pogledal in voz je odpeljal dalje.

Mladega upornika pa je bolelo, da zivi v taki vasi.

To je premisljal Poberinov, ko je §el na Sap k upor-
nikom. ZamiSljeno je stopal po stezah crez polje.

,.Ali ste jih?“ je vpra§al Guza.

„Ne," je odgovoril mladenic in §el dalje.

„Saj sem vedel, da niste za nic/* je govoril Guza.
„Stari Poberin je §ema. §e cudno, da je sin tak upornik.“

„Mlaj§i zarod bo boljsi,“ je rekel kovac.

„Tmas kaj prepaljenca, Guza? w  je v^rasal potem.

„Imara nekaj. Pojdi, Jerom, se bo§ potolazil.* 4

108

In vsi so sli v hiso.

Janez je med tem prisel k Pisiku. Stopil je v hi§o.
Na beli postelji je lezal Marko mirno in se ni prebudil, ko
so se odprla vrata. Ob vzglavju je sedela mati, skoncem
postelje pa je slonela sestra Mick a in zrla nepremicno v
bratov obraz, ki se je zdaj pa zdaj skrcil y bolestne gube.
Bolnik je imel glavo skrbno zavezano in ovito z mrzlimi
ohladki. Lezal je kakor mrtev. Pri peci je sedela Suho-
klela kot najbolj izkusena padarica v vasi. Yisok stolec ji
je sluzil za podnoznik in trla je y lesenem moznarju neke
zdravilne roze. Vsi so molcali, da bi ne motili bolnika.

Mati je vstala in pokazala s prstom vstopivsemu Janezu,
da naj ne govori na glas. „Prav, da si prisel/ 4  je rekla
potihoma; „po tebi je 2e popraseval. Pocakaj, da se pre-
budi. Za zdaj je boljse, da spi.“ In odsla je ven. Janez
se je nsedel na njeno mesto in Micka ga je pogledala tako
prijazno kakor v nedeljo, ko sta skupaj plesala na bra-
tovscini. Suhoklela je takoj vse opazila. „Tiho, tiho,“ je
rekla Micka, ko je hotel Janez nekaj vprasati. „Poglej,
kako lepo spi . . Nekaj casa sta molcala. Janez se je
naslonil vstric nje na skoncnico in oba sta gledala na
bolnika.

„Molcita,“ je rekla Suhoklela, „da ga ne vzbudita/ 4

Onadva pa sta zacela tiho sepetati:

„Poglej, kaj se vse zgodi/ 4  je reklo dekle . . .

„Ali je nevarno? 44

,,Pravijo, da. 44

„Povozili so ga? 44

„Pravijo, da je obstreljen/ 4

„Kaj so streljali? 44

„Seveda, cela vojska. 44
. . „To jim povrnemo. 44

„Oneinu se je ze povrnilo. 44

„Komu ? 44

„Oskrbnika so na Goricicah pobili; z Bogatcem sta
se; oba sta ranjena. 44

Mladenic je pomislil.

„Ali si ti zmagal? 44  ga je vprasala ona.

,.Ne, 44  je odgovoril fant in zardel od jeze. „Kaj morem
jaz. Bil sem sam .. .‘ 4  je §epetal in stisnil pesti. . . „Pri
Bogu, 44  je rekel glasneje. Bolnik je zastokal.

,.Nujta, nujta, vzbudila sta ga, 44  se je jezila Suhoklela.
Spogledala sta se, kakor da ju je sram.

109

Bolnik je odprl oci.

„Marko, glej, Poberinov je tu,“ je rekla Micka, in
stopila k vzglavju. Bolnik je moled izvlekel roko izpod
odeje in jo podal prijatelju.

„Kako ti je?“ je vprasal Poberinov.

„Bo ze .. . Se bomo se . .. Bomo jih .. Pokazal je
na prsi in rekel: „Tu, tu,“ in oblezal je mirno. Oci so se
zagledale proti stropu in obstale. Suhoklela je prinesla nove
ovitke. Odvzela je obvezo in na celu je zasijala siroka rana,
krvava, globoka, da je pretresel Poberinovega mraz, Micka
pa si je zakrila oci z obema rokama.

„Kaj je tega treba?*‘ je rekla mati, ki je zopet prisla
v sobo. Bolnik je takoj zopet zaspal. Poberinov je odsel.

Na sredi vasi je na§el Guzo in kovaca. Sedela sta na
nekem klodu in pila iz dolge steklenice.

,,Tepci, strahopetci ,“ se je jezil Guza in stiskal pusko
v roki.

Andrejko in Pisik sta stala skupaj.

„Zaradi ene vasi “ je rekel Andrejko, „ki je poleg tega
§e Brinjskemu podlozna, ne opesamo. Ce nocejo dobro, naj
imajo slabo!“

„§eme so, f<  je trdil Guza.

„To je res,“ je pritrdil Poberinov.

„Saj tvoj stari stiska na vse nacine, za grad ima pa
toliko odvec,“ je rekel Guza.

„Za svojo staro kozo se boji,“ je menil kovac.

„No, dobro. Na, pij! Danes bom strazil celo noc; kdo
ve, kaj pride."

„Jaz bom z vami,“ je rekel Poberinov.

„Dobro, se bova kaj pomenila. Pusko dobis pri Pisiku.
Varni nismo; lahko nas ponoci napadejo, pa zapr(5.“

Tako je modroval Guza, ko je kovac odsel.

Po vasi pa je pridirjal v tern trenutku jezdec na
nizkem konju.

„Na Posavju zmaga. Drugi teden se vsi upr6,“ je vpil
jezdec s konja, ko je obstal pred Andrejkom.

„Dobro, pozdravi Rescaka! Pri nas isto, u  je rekel
Andrejko in od§el.

Posavec je stopil s konja in se pridruzil Guzi, ki ga
je napojil s prepaljencem. Konj se je pasel pod lipo.

Janez je prinesel pusko in sedel poleg njiju.

Crez nekaj casa je Posavec zasedel konja in zdirjal
v noc...

110

„Zdaj se pa nikogar ne bojiva “ je rekel Guza in se
naslonil ob drevo. Jesenska burja je rjula okoli oglov. Po-
vsod je bila tenia, samo pri Pisikn so svetili. Poberinov je
skoro neprestano gledal v razsvetljena okna, kjer se je zdaj
pa zdaj pokazala kaka senca.

„Vidis, fant, tako se strazi,“ je govoril ze nekoliko
pijano Guza; „naslonis se v kot, da si zavarovan, pa gledas
y noc. Samo zaspati ne, to bi bila sramota. Seveda rado
zmoti cloveka .. “

Gnza je se naprej modroval, a Janez ga ni poslusal.
Od nekod se je cula glasna pesem:

Saj nisi ti, dekle, celi svet,

da bi brez tebe ne mogel 2ivet. . .

In noc je sla crez vas.

*

* *

Pozno y noci je prisla Suhoklela domov in odprla
vrata postranske cumnate.

„Ali spis, Marinka,“ je rekla.

„Ne. Povejte, kje so oce.“

„DomA So se ze potolazili. Vidig, toliko da sem te
resila. Da bi ga bila docakala doma, ubil bi te bil, tako
je bil jezen ..

„Kaj bo pa zdaj?“ je vpra§ala Marinka z jokom.

„I, nic. Pocakaj, da pride on; bo 2e kaj. Oce ne smejo
vedeti. Saj te bo takoj porocil, pa bo. Saj bos dala meni
kdaj kak dober koscek, ce bom pri§la.“

Dekle je jokalo na glas.

„Molci, da te ne zasledi. Samo dva dni, pa bo bolj§e.“

Med tern pa je stari Jerom doma iskal po hisi, po
vseb prostorih in glasno klical hcer. Bil je pijan od jeze in
pijace. Preiskal je vsa kota, premetaval cunje, odpiral
omare in shrambe — pa nikjer nic.

„Kam si pa sla ? Ali ste taki ? Ali  tako dela§ z
menoj ?“ je vpil. Nazadnje ga je zmagalo, legel je na klop
in ves utrujen zaspal.

XVIII.

Kakor kralj dolenjskih gricev se dviga Sv. Ahdc proti
nebu. Z visokimi smrekami je porastel njegov vrh, iznad
njih pa se kaze staro zidovje velike cerkve, ki jo je sezidal
Turjaski z ujetimi Turki.

Ill

Krasen jesenski dan je bil. Po gozdih okoli gore je
odmeval lovski rog, vmes pa so pokale puske in dalec po
gozdu je odmeval strel za strelom. Turjaski je bil napravil
obicajni jesenski lov, na katerega je biia povabljena kranjska
plemenita gospoda od blizu in dalec ... In rogovi so od-
mevali, psi so lajali, puske so pokale, po gozdu pa so be2ale
plate srne in jeleni; dolgouhi zajci so hiteli spravljat v
varnost svoje #  zivljenje, lisice so polne strahu sedele po
dupljah, nad gozdom pa so krozile gozdne ptice v velikih
kolobarjih in se spuScale vise in vise pod nebo, od tam pa
v druge varnejse kraje.

Pod staro cerkvijo se razprostira gola leha sredi gozdov.
Tu sta netila ogenj dva kmeta. Prvi je bil Suhoklel, ki je
imel vsako leto cast nosaca pri velikem turjaskem lovu,
drugi pa je bil mladenic sibkega telesa, ki je moral danes
priti na grad na delo.

„Po vejevja mi pojdi “ je ukazal Suhoklel tovarisu, ko
je Ze  dolgo zastonj pilial gobo; jesenska burja mu je sproti
odnesla slamo, ki se je komaj vnela. Mladic je pobral nekaj
vejevja starih smrek in se takoj zopet vrnil z nekaterimi
vejicami.

„Lenoba lena,“ se je jezil nad njim Suhoklel. „Saj sem
ze kdaj zakuril, danes pa ne gre. Ouj, pu§ke so utihnile,
nemara da se ze pripravljajo na shod. Jejmene, zopet je
ugasnilo.“ Dalec v gozdu je zapel rog. Suhoklel je prilozil
fantu zauSnico. „Prinesi mi no suhega, da se razgori. Mislis,
da bom jaz naraesto tebe tepen “ Fant je brez ugovora iz-
ginil v gozd. Suhoklel je kresal, pihal, nakladal, pa ni Mo.
Rog se je cul vedno bli^e.

Fant je prinesel smrecevja in to je zacelo goreti. „No,
hvalo Bogu,“ je vzdihnil Suhoklel, ki se je Ze  tresel pred
grajsko jezo. Polozil se je ob ognju in gledal, ce se bo
razgorelo. „Nalozi, nalozi,“ je veleval fantu, ,,da ne ugasne.
Vidi se, da nic ne zna§.“ In fant je nakladal, kar je bil
navlekel vkup. Suhoklel si je celd privoscil pipo tobaka.

„E, kaj let sem Ze  tukaj kuril,“ se je spomnil Suho¬
klel ; „ti si bil §e v sami srajci, ko sem ze jaz tu gospodora
srne pekel. a

Fantu ni bila vsec taka govorica in ga je zavrnil:

„Kaj boste? Ko o vas ne bo ne duha, ne slulia, bom
pa jaz tukaj gospodom pekel. u

„Ne vem, ce bos. Saj si videl, kako so se tepli v
dolini.“

112

,,Naj se! Crez leto osorej o tem ne bo se sledu ne *
Suhoklel se je najprej ozrl, potem pa rekel:

„Fant, ti bodi tiho, pa molci, fant, da te kdo ne slisi;
fant, ti malo ves.“

„Druga leta niste bili tako sitni kakor danes.“

„E, gospodi se mora ustreci, to si zapisi na celo; si
li razumel? Ce ne, ti ne bo dobro slo.“

„I, saj ji strezem.“

,,Potem pa molci vsakemu, ki je visji od tebe, ce hoces,
da bos lahko izhajal“

„Ce je pa moja prava“

„Tisto nic ne de. Ti ubogaj mene, ko ti recem: stori,

ce tudi yes, da ni pray, Prva je, da gre tebi dobro, ce ne,

si reve2.“

„To pa ze ni pray. Kaj boste vi ucili?“

„Vidis ga, trmoglavca. Jaz te lahko ucim, ko 2e kaj

pomnim in sem ze kaj izkusil. Kaj pa ti ves ? Ti nic ne

ves. Saj se ne ves, da zivis. Ali si ze videl hudica?“ Suho¬
klel se je zavalil na svojo grbo. Grmada je veselo gorela.
Zraven je visel odrt zajec na kolu.

„Nisem ga se videl,“ je odgovoril fant,

„Zato pravim, da nic ne ve§. VidiS, s tvojim ocetom
sva polhe lovila; bilo je ravno na soboto pred Martinovo
nedeljo. To je bilo tisto leto, ko so prisli drngic Francozi
v dezelo; pa naj bom dvakrat Suhoklel, ce ga nisva videla
vraga rogatega, ravno tu v tej dolini proti Lipljenim . . “
„Ali sta se ga bala, kaj ne? ; ‘ je rekel fant in nalagal
na ogenj.

„Kaj bos: bal? Saj tebe se na svetu ni bilo. Fant,
ko bi bil ti takrat v moji kozi, ne bi tlacil danes trave.
Saj je tudi tvoj oce zato umrl.“

„Kako bo, ce je pa zivel potem se deset let.“

Suhoklel je pomislil; uvidel je, da se je zarekel.
„Ceprav, u  se je izgovarjal, „pa se ga je le takrat ustrasil,
da je imel celo zivljenje zadosti.“

„Vcasi ste bili §e bolj babji, kakor smo zdaj. Jaz bi
se ga ze ne bal,“ je govoril fant s smehom.

„Fant,“ je rekel Suhoklel, „ti molci, ti nic ne ves. Le
malo govori, pa dosti delaj; se danes bi se dveh ne bal,
kar vas je mladih, in sam sveti Ah&c naj me v nebesa
vzame, ce se katerega ustrasim. Takrat sem se pa bal in
se danes se cudim, da se zivim. Vidis, tako je, ko clovek
kaj poskusi. Ali so te carovnice ze kdaj vodile?* 4

113

„§e nikoli “ je odgovoril fant.

„ Vidis, s takim jaz se ne govorim ne, kot si ti, fant.
Mene so pa vodile celo noc od devetih zvecer, pa do treh
zjutraj, ko je na Vrhu pri Sv. Petru zvon zapel. En milijon
sem jih videl, pa sem se ziv.“

„Kaksne pa so?"

„Vidis, fante, kako si bedast. Ali sem rekel, da sem
jih videl? Vodile so me, pa je. Lucca pri lucci, ti pa gres,
pa ne ves nic, ne kam, ne kako. Orez brezdno gres, pa ne
pades vanj, po vodi hodis, kakor sv. Peter, Bog mu daj
dobro, pa ne utones."

„Kaj pa sv. Petru zelite dobro, saj je v nebesih "

„ Vidis, fan tic, ti si neumen. Ali ne ves, da se mora
vsem ljudem, ki so umrli, zeleti dobro, ce ne, te pa zasle-
dujejo. Duh je duh. Kaj mislis, da sv. Peter ni umrl?"

„Seveda je."

„Vidis, ti bom se eno povedal, ker vidim, da nic ne
ves. Starega Guzca si poznal?"

„Nisem ga, oce.“

„Saj pravim, da si mladic. Vidis, s starim Guzcem se
nisva mogla. Kjer sem jaz rezal trte, jih je rezal on; kjer
sem imel jaz svoje pasti, jih je imel on; kjer je mogel, mi
je bil na poti. Cakaj, sem rekel, ne bom ti zelel dobro, ko
bos umrl. Pa mu res nisem. Kaj mislis, da me ni zalezoval ?
Vsako noc sem ga videl. Pri „krizcu a  je sedel pa molil.
Moral sem mu poskropiti o polnoci grob z blagoslovljeno
vodo, zdaj je pa mir. Vidis, tako je, ko je clovek iz-
kusen.“

Rog je zopet zapel.

„A16, rog, kmalu bodo tu,“ je rekel fant, ki ni imel
kaj odgovoriti na Suhoklelovo pripovedovanje.

„Razenj pripravi, pa tisti-le sodec vina morava bli2e
privaliti."

Rog je zapel drugic.

Iz gozda je planila besna tropa psov. Dva mladenica
sta jih krotila. Prisli so nosaci s plenom. Na dolgih raznjih
so nosili cele vrste divjacine.

„Ali je bilo, bilo?“ je vpraSeval Suhoklel in vrtil zajca
nad ognjem.

„Bilo, bilo. Kaj nisi se nic spekel?" je zavpil nad njim
velik hlapec.

„E, pa bi ti," je odgovoril Suhoklel, „kaj mislis, da je
kar tako, kakor bi gori pogledal."

Uporniki. 8

114

Hlapci so jezni zaceli jesti kruh; polozili so divjacino
na tla in nastavili sod. S casom so se prikazali od vseh
strani lovci drug za drugim, po dva in vec skupaj, in vpili
so in se bahali in si stiskali roke. Prikazal se je Cuspercan
in poleg njega mladi Brinjski. CuSpercan je mnogo govoril,
drugi so se smejali. Prisel je stari bolehni Blagaj s Tur-
jaskim, vzadi sta prihajala Prapreska dva in cela yrsta
mladih loycey. Metali so puske na stran in se jeli zbirati,
da je vsak povedal o svojem uspehu in o razlicnih slucajih'
ki se primerijo navadno na ysakem lovu. Pozno za njimi
je prisel Vitko; bil je v lovski obleki, a nekam pobit in
nevesel; puska mu je visela erez rame in nic se ni poznalo
na njem tistega veselja, ki je navdajal druge lovce.

Lovci so polegli okoli ognja.

„Le okoli/' je krical Cuspercan in si brisal pot s tol-
stih lie. Razdelili so se v tri dele. Eni so se zbrali okoli
soda in se lotili novega Dolenjca, drugi so se spravili nad
divjacino, tretji pa so lezali okoli ognja, izpraznili svoje
torbe in cakali, kdaj bo pecenka na raznju gotova.

Ko so si odpocili in oddahnili, so se pomaknili ne-
kateri nekoliko vise in zaceli gledati dalec na sne^ne go-
renjske gore, ki so se svetile v popoldanskem jesenskem
solncu, in na vinske dolenjske grice, ki so lezali na obeli
straneh Krke dalec tja do hrvatske meje.

Ljudje, ki so se bili ob Dolenjcu razgreli, so zaceli
peti razlicne tuje pesmi, a petje se ni razvnelo.

„Peceno,“ je naznanil Suhoklel na veliko veselje vseh
in odmaknil razenj z ognja.

Vse je poleglo. Jedli so vsi z veliko slastjo; privalili
so sod blize in zaceli piti, kakor je to navada.

Cuspercan je ves cas mnogo govoril. Nazadnje je
zacel celd peti neko dolenjsko zdravico. In ko je zopet drzal
majoliko v rokah, je zacel z mogocnim glasom:

„Posluh. Napijem ta pozirek na na§o stvar. Neprijetno
je, da se nas veseii dan kazi s takimi spomini. Gotovo je
to prvic in zadnjic. Slavna gospoda me razume. Tu pod
milim nebom, ko se oziram po krasni kranjski zemlji, koder
so zapovedovali ze stoletja nasi slavni dedje, ki so se bili
za njen obstanek, ki so prelivali kri v marsikaterem boju,
za kar pa mi njihovi dedici zanjemo slabo zahvalo, tu na
vrhu Sv. Abaca, ki stoji kot vecen spomin bitke pri Sisku
in nas spominja na naie hrabre dede, tu klicem vsem belim
gradovom, kar se jih sveti po zelenih gricih okoli, klicem

115

jim slavo in vecen obstanek. Naj ta nasa domovanja, ki
so nam sveti spomini nase preteklosti, vladajo podloznim y
dezeli na vecne case. Prijatelji! Dogodki zadnjih dni nam
kazejo pot, katero moramo nastopiti. Upirajo se! Gospoda,
leto osorej bomo praznovali na tem mestu svojo zmago.
Pokazemo mi svetu, da smo se mocni, da smo vredni na-
sledniki svojih dedoy, da zapovedujemo mi in bomo zapo-
vedovali. To svojo pravico branimo do zadnje kaplje krvi,
ce bo treba. Mi ne trpimo, da bi plemstvo drugih dezel
gledalo na nas s preziranjem, kakor da nismo mogli braniti
to, kar je nase. Dvigam torej svojo majoliko in jo pijem
na zdravje vseh, ki se zavedajo svoje moci in jim klidem:
Zivelo kranjsko plemstvo, ono gospodari s svojo mogocno
roko na vse veke v prelepi kranjski de2eli.“

Vse je zaploskalo tem krepkim besedam. „Hooo . .
so vpili vsi in dvigali svoje posode in trkali s CuSpercanom.

„Na vse veke/ 4  se vpili, „na vse veke! . “

Ko se je §um nekoliko pomiril, je zacel z resno besedo
Turjaski.

„Nas naj to ne briga, gospoda, niti naj nas to ne moti
pri danasnjem veselju! Sodnija pose2e vmes in stvar bo
pri kraju.“

„A meni so pobili oskrbnika, pretepli so hlapce, po-
slali so mi domov prazne voze in to je sramota, katere jaz
ne prenesem. Krvavo morajo placati to sramoto; to zahteva
nasa cast in to mora imeti vsak med nami, sicer ni vreden
naslednik svojih dedov,“ je rekel Cuspercan.

Lovci so bili ze prepijani za take resne stvari.

„Pijmo vsi na svojo sreco,“ je zavpil nekdo, da bi
spravil dru2bo spet v prejSnje veselje ...

„A16! 2ivio! a  so vpili drugi.

CuSpercan se je spustil v pogovor s svojim starim so-
sedom, drugi pa so pili in peli in se zaceli prepirati o konjih
in psih, ker je vsak svoje livalil in pripovedoval razlicne
neverjetne stvari o njih.

Solnce se je nagibalo na vecer. Nosaci so naloZili plen
in vsi so svecano odlli proti Turjaku.

Vitko je stopal s Suhoklelom, ki sta govorila sepetaje
med seboj:

„Kaj je torej zdaj? M

„I, caka vas. Pridite, zadnji cas je ze, mi je ne moremo
vec skrivati “

Vitko mu je nekaj stisnil v roke.

8 *

116

,.Jutri pridem,“ je rekel.

„Drugega gospod ne zel£?“ je vprasal priliznjeno Suho-
klel in ti§cal y roki tolar.

„Ne, pazite, da stari ne zve, ce je res nevarno.“

„0, nevarno pa, nevarno. Stari je hud ko vrag. Na
vse strani je 2e postal vpraSat po njej. Pravi, da pride v
grad nad vas“

Yitko je mahnil z roko in sel k lovcem.

Na Turjaku so sprejeli lovce veselo. Turjaski je po-
vabil lovce v grad na dobro vecerjo, hlapci in nosaci pa
so dobili na dvorisce sod vina in si zakurili ogenj, ker je
bila noc mrzla, jesenska.

Pozno v noc so se svetila grajska okna in sijala dalec
po utrujenih dolinah, kjer so stale spece koce. Gospoda se
je gostila in si napivala v dolgih napitnicah; vmes se je
cul smeh, petje, vpitje; gospodje so pripovedovali svoje raz-
licne slucaje iz zivljenja in druzba se je zabavala. Yelika
lovska soba, napolnjena z jelenskimi rogovi in razlicnimi
spomini na nekdanje case, je odmevala v veselem §umu.
Vsak je vedel svoje.

Vitko je sedel s svojimi tovarisi pri drugi mizi, za-
miSljen kakor sicer. Cuspercan je bil izpremenil prostor in
sedel izza srede mize na konec, kjer je na zofi pocival debel
grajscak, majhne postave, ki je bil videti najstarejsi v druzbi.

„Vsako leto se vidiva, prijatelj,“ je zacel Ouspercan.

„Vsako leto, da, he, he. Pa ni vec tako, kakor je bilo
vcasi. Ah, kaka druzba je to bila; saj ti yes, kaj bi pravil. a

„Da, da . . je vzdihnil Ouspercan.

„Ali se ves, ko smo bili na Posavju? Ha, ha, takega
se ne.“

„Da, da,“ je pritrdil CuSpercan.

Debeli grajscak ga je udaril s prstom po nosu.

„Saj se ve§, kaj ne?“

Ouspercan se je drzal tako, da bi bil vsak lahko
spoznal, da mu oni govori o neprijetnih stvareh.

„Takrat si bil mlad, he, he .. .“

„Mlad, mlad. a

„Staramo se in prav je. Ta svet ni vec za nas. Kaj
bi bilo, ko bi clovek vecno zivel ? Sam bi se moral usmrtiti,
tako bi mu bilo dolg cas. Casi se izpremend, a clovek ostane
isti . .. Da, da . .. Takrat si bil §e mladic, pa prijetno je
bilo ... Pa kaj sem slisal, o tiii ..In  pozugal je Cusper-
canu starec.

117

„Kaj?“ je vpraSal ta.

„Saj tam-le sedi. Posten clovek si, ha, ha. Cisto njej
je podoben.“ In kazal je na Vitka, ki je zacul pogovor in
ylekel na usesa.

„Da, da...  Tako je prislo. Neumni casi! Zdaj smo
stari, pa se moramo bojevati za obstanek.“

„Tistega vecera ne pozabimje  nadaljeval grajScak,
ki ni hotel slisati zadnjih besed, s katerimi je hotel Cu§-
percan pogovor napeljati na upornike. „To je bil res vecer...
E, 2iga je znal. £iga! Kaj demo sedaj? Ti si bil pa 2e
takrat od vraga. Preslepiti si znal in govoriti kakor nihce
drug. Kako so bile plahe, ko so jih prignali... Kdo bi si
mislil ? . . Od vraga si bil ...“  In starec se je smejal.

CuSperdan je potegnil po celu, kakor da mu je vroce.
Po dvorani se je kadilo. Dru2ba je Sumela.

„Kaj, bo li kakih trideset let od tega?“ je vprasal
zopet debeli grajscak Cuspercana.

„Menda; ne brigam se za to,“ je odgovoril ta; „to so
pozabljene stvari; bile so in jih ni...“

„Seveda, seveda, sami spomini, sami spomini. Kaj ho-
cemo mi starci ? Drugega ni ostalo ko grob ...“

„Eee? u  se je zacudil Cu§percan.

„Seveda! Svet je brez veselja in zivljenja za nas. Pre-
navlja se vse. Saj se slisijo cudne stvari; kmet se giblje,
e, lepi casi so pri kraju . . .“ Starec je pil in Cuspercan tudi.
In veselili so se dalje v noc . . .

Na dvoriscu pa so pri ognju sedeli hlapci, pili in peli.
Suhoklel je sedel med njimi in gledal visoka razsvetljena
grajska okna ter si je zelel tja; marsikaj bi lahko zvedel...
A sligal je le nekekrati, ko so hlapci nekoliko utihnili, kako
govord zoper kmeta in kako napivajo svojemu vecnemu go-
spostvu. Nazadnje se je Suhoklel navlekel rujnega dolenjca
in zacel je prepevati s hlapci, ki so brili norce z njim in z
njegovo grbo. Nekaj casa jim ni zameril, potem pa mu je
bilo zadosti.

„Kaj boste,“ je zacel, „pustite starega cloveka pri miru,
mladici golobradi, saj nic ne veste; ali ste 2e videli hudica?^
„Si ga pa ti, grba grbasta,^ je vpil star dolg hlapec.
„Kmetje imate cudne odi. Zato se vam pa tako godi ...“
In zacel se je prepir in kaj cuda, da se je Suhoklel na¬
zadnje tako zagovoril in zarekel, da je pohvalil upornike in
se izdal, da je tudi on med njimi, ker mu je eden hlapcev
ocital, da nima toliko poguma, da bi bil upornik.

118

Takrat pa so padli hlapci po njem.

„Zaprite ga, ta nam se pray prided

„Kaj,“ je vpil Suhoklel, „pustite me!“

Hlapci so si hoteli z njim napraviti veselje. Eden ga
je ndaril crez glavo.

„Jojmene,“ je krical Suhoklel in se trgal iz pesti ne-
usmiljenih hlapcev, ki so ga trdo dr2ali. „Pocakajte, da
vam povem; saj nisem .“

„Kaj pa lazes ,“ in metali so ga sem ter tja, da je padel
zdaj na tla, zdaj zopet v roke drugemu hlapcu, ki ga je
istotako neusmiljeno pahnil od sebe, da je bil nazadnje
ves obtolcen in pobit.

„Stojte, no, sluzabniki bozji!“ je krical, a ni mogel do
besede.

„Tako se dela z uporniki,“ so vpili hlapci.

„Saj nisem, saj nisem,“ je vpil Suhoklel. Oni fantic,
ki je z njim na Sv. Ahacu kuril, mu je nazadnje pomagal
resiti se iz rok pijane hlapcevske tolpe. Hlapci so zopet
polegli okoli ognja.

„Kaj sem jaz rekel,“ je ponavljal potem Suhoklel in
se prijemal za glavo in za druge dele telesa, kjer je cutil
kake bolecine. Tudi obleko so mu raztrgali. „Kaj sem jaz
rekel?“ je ponavljal. „Jaz sem rekel kar tako, pa me bijes,
vrag hlapcevski/ 4

„Kaj pa govoriS, ce ni res, in se junacis, ce nisi za
nic“ je odgovoril hlapec.

Kmalu nato je Suhoklel odsel zeld nezadovoljen, da so
mu predrzni hlapci tako skazili veselje, na katero se je
veselil celo leto. Napravil se je domov in takoj zunaj gradu
obljubil, da bo vse povedal upornikom, kar je danes videl
in slisal.

„Vam bodo ze dali,“ je zugal. „Kako me je ta vrag
udaril. Cak’, to se ti se povrne, ti prevzetnost hlapcevska-.“

In hitel je v noc in se oziral nazaj, kjer so se svetila
razsvetljena grajska okna v crno noc, in z dvorisca se je
culo §e vedno petje hlapcev, ki so cakali na gospodarje.

XIX.

Iz vsega, kar se je zgodilo v zadnjih dneh, se je dalo
sklepati, da se bo v kratkem odlocila usoda upornikov.
Govor na lovu in vse, kar je povedal upornikom Suhoklel,
vse to je kazalo, da bo v kratkem prislo nekaj, kar bo pri-

119

neslo ali zmago ali nesreco. Uporniki so bili pripravljeni
na vse. Bili so oborozeni in se niso bali vojske. v  Vas so
utrdili po Guzovem nasvetu in cakali, kaj pride. Zeleli so
si vojske, odkrite, z oro^jem v roki, in se bali, da bi ne
posegla vmes — visja oblast. Kmetje so kazali, da so pri¬
pravljeni na boj. Bilo je kakor pred nevihto, ko je vse
mirno in caka prvega bliska.

Guza si je kot stari vojak mislil vse po vojasko. Zelel
je, da naj se spravi skupaj vojska in naj caka napada, ali
pa kar sama zacne zbirati po dezeli upornike in plane nad
gradove, kakor so to obljubili Posavci. Ali si je mislil starec,
da bo morda on poglavar te vojske, ali ne, kdo ve ? .. Samo
to vemo, da se vojska ni zbrala.

Nekaj se je stvar izpremenila, ko so zacele prihajati
slabe novice tndi izpred sodisca v Visnji gori. Glave upor-
nikov so se posvetovale pri Andrejku in ugibali so, kaj bi
bilo storiti v tem in onem slucaju.

„To so la2i, to ni mogoce," je trdil Andrejko. „Mi
imamo vendar opravka z gradovi in ne s sodisci. Prav; mi
se sklicujemo na leto 1825."

Vsi so bili v skrbeli.

„Vseh gradov se ne bojimo," je menil Pisik.

„Jaz mislim tako,“ je govoril Andrejko, „mi bi bili
svobodni, ce bi se cesar ne bal plemstva. Osvoboditi kmeta,
je njegova volja. Ce se torej osvobodimo, reklo se bo go-
spodi: Za svoj obstanek se borite; ce ste zmagani, va§a
krivda. Sicer se nam ni treba bati “

„Res je tako," so menili vsi, „to je jasnoIn  vendar
so se vsi bali te negotovosti in gledali obnpno v temno
bodocnost. .

Poberinov Janez je bil vec na Sapu kot doma.

„Kod te nosi," se je jezil Poberin, „da so ti glavo
zmegali."

Janez pa je vsak vecer izginil z doma in §el na Sap.
Vcasi je strati po noci z Guzo, vcasi pa vasoval pri Pisiku...
In nekoc sta obsedela s Pisikom sama. Poberinov je pokaSljal,
kakor vsak clovek, kadar si hoce pomagati iz stiske, zlasti
ce nima kaj govoriti, ali pa ce si ne upa z besedo na dan.
Oblecen je bil popolnoma po upornisko; polhovko je imel
nekoliko pomaknjeno na stran, kar se mu je lepo pridalo,
pero pa mu je viselo tja crez rame. Postavil se je pred
Pisika in si jel vihati dolge erne brke.

Pisiku je fant ugajal.

120

„Kakov junak,“ si je mislil.

„Prijetno 2ivljenje,“ je zacel Poberinov.

„Za vas ze, a mi imamo skrbi,“ je odgovoril hladno'Pisik.

„Skrbi odlozite nam mladim!“

„Ha, ha, ne gre. Kako mislis ?“

„Glejte, saj sem mnogo okoli vas ... Kaj bi rekli, ce
bi naprayili pred pustom poroko.“

„Ce ti stari izroci, kar pridite,“ je rekel Pisik zado-
voljen s takim, kakorsen je Poberinov.

Fant je bil vesel, privzdignil je polhovko in skoro za-
vriskal. Odsel je v hiso.

Marko je se vedno lezal bolan.

„To jim vrnemo“ je rekel, „ko se jaz ozdravim.^ In
rdecica je pordila njegovo bledo lice.

, „Bomo, bomo. <4

Y hiso je prisla Micka in sedla za kolovrat. Janez je
menil, da ga zebe in je tudi sedel k peci in zacel nekaj
sepetati.

Taki so bili zadnji dnevi upornikov in nihce ni vedel,
da so zadnji.

*

* *

Tisto noc je prijezdil do Suhoklelove koce gospod Vitko.
Potrkal je na okno in stara Suhoklela je hi tela odpirat in
govorila je priliznjeno:

,,Ah, so oni, gospod Vitko ?“

Ko je Vitko stopil v malo zaduhlo bajto, je sedel na stol
in se ustraSil. V kotu je sedela Marinka, bleda in shujSana.

„Kaj je ? u  je vprasal mladenic in sam ni vedel, ali je
vprasal sebe ali druge.

Suhoklel je poka§ljal pri peci.

„Tako ne pojde,“ je rekel.

„Kaj hoces?“ je vprasal Vitko Marinko.

Ona je slonela brez besede in uprla vanj oci.

„Resi me, ali pa grem domov“

„Kmalu bo bolj§e,“ je rekel in namignil Suhoklelu in
Suhokleli, da sta od§la iz sobe.

Zacela sta govoriti o tern, kaj bo.

Suhoklel in Suhoklela pa sta pred vrati ugibala, kaj
ima tako skrivnega gospod Vitko in koliko bo jima dal,
ko odide.

Vitko se je kmalu poslovil in stisnil Suhokleli tolar v
roke, in odjezdil tiho, kakor je bil priSel. _

121

Domd pa je sedel Jerom in mislil na hcer. Starca je
y zadnjih dneh cisto izdelalo. Lica so se mu udrla in nje-
govi pogledi so bili vcasi napol blazni. Ustavljal je ljudi
na cesti in jih vpraseval: „Ste jo videli?“

In vsi so vedeli, po kom yprasuje .. . Smilil se jim je
starec. Presedal je domd, jecal in si pulil od Zalosti lase,
potem pa je gel zopet ven na vas, na pot, na polje in se
zopet vrnil in iskal domd po shrambali — a nje ni bilo...

Jerom je sedel pri mizi in premisljal. Kaj hoce se?
Kam naj gre? .. V sobo je stopil Sugec ...

„Ali je tam ?“ je vprasal hlastno starec.

„Ne. Teta Polona je rekla, da je ni. Pa je res ni,“
je odgovoril Sugec.

Jerom mu je porinil kos kruha, ki ga je Sugec takoj
z veliko slastjo nacel.

„Sugec,“ je rekel Jerom, „ali imag rad suhe hrugke?“
„Rad, oce “

„Kaj bi ti naredil za suhe hruske?“

„Yse, oce.“

,,Ali bi sel na Cusperk?“

Susec je molcal.

„Na Cusperk pa ne. Oskrbnik bi me tepel.“

„Saj te ne bo videl,“ mu je prigovarjal Jerom.

„0, bo videl, bo,“ je rekel Susec.

„Pa bi sel skrivaj, pa pogledal crez ograjo, pa bi videl,
ali vprasal, ce je tam.“

SuSec je zajokal.

„Ne morem, ojej, ne morem,“ in jokal je, kakor da ga
tepe cugperski oskrbnik.

„Ali ne greg, Susec ?“

„Oh, oce, ne morem, tepen bi bil.“

„Dobig dva krajcarja/*

„Dva?“ se zacudi Sugec. „Pa grem.“

„Yidig, zdaj si pa prav rekel. Ko bog prisel nazaj,
pa dobig dva krajcarja in vse, kar bog hotel/*

In vzdignil se je Sugec in letel na Cugperk. Tam je
pogledal na dvorigce in be2al nazaj na Sap.

Jerom ga je cakal domd.

„Kaj je, Sugec ?“

„Ni je,“ je odgovoril Sugec.

„Ali si pogledal ?“

„Sem/* ;

„Ali si vpragal?^

122

„Sem.“

„Lazes ... Koga si vprasal ?“

Susec je zajokal.

„Vidig, zdaj pa ne dobis krajcarjev.“

Susec je se bolj zajokal.

„Zakaj nisi vpra§al ?“ je rekel Jerom prijazno, kakor
da govori z otrokom.

„Nisem si upal, ojej, oce.“

„Na, jej hruSke/ 4  je rekel in mu stresel hrusek na mizo.
Sugec je jedel, kakor da Ze ves teden ni imel nicesar
v ustih.

„Sugec,“ je rekel Jerom, „ali si mocan?"

„Sem, oce.“

„Ali bi se tepel?“

„Bi se “

„Poglej, ce bi sla midva, pa bi bil tarn sovraznik, kakor
je oskrbnik Berto, pa bi gel jaz naprej, da bi ga, ali bi §el
se ti?“

„Bi Selodvrne  Susec.

„Ali znas udariti ?“

„Znam “ pritrdi Susec.

Jerom je vzel v roke ostnik.

„Na, daj, bova poskusila. Poglej, tam kjer je miza, je
Berto, jaz grem naprej, ti pa za menoj; jaz ga bom naj-
prej, potem pa se ti ..

In starec ga je ucil, Susec se je pa smejal. Jerom je
drzal y roki sekiro in se zaganjal proti mizi, za njim pa je
vselej z ostnikom skocil Susec.

„Bos tako?“ ga je vprasal potem.

„Bom,“ je odgovoril Susec in se smejal na giroko in se
zaganjal z ostnikom proti mizi.

„Vidig, tako ga bova, ker te je tepel.“

XX.

Mrzla jesenska noc se je pomikala proti jutru. Ob
robu neba so ugasale zadnje zvezde, vrhovi gricev na vzhodu
so se jeli zariti v prvi jutranji zarji, mesec je plul na jasnem
nebu proti zapadu, kot da bi se hotel sramezljivo skriti pred
junakom solncem. Ysa vas upornikov je mirno spavala, le
dva cloveka sta opazovala lepi prizor. Bila sta Guza in
Poberinov Janez. To noc sta zopet imela straZo. Ysak dan
so se vrstili uporniki na strazi in danes je prisla vrsta zopet

123

na Guzo, ki je bil utrujen in potreben spanja. Poberinov
je hodil itak vedno y vas k ponocnim Suvajem. Guza je bil
zavit y sirok star kozuh, iz katerega se je le malo kazala
njegova polhovka. Starec se je tresel mrazti in zdehal.

„Vraga, mraz je kot njega dni na Ruskemrekel  je
in polozil pu§ko na stran.

,.In jaz sem zaspan, da komaj gledam “ je tozil Pobe¬
rinov; „ze nisem spal nekaj noci“

„Ti si mlad, kaj je tebi do spanja.“

„Takole brez dela tavati celo noc, to pripelje spanec

na oci.“

„Imas kaj pijace?“ je vprasal Guza. „Vidis, pijaca, to
je najboljse za zaspanec ..

Janez je izvlekel steklenico iz kamizole in jo dal Guzi.
Guza je poiteno nagnil in si potem globoko oddahnil.

„Ej, kako to pokrepca cloveka, kako pogreje,“ je hvalil
Guza; „stara kri se pozivi, mlada pa vskipi pri takem po-
zirku. Meni se pa zdi, da bomo spili §e nekaj sodcev te
pijace, preden docakamo napada od grajske strani; saj so
kar tiho, kot da ni nic. Boje se nas, kot pes je2a; kamor
ga zagrabi, zadene na bodece igle; ptici smo, dobro smo jib
ugnali “

Po kratkem molku je zacel Guza dalje modrovati:

„Zdi se mi, da smo pravzaprav mi bojeci zajci. Prevec
se bojimo, stokrat bolj, kot je treba. Zdaj strazimo in
cakamo, oni se pa se ne zmenijo za nas “  Okrog voglov je
tulila jesenska burja in v bliZini se je sliSalo sumenje gozda.

„Stopiva v zatisje,“ rekel je Guza in sla sta v tih
koticek in Guza se je naslonil na steber.

„Kar stoje se mi dremlje, stari smo,“ je rekel in se
se bolj zavil v kozuh.

„Res je,“ je rekel Janez, ki je videl, da se ga je Guza
malo navlekel. #  -

„Saj bo Ze  dan,“ je rekel Guza in zacel lesti na
cetverico. Da pa ne bi zaspal, je zacel pripovedovati:

„Ko smo vcasi, vidi§, ti §e nisi dosti izkusil, ko smo
vcasi tako-le le^ali v taboru, smo na zvezde raSunali, koliko
je ura. Zdajle je stiri proc; glavo bi stavil, da §e ni pet.“

„Spat bi §la,“ je svetoval Janez, ki se ga je zaspanost
bolj in bolj prijemala in ni bil nic pripravljen posluSati
Guzove znane izkuSnje iz vojskinih casov.

„Spat pa ne, spat/ 1  je rekel Guza. „Smrt je bila gotova,
ce si na strati zaspal u

• •  •

124

„Saj pri nas nismo tako strogi “

„Kaj, ne? Mi smo vojska, in ce ni reda kot pri vojski,
pa smo izgubljeni. Se premalo natancni smo. E, da bi bilo
po moje! . “

„Eno uro lahko zaspiva, potem grem pa domov.“]
„Spat pa ne. Tega ne. Vidis, na Ruskem je bilo mrzlo,
saj ves, da bi bil kmalu sam Napoleon zmrznil. Pa je vojak
zaspal na strazi, pa zmrznil. Pa je prigel Napoleon, prijel je
njegovo pusko in sam strazil, dokler ni pri§la patrolja. To
se pravi: straza je velikega pomena.“

Janez se je vsedel, poloZil pusko ob sebi, in prijetno
mu e delo v gorkem zatisju.

„Saj bodo zgodnji itak zdaj ze na nogah,“ potolazil
je Guzo.

„Ravno zato pa ne sines spati. Kaj bi dejali, ko bi
nasli straznike v slami spati? Pomisli no!“

Guza je vkljub temu tudi sedel in se dobro pocutil v
gorkem zatisju.

„Ali sva vse izpila?“ je vprasal.

„Vse“ je odgovoril Janez in ze na pol spal.

Guza je zopet hotel pregnati zaspanec.

„Da, da, vidi§, takrat,“ pripovedoval je, „ko smo hodili
z Napoleonom po Ruskem, smo dosti prestali. Tam ti ni ne
gore, ne doline — sama planota, pa sneg. E, Janez ne
spi ... _

„Saj ne spim,“ govoril je Janez v spanju.

„Sam vrag je zmotil Napoleona, da je sel tja. Kozaki
so nas podili in jaz sem bil tako srecen . .. Vidis, pravijo,
da se z nasim jezikom ne pride dalec. Pa se pride. Jaz
sem za§el v neko bajto, se slab§a je bila kot moja, pa sem
jim kar po nase povedal, kaj in kako. In ljudje so tudi
govorili nekako tako, da je bilo naSemu podobno, samo malo
bolj cudno zavijajo; seveda, saj ni 6uda. Mlad sem bil, vidi§,
in mlad clovek vse dozivi. Pa je sedelo tam v kotu mlado
dekle, kaj bi dejal, se dvajset jih ni imelo, pa je preprosila
domace, da sem se pogrel. Zunaj metez, kot pri nas o
bozicu, in Francozi so bezali, padali in zmrzovali. Ostal
sem pri tistih ljudeh nekaj dni in sem se s tisto punco
prav sprijaznil. §e tam bi bil morda ostal, a se mi je zdelo
premrzlo. Dom je le dom. Mi mo so prisli nasi, in sem se
jim pridruZil. Prav teZko sem se locil od dobrih ljudi. Po
svetu so dobri ljudje. Razumeli smo se ze popolnoma, saj
pravim, da se z na§im jezikom dalec pride. E, Janez, kaj

125

spiS .. . Vidi§, tisto dekle, Bog ji daj dobro, ce zivi ali pa
ce je ze mrtva, jaz sem mislil... Kaj spi§, Janez ?“ je vprasal
Guza, ki je ze sam dremal. Janez je spal in ni ga vzbudilo
Guzovo dreganje. Guza ga je pustil. Mesec je dospel
kmaln tako nizko, da je posijal skozi lino v leseno lopo,
kjer sta lezala na§a junaka. Janez je spal trdno poleg svoje
pu§ke, Guza pa je dremal in kimal z glavo. Zdajpazdaj je
vzdignil glavo, ozrl se na okoli; zunaj se je delal dan,
mesec je za§el za gore — potem pa je tudi Guza zmagal
zaspanec in je sladko zaspal poleg svojega tovarisa ...

Vzbudil ju je grozen glas in vpitje:

„Brici so tu, brici, po njih!‘‘

Bilo je se rano jutro. Ysa vas je sumela. Okna so se
odpirala in culo se je tekanje prestrasenih vaScanov. Guza
je skocil s svojega leZisca, pomel si oci, kot da ne ve prav,
ali se mu sanja, ali je res, zgrabil je pu§ko, sunil z nogo
Janeza, ki je tudi planil ves prestrasen na noge, in hitela
sta na vas. „Mozje, ho, ho,“ je vpil Guza, kot da je preletel
2e vso vas, „le vkup, mo2je-uporniki, puske, halo! ..“ In letel
je naprej, za njim pa Janez.

V tern se je ustavila sredi vasi grajska posadka, iz
vseh razlicnih grajskih hlapcev sestavljena pescica. Na celu
jim je bil cuSperski oskrbnik, poleg njega je jezdil Vitko
in poleg njiju §e par drugih „boljsih ljudi. u  Po vasi se je
cul vri§c in krik in razni glasovi so jokaje klicali na po-
maganje. Guza je ustrelil s pusko v zrak, v znamenje drugim
vasem, da je sovra^nik tu. Na dolenjem koncu vasi so ze
vsi zapustili liise in bezali v gorenji del, matere z otroki,
ki vsi niti obleceni niso bili. Mo^je so s puskami in ostniki
v rokah leteli na svoj prostor. Nihce se ni s pocetka po-
kazal, ki bi bil branii grajskim vhod v vas, dasi so videli
na spodnjem koncu dobro utrdbo s hlodi, ki bi bila lahko
zadrzala mocnejSo ceto.

„Ha, vse bezi,“ je rekel oskrbnik, ki se mu je na celu
3e poznal obronek od rane, ki jo je bil dobil zadnjic pri
Bogatcu na Goricicah. Izpodbodel je konja in hotel zapo-
vedati: naprej. Ko je vzdignil roko, pocile sta nenadoma
dve pu§ki izza hisnih voglov in ena je zabrencala prav ob
oskrbnikovi roki.

Vsi preseneceni, so se spogledali in pripravili pu§ke, a
nikjer ni bilo videti nikogar; le v gorenjem delu vasi se
je cul jok in krik.

126

„Streljajte vrage, kjer koga vidite,“ zavpil je oskrbnik
ceti. Uvidel je, da je v nevarnem polo^aju. Takrat je pri-
letel izza vogala kot besen stari Jerom. Polhovka mu je
zlezla na oci in pero na njej je viselo po strani. DrM je
v rokah dolg ostnik in se zagnal proti ceti, za njim pa je
priletel Su§ec ...

„Kje imas mojo hcer?“ je vpil Jerom in slep za vse
letel proti konjem. „Hcer, lump,“ in obstal je pred Vitkom
in nameril ostnik. Puska je pocila in Jerom se je zvrnil
in vzdignii roko. „Stoj,“ zavpil je in se zgrabil za prsa,
Susec pa je pobegnil za prvi vogal...

Vitko je pogledal starca in vzdignii roko, da bi ustavil
strel, a bilo je prepozno .. .

Starec se je zvijal v groznih bolecinah na tleh, kri je
lila curkoma; v pesti je tiscal ostnik in se hotel pobrati,
da bi se zagnal v sovraZnika.

„Hcer mi daj,“ je ponavljal s prosecim glasom in od-
piral oci in se zgrabil z roko za mesto, kjer je bil ustreljen.
Oskrbnik je stal pri mini in ni vedel, kaj bi storil.

„Pomagajte,“ je krical Jerom, „aaah, ostrelil me je ...
hcer ... aaa . ..“ In oblezal je — mrtev ...

Po vasi je prikorakala oboro^ena ceta upornikov. Guza
je sel spredaj in dr2al v zraku roko, kot da hoce govoriti.

,,Stoj!“ je zagrmel in ceta je obstala ... Njej ob strani
so prisli s pocasnimi koraki in ponosno glavarji upornikov.

„Kdo je poveljnik?" je vprasal Guza.

„Jaz,“ je odgovoril oskrbnik Berto, „in prihajam v imenu
pravice in vedite, da gre kri za kri. Izrocite se na milost
in nemilost, sicer zapovem . . “ in pogledal je po ceti, kot
da hoce zapovedati, naj ustrele.

„Pocasi, pocasi,“ je rekel Andrejko in stopil v ospredje.
„Tudi mi lahko zapovedujemo, a krvi ne zelimo. Poglejte,
da ste v nasi vasi in se ozrite malo okoli po oknih. V par
minutah bi bili lahko mrtvi. Vrnite se k tistemu, ki vas je
poslal, in mu povejte, da upornikov ne dobi kar tako; pride
naj sam in pokaze tiste pravice, v imenu katerih vas posilja
sem. On nima pravice ne do desetine, ne do nas; ce sam
tega ne ve, ga hocemo opomniti mi

Oskrbnik se je ozrl okoli. Iz vsakega okna je skoraj
molela cev puske.

„Porabite prost odhod — ker sicer bi bilo pre¬
pozno ..

Oskrbnik ni bil slep. Videl je, da pri tern ne opravi nic.

127

„Glavarji upornikov naj gredo z nami, da se pogovore.“
„Ho, ho,“ zasmejali so se uporniki, ki se jih je vedno
vec upalo v oblizje, video, da se jim ni bati. Celo zenske
so prisle. Med mnoZico se je culo razlicno hujskanje ...

„Glave upornikov smo tu, a oni nas ne puste. Poznamo
dobro, kaj se pravi, hoditi na grad na razgovor. IzkuSnje
so nas izucile, ker se je se malokdo vrnil domov.“

„Tako je, po njih,“ kricali so ljudje ... Vitko je med
tem iskal med uporniki mladega Marka, da bi se ma^ceval
za tisto noc. Ni ga bilo ...

Med tem je nastal nov sum. Ljudje so se bili zbrali
okoli Jeroma, mocili so ga z vodo, a nazadnje spoznali, da
je mrtev... „Mascevanje,“ kricali so in rinili naprej.
Andrejko jih je zadrZal. Eazzaljeno ljudstvo je hotelo planiti
na grajske. Guza sam se je komaj premagoval, pa je moral
krotiti druge. Poberinov je drzal pripravljeno pusko, da
plane nad oskrbnika in mascuje Marka. Ostniki so se svetili
nad glavo mnozice, ki je tem bolj narastla, ker so pri§li na
strele ljudje iz drugih vasi. Kmalu je bila vsa vas polna.
Oakali so trenutka, ko zapove Guza: naprej .. .

„Ne ganite se,“ je vpil Andrejko nad grajske; „moja
volja ni, da padete zaradi cloveka, ki mu sluZite za denar.
Ako se to zgodi, ni moja krivda, tu je ljudstvo. Proti sili
se smemo boriti s silo in nase pesti so kmecke in mocne.
Za svoje pravice se bijemo in ne umaknemo se. Odidite!“
„Proc, iz vasi, doli z njimi,“ je vpilo ljudstvo in par
ostnikov je zletelo med hlapce. Konji so se prestrasili.

„Torej boste prisli na drugacen pogovor/ 4  je vpil oskrb-
nik, „pa radi. To jutro si boste zapomnili ...“

„Vi tudi,“ je vpilo ljudstvo.

Oskrbnik je jeze prebledel. Umakniti se, kaka sra-
mota! In pred kmeti, ki so vcasi kot jagnjeta pohlevno orali
po njivah in ubogali na migljaj . . . Ako mu je do casti,
mora streljati, a to se pravi, ubiti sam sebe in druge. Dobro
je videl, kako so vse puske in ostniki namerjeni na njega.
Marsikatero srce je Zeljno cakalo na ta trenutek in vsi bi
se bili osvetili nad njim. Videl je, kako vrejo vkup mno-
2ice, kako silijo naprej vanj. Ni si upal obrniti jim lirbta,
v strahu, da poci takoj deset pu§k v njegov hrbet. S pre-
zirljivimi ocmi je gledal na ljudstvo in mislil, da jih s
tem kroti kot nekdaj, a ljudstvo se mu je smejalo v
obraz. Pogum in navdusenje je bolj in bolj rastlo med
mno^ico.

128

„Nazaj “  je zapovedal Vitko hlapcem in odjezdil. Ceta
se je takoj obrnila. Tudi oskrbnik je obrnil konja in v
urnem teku zapustil yas ...

Ljudstvo je zagnalo velik smeh in krik, ymes pa so
scuvali glasovi: „Za njimi, za njimi, ustrelimo,“ kricali so.

Andrejko je dal znamenje, naj mirujejo. „Bolje je tako,“
je rekel, „zadosti je.“

„Ali bodo nas pobijali?“ vpili so drugi.

„To bodo placali drugje," rekel je Andrejko.

Nekateri treznejsi mo2je so pritrjevali in razburjeno
ljudstvo se je zacelo razbajati. Vracali so se v svoje vasi,
da bi tudi tam tako odgnali grajske, ce bi prisli.

„Jim bomo 2e pokazali,“ je vpil smarski kovac Lescinec
in zadel velik ostnik na ramo, „le na j pridejo. Kranjcev
niste se poznali, pravi pesem.“

Guza je bil zelo nezadovoljen. Imel je za seboj celo
vojsko, pa ni smel napasti, da bi pokazal svojo vojasko iz-
urjenost. Najrajse bi bil udaril in zdrobil vse tiste grajske
do zadnjega, pa ni smel. Tudi Janez je nerad odloZil pusko.
Hotel je udariti tako, da bi padli trije na mah. In ker je
bilo mnogo takih, so pregovorili Guzo, da smejo na cast
zmage izproziti puske v zrak. Na povelje so vsi ustrelili,
da so lahko sliSali grajski, ki so jaliali tiho in pobito po
cesti. In po celi vasi je odmevalo in odgovaijali so jim
streli iz pozameznih koc, iz obojev in oknov in sploh, kjer
so stale strafe razpostavljene.

„Drugic bo drugace,“ je krical Guza, „kaj ne, fantje?“
„Prav pod nos jim posvetimo,“ so vpili in polhovke so
letele v zrak.

Vladalo je splosno veselje. A nasli so se ljudje, ki so
prisli in vprasali:

„He, stric Guzec, kje ste pa strazili, da niste videli,
ko so prillajali grajski ?“  Guza ni bil dosti v zadregi.

„Kaj bo§, strama,“ je rekel, „ali ne vidis da je megla?“
,,Bi bili pa vsaj slisali konjski peket.“

„Ti si dvakrat Strama. Kaj ne vidis, da so prisli od
te strani po polju, ne pa po cesti. Jaz sem pa tam strazil.“
,.Pa bi vsaj potem ustrelil, ko so bili v vasi.“

„Kaj nisem ? Ali nisem jaz prvi vpil, da so tu?“

„Saj ni res. Korejevka jih je najpreje zapazila."
„Kajpak! Jaz sem letel takrat ze po vasi, pa vpil.
Kaj pa spis tako, da ne slisis, tudi ce bi ti nad glavo
streljal?“ Tako se je Guza izmazal in potem pomisknil

129

Janezu ces: „Skoraj bi jo bila zaigrala. Sreca je bila mila,
zdaj je yse dobro. Saj sem rekel, da ne spati. Kadar zaspis,
pride, ce pa cujes, pa gotovo ni vraga."

Ljudje, ki so se zbrali okoli Jeroraa, se se vedno niso
razsli. Jerom je legal mrteY na tleh, kot je bil oblezal. Na
obrazu so se kazale resne poteze in ljudi je bilo strah.
Prijeli so ga stirje mozje in ga odnesli domov. Takrat pa
je priletela od nekod Marinka, z razpuscenimi lasmi, bleda
in objokana.

„Oce, oce," Ypila je in padla na oceta, ki so ga bili
polozili mogje na tla.

Ljudje so se cudili, kje se je tako hitro na§la, ko so
vendar prej toliko poprasevali po njej.

Dekle je klecalo na tleh in poljubovalo oceta. Legal
je na tleh, brez cutov, mrtev . .. Ni ga vec vzbudila njena
beseda. . . Zenske so jokale, moski so stali zamisljeno
zraven. Ysak je mislil svoje.

„Kaj hoce§, ljuba moja “ tolazila jo je Suhoklela in iz-
mivala kri, „kaj hoce§? Usojeno je, molimo zanj, ravno njemu
je bilo usojeno.“ In solzila se je Suhoklela prisiljeno,
Marinka pa je jokala ;  jokala . . . Zdela se je sama sebi, da
je ubila ona oceta . . . Polozili so mrlica na skolke in sosedje
so se razsli nezadovoljni, zalostni zmigovaje z ram ami, ces:
usojeno je.

Kmalu je govorila vsa okolica o nekrvavi zmagi na
Sapu in kmetje so bili pripravljeni boriti se naprej do
zadnjega.

Poberinov Janez jo je zavil naravnost k Pisiku, saj
je vsak vedel, zakaj . .. Marko je med tem legal na postelji
in moral mirno cakati, kaj bo zunaj. Ko so se culi prvi
streli, sklonil se je po koncu in vpil: „Pusko sem, pusko
sem," in je gledal skozi okno. Mimo so bezali va§cani.

„Miruj, mirujga  je potolazila mati.

' „Po njih,“ je vpil Marko in hotel iz postelje.

„Saj je vse tiho. Zlepa se pobotajo."

Crez nekaj casa so videli, kako bege grajski.

Kmalu potem je vstopil Janez. Prislonil je pusko v kot
in zacel stopati po hisi tako, da je dolgo pero vcasih zadelo
ob nizki strop.

„Premalo smo jih.“

„Ga nisi, oskrbnika nisi?" je vpraSal Marko.

„Nisem smel. Se pojdemo, drugic, mi jim pokagemo.
Lrugic jim ne bo prizaneseno."

Uporniki. 9

130

Ysi so bili tiho.

„Boljse je tako,“ je rekla Micka.

„Ni res,“ je vpil Janez.

„Lej ga, saj bi tudi ti lahko padel “

Janez je molcal, potem pa zopet zacel: „Le kaj, dajih
nismo. Postrelil bi vrage, pa bi imel zasluZenje, bodo dali
drugic mir kmetu.“

V tem so stopili v hiso Andrejko, Pisik, Guza in se
par moz.

„Dobro nam gre,“ je rekel Andrejko in sedel. Guza je
jezno polozil pusko ob sebi.

„Le zakaj nismo udarili, “ je godrnjal Guza.

„Pocasi. Vidite, to ni tako,“ je tolazil Andrejko. „Clo-
vesko zivljenje je drago in to ni kar tako: moriti, streljati.
Padel bi lahko tudi marsikateri izmed nas. Kar drZimo
se tako, pa bo prav“ *

Ysi so pritrdili.

„Kaj pa nase zivljenje? Ce so ustrelili Jeroma, to je
pa kar tako!“ je rekel Guza.

„Za to se pa se pomenimo.“

Tako se je slavil dan zmage med uporniki. Vsi so bili
veseli in popoldne so jo slavili pri Zavirsku v Smariji, kakor
da gre na Zivljenje in smrt. Guza je spet pel svojo pesem,
kovac je kazal razo na glavi, drugi pa so pili in peli. Vse
je bilo zadovoljno. Dosegli so, kar so hoteli.

Se tisti dan proti veceru pa je prise! biric iz Visnje
gore in prinesel nekaj k Pisiku in Andrejku. Ljudje so
ugibali, kaj bi bilo.

Zvecer so ljudje varovali pri Jeromu, kakor je to stara
navada pri mrlicu. Govorili in modrovali so o vsem, kar
se je primerilo zadnji cas, in ugibali, kaj bo iz tega ...
Nekateri so se jezili, ces, da se je treba za kri s krvjo
maScevati, drugi pa so rekli : Mirujte, mirujte, pa Boga
hvalite, da je tako; Bog ve, kaj se bliza . . . Guza je pri-
povedoval povesti iz svojega vojaskega zivljenja, Jurko Baja
je pripovedoval o upornikili po Dolenjskem, drugi pa so po-
sluSali in tudi svoje povedali, kar so vedeli. Zenske so
tolazile Marinko po svoje in imele svoje pogovore, Suhoklela
pa je otirala svece in prebirala jagode na molku. Vsem
pa je bilo nekaj cudno pri srcu. Yideli so na odru zrtev,
ki je padla za vse, in zdelo se jim je, da ne smejo pustiti
tako. ,.Osveta, osveta,“ mislil si je marsikdo, a motili so
se raj§e z navadnimi pogovori.

131

V sobi pri Andrejku pa sta sedela Andrejko in Pisik.
Pred njima sta lezala listka od sodnije y Visnji gori, ki
sta jima velevala priti na pogovor.

„Kaj se ti zdi?“ je rekel Andrejko, ki je videl y tem
konec svoje igre.

„Hm,“ je rekel Pisik, „ne pomaga nic, tu se moramo
pokoriti. Sklicujemo se lahko, kaj nama morejo ? 4

„Nic. Mi smo zahtevali svoje. Sicer pa nismo nikogar
nbili, oni pa so nase.“

Pisik si je segel v lase od skrbi.

„Molciva, da ne razvedo ljudje. Ko opraviva, bo dobro.
Ljudje bi izgubili pogum, in konec bi bilo upornikov. Sod¬
nije se boje . 44

Tako sta sedela moza in premisljala. Bala sta se, da
se zgodi, na kar ni preje nihce mislil.

Tisti dan je hodii Cuspercan po sobi gori in doli in
cakal, kdaj mu pripeljejo pred oci predrzne upornike. Grez
dolgo so prisli domov. — Oskrbnik Berto je stopil v sobo
in molcal.

„Kje so ? 44  je zavpil nad njim Cuspercan.

„V vasi , 44  je odgovoril cisto mirno oskrbnik in stiskal pesti.

„Kaj je ? 44  je vprasal zacudeno CusperSan.

„Hm, iz vsake luknje puskina cev, pred nami cela
vojska ]judi, oborozenih z vsem razlicnim orozjem, sredi
sovrazne vasi — pa se bij, ce se mores . . , 44

„Torej jib niste pripeljali ? 44

„Ne! Pekli so, da pridite vi na pogovor; skrajno pre-
drzni so. Treba jim bo drugace pristrici peroti, tako ne gre,
premocni so . 44

„Premocni! Tako dalec je prislo! In jaz bi se umaknil
kmetom? Kje ste vi junaki: Bavbar, Herbart, Andrej, Tur-
jacanje . . , 44

„Jaz nisem kriv. Vasa visokost izprevidi , 44  je govoril
oskrbnik in stal bled od jeze.

„Pojdem jaz nad nje! Ha, ha, kaj mislite, da ne pojdem?
Pa z drugacno vojsko. Premocni! Ha, ha, jaz jim pokaZem,
kaka je njih moc. Bomo videli, kdo bo odnelial. Jaz nisem
tak stragljivec. Kdo je pobil Grota Betarda?.. Jaz! In se
se bomo, le pocakajte! Uklonim jim uporni vrat, Se le vrag
ni, tudi ce ima vse pasti. Bomo videli, ce bomo vbili tem

9 *

132

trdim bucam v glavo, kaj se pravi pokorscina. Uklonim jih,
da bodo vsi lezali pred menoj in prosili milosti . 44

Oskrbiiik je molcal. Priklonil se je in odsel.

„Zajec bojazljivi , 44  je menil Cuspercan, ko so se zaprla
vrata. §el je parkrat po sobi gori in doli in kri se mu je
nekoliko pomirila.

„Tako torej, pri kraju smo, dalje ne gre in ne sine iti.
Mi smo se umaknili kmetom. Eden naj pade, ali jaz —
ali. .. Kaka sramota . 44  Zdelo se mu je sramota, da bi se
sploh bojeval s kmeti. ,,Preneumno , 44  je mislil in zapovedal
napreci yoza. Odpeljal se je na gradove k prijateljem.

Tisti dan je Vitko hodil po gozdu v lovski obleki.
Cudno mu je bilo pri srcu. Pred njegovimi ocmi je stala
podoba Jeroma, ki hiti proti njemu z ostnikom v roki, besen
in jezen ... Hiti proti njemu, puska poci, se enkrat tisti
pogled — in starec pade . . . Kdo je bil kriv smrti? In
kako je vpil: „Hcer mi daj, hcer . . .“ Kaj je hotel? . .

Po gozdu je prisel Suhoklel z butarico sib pod
pazduho.

• „So tu, gospod ? 44  je rekel potuhnjeno.

„Kaj je y  vasi? 4 * je vprasal Vitko.

„Hm, umrl je. Na Oder so ga dejali. Marinka je sliSala,
ko so vpili ljudje, usla je in — saj veste — oce je bil . 44

Lovec je molcal.

,,Tn kaj pravi ona ? 44

„Hm, nic ne pravi; saj veste: oce je oce . 44

„Kaj pa zdaj? a

„Nic. Doma bo in nasa ji bo pomagala. Pa teta bo
menda prisla. Kaj se lioce, nesreca je, pa je. Saj oni, oni.. , 44

„Kaj ? 44  je vprasal Vitko.

„Oni je vendar ne bodo vzeli, ko bodo — saj vejo —
oni so grajscakV

„Kaj?“ je zavpil Vitko, da se je Suhoklel stresel.

„I no, seveda so, saj to ni nic hudega, Jaz sem slisal
od hlapcev, pa z naso staro sva tako uganila , 44

,.Molci, starec , 44  zavpil je nad njim Vitko. „Ako zines
kje tako besedo, ustrelim te, ko te prvic kje ugledam . 44

„Saj ne bom, gospod, saj ne bom; jaz sem samo rekel,
ker so drugi tako rekli . 44

„Molci, sicer .. . 44

Suhoklel se je tresel.

„Saj jim hocem dobro. Ali niso bila nasa vrata od-
prta in vse smo pomagali . 44

133

„Pojdi domov in varuj se. Jaz bora vse izvedel. Ako
izvem eno besedo, si izgubljen brez usmiljenja.“

„Saj, saj “ je jecljal Suhoklel.

„Jutri pridem k vam, naj pocaka,“ je rekel Vitko in
se obrnil ter odsel.

„Bo, gospod, bo ,“ je govoril priliznjeno Suhoklel, bojec
se za svojo ko2o. Ko pa je bil Vitko ze dalec proc, je za-
godrnjal: .,Poglej, kako se repenci nad menoj za zahvalo,
da sera imel sitnosti. Cakaj, kmalu ti odzvoni. Saj si graj-
Scakov sin . . . gosposka kri, nehvaleZna, le poeakaj .. .“
In odsel je dalje po gozdu in se na tihera jezil nad ne-
hvaleznimi ljudmi.

*

' * *

Crez dva dni so pokopali Jeroma. Brez Stevila ljudstva
se je zbralo. Uporniki so prisli vsi v polhovkah in stopali
v redu za krsto. Mogocno so peli smarski zvonovi, kot
vselej, iz visokili lin starodavne cerkve in ljudstvo je bilo
razburjeno. Pokopali so zrtev, ki je padla za vse . .. Na-
zadnje so se razsli in sli pit pogrebscino. Na grobu je
ostala samo Marinka in plakala. Poleg nje je stala teta
Polona in Suhoklela.

„Kaj liocemo, prestal je, nas pa se caka,“ jo je tolaiila
Suhoklela z navadninoi besedami.

Na pogreb§cini pa so ljudje kmalu pozabili 2alost in
le pretili, da se krvavo raascuje za svojo zrtev.

*

* *

Drugo jutro je stal pred Andrejkovo hiso voz. Otroci
in 2ena so stali naokoli.

,,Kmalu se vrni,“ je rekla zena in s tezkira srcem po-
pravljala koc na vozu. Andrejko in Pisik sta sedla na voz ...

„Saj pridem zvecer, u  je rekel Andrejko in pobozal malega
Vanjcka, ki je hotel z njim. Bilo mu je tesno pri srcu, kot
da sluti nekaj hudega.

Sirec je zdirjal. Voz je drdral kakor nekdaj tisto lepo
enakomerno pesem po cesti, ko je §e vabil zaveznike na
boj. Sirec je stresal z grivo in okoli glave se je gostil
zrak, ker je bilo jutro jesensko mrzlo. Polja so bila prazna;
kaka pozna jata ptic je se sedela na drevesu poleg ceste
in zletela na jug. . .. Ljudi ni bilo nikjer, vasi so leZale
tiho ... Gozdi so porumeneli in za njih vrhovi so se kazali

134

zidovi gradov. Moza sta sedela tiho. Le Andrejko je vcasi
pognal konja, kot da se je prebudil iz sanj:

„Hijo . . “  In spomnil se je na tiste srecne sanjave
case. Vse je Mo tako in takrat je yse v sanjah tako lepo
stalo pred njim, kar je zdaj tako cudno, cudno . . .

Zvecer ni bilo upornikov domov. PriSel je poslanec z
Goricic, crevljarcek Bodenic, in povedal, da so Bogatca
zaprli. Guza ga je sprejel sam in se cudil, kaj da ni
Andrejka od nikoder. Zvecer je pridirjal na konju mlad
Posavec in naznanil, da so Rescaka in se nekatere prijeii
in odpeljali k sodniji. Drugi dan so pripeljali tuji ljudje
sirca domov ...

Po dolini je pocilo; grozna novica je pretresla vse
upornike in vso dolenjsko stran. Sepetali so si spocetka
tiho, potem pa govorili vedno glasneje ... Glave upornikov,
Andrejko, Pisik, Bogatec in se vec drugili iz raznih krajev,
vsi so sedeli zaprti v jeci na trdnem Turjaku . ..

„Zdaj pa imas“ je rekel Poberin Janezu, „kaj si ne-
umen, da si z njimi! Saj sem vedel, kaj se mora zgoditi..

Na upornigko vas je padlo to kot smrt. Vse je utihnilo
in skoraj govoriti si niso upali. Tega niso pricakovali. Ljudje
so zaceli odlagati polhovke in cakali, kaj se pride .. .

XXII.

Pri Zavirsku so sedeli zopet nekateri gostje, ki smo
jih navadno srecali tam; bili so: smarski kovac Lescinec,
Gorin, Bister in Vrancev Peter. Poleg teh pa so sedeli kot
po navadi se drugi vsakdanji pivci pri razlicnih mizab.
Prisedel je k njim celo oce Prosen, ki je bil dalec okoli
znan kot najbogatejsi kmet. Pogovor se je pletel o vinski
trgatvi, o Belokranjcih in o tedaojih casili sploh, in nazadnje
so priSli tudi na upornike, dasi so se bali mnogo govoriti
o njih, v strahu, da bi se ne izvedelo, kdo da je bil se
zraven. Zato so govorili oprezno in bojece, samo kovac se
ni bal nikogar. Udaril je ob mizo pa zavpil:

„Kaj, sieve vi, kaj se pa bojite? Ali ste to kaksni
mozje? Vsaka baba vas u2ene. Kaj pa zuZnjate in zuznjate,
kakor da bi stalo sto biricev za vratmi. Jaz se pa ne bojim
tristo C 1 u§percanov, pa ce pridejo precej sem.“

„Le pocakaj, da pride samo eden, pa bos molcal kot
kol ob cesti,“ mu je ugovarjal Bister.

„Kajpak! Ti molci§, ti sleva, ki si prej najvec govorili

135

Bister je planil na noge in vpil: „Kdo je sleva? Kaj?
Jaz?“ in je prijel bokal, da se je vino razlilo po mizi.

„Ti ti,“ je potrdil ravnodusno kovac in brez skrbi iz-
pil, kar je videl v kozarcu pred seboj.

_ „Kaj se bosta?‘* je miril Prosen. „Skoda moza; Andrejko
je bil le mo2 in, ce so ga tako na zvit nacin ujeli, je grdo
in nemozato. Z oci v oci, tako delamo mi.“

„Tako je,“ je pritrdil Gorin, Vrancev Peter pa, ki je
vedno ponavljal za Bistrom, sedaj za enkrat ni vedel, kam
*• bi pritegnil.

„.Taz tudi mislim,“ je rekel, da bi se ne zameril ne
sem ne tja, ker zamera nikdar ne koristi, ampak rada
skoduje.

„Mi pa se nosimo polhovke, pa jili ne odlozimo, dokler
se ta-le giblje“ je rekel kovac in in privzdignil polliovko;
pri tem se je pa spomnil, da ima razo na glavi, in se je
pobahal: „Le poglejte, tako smo podili Francoze, pa sem jo
dobil; ce bi bilo priSlo sedaj do tega, pa bi jib bil dobil se
par, mene bi ne bilo konec; jaz bi pa marsikomu z ostni-
kom puscal kri, ce bi mu bilo to kaj koristilo. Mi nismo
kar tako, da ves, Bitter. Govori se lahko. a storiti to je
kaj drugega,“

„Seveda je, kaj jaz nisem delal? u

„Ti? Z jezikom si pobil vse, ki so §e danes 2ivi in
zdravi.^

„Koliko si jih pa ti?“

„Nic, ko nisem nobenega dobil v roke. Pa naj bi se
bili udarili, potem bi bili videli vraga. a

„Kajpak!“ je ugovarjal Bitter. „A saj ste jih imeli pred
nosom, pa bi jih bili.“

„Vidi§, Bister, ti si neumenje  zacel razlagati oce
Prosen, da je Bister kar zazeval, a ocetu Prosenu si vendar
ni upal, da bi bil ugovarjal, ker bi ga potem ne maral za
meSetarja na semnju. „To je tako. Ko bi se bili na Sapu
ndarili, zdrobili bi bili vse; a gorje potem Andrejku in vsem,
ki so upornike vodili. Zdaj jim pa nic ne morejo. Andrejko
je bil previden moz.“

„Seveda je bil,“ je pritrdil Bitter, „saj ne pravim, da
ni bil, samo prehitro je vse delal. u

„Moz je pa le bil," se oglasi Gorin.

„I, seveda je bil, kaj mu pa to pomaga; saj smo mi
tudi mozje . . “

„Pa kak§ni,“ je pripomnil sme§no kovac.

136

Vrancev Peter je kar obstal.

„Kaj pravis," je dejal, „da mi nismo mozje? Sipati!"

„Kje imas pa polhovko, Peter?" vpraSal ga je kovac.

„Doma; kaj tebi mari? Po zimi jo bom nosil, ko bo
mrzlo."

„Vidis, jaz jo pa se nosim; zato je pa tako."

Peter ni imel nobene besede, s katero bi zavrnil kovaca;
moleal je kot zid.

„Kaj se hoce? Sreca mu ni bila mila.“

„Tako je" je pritrdil Bister.

„Jaz sem mu dobro zelel in pray bi bilo, ko bi se bilo
izslo, kot je mislil; morda bi imeli res mi in nasi otroci se
kdaj kako korist ," je govoril Gorin.

To je kovaca razjezilo.

„Kaj pa spet ti govoris, ko si kar bezal, samo da si
slisal ime. Pa o otrokih govoris, ko jih nisi nikoli imel in
jih nikoli ne bos. Takemu skopuhu Bog se otrok ne da."

„Glej, nikoli vec ti ne pripeljem kobilice podkovat," je
rekel Gorin razzaljen.

. ? Daj, ali ne," je govoril kovac. „Ce ne zberemo vkup
ostnikov in drugih takih stvari, pa ce ne gremo nad Turjak,
da osvobodimo Andrejka, nismo vredni, da nas nosi zemlja."

„Kaj pravi?" so vprasali vsi ob enem.

„Ali vidite, kako se bojite? Kje je vas pogum?"

„Pa pojdi “ je zavpil Bister, „pa pojdi, pa razbij Turjak
s tvojo trdo buco, ko si tako mogocen."

„Zakaj pa ti ne gres? Ali nisem rekel, da gremo vsi?"

„Jaz pa vein, da si se pred vrata ne upas," je vpil
BiSter in vsi so se zasmejali. Kovac je malo pomislil.

„Kaj stavis?"

„S polhovko pojdes."

„Tako kot sem "

„Stavim glavo, da ne gres."

„Ti pojdeS pa gledat za menoj," je rekel kovac.

Bister je utihnil.

*

* *

Nekaj dni potem se je oglasil Gorin pri Jeromu. Teta
Polona in Marinka sta sedeli pri peci, na zidku pa se je
grel Susec.

„Saj ga nisi videl, Susec," ugovarjala je teta Polona.

„0, sem, sem."

„Saj ni res, samo zdi se ti."

137

„Aaa?“ se je zacudil SuSec.

„Vidis, kaj drugega se ti je sanjalo, pa se ti zdi; ce
bos se enkrat lagal, pa ne bos smel vec 11a nas zidek ..
„Saj ne bom “

Marinka je molcala. Smrt oceta in vse, kar se je
zgodilo y zadnjih dneh, je tezko lezalo na njenem srcu;
]judje so kazali za njo, ces, da je izdala vas in spravila
oceta pod zemljo. Vsi so molcali.

Tacas je priSel Gorin. Pocasi je stopil v sobo in po-
kasljal:

„Pa se grejete,“ je rekel za pozdrav.

„Da, cas imamo.“

„Ej, casa dosti, saj smo dodelali, pa mrzlo je postalo.“
„Kmalu bo zima tu“

„Kmalu, kmalu.“

,.Pa se vsedi malo “

.,A, saj nisem truden; tudi casa nimam, mimogrede
sem stopil notri “

„Kaj hocemo; tako je zdaj, a  je rekla Polona. „Tako,
tako; nihce ne ve, kaj nas caka.^

„Vedno slabse. Pa kar nanagloma. Kdo bi si mislil
Gorin je sedel.

„Kot bi bilo usojeno.“

,.Jaz sem hotel se govoriti; imela sva nekaj v pogo-
voru, M  je zacel Gorin, da bi priSel k besedi, kamor je hotel.
„Tako? Jaz ne vem ..

,,En dolg imamo ... Pa sva se bila zmenila; saj veste,
kako je. Zene mi je treba, pa smo mislili, zdaj pa ne vem;
kakor hocete . .

Marinka je molcala.

,.I malo bos pocakal, saj se se zmenimo. , ‘

„E, kaj bi cakal? Saj je ze drugi rod. Saj ne silim;
pa nocem, da bi ljudje govorili tako pa tako. Marinka se
bo mozila, jaz pa vzamem svoje.“

„Kaj bos, ko ti ni sile, u  je zacela teta Polona.

,,E, je sila, je, slabi casi so. Saj jaz sem Se zmeraj

pripravljen, da se zmenimo.“

Marinka ga je pogledala. Gorin je gladil svoje cisto

obrito lice in ogledoval po hiSi.

,,Pocakajte, u  je rekla Marinka, „saj se ni vseh dni
konec/ 4

Gorin jo je pogledal. Njeno prej tako cvetoce-rdece
lice je obledelo, erne oci so gledale bojece.

138

„Kaj bi pa cakala,“ je rekel, „brez ljudi si, tezko je“

Teta Polona je pogledala na Marinko.

„Seveda, najbolj pametno,“ je pritrdila.

Gorin je ves zadoyoljen ystal.

„Pa se potolazite,“ je rekel in odsel.

„Kaj ga bos vzela?“ je vprasala teta.

„Zakaj pa ne?“ je odgovorilo dekle.

Susec je zazdehal na glas... Molcali so vsi in
mislili svoje.

XXIII.

Slana je vsako jutro pobelila jesensko naravo. Bolj in
bolj se je kazalo, da je blizu zima. Vse je ntihnilo. Ljudje
so se poskrili y hise, posedli okoli peci in se greli.
Gospodarji so nasli svoje delo, 2ene in hcere so pripravile
kolovrate, starci so kadili tobak na zapecku in sanjali o
begu casa in starke so imele opraviti mnogo z vnuki in
vnukinjami.

Povsod so govorili o upornikih kot preje. Ugibali so,
kaj se bo zgodilo in malo jih je bilo, ki bi si bili upali
nositi polhovko, nikar se peresa na nji. Dva sta pa vendar
§e bila, ki nista odMila orozja niti kape in tudi nista iz-
gubila upanja, da se vse se povrne. To sta bila nasa znanca
G-uza in njegov prijatelj Jurko Baja. Jurko je na jesen
vstavil svoje vecno popotovanje; le parkrat je §el proti
Dolenjskemu, da bi videl, kak duh je v ljudstvu. Videl je,
da je vse umrlo, zakaj gradovi so zaceli paziti se bolj na
kmete, ki pa so takoj izgubili pogum, ko so zvedeli, kaj se
je zgodilo z Andrejkom in njegovimi prijatelji. Povsod so
kazali za Jurkom, ces: poglejte, upornik, poslanec upornikov
in celo bati se je moral za svojo kozo. Zene in gospodinje
so se ga bale v hiso in ga z bogatim darom kolikor mogoce
hitro odpravile naprej, da bi ne bilo kakega suma, ali pa
da bi morda res ne zmesal mo2u glave. Ko pa se je raz-
nesla vest, da pojdejo uporniki nad Turjak, da osvobode
svoje voditelje, bali so se Jurka povsod, kjer so ga poznali,
tako da so mn celo radodarne, gostoljubne hi§e zapirale
vrata. In ker je bil Jurko itak za zimo preskrbljen, je
ostal doma in tako sta z Guzo v koci lepo modrovala.

„Kaj sedaj,“ je vpraSal Guza, „kaj sedaj?“ In nihce
ni vedel odgovora,

„Koncano je,“ je odgovoril Jurko; „zavladal je mir,
zmagani smo in — resitve ni.“

139

„Mora biti,“ je rekel Guza. „Tudi Napoleon bi bil
lahko rekel, ko je prisel iz Rusije: resitve ni; pa kaj ti
naredi, zvita glava? Novo vojsko vkup, pa je. Pri nas
ravno tako

„Le, daj, ce kdo pojde

„Mora, mora, vsak mora, ce ne, so pa ..

„Hm, kaj bo§? Ne gre. Na glavo se postavi, ne gre“
„0, da smo bili tako slepi, da nismo cisto nic sumili.
To se pravi, da nismo imeli vojske. Kako more vojska
pustiti svojega poveljnika v sovraznikov tabor kar meni
nic, tebi nic? Vidis, prevec smo zaupali. Da bi se bili do-
govorili, ne bili bi ga prignali do Turjaka .. . Pa tudi
zdaj! Kaj mislis, da jaz ne znam vojske voditi? E, pa kako!
Zakaj pa v vasi niso nic opravili ? Zato, ker je bil France
Gnza zraven, ki ye, kaj se mora in kako. Ce je vojska, je
vojska. Si sovra^nik, ali prijatelj, tu ali tarn. Da bi mene
poslusali, bilo bi drugace. Ne bi si upali tega, pa ce greste
z menoj, razbijemo Turjak“

„Kdo pojde,“ je ugovarjal Jurko; „jaz bi §el, a dva se
psi nimajo kaj poditi. Turjaka ne zmores kar tako, se Turek
ga ni..  . Roke navskriz, pa mirujmo; storili smo vse in —
upornikov ni vec.“

„Kaj?“ je skocil Guza na noge, „upornikov ni vec?“
In vrgel je polliovko na mizo. „Jaz sem eden in ves, kaj
se pravi to: Guza je upornik?“

„Da te bodo zaprli kot druge.“

„Kajpak, ti bos govoril! To se pravi, da bo Guza, ki
je hodil kdaj s samim Napoleonom', tudi kranjskim Cusper-
canom se delal preglavico.“

„Ce bo dobil ljudi za to. Kaj jih ne vidi§? Reci, reci
temu ali onemu: Tudi ti si upornik, tudi ti si imel pol-
hovko, tudi ti si hodil z njimi, pa se ti naredi kot sveti
Peter na veliki cetrtek pri ognju na dvoriscu pred Kajfom.
Cudil se bo, pa se ti vlekel iz rok: Kaj, jaz? Kaj meni
mari, kaj ste imeli; jaz se ne menim za take reci, 2ivim
mirno; poglej, prej se je upiral, zdaj bi pa rad sam sebe
izmazal. Kar ste sejali, to 2anjete.“

Guza je vedel, da Jurko prav govori in je molcal.
Pac so stale pred njim velike uporniSke cete — v duhu —
in on jih vodi proti Turjaku osvobodit Andrejka in druge
upornike, a to so bile samo sanje za tolazbo, ker je bila
resnica tako bridka, resna ...

140

Nekaj nade je sicer bilo; a vse upornike bi bil lahko
nastel na prste: bila sta nasa znanca, Poberinoy Janez,
Pisikoy Marko in par njihovih prijateljev in pa s Posavja
so se se vedno oglasali, dasi Gcuza ze zdavnaj ni vec s
pusko strazil po vasi, ker ni imel kaj. Yso okolico pa so
dan za dnem pretresale vedno nove strasne novice; vsak je
hotel svoje vedeti; pripovedovali so, da so upornike ze
obesili, a kmalu potem so zopet povedali, da so se pri ziv-
ljenju. Ljudje, ki so prisli kolickaj blizu do gradov, so vedeli
povedati, da so culi iz jec grozno kricanje, ker upornike
baje na vse nacine mucijo; drugi pa so trdili, da jib mislijo
izstradati do smrti. Suhoklel, ki je bil slucajno sei na grad,
je prinesel novico, da jih bodo gnali prav na Dhnaj do
cesarja in jim tam posekali glave. Suhoklela pa je trdila,
da jim bodo najbrz nalozili najhujso kazen, ki je bila za
take ljudi vcasi v navadi, namrec, da jih bodo s konji raz-
trgali na vse stiri vetrove; tako da je brala v starih knjigah.
Nekdo se je spomnil povesti o Matiji Gubcu in je trdil, da bodo
gotovo Andrejka, ce ne vse, kronali z razbeljenimi kronami
in jih scipali z razbeljenimi klescami. Drugi pa so pravili,
da imajo na Turjaku cudne natezalnice, ki so z njimi vcasi
trpincili in morili Turke in da 2 njimi zdaj mucijo glavarje
upornikov, da bodo izvedeli imena vseh, ki so se jim dali
premotiti, in potem jih bodo v skripcih umorili. Take novice
so se raznasale po hisah in ljudje so govorili s strahom in
kdor je bil prizadet, je molcal in cakal v strahu dne, ko
pridejo ponj. No, nic takega ni bilo slisati, zato so se po-
tolazili, ces, da bodo za vse trpeli samo voditelji.

„Saj je tudi prav,“ rekel je ta ali oni.

„Seveda; kaj smo mi krivi?“

„Kaj smo mi vedeli? Saj je pravil, da imamo pravice.

Zdaj pa ima.“

„Mi smo cisto nedolzni. u

„Saj vedo v gradu, kako je.“

In stare zenice so se prekriZevale, ko so slisale, kaj
bodo naredili z uporniki, in so molile za njih duse.

Doma pri Andrejku pa je zbirala mlada zena svoje
tri otroke, drzala jih pred seboj na klopi in jih ucila:

„Molite, molite ..

Njih oci so nevedno gledale mater in ona je jokala
in jih ucila molitvic. Zunaj pa so ljudje govorili brezsrcno,
in njih govorica je pretresala s strahom in grozo srce mladi
materi ... In moiili so vedno, po noci pa, ko so malo zaspali,

141

je precula noci — in molila . .. Bili so to grozni dnevi,
zakaj od nikoder ni bilo glasu, ali so uporniki Zivi  ali
mrtvi...

Poslali so Sugca na Turjak. Dosti so mu obljubili.
OdSel je in hodil dva dni okoli Turjaka, tretji dan se je vrni].

„Kaj si videl?“ vprasali so vascani, ki so 2e komaj
cakali.

„Govoril sem “

„S kom?“

„Z Andrejkom.“

„Kje?“

„Skozi okno

„Kako ?“

,,Splezal sem po zidu gori. Drzal sem se za omreZje pa
v vsako okno vpil: Kdo je tu? Dolgo ni bilo nic. Sinoci
sem ga nasel. — „Jaz sero,“ odgovoril je, ,,kdo si?“ — Jaz
sem, odgovoril sem, Susec. — „Kaj hoceS?“ pravi. Ali ste se
zivi? — „§e,“ pravi, „kaj je doma?“ — Nic, pravim, da
ste le se 2ivi. „Pozdravi vse, reci, da bom kmalu doma,
da je vse dobro, da se cesar poteguje za nas. <:  Pa sem padel
z okna in komaj ubeZal; zagledali so me. Trije strazijo
vsako noc upornike. Nikoli vec ne grem, da veste. Tako
je bilo “

Tako novico je prinesel Su§ec. Malokdo je verjel, ker
je Susec drugje zopet drugace povedal in ce je videl, da so
verjeli, je lagal na precudne nacine .. . Zato to ni potolaiilo
ljudi in tudi domacih ne. Vse je cakalo, da pride neki dan
grozna novica.

Suhoklela se je med tern privadila pri Andrejku in je
imela tarn svoje zavctisce, kar je bila pri Jeromu teta Po-
lona, ki ni hotela vedeti, da je bila prej Suhoklela Marinki
vec kot teta. Prilizovala se je torej pri Andrejku, pestovala
otroke in tolazila na svoj na6in, ces da „bukve a  nic slabega
ne prerokujejo in da se ni treba bati. Suhoklel pa je sedel
doma in se bal, da ne bi prisel v roke Vitku.

„Ej, naj je izvedel kaj, pa bom jaz kriv, pa uboga
moja grba,“ godrnjal je in grel pec. Noben prepir s staro
ga ni spravil iz hise. Vitka pa tudi ni bilo v vas.

„Grad je grad in hvaleznosti ne pozna,“ godrnjal je
Suhoklel, .,zapovedoval bi, pa tepel, ti pa trpi, pa bodi kriv
ali nedol2en.“ Tudi Guzi je to povedal.

„Ti si vedno kriv, u  mu je rekel Guza.

Tako je bilo in zima se je bli2ala.

142

Andrejko je sedel y jeci. Ogledal se je okoli sebe in
y trenutku je stalo pred njim vse, kar se je zgodilo tako
nenadoma. Vrata so se bila zaprla, kljuc je zaskripal v
zarjaveli kljucavnici in po njih so se nekaj casa tolkle stare
verige, ki so bile pritrjene nad vratmi. Z nekako grozo so
odmevali zvoki ob temnih stenah. Andrejko je vzdignil roke
in si zakril obraz. Tezke verige so mu visele na rokah in
nogah.

„Aah,“ rekel je, „tu sem.“ In sedel je na kamen, podprl
z eno roko glavo in se zamislil. Kaj sedaj?

Spomnil se je, kako so ljudje bezali y hi§e po vseh
vaseb, koder so gnali upornike. In gledali so skozi okno
in matere so jih kazale otrokom, kot da zeno najvecje
hudodelce na svetu. Nikjer jih ni hotel nihce srecati, za
njimi pa so ljudje zaceli svoj pogovor in se kriZali in trepe-
tali, ce so sploh kdaj dejali na glavo polhovko. On pa je
stopal ponosno med birici, gledal jasno naprej in kazal svoj
neupogljivi ponos. Da bi jim morda kdo ne prisel na pomoc,
zavili so birici s ceste na steze skozi gozd. Jesenski dan
je bil v gozdu, lep in mil, kot jih imajo samo domaci
gozdovi. Izginilo je polje izpred oci, nobene vasi ni bilo vec,
da se vsaj ni bilo treba vascanom skrivati. Po gozdu pa
je sumelo jesensko listje s svojim oto^nim sumenjem, ki je
kot vecna pesem o minljivosti. Tu in tarn se je oglasil
ptic-pevec in pobegnil, ko je cul trde korake ... In §la je
pot po gozdu, po stezah na levo in desno, navzgor, navzdol,
zdaj nekoliko po planem zdaj po gosti sumi. Prisumel je
studenec med listjem po ozkem jarku, sumljal je svojo lepo
pesem prostosti in vabil pit. . . Ob poti so se dvigale smreke,
vpogibale so vrhove in sumele kot bi govorile: gres, gres,
glavar upornikov? Dolgo smo cakale, da prideS. In po njih
je smuknila brza veverica in izza debla gledala radovedno-
bojazljivo na trumo moz, ki so imeli puske in plen, pa
vendar niso bili lovci. In stopal je on, glavar upornikov,
po lepem gozdu in jemal slovo od vsega, vsega . .. Zaduji
dan svobode! A njegovo oko se ni porosilo, on ni uklonil
glave. Po vrsti so stopali predenj spomini. Ta dolga vecna
pot, te zvite steze med tern sumenjem! Kako znano! Ali
ni to, kot pot po Posavju? Drci voz, drci; sirec opleta
pred njim z grivo ponosno in pot gre na desno in levo
vedno dalje, ob sumenju Save ob enakomernem drdranju

143

koles ... Na vozu pa on sanja lepe sanje, saj je vsa dezela
na nogah in ze se dvigajo pesti, v kovacnicah poje kladivo,
kmetje si kujejo orozje in skoraj gre yojska nad gradove.
Po vaseh se zbirajo ljudje in klicejo slavo njemu, glavarju
upornikov . . .

In to sumenje smrek! Kako so sumele nekoc smreke
ob dolini pod Sapom, ko je stala vsa uporniska moc pred
njim, on pa je govoril, govoril o bodocnosti, o pravicah, o
resitvi, in vsi so prisegali, dvigali roke, mahali mu s polhov-
kami v pozdrav in lioteli takoj iti nad gospodo... In
zdaj?...  Ta pot, to sumenje v lepi jesenski dan in vse
govori in poje in vzbuja cudne, te2ke obcutke ...

Izza vrhov gozda se je prikazalo zidovje mogocnega
gradu. §e kratka pot in glavar upornikov je sedel v jeci,
temni, globoki. . .

Vse to je stalo hipoma pred njim in ga je pretreslo.

„Sem je torej vodila moja pot?“ vzdihnil je, ko se je
vzdramil iz teh spominov, ki so se tako cudno mesali in si
bili tako cudno podobni. In ni ga bilo cloveka na celi poti,
ki bi ga bil za slovo objel; ni bilo niti enega, ki bi mu
bil dal po^irek vode; ni ga bilo, ki bi mu bil prinesel vsaj
malo oroZje, da bi planil, udaril in razbil, razbil vse, pa se
zgodi, kar se lioce. Ne, nikogar ni bilo. BeZali so v hi§e,
zapirali vrata in gledali izza voglov, da bi ne padel kak
najmanjsi sum nanje. Aaa, ljudje, kje ste ljudje?

Vstal je. Temno je bilo vse naokoli, da je komaj mogel
spoznati, ali je dan ali je noc. Tam visoko se je kazalo
neko okence, zamrezeno z debelimi mrezami. Svetloba je
prihajala od zgoraj, tako da se je videlo, da je jeca cisto
v zemlji. In kje so drugi, Pisik, in drugi, kar so jih pri-
gnali? Mnogo je6 imajo, da lahko denejo vsakega upornika
v drugo ... Zacel je lesti proti oknu, a ni ga dosegel. Zid
je bil moker in smrdelo je po trohnobi in plesnobi. Zacutil
je par kamnov, ki so moleli iz zidu in se vzpel nanje, da
bi pogledal skozi okno. Posrecilo se mu je, da je pogledal
proti nebu; visoko nad oknom se je vzdigoval grajski zid,
par grmov je zarascalo zgoraj odprtino okna, ki je bilo
deloma tudi zasuto s palicami in smetmi. Zdelo se mu je,
da je vecer, a vendar se ni dalo videti ne solnca, ne sene.
Vzpel se je se nekoliko, da bi vedel, ali je 2e pretekel en
dan, kar sedi v tej temnici, vzpel se je se naprej, noga je
spodletela, padel je vznak, verige so zaroZljale na rokah
in nogah in pod glavo je nekaj zaropotalo s cudnim votlim

144

glasom. Tla so bila na tistem mestu mokra in mehka, prijel
je za tisto cudno stvar kamor se je zadel z glavo in bila
je — kost. Izpreletelo ga je po vseh udih, zakaj pred njim
je leialo cloveSko okostje, ki je ostalo, Bog ye, od kdaj
pozabljeno v podzemeljski jeci. Spomnil se je na vse raz-
licne pripovedke, ki jih je pripovedoval stric, ce§, da so
tako pravili stari ljudje . . . Gledal je v temino, da bi raz-
locil, kaj je vse pred njim, pa ni bilo toliko svetlobe.
Usedel se je na svoj kamen in se zamislil v svoje sedanje
stanje. Njegove raisli so odhitele v upornisko vas. Tam se
prebivajo njegovi prijatelji; morda se Ze zbirajo, morda za-
cuje vpitje krog grada, in pred vratmi znane glasove; vrata
bi zaskripala, verige zaroMjale in na pragu bi se prikazali:
Gnza, Poberinov, Pisikov, za njimi pa cela vojska s polhov-
kami. Planili bi v jeco, objeli bi ga in povedali, da je prost...
A nic ni bilo. Pac! Po stopnicah se cujejo koraki, kljuc
zaskriplje v kljucavnici, vrata se odpro in v jeco stopi suh
mozic. Pri vratih polozi kruh in vrc z vodo in — odide.
Vrata se zapro, kljud zaskriplje, sli§ijo.se koraki, ki bolj
in bolj izginjajo — in zopet je vse tiho . . . Zunaj se slisi
tuljenje jesenske burje okoli grajskih zidov. Andrejku se
je zazdelo, da mora biti vecer. Vecer prvega dne, in zdi se
mu, da je ze vecnost dni v tej zaduhli temnici.

Pouzil je kos crnega kruha, napil se vode, in zdelo
se mu je, da je smrtnotruden. Naslonil se je na steno in
sladko spanje je kmalu osrecilo nasega junaka . . .

*

* *

Vzbudil se je iz sladkih sanj. Doma je sedel na stolu
in obdali so ga vsi trije: Manica se je naslonila na desno
koleno, Nejcek je prinesel prucico in se vzpel ob ocetu na
levo roko, Vanjcek pa je po svoji pravici splezal na levo
koleno in posegal z roko proti polhovki, da bi se 2 njo igral.

„Ali je res v Krimu moz?“ vpraSal je Nejcek.

„Seveda je, saj vsak dan ob enajstih zakuri za juzino,“
odgovarjal je on.

„Kaksen pa je?‘* vpraSala je Manica.

„Velik, velik,“ odgovarjal jim je po otrocje, „pravi
divji moz je. Kosmat kot medved, ima velik nos in mcd-
vedja usesa, palico nosi v rokah in roke ima mocne in dolge.
Kamor stopi, se zeralja strese in drevesa lomi za kratek cas.

145

Pastirji se ga boje in beze, kadar slisijo njegov glas, ali pa,
kadar zagledajo dim njegovega ognja, kadar si kuha juzino “

„Zakaj pa ravno ob enaj still kuha?“ ypraSala je
Manica.

„Lej jo, saj tndi mati ob enajstih zakurijo,“ odgovoril
je na tako otrocje vprasanje. Takrat je stopila mati v hiso.

„Nikar jih ne stra§i,“ rekla mu je prijazno.

„Saj se nic ne bojimo,“ odgovoril ji je Nejcek. „Kaj ne,
oce, ce bi k nam prisel, to bi ga vi.“

„Seveda bi ga. “

„Pa jaz bi ga tudi pomagal,“ pripomnil je stiriletni
Yanjcek na kolenu in se oklenil oceta.

In mati je prisedla k njemu in gledala v jasne otrocje
obraze in iz njenih pogledov je sijala ljubezen, sreca,
veselje, vse, vse, kar si je on zelel...

„Oh, da si le doma,“ rekla je, „vidis, kako te imajo
radi! “

On pa jo je resno pogledal.

„I, kod sem pa hodil?“ vprasal jo je, kot da se ne
more nicesar spomniti.

„I, saj ve§, okoli si sel, pa so vedno izprasevali, kje
si, in komaj si se vrnil, pa si zopet sel. Vanjcek je vedno
izpraseval: mati, ali so oce jezni?“

Sanje so zacele izginjati.

Ona se ga je oklenila in rekla ljubeznivo:

„Kaj ne, saj sedaj bos doma. Poglej, saj je lepo doma,
kaj nisi srecen? ..“

On pa jo je pogledal, kot da ni srecen, in cuden
mrak je hotel stemniti lepo podobo.

„Kaj pa je divji moz?“ vprasal je Nejcek, ki je raenda
med tern mislil samo na mo2a v Krimu, ki je vsako jutro
gledal njegov dim.

„Je samo otroke; celo grajskega grofica je snedel
nekoc ..odgovoril  jim je on.

Ysi so se ga tesneje oklenili.

„Pa ga ni nihce natepel?“ vprasal je Yanjcek.

„Divjega moza se ne more natepsti. Bolj je mocan kot
cela vojska.“ •

„Joooj?“ zacudili so se vsi.

„Pa vi bi ga, oce?“ vprasal je Yanjcek, ki je mislil
menda, da je oce najbolj mocan.

„Ne vem, mogoce bi ga ..

,,0. bi ga, bi ga, tako !“ In kazal je z rokami, kako bi ga.

Uporniki. 10

146

Prisla je mati in vzela Vanjcka v narocje in ga
poljubila.

„Kaj bi ga,“ rekla je, „kaj ga bos ti, revez, vsi ga
ne morete; mocan je, da liraste puli in se s skalami igra..

„Joooj,“ zacudili so se ysi.

Vanjcek je hotel nazaj k ocetu na koleno.

,.Glej, zmiraj hoce biti pri tebi; ta bo menda tak
kot ti.“

„No, le sem pojdi, Vanjcek,“ rekel je on, „saj ga imam
najrajSe. To je junak na§e krvi, nikogar se ne boji. No,
Vanjcek, ali se bojis divjega mo2a?“

„Nic se ne bojim,“ rekel je ravnodusno, „saj bi ga vi,
kaj ne, oce, ce bi me hotel ?“

„Seveda bi ga,“ smejal se je Andrejko ...

„Vidva bi vse zmagala, kadar sedita skupaj,“ rekla
je 2ena .. .

On jo je pogledal, kot da ne razume, kaj je hotela reci.

„Saj vidi§,“ je rekla, „boril si se, pa ni bilo nic.
Koliko lepse je, da sedi§ doma, pa smo vsaj brez skrbi.“

Njega je nekaj zabolelo, kot da ni brez skrbi. Zabolelo
ga je in zaradi tega so vsi sli od njega in ona je odhajala
s takimi cudnimi, svarecimi pogledi. Vanjcek je jokal zelo
— zunaj je tulila burja — in hotel nazaj k ocetu.

„Jaz bi rad slisal §e od krimskega mo2a,“ je vpil, a
izginil, in Andrejko se je cudil, kam vsi odhajajo in zakaj
ne ostanejo pri njem, in zabolelo ga je, ker se mu je za-
zdelo, da je sam kriv, da niso pri njem, in da jih je tudi
on zapuscal same in hodil nekje in blodil po cudnih potih,
da so ga vsi crtili in sovrazili, domaci pa se ga bali. . .
In megla je pokrila lepo sliko in sanje so se izpremenile.
Zima je bila okoli in okoli in vse je bilo belo — sneZeno. Crna
drevesa so stala po planjavi in erne ptice so jih s kricanjem
obletavale. Vasi so bile skrite v snegu in ljudi ni bilo
nikjer, kot da je vse pokrila smrt, in le §e tista drevesa
s ernimi pticami so pricala, da je bilo nekdaj zelenje, da
§e le2i pod mrtvaskim prtom zemlja in caka vstajenja.
Vse tako se mu je zdelo. Sedel je doma pri gorki pe6i,
zadovoljen in vesel in gledal skozi okno dalec ven crez
polje. In prisel je v sobo star, visok clovek z rjavo brado,
z dolgimi lasmi, mogoSnega telesa in erno oblecen. Na celu
je imel odprto rano, a ni ga bolela, in njegov obraz je bil

147

vesel, dasi resen, in usta so mu sla na smell. Andrejku se
je zdelo, da je zelo star, a vendar ni bil star. Poznal ga
ni, pa tujec se mu je smejal, kot da sta stara znanca.

„Dobro sreco,“ je rekel, ko je vstopil.

„Bog daj; kaj pa vi?“

,,E, y vas sem pri§el. Zima je okoli in mraz je; polje
je pokrito s snegom in ni ga zelenega nikjer; osamljena
drevesa stoje na polju in erne ptice jih obletujejo in krice
o necem, kakor gavrani nad Kajnom, ko je ubil Abela.
Vse caka menda vstajenja, jaz ga bom papri  vas.“

Andrejko se je cudil, kaj to pomeni. Cudil se je, da je
tujec opisal naravo pray tako, kot jo je on poprej videl...
Cudil se je, s kaksno pravico pravi tujec, da bo pocakal
tu vstajenja, ko ni ne znanec ne sorodnik.

„Mrzlo je,“ je rekel tujec; „povsod zebe in vendar
je taka burja, pa ne odpodi zime; ko bi zavel milejsi jug!
Ali ni cudno, da burja ne odnese zime?“

Andrejko se je cudil tujcu, kaj da vprasuje tako
neumno; kako naj burja odnese zimo, ko ravno burja dela
zimo §e hujso? Kaj govori ta clovek? In zagledal se je v
njegovo rano na celu, ki je kazala polno krvi, ki pa vendar
ni tekla, in tujec se je smejal. Kako cudno!

„Tebi je toplo pri pe6i; greje§ se kot belouska na
solncu in se ne menis, da ljudi zunaj zebe. E, ti Andrejko si
cuden clovek, da sam sebi kuris pec.“

„Saj se sme vsak pogreti. Tudi ti si se prisel,“ od-
govoril je Andrejko, ki se je zopet cudil, kaj govori o ljudeh,
ki jih zebe, in zakaj ga primerja z belousko. Cudno se mu
je zdelo, da ga tujec pozna, on pa tujca prav nic ne.

„Kaj me gledas?“ rekel je tujec. „Kaj me ne poznal?
Ali ne vidis sad maScevanja?“

Andrejko se je zdrznil in stisnil se je k peci; zdelo
se mu je, da ga zebe.

„Ne poznam te,“ rekel je in gledal tujeevo rano na celu.

„Jaz sem — ded Matej.“

„Saj res,“ rekel je Andrejko in se je zopet cudil sam
sebi, kako da je spoznal deda Mateja, ko ga vendar ni
videl nikdar v svojem Zivljenju.

„Saj si poznal deda Mateja. Poglej, celo zivljenje
moram nositi erno obleko, ker sem bil maScevavec ... In na
celu nosim odprto rano, ki je polna krvi; bolela je nekdaj,
a zdaj vec ne boli.“

„Saj ste vendar umrli, ded Matej,“ rekel je Andrejko.

10*

148

„A, kaj se. Zdaj hodim po zimi, ko je pokrito vse, kar
je zelenega, in se grejem pri dobrih ljudeh, in cakam
vstajenja, da potem izginem, ko zima mine."

„Jako cudno govorite, ded Matej," rekel je Andrejko.

„Vidis, ti si dober clovek “ rekel je ded Matej. „Se pri
nikomnr se nisem tako dolgo grel kot pri tebi."

Andrejko se je spomnil, da je slisal, da so pastirji
videli deda Mateja. Spomnil se je tudi, da je ded Matej
padel, ko se je hotel mascevati. Hotel ga je nekaj vprasati,
pa ni vedel kaj. Zunaj je sum napolnil vas. Vse je tulilo
in vpilo — burja je tuliia ob vogalih — in cela tolpa ljudi
se je privalila zakajena med snegom po vasi.

„Kaj je to?" vprasal je Andrejko.

„Pustne seme so. Hodijo okoli, zive lahkomisljeno in
ne mislijo nic. Povsod me preganjajo .. ."

„Saj ni pustni dan," rekel je Andrejko in gledal za-
cuden na deda, Zunaj pa so rjuli in vpili: „Proc z dedom
Matejem ;  proc z njim," in vpitje je rastlo in mnozica se je
valila dalje proti hisi. . .

„Kaj yam hocejo?" vprasal je Andrejko.

„Vidis, ne puste, da bi se kje ogrel, ti postavaci“

Naenkrat se je prizor izpremenil. Ko so prisli do
Andrejkove hise, izpreminjali so svoje obraze; namesto
razlicnih cunj, so bile na glavah naenkrat polhovke, obrazi
so bili resni, in Andrejko je videl pred seboj svoje upornike.
Vpili so in kricali in hoteli ga med se in, ko jih je gledal
ves vesel, je pozabil na deda Mateja, in ko se je ozrl po
njem, ga ni bilo nikjer ... In uporniki so vpili in mnoZica
se je mnozila... On je hotel ven, a v tern trenutku je
nekdo planil med upornike — bil je zelezen vitez na konju,
in be^ali so na vse strani, a ne uporniki, ampak tiste pustne
Seme, ki so prej prisle po vasi. In bezali so z velikim
smehom in krohotom in vsi kazali na njegovo okno, in vitez
je obrnil konja proti hisi; po vasi pa je korakal s poniknjeno
glavo ded Matej. In od nekod je vpil glas: „Tako se naredi
vsakemu, ki se da pogreti pri njegovi peci dedu Mateju . . ."
On je gledal pretenje viteza, ki je stegnil svojo roko po
njem. Ustrasil se je in med groznim ropotanjem je izginjalo
vse v megli, zakaj vitez je zadel ob streho, ki se je podrla,
pri tern- pa je sam padel pod njo. V groznem strahu se je
prebudil, popravil se na slabem leZi§cu in zaspal dalje.

In prisle so druge sanje. Vse je sumelo; v daljavi
reka, po cestah ljudje, vozovi, konji vse krizem. On je stal

149

med prijatelji. Dobro je poznal vse: Pisik, G-nza, Jurko
Baja, Bogatec, Rescak in drugi. Pili so skupaj pred gostilno
in okrog so odmevale vesele pesmi. . . Prisla je mnozica
ljudi. Deklica y narodni obleki je stopila predenj. Vsi so
se smejali in odstopili, kot da so mu pripravili nenadoma
to veselje. Deklica je govorila in se mu priklanjala. Pri
tem pa so mnozice zasumele in obsule hiso.

„Kaj hocete?“ vprasal jib je.

„Bijejo nas, bijejo . .ypili  so vsi in zaceli bezati.
Ves prizor se je izpremenil. Mnozica je izginila v daljavi.
Pri higi je stal njegov voz in sirec je nemirno cakal na
gospodarja. Skocil je na voz in zapodil konja za mnoMco.

„Kam be2ite?“ vpil je, njegov glas je odmeval, in v
daljavi se je razlegalo sumenje in kricanje preplasenega
ljudstva. Sirec je bezal v ves tek, be2al, a ni dohitel beSecih.

„Pocakajte,“ vpil je za njimi, a nihce ga ni sligal.
Vse je be2alo ne vedd kam. In voz je letel crez jarke, crez
grmovje, in sirec je bil kot divji .. . Prisel je na cesto in
ze priliitel do najpocasnejsih, ki so se obesili na njegov
voz in maliali s palicami po sircu in ga podili za drugimi,
da bi vse dohiteli. £e so jim bili blizu, a naenkrat se voz
prevrne, mozje so leteli na glavo v jarek ob cesti in on je
padel za njimi in drzal vajeti . . . Ustrasil se je pri padcu
— in se vzbudil in padel s svojega leZiSca in zadel z glavo
ob kamen. Sedel je potem, dremal ves utrujen in razlicne
razburjene sanje so se vrstile pred njim prav do jutra .. .

Sedaj se je spomnil vsega ter premisljal, kaj bi imel
pomeniti ded Matej v sanjah in tiste Sumece vedno bezece
mnozice ... Ko se je spomnil na dru^ino, ga je zabolelo
pri srcu, in nehote se mu je ukradla solza v oko; pred njim
je stala Zena s svojimi prosecimi pogledi in obdajali so jo,
kot po navadi vsi trije: Manica, Nejcek in mali junak, stiri-
letni Vanjcek. Zdelo se mu je, kot da jih ima pred seboj,
kakor so bili v sanjah, in rad bi jih bil poljubil na cvetoca
lica, objel bi jih in potolaZil. A okrog je bila crna tema in
zdelo se mu je, da niti jutro ni. Okoli gradu je pojemaje
tulila burja.

XXV.

Vitka dolgo ni bilo v vas. Suhoklel in Suhoklela sta
to najbolj cutila in sta bila jako nezadovoljna.

„Zapustil jo bo ; “ je rekla Suhoklela.

150

„Kaj ?“ vpraSal je Suhoklel, ki je ze nekaj dni sem
sedel za pecjo in se grel.

„Ta grajski, mislim; ni ga vec blizu“

„Kaj nisi tega prej vedela? Jaz sem pa vedel. Le kdaj
je prislo z gradu kaj dobrega. Delas pa delas vragu dobro,
pa je, kot bi gada na prsih grel. NaloZi ti jih na grbo za
zahvalo, pa zapodi,“ govoril je Suhoklel, ki ni mogel poza-
biti, kako so ga bili v gradu in kako mu je pretil Vitko.
„Kaj hoces, grajski so. Molci, pa je“

„Kajpak. Zdaj §e po eno palico ne smem vec v gozd!
Kako ti je pretil in vpil nad menoj. Vcasi sem bil pa dober,
da sem mu odpiral vrata. Pozna se, da je Cuspercanov sin.“
„Molci, molci, da te kdo ne slisi “

„Naj me! Kaj potem. Ce ga prej ni bilo sram, naj
ga pa se zdaj ne bo. Kar je res, je res, in resnico vendar
smem govoriti, ce mi la2 prepovedujejo .. “

Tako se je jezil Suhoklel in mislil, kako bi na kak
skrit nacin poplacal grajskim za to in ono, kar so mu storili
hudega.

„Glej, kdo bi si bil mislil,“ govorila je Suhoklela nekaj
dni potem Marinki, „cisto pravi CuSpercanov sin je. Kdo bi
si bil mislil? Pa kar nic vec ga ni blizu.“

„Bog ve,“ rekla je Marinka, „bo ze prisel. 4<

„Prevzel se je. Vidis, zmiraj sem ti rekla, da bos se
srecna. Malo manjka, pa bi bila graj§cakinja,“

„Mhm,“ reklo je dekle in se obrnilo v stran.

„Kaj, bo§ vzela Gorina ?“

„Mogoce.“

„Saj bi te morda le vzel. Hudo rad te je imel.“
Marinka je molcala.

„Povejte, da bi rada se enkrat i  njim govorila ,' 11  rekla
je, zakaj teta Polona je prisla zraven in ona ni mogla
Suhoklele.

„Bom bom; saj bo prisel, a  je rekla starka in odsla.

*

* *

Tako je prisla zima. Dan za dnem je potekel nad
upornisko vasjo, in nihce ni izvedel, kaj je z uporniki.
Govorili so mnogo po hisali, pri predicah so vasovali in
pri crevljarjih, pri krojacih in mrlicih, kot je stara lepa
navada, in povsod so prisli s pogovorom kmalu na upornike.
Za zimo so si deli na glavo polhovke, pa brez peres, marsikdo

151

pa je raj§e nosil kako crno kucmo, da bi ne vzbudil
kakega suma.

Bozic se je blizal. Bil je snezen in mrzel, kakor si
ga drugacnega se misliti ne moremo, da bi bili z njim
r  zadovoljni. Takrat je zacelo znova sumeti po Dolenjskem;
bolj in bolj so ljudi vznemirile razlicne govorice o upornikih
in v njih se je vzbudila misel, da jih resijo. Smarski kovac
Lescinec je presedel skoraj vec pri Zavirsku kot v kovac-
nici, pil je z znanci in neznanci in zmiraj ponavljal svoje:
• . „Ce smo kaj yredni, jih moramo dobiti nazaj take, kot so

jih vzeli. Oe jih ne resimo, nismo vredni, da smo se kdaj
imenovali upornike.“

In ta glas je preletel vse vasi in ze so zaceli ugibati,
koga bi poslali na grad, ali pa h gosposki, da bi dali mo2e
iz jece. A ni ga bilo veljavnega mo2a, da bi sel pred
Cuspercana ali pa pred kakega drugega njegove vrste, da
bi prosil za upornike. „Kajpak,“ rekli so veljavni kmetje,
„da se nas zapro, ces, vi ste bili tudi zraven.“ In scasoma
je vse premagala misel, da je grdo prositi in ponizevati se
pred takimi ljudmi, ki itak ne poznajo pravice, in da bi
bile prosnje brez uspeha. Tako je prigla med ljndstvo zopet
misel iskati si pravice s silo, ker se je ne dobi izlepa r
posebno, ko so v Visnji gori povedali, da imajo vso stvar
grajscaki v rokah in da se bo vlekla na dolgo.

Pisikov Marko je med tern ozdravel in zacel delati z
vsemi mocmi, da bi re§il oceta, Andrejka in druge zaprte
upornike. Poberinov Janez mu je pomagal. Povsod sta
zbirala moci in prigovaijala modern, naj store svojo castno
dolZnost, dokler ni prepozno, ker upora so krivi vsi, ki se
upro. Obiskala sta vse nekdanje prijatelje, ki so s Pisikom
in Andrejkom vodili upor, a pravega navdusenja se ni
moglo vec vzbuditi v narodu. Hoteli so vsi, a voditi in
storiti kaj ni hotel nihce. Marko je hotel voditi, a niso mu
zaupali. Guza je vedno kazal s svojo polhovko. da je se
stari upornik, ki ga nic ne oklene, pa tudi Guzi niso
zaupali.

..Andrejka manjka,“ govorili so povsod; „da bi bili
njega pustili, pa bi bilo vse prav. u  „Kaj ti,“ govorili so
drugi, ,.taki lahko govord, ko jim ne gre ob nic. Andrejka
ni, on je znal vneti!“

,,Pa dajmo, dajmo, u  rekli so drugod, a nihce ni storil
koraka ...

152

Bozic je bil tu. Obhajali so ga zalostno, posebno na
Sapu. Na sveti vecer so vasovali in govorili mnogo, mnogo.
V kotu so stale jaslice in vsi so menili, da se bo ze samo
obrnilo na boljse. Po hisah, kjer ni bilo gospodarjev, je
vladala zalost.. .

Pri Andrejku je vasovala Suhoklela in tolazila. Otroci
so se ovili matere; Vanjcek se je pogovarjal o Betlehemu,
vpraseval o Herodu, in Nejcek ter Manica sta mu odgovarjala,
kar sta vedela.

„Da bi bili nas oce doma, pa bi ga Heroda “ rekel
je, „jaz bi pa pomagal“

Mati je zajokala.

„Ali bodo kmalu prisli oce?“ vprasal je Vanjcek mater,
nevede, kako je to mater zabolelo.

„Kmalu, kmalu,“ odgovorila je Suhoklela, „pa ti bodo
prinesli struce, dobre, maslene.“

„Saj jaz ne maram struce,“ rekel je Vanjcek.

„Kaj pa bi rad?“

„Palico, tako veliko!“ in kazal je z razprtimi rokami,
kako veliko.

„Kaj pa bi z njo?“

„Tam-le bi cakal, u  odgovoril je mali junak „pa bi
Heroda, ce bi hotel Jezuscka.“

Suhoklela in bratec in sestrica so se mu smejali, mati
pa je jokala ...

Pri Guzi pa so se zbrali mladi ljudje in preden je
bila ura polnoc, prisegli so si vsi, da takoj po bozi6u pojdejo
nad Cusperk in zahtevajo upornike nazaj. Guza je imel
voditi celo vojsko, zakaj vsak je obljubil, da pripelje svoje
prijatelje. Veliko navduSenje je prevzelo mlade ljudi in
stiskali so pesti in so kleli na maScevanje.

0 polnoci so pokale puske na vasi, potem pa so odsli
k polnocnici.

Takoj po bozicu so se zopet pokazale polhovke s peresi.
Fantje so zbirali mlade moci in nastala je nova uporniska
vojska, polna mladostnega navdusenja. Pripravljali so dan,
ko oddidejo proti Cusperku, ponosni, oboro2eni, in zahtevajo
svoje ljudi. Vse se je pripravljalo tiho, le Jurko Baja je
zopet moral zapustiti gorko pec in mnogo hoditi okoli po
vaseh; Guza pa je hodil ponosno in samozavestno; saj je
zdaj stopil on kot vojskovodja na dan, on je prva glava in
pokazati hoce, ali zna stari Napoleonov vojak kaj ali nic.
Lahko bo delal po svoje in slava bo njegova; pred njegovimi

153

ocmi so ze stale trume mladih fantov, jakih, cilih, drznih
in veselih, ki jim ni nic za smrt, ki jih vodi v  kot yojaka v
vojski cast in slava na najnevarnejsa mesta. Ze si je naredil
nacrt, kako bo oblegel OuSperk, kako bo napadel, da gotovo
ne izpodleti. In ko bo Cusperk zmagan, pojde na Turjak, in
tam naj se zgodi kar hoce; ze sama slava Turjak oblegati
je velika. Bojni dub je napolnil ljndstvo in skoraj so se
zaceli stari casi. Predpust je bil tu, syatba se je vrsila za
svatbo, drugega dela ni bilo, vse je govorilo o mladi vojski.
in pricakovali so nekaj posebnega. Pri kovacu Lescincu so
vasovali noc in dan zopet ljudje in si popravljali orozje.
Povsod so prepevali uporniske pesmi, ki sta jih zlagala
Guza in Jurko Baja.

*

* *

Kakor je bilo vse tiho, vendar ni moglo to skrito
ostati, zakaj ljudje so postali zopet predrznejsi in glasnejsi.
Tisti, ki so si upali najmanj storiti, so bili najglasnejsi,
zakaj zdeli so se varni za hrbtom mogocne mlade vojske.
Saj je celo Suhoklel hotel pristopiti med strelce, pa ga je Guza
zapodil, ces da ni vec mlad. Gorin je bolj in bolj posedal
po gostilnah, popival s kovacem Lescincem, in kaj cuda, da
se je dal celo on pregovoriti in se dal za upornika. Vsi so
vedeli, da je zenin; predpust je tekel in Gorin je imel ze
vse pripravljeno, da se dogovore pri Straharju. Svest si
svoje zmage je postal skopuh vesel, placal je za prijatelje,
ki so ga hvalili in mu voscili sreco. Samo pravi cas si ni
izbral, mislili so vsi: kdor je upornik, ne sme misliti na
zenitev.

„Najprej na grad, potem se bomo pa zenili, u  odgovarjal
je Gorin in vsi so mu pritrdili.

Temen predpustni vecer je le2al po vasi. Marinka je
sedela pri peci in predla, poleg nje pa je teta Polona na-
vijala klobcice.

Zunaj je zaskripal sneg, vrata so se odprla in v sobo
je stopil — Vitko. Marinka je zardela in vstala izza kolo-
vrata, teta pa je kar obsedela od samega strahu .. .

,.Dober vecer,“ rekel je grajski in sedel na prvi stol,
ki ga je videl.

Teta je od§la ven in resno pogledala Marinko. Ostala
sta sama.

„Te je kdo videl?“ vprasalo je dekle in zakrivalo okna.

154

„Ne; ali pa, ceprav. Kaj misli§, da se koga bojim?
Clovek postane oprezen. Poglej!“

Res, okoli pasu so bili sami samokresi.

„Zdaj se zopet upirajo, kaj ne,“ rekel je.

„Da; in zdaj so mladi na nogah, hudi so in mocni,
saj ve§“

On jo je pogledal.

„To so si privoscili samo enkrat — in jaz nisem
pozabil,“ rekel je grajski in oci so se mu strastno |zabli-
scale, ko je s poudarkom govoril: nisem pozabil.

„Zakaj te pa tako dolgo ni bilo?“ vprasala je ona.

„Hm, cudne reci so bile, saj si videla.“

Dekle je molcalo.

„Da, ubili ste mi oceta, u  rekla je s tresocim glasom
in uprla je vanj svoje oci.

„Vidi§, tu nisem jaz kriv, vsi so bili prica,“ rekel je
mirno; „jaz sem ga hotel resiti, a bilo je prepozno; letel
je proti meni in se ni menil za nevarnost. Nihce bi mu ne
bil storil hudega — tako pa...  Sedi sem — ne jezi se
name, jaz nisem bil kriv; nesrecen slucaj .. “

Dekle je sedlo bli2e.

„Kaj pa je z drugimi ?“ vpraSala je.

„Zaprti so. Ne da se pomagati. u

„Ti bi lahko pomagal. u

„Ne morem, u  rekel je in gledal zamigljeno predse.

„Resi jih, ti jih lahko.“

„Ni mogoce. Tudi ne koristi nic, bilo bi se slabSe
zame, zate, za naju. u

„Hm, za naju, u  ponovilo je dekle.

„Kaj ima§ pa to?“ vpraSala je in mu vzela velik tur§ki
noz, ki je bil izlezel izza pasa.

„S tern se moram braniti zoper tvoje upornike, a  odgo-
voril je s smehom.

Dekle je ogledovalo noZ.

„Ti si sedaj graj^cak, morala bi ti reci: vi.“

„Tako?“ zacudil se je on, „od kod pa to vefi?“

„Ljudje vse vedo. u

„Aaa? In kdo je to vedel?‘ k

,,Povedali so. Saj meni lahko pove§,“ rekla je in mu
gledala z zmeraj bolj Zivimi o^mi v obraz. „Kaj ne, da si
CuSpercanov ..

Njegove oci so zagorele od jeze, a pomiril se je, ko
je gledal njen smehljajoci se obraz.

155

„Hm, mogoce res. Tudi jaz sem slisal,“ rekel je mirno.

„Poglej, zdaj se bos pa bogato zenil na gradovih. Ali
se bos kdaj spomnil ? ..“

„Tudi ti se mozis .. “

„Hm, tudi. .. Hoce§ prstan nazaj, morda ga boS dal
drugi; vidi se, da je bil nekdaj na gosposkih rokah.“ In
snela je prstan in mu ga ponujala ... On jo je gledal
nemirno ...

„Vidis, s tem je vse koncano, kar je bilo ... Samo eno
ne .. “  — „Kaj ?“ vpraSal je on mirno.

„Jaz nimam vec oceta in .. “ Uprla je vanj oci gorece
in nekaj cudnega je sijalo iz njih.

„In,“ ponovil je on in pogledal, toda pogleda ni pre-
nesel. Hotel je vstati. „Vsak svoje,“ je rekel, „torej, kakor
hoce§“

Ona ga je pritisnila k stolu. V njenih oceh so se za-
svetile solze. Oba sta molcala nekaj casa ... On si je natikal
prstan in ona ga je gledala mirno in stiskala no2 v rokah.

„Oceta nisem mogla nikdar pozabiti,“ za6ela je po6asi.
„Kriva sem bila njegove smrti in — Bog je pravicen.“

„Kaj pa naj storimo, u  tolazil jo je on; „pozabi, ker
pozabiti je sreca na svetu. a

„Pozabi, pozabi ... ce mores ...“

„Tudi meni je bilo 2al. . . Vrniti ga — ni mogoce.
Ne bodi 2alostna!“ In zopet je hotel vstati... „Torej z
Bogom, u  je rekel in hotel oditi.

„Pusti§ to meni? u  rekla je in pokazala no2.

„0e hoce§ .. “  rekel je in zmignil z ramami.

„Ali misli§, da ga bom §e rabila?“

„Zakaj?“ vprasal je zacuden.

„To bo vsaj spomin na oceta, kaj ne? 4

„Hm, kakor hoces ... Cas izpreminja vse!“

„Slepar,“ zavpilo je dekle, oci so ji zablestele in planila
je proti njemu z nozem.

Zgrabil je z eno roko noz, z drugo pa jo pahnil od
sebe in zbezal iz sobe. Pri vratih je podrl teto Polono, ki
je pred vrati sli^ala cel pogovor, ter hotela ravno planiti
v hi§o.

„Jezus, Marijazavpila  je in  se prijela z obema rokama
za glavo.

Marinka je stala sredi hi§e, plakala na ves glas in
vila roki...

156

Zunaj je zapeketal konj in glasen smeh se je razlegal
y noc . ..

„Kaj si yendar imela z njim?“ vprasala je teta Polona.

„Nic,“ odgovorila je Marinka in sedla k peci; zakrila
si je obraz z predpasnikom in jokala na ves glas.

,.Bog nas resi, kaksni sotarnala  je teta Polona. „Pa
nekaj sta vendar imela.“

„Seveda; vcasi je bodil sem, bil je dober, zdaj so ga
pa izpridili “

„Le kaj govoris s takimi!“

Obe sta jokali; teta Polona se od straim, Marinka pa
kdove zakaj.

Crez nekaj casa so planili v hiso oboroZeni mladi
uporniki; prvi je priletel Marko z ostnikom v roki, za njim
pa drugi z razlicnim orozjem.

„Kje je?“ zavpil je Marko ves jezen.

Obe zenski sta prestraseni planili s klopi.

„Kdo ?“

„Grajski. u

Marku so se svetile oci od jeze in stopil je pred
Marinko.

„Si vse izdala?“ vprasal je, dr2ec ostnik se zmiraj
trdo, kot je bil z njim priletel v hiso. Dekle ga je pogledalo
cudno . . . Zmagoval jo je jok.

„Marko, ma§cuj me ti, mene in oceta!“

Vsi so obstali ...

„Mascuj me“ vpila je in pokleknila na tla, naslonila
glavo na mizo in zopet zaplakala pretresljivo .. .

Marko se je v trenutku spomnil vsega; preteklih lepih
dni, njene nezvestobe, njene nesrece, razumel je vse in
zasmilila se mu je.

„Ali vse ve?“ vprasal je mirnejse.

„Nic. Jaz nisem izdajavka. Hotela sem resiti upornike,“
rekla je in sedla na klop.

„In kje je on?“

„Odsel je, u  je odgovorila teta Polona.

„Fantje, na konje,“ zakrical je Marko in vsi so planili
ob enem iz hise ...

Ostali sta sami in obe jokali.

..Kaj bo§ jokala" zacela je z jokom tolaziti teta Polona,
„saj ti ni nic naredii

„Nic; hudo mi je . . .“

,,Seveda ... Pa kaj ces s takimi; saj si nevesta...“

157

„Pahnil me je od sebe .. “  zaplakala je zopet Marinka.

„I kajpak, da te je; taki vedno tako delajo, grad je
grad, ce je tudi zlat. Boga zahvali, da je vse koncano.“

„Vse, yse .. “  vzdihnilo je dekle.

*■

*

* *

Po snezenem belem polju je jezdil Vitko v lahkem
koraku in se posmehoval... Na nebu so svetile zvezde,
kot v vsaki mrzli zimski noci; sneg je hrustal pod konjskimi
kopiti in jezdec se je zagrinjal v svojo haljo, ker je bila
prava zimska noc.

„Ha, ha“ zasmejal se je, ko se je ozrl nazaj, kjer je
v daljavi se videl par brlecih lucic v vasi; „jaz vam pokazem,
uporniska kri. Zadosti dolgo sem potrpel, dan mascevanja
je tu. Ti si jih branila do zdaj, zdaj pa sem prost in cutili
boste mojo pest.“

In jezdil je pocasi naprej, zakaj poti ni bilo in konju
so se vdirale stopinje globoko. Zdajpazdaj je pogledal po
beli, svetli okolici; tiho je spala 2e pokrajina in le v dalji
so se oglasali psi. Jezno je stiskal v rokah samokres in
pomisljeval, kako si pridobi celo (hispercanovo posestvo, in
kako kaznuje nje in vse, vse . . . Naenkrat so se dalec
zadaj zaculi glasovi.

„Tu ni gel “ vpil je nekdo.

„Saj so stopinje,“ odgovarjal je drugi.

In zacnl se je glasen „Naprej“. Culo se je rezgetanje
konj in hrustanje snega in cudni, nerazlocni glasovi . . .

„Ha, za menoj,“ pomislil je Vitko in pripravil samokres.
„Pridite blize, postrelim vas kot pse, a  govoril je polglasno.

„Halo!“ zavpil je nekdo in blize in bliZe je prihajalo
rezgetanje konj, hrustanje snega in nerazlocni glasovi.

Vitko se je ozrl. — Po polju so drvili fantje-uporniki
na konjih. Razlocno se je videla njih vrsta in pred njimi
je jezdil Marko z nabito pu§ko.

„Danes §e ne,“ rekel je Vitko, in izpodbodel konja;
„nas cas sele pride; cakajte, paglavci!“ Za njim je pocil
strel. Konj se je spustil v dir.

Zadaj se je zaculo vpitje. Fantje so priganjali konje
in bici so Zvizgali po gostem nocnem zraku.

Vitko se je obrnil in zavpil: ,,Kmalu se vidimo,“ potem
pa se je sklonil konju na vrat in konj je sel kot veter;
zavil je v stran in izginil v noc.

158

Za njim sta pocili dye puski.

„Kmalu, kmalu,“ so vpili fantje in podili z vsemi
mocmi za njim. A njihovi konji so kmalu zaostali za urnim
grajskim dirjacem in kmalu so ga izgubili iz vida.

„Vrnimo se,“ je rekel Marko; „uren je kot sam vrag,
ne ujames ga nikdar. Za zdaj je srecno unesel pete, drugic
jih ne bo.“

„Ne bo, ne bo,“ potrdili so vsi.

Obrnili so konje in pocasi jahali po polju proti domu,
in kmalu se je razlegala dalec v noc uporniska pesem: ..

Prej so vam delale
cele vasi,
bili gospodje ste,
zdaj smo pa mi.

XXVI.

Kakorkoli naj je ze bilo, a gotovo je, in povsod je
zapisano tako, da se je tisti predpust Gorin o2enil. Kaj
hocemo pripovedovati ? Tezko je vedeti vse, kar se je zgo-
dilo pred toliko leti, ko vendar tako pogosto ze letos vec
ne vemo, kaj se je zgodilo lani. Ljudstvo vec ne poseda
krog peci, ne pripoveduje vec starih povesti, ki kazejo
njegovo zgodovino. Starci umirajo in 2 njimi umrje vse; in
kdo se §e zmeni za stare case in stare povesti?

Gorin se je torej ozenil in svatba je bila, kakor jih vidimo
vsako leto po vaseh. Ni se vedelo, kako je prislo do tega;
eni so rekli, da je Gorin silil, ces, da potrebuje gospodinje,
drugi pa, da je nevesta tako hotela. Ljudje govore mnogo
in kdo ve, kdo ima prav.

Svatba je bila pri ZavirSku, velika in vesela. Ljudstvo
je bilo ze nekaj casa sem v samem veselju in uporniki so
se veselili 2e ves predpust na racun svoje zmage; a nad
CuSperk se niso bili Sli, dasi so nekateri vedno silili na to,
in je bil Guza z mlado svojo vojsko jako nezadovoljen.
Pa kaj je hotel? S Stirimi vojaki ni mogel nad tak grad,
ko ni imel niti topov niti drugih priprav, ki jih je vcasi
videl pri Napoleonu. Vsem pa se je vendar dopadlo prosto,
veselo upornisko 2ivljenje; postavljali so se z orozjem in s
polhovkami in povsod vpili, da so uporniki. Tako so nekako
pozabili na upornike v jeci, ker so vsak dan pricakovali,
da jih pojde mlada vojska osvobodit. Ti pa so hoteli izvabiti

159

grajske iz gradu in so iskali zvijace, kako bi jih privabili
iz zidovja na piano. A grad je bil miren, saj se ni bilo
pomladi.

Na svatbo so prisli vsi uporniki in zacelo se je veli-
kansko veselje. Gorin je bil lepo obrit, irael je novo suknjo,
novo polhovko z visokim peresom, zametast telovnik s svetlimi
gumbi, da mn res ni bilo kaj ocitati, razen znanih njegovih
prirojenih napak. Postavil se je ponosno, ko je stopal iz
cerkve zraven lepe mlade neveste. Marinka je jokala, kakor
skoraj vsaka nevesta, ko gre k poroki, sicer pa je bila
vesela. Teta Polona je bila zraven v avbi in drugi mo2je
po stari navadi, kakor vselej, kadar iraajo kak slovesen
opravek. Ko so se posedli krog miz, pri§li so uporniki in
zacel se je pies in veselje.

Beraci so se bili posedli po svoji navadi na klop v
ve2i in zanje je poskrbel Jurko Baja, ki je menda dobro
vedel, kako je hudo Makati na dar, ce se vidi prezirljive
obraze. Guza je sedel za mizo poleg starejsine in govoril
svoje znane stvari o svetu, o vojskah in bitkah, kjer je
Napoleon vedno imel svoje castno mesto. Mladina pa je
plesala. Lepo je bilo videti zbrano vso uporni§ko moc.
Zunaj so hlapci sedeli na ovencanih vozeh in pili in prepe-
vali vesele svatovske pesmi.

Trije godci so godli na peci in uganjali svoje burke.
Poberinov Janez je plesal zopet mnogo s Pisikovo, ki je
bila za druzico, drugi so se sukali tudi s svojimi, samo
Marko je bil nezadovoljen. Ni se mu ljubilo plesati in miru
ni na§el nikjer. Naslonil se je zunaj na voz in se zamislil.
Spomnil se je tistega vecera, ko je klefiala Marinka pred
njim in prosila s povzdignjenimi rokami: raascuj me. In
vzbudila se mu je nada, da se vrnejo nazaj nekdanji casi,
spoznal je, da je bilo vse, kar je bilo vmes, igraca, da je l
njo motil sam sebe, in da je ostalo srce, kot je bilo nekdaj.
Upal je, da so casi izpremenili vse in da mu vrnejo, kar
so mu vzeli. In res se je kazalo vse tako lepo, in zaprisegel
je, da ne miruje, dokler ne dobi v roko grajskega, da ohladi
nad njim jezo, ker mu je skalil sre6o, in da stori vse, kar
ga je prosila ona. Zato je silil na napad, a ni jih mogel
pripraviti do tega . .. Spomnil se je tistega vecera, ko je
pri§la Suhoklela pred vrata in govorila nekaj l  njo; takrat
je lahko prenesel vse, toda bilo je le za cas. In zdaj je
upal, da se iztece vse lepo, kot je sanjaril nekdaj. Vasoval
je pri Jeromu in 2ivel veselo, saj je imel pred seboj v mislih

160

najlepse placilo za svoj trud, kadar minejo boji in pridejo
lepsi casi. Zdaj pa se je omozila ,..

„Ho, ho, kaj pa ti premisljas, kot bi erne bukve
studiral?“ vprasal ga je hlapec, ki je prisel mimo.

Markn se je zastudilo to veselje. Ljudstvo se veseli,
zivi in nicesar ne misli. Njegoy oce in drugi uporniki, ki
so se zrtvovali zanje, sede po jecah in niti eden se ne gane,
da bi jih resil. Nehvalezni narod, je pomislil. Odsel je v
hiso. Nevesta ga je pogledala in zardela.

,,Hej, Marko, zaplesi no,“ vpil je zenin Gorin in dvignil
kozarec. „Na moje zdravje pij.“

Marko je pil s cudnim cutom v sreu. On jo torej ima,
je pomislil in nekako grenko se mu je zdelo vino, da je
tezko izpil do dna.

„Pojdi no z nevesto,“ silil je Guza. Vsi so pritrdili:
pa res.

Marko se je nasmejal. Nevesta je vstala in sla sta
na pies.

„Naj se mladi svet veseli,“ modrovali so starci, „saj
smo se tudi mi, ko smo bili mladi. “ In zaceli so se spoini-
njati mladih dni in so govorili crez mladino, ki manj in
manj spostuje stare sege in postave.

Marko pa je plesal z Marinko.

„Kaj si mi to naredila?“ vprasal jo je resno.

„Usojeno je menda. Dolg je, saj ves, silil je, in kaj
pa hocem . . .“

„Saj sem jaz hotel. . .“ zacel je, a ni koncal stavka.
Zavrtela sta se v pies in ona ga je pogledala s solznimi
ocmi. Plesala sta dolgo, sla sta nazaj k zeninu, tarn so
zopet pili in peli in sla sta zopet na pies.

Fantje, ki jih je bilo vino navdusilo, so se zaklinjali,
da gredo se to noc ali pa takoj jutri nad Cnsperk. Ko pa
je prisel Marko zopet na svezi zrak, zdelo se mu je, da so
ga omamili, in stisnil je pesti.

„Ha,“ vzkliknil je, „kaj mi mari vse. Mozite se, kot
se hocete .. . Zame je koncano vse. Pojdite z menoj, ali ne.
Jaz storim svojo pot in ce je v smrt, nic ne de; vi pa
zivite veselo, jaz ne najdem vec veselja. u

Nekaj ga je bolelo in gledal je na vse s prezrenjem.
§el je zopet v hiso, plesal z nevesto in ji rekel:

..Zadnjic! Od danes naprej sem upornik, ki se bije na
zivljenje in smrt. Resil bom upornike in potem: z Bogom. ,k

161

Vso noc je sumela svatba in drugojutro so se^svatje
odpeljali na yse vetrove, uporniki so popili zadnje kaplje
in odsli spat, in morda se nikomur sanjalo ni, da je sinoci
prisegal, da pojde danes nad Cusperk. Po vasi je hodil
samo Susec in delil ostanke raed otroke. Bil je oblecen kot
pustna sema — bil je ze zadnji predpustni teden — otroci
so ga spremljali s kricanjem in ga kepali z zadnjim snegom.
On pa je prepeval pesmi od hise do hiSe in po cesti in
vedno ponavljal v razlicnih napevih svoj:

Tradeldidelduja
Die se mi ne knja,
kar se mi ponuja . . .

Doma je obiral Suhoklel ostanke, ki mu jih je bila
prinesla Suhoklela s syatbe, kjer je bila za kuharico, in
Suhoklel je radovedno izpraSeval:

,.Kaj je bilo?“

,,Cudne reci; kaj jaz vem,‘‘ odgovarjala je starka in
obirala z brezzobnimi celjustmi lep del pecene gosi.

Jurko Baja je sedel pri peci in mrmljal nezadovoljno:

„Kaj se bo prevzemal, kaj. Kaj misli, da je Bog? Saj
smo tudi mi kaj storili, ce smo prav beraci.“

Pred njim je sedela namrec Tona in 2e celo jutro jokala.

„Nic ne jokaj, Tonica,“ tolazil jo je lepo, „nic ne
jokaj, saj ima§ doto, veejo kot marsikatera, pa bi se jokala.
Le pocakaj, §e vracalo se mu bo, ti prevzetnost, ti, taka.“

A dekle se ni dalo utolaZiti.

„Kaj ti je rekel, pravis? ; ‘ vprasal je Jurko ze bogve-
katerikrat, ker se kar ni mogel utolaziti, ko je sliSal, kaj
je naredil veeraj Marko, o katerem je mislil, da vendar
ni tak.

„Nic ni rekel.“

„Kaj pak ti je storil ?“

„Plesal ni z menoj.“

,.0 ti grduh, ti, tak. Plesal ni s teboj, le cakaj, jaz
ga izpovem," tolazil jo je po otroeje.

„Nic mu ne smete reci.“ rekla je Tona.

,.0 bom. bom. Le potrpi, Tonica, 2eninov bo ena kopa.
Oh, da plesal ni s teboj! Caki, caki. Pa kaj je §e bilo? M

„Tudi govoriti ni hotel.“

„0 jejej, §e govoriti ne. VidiS, kako se prevzame.
Pa naj si druge i§ce, le pusti ga.“

,,Jaz ga ne morem.*‘

Uporniki.

11

162

Jurku so bile znane vse take mlade bolecine in tezave.

„Bos ze, saj bo morda kmalu boljse. Vidis, fant je
2alosten.“

„Kaj se pa jezi nad menoj?“

„Ali ne sme§ vse vzeti za zlo. Oh, ti revica, ti. No,
le potrpi, kmalu bo boljse. “

V vezi so se zacule stopinje.

,,Molcite, oce gredo,“ rekla je Tona in si obrisala
solze iz oci..  .

Guza je vstopil.

„Zdaj smo pa dobri,“ rekel je in stresnil Jurka za
ramo. Jurko je udaril z glavo ob pec in se ob enem vgriznil
v jezik.

„I, kaj pa je,“ zavpil je z glasom, ki je izrazal bolj
bolecine kot pa radovednost.

„Vidis, Marko gre danes na Posavje, pripelje sem
nekaj vojske in pojutrnjem odidemo nad Cusperk. u

„Eee, pa zato me ni treba tako,“ jezil se je Jurko in
z eno roko tipal glavo zadaj, z drugo pa tiscal usta. „Poglej.
kako si me.“

„Saj smo zdaj na konju.“

„Zdaj pa, zdaj,“ rekel je Jurko, ki se je takoj potolazil.

*

* *

„Izpametoval si se torej, kot sem rekel,“ govoril je
Cuspercan Vitku. „§koda, da zdaj ni upornikov; sedaj bi
jib ne zagovarjal. Lahko gres v Visnjo goro, pa se zgovori,
kot se mozu spodobi; tarn je zate. Pristava ti je prosta.
Jaz se ne utegnem pecati; hvalezen bodi, da sem se do
zdaj . .

„Pojdem,“ rekel je Vitko in od§el. Ko pa je obstal
pod stopnicami, se mu je nabral obraz v nasmeh, pa je
rekel: „Hvalezen. hvalezen tebi, Cuspercan! Ha, lepa beseda!
Grem, pa ne v Visnjo goro, ampak na Posavje iskat svojega
domu. Jaz ne maram pristave, moj bo Cugperk, ako se vse
prav posreci . . . Izpametoval sem se, res, izpametoval, zato
pa bom kraljeval na svojem mestu, kot se spodobi. .

Po dvori£cu je prisel oskrbnik Berto s tistim svojim
skodoZeljnim smehom. ,,Torej vendar ne ostanete pri nas
za oskrbnika, ceprav ste zdaj proti upornikom, u  rekel je
zmagovito.

Vitko ga je pogledal z zasmehom.

163

„Torej sera vendar imel jaz prav, kaj?“ In odsel je
dalje in se ozrl parkrat nazaj.

„Tudi tebi so ure stete,“ rekel je sam pri sebi Vitko
in stisnil pesti. „Jaz vas naucim,“ rekel je in ukazal pri-
praviti konje.

XXVII.

Drugi dan proti veceru je jezdil Marko po Posavju.
Pred njim je lezalo Posavje pokrito z zadnjim snegora.
V ozadju so mrtvo kipele mogoene Kamniske planine v
nebo. Bilo je se vse kot mrtvo, zakaj pomlad se ni bila
premagala zirae. Zavil je ob Savi navzdol; zemlja je bila
melika in raokra; sneg je le2al pod grinovjem in v sencah
obcestnih poslopij. Mrzel veter je vel ob Savi navzgor in
reka je mogocno sumela, ker so jo bile pomnoSile narastle
vode, ko se je jel tajati prvi sneg. <3rne vrane so se podile
po polju in si iskale 2ive2a po lehah, kjer je 2e skopnil
sneg. Vsedale so se po suhem, rartvem drevju in nezado-
voljno kricale, kot da se jeze nad to dolgo zirao. Po brdili
se je kazala rjava zemlja raed umazanim snegom. „Kmalu
bo pomlad,“ p'omislil je mladenic, ko se je zagledal v mrtvo
prirodo. Pomlad bo, pomlad povsod, zadnji napad napravijo
uporniki, resijo svoje ljudi iz jec, in potem je gotova njih
zmaga. In vse bo veselo, ko bo pomlad . .. Zanj pa ni vec
pomladi . . . Vojska in boj z nasprotniki, to je se edino
veselje, ki mu je ostalo.

Zagledal je dalec pred seboj posavsko vas in tam za
gricem grajsko zidovje. Urnega jezdeca je videl nekaj sto
korakov pred seboj, ki je drevil proti gradu, videl je tistega
visokega konja in vitko postavo na njem.

„Grlavo bi stavil, da je cusperski Vid,“ rekel je sam
pri sebi in gledal v daljavo, kjer je po rebri izginjal urni
jezdec bolj in bolj izpred njegovih oci. Marko je zgrabil
nehote ostnik in potegnil vajeti; konj je zletel v dir, pa
ne za dolgo.

„Morda prideva se vkup,“ rekel si je Marko in zopet
pustil konja, da je §el po svoji volji .. . Prijezdil je do vasi.
Xasproti mu je prisel pastir s kosem na rami in se rado-
vedno ozrl nanj.

,.Hej, fant, kje je pri Re§£aku?“ vprasal je.

„To ni tu. To je v tretji vasi, po cesti dve vasi in
pri drugi vasi na levo.“

„Tako!“ In Marko je pognal dalje konja v tek.

11 *

164

„To je pa upornik,“ mrmral je fante, ko je gledal za
jezdecem s polhovko na glavi in z ostnikom v roki. „Kaj
pa gre, saj Rescaka ni doma,“ pomislii je in sel dalje.

Marko je med tem jahal dalje crez dve vasi in pri
drugi zayil na levo. Cudna je posavska vas. Ne ves ji ne
konea ne kraja. Tu dye hisi, tain tri, drngod cela vrsta,
pota vsenavskriz. Ykljnb temu je Marko srecno nasel Resca-
kovo vas in takoj zadel na tistega upornika, ki je nekdaj
nosil porocila na Sap. Stopila sta v koco in zacela takoj
till pogovor. Nekaj casa potem, ko se je delal ze mrak,
je par potuhnjenih oseb letalo po vasi od hise do hise in
dvoje jezdecev je na sirokih konjih zapustilo vas v diru.
Zvecer je bila vsa vas ozivljena in od vseli strani so
prihajali oborozeni mozje. Zbirali so se okoli koce in se
pripravljali na odhod. Marko je stal med njimi poleg svojega
konja in pripovedoval o mladi vojski.

„Re§caka najprej,“ govorili so vsi, „potem gremo pa
s teboj. ;<

Prisle so zene z otroki v narocju in mlada dekleta so
na vsak nacin hotela videti mladega sapljanskega upornika.
Prinesle so mu sop iz rozenkravta in drugih cvetlic, ki
so 2e cvetele za kakim gorkim oknom, in cela uporniska
vojska je vpila: „Zivio upornik."

Marko je stal ves vesel med njimi, ta navdusenost mu
je ugajala. Stal je pred imenitnim trenotkom, a srce mu ni
trepetalo, saj je imel le dvoje: zmago ali smrt. Pripel je
sop ob stran polhovke, in pogledal hvalezno Rescakovo
hcer, ki mu je bila podala sop. Dekle je takoj — kdo ve
zakaj — se spustilo v jok in reklo: „Resi ga ti“ in izginila
je v mnozico, kjer so jo zenske zacele lepo tolaziti. No, tudi
nekatere druge zene in dekleta so jokale v straku za svoje
mo2e in fante.

Marko je gledal, kam je izginila Rescakova, a mrak
je bil in videti je bilo le glasno snmeco mnozico, ki se
je deloma jokala, deloma smejala.

„Na spomin,“ rekel je, ko je dal ovencano polhovko
na glavo in v tem trenotku se mu je zazdelo Zivljenje zelo
lepo, najkrasnejse, kar je na svetu in zaielel si je srece,
mirne in tilie, po tem dolgem boju in prepiru, ko vse hre-
peni po krvi in maScevanju.

„A, mora biti “  pomislii je, „sreca bo potem tem vecja.“

,,Kar pojdimo,“ silili so mozje in zaceli stopati dalje.
Po vasi se je zacel jok. Marko je pogledal §e enkrat v

165

nmo2ico, ce biftzagledal kje Eescakovo, zdelo se^mu je, da
stoji tam pri starih zenah in da gleda za njim, vzdignil
je ovencano polhovko kakor v slovo, in zaklical: „Naprej,
uporniki!“ In trnma moz je izginila po cesti. . .

Med tem je sedel v gradu M. cusperski Vitko pri
starem grajscaku in se z njim pogovarjal o nekih stvareh
glede upornikov.

„In stari je zdrav?“ vprasal je gospod.

„Prav dobro zdrav“

„On je bil nas najljubsi gost svoje dni. Pijya na
njegovo zdravje; saj vi veste, kako je bilo . . “ Pila sta;
posebno gospod je hitro izpraznil precej veliko mero.

„Vcasi smo ga drugace, imeli smo boljso kapljo. Kranjska
zemlja je postala za nic; sam jecmen se rodi. Meni se zdi,
da to ljudstvo se jecmena ni vredno, nikar, da bi mu Bog
dal vina. Ha, ha! Zdaj samo hrvaskega pijem. Izvrstna
kaplja je“

Vitko je govoril malo. Iskal je prilike, da bi zacel
svoj pogovor. v

„Torej Cuspercanu §e vedno uporniki delajo sive lase.
Ha, ha, prokleto je neumen. Jaz sem vse zaprl, ki mi jih
je dala sodnija, pa je mir. Taki so kot jagnjeta. Strahu je
treba Ijudem, strahu. Ah, ta Cuspercan, vcasi mu je bilo
vse drugo mar, samo gospodarstvo ne, zdaj je pa cel kmet.
Kaj pa, ali sta si vidva zelo dobra? Vcasi je rekel, da vas
ima rad “

„Dobra sva si, saj si raorava biti. . “

„Kajpak, seveda . . . No, vsak bi ne delal tako.“

„Aaa, a  zacudil se je Vitko in pomislil. .,Vam je stvar
dobro znana, a  rekel je.

„0, dobro, prav dobro “

„Kje pa je vendar moja mati,“ vprasal je Vitko.

„Hm,“ posmejal se je grajscak in ga cudno pogledal.
Izpil je poln kozarec in udaril s steklenico ob mizo, na kar
se je takoj prikazal sluga, ki je postavil novo steklenico
na mizo in odnesel prazno. „Tega ne veste?“ vprasal je
pomisljevaje si.

„Hm, ne vem,“ rekel je Vitko s tresocim glasom in
rdecica mu je planila v obraz, da sam ni vedel, ali od
sramote, da sele zdaj isce svojo mater, ali od jeze, da mora
po tujih krajili iskati to, kar je cloveku najbliZje.

166

Grajscak je bobnal s prsti ob kozarec.

„Cudno,“ rekel je, „e, ta Cuspercan .. .“

Vitku so se od jeze zabliscale oci, ko je slisal Cusper-
canovo ime.

„Resrekel je, „nikdar nisem imel prilike zvedeti o
nji, ker so me predolgo vodili z lazjo za nos.“

„Ha, ta Ouspercan, zvita glava je to. Ze mlad je bil
tako navihan. Zvit kot kozji rog, res, pa z uporniki se
ukvarja“

„Torej ne veste?. vprasal je Vitko srdito.

„Kaj?“ vprasal je grajscak, kot da je pozabil, o cem
je govor.

„Kako je z mojo materjo?“

„E, no, saj se ne greste; spila ga bova se nekaj.“

„Jaz bi rad vedel.“

Grajscak ga je zopet pogledal.

„No, povem ze, ce se ne bo Ouspercan jezil “

Vitko ga je resno pogledal. Pristudil se mn je ta
clovek, ki porabi priloznost, da se igra z njim prav pri
stvari, ki mu je ze toliko casa delala nemir v srcu.

„Stvar je taka/‘ zacel je grajscak. „0 vasi materi vem
malo. To vem, da je bila kmecka in da je umrla. Moj stari
oce se ni hotel zameriti ljudem, ker se je vse zgodilo v pija-
nosti, brez njegove vednosti, in vas je vzel na grad ter
zapovedal ocetu, da naj vas vzgoji, kakor lioce. Vem samo,
da je njen oce napadel nas grad z rokovnjaci, pa ga je
eden hlapcev ustrelil in drugi so zbezali . .

„Pa kje je tista hisa? a  vprasal je Vitko.

„Ne vem, ne vem, ljubcek moj; kaj jaz vem za kmecke
bajte!“

„Pa hisno ime?“

„Tudi ne vem, cisto nic ne vem. Tega je ze dosti let
in kdo govori o tem. Samo, cakajte, to je zanimivo. Zdaj
se spomnim. Njenemu ocetu so rekli Matej. Ha ha, kaj je
bilo nekoc. Pride stara baba v grad. Dal sem jo zapoditi
s psi. Obstoji baba pri vratih pa pravi — saj veste kako
neumno navado ima to ljudstvo, da vse verjame in vedno
zuga — pa pravi: Le cakaj, saj te se umori ded Matej,
ki si ga ustrelil... To sem slisal in potem sem se parkrat
cul o tistem dedu Mateju, da liodi nazaj, da strasi pastirje
na pasi, in da zuga, da bo prisel z mrtvimi na moj grad.
Sploh, kar stare babe scencajo. He, naj pride, se zivega se

167

nisem bal, pa je imel rokovnjace s seboj. Tako-le je, vidite,
pa vedi potem “

Vitko je sluSal zamisljeno.

„Torej ded Matej je bil njen oce; ali ljudstvo kaj ve
k  o tem ?“

„E, ti ljudje yedo vse tristo let nazaj. Se ko so mi
napadli grad, sem cul njegovo ime. Tam bi pa zvedeli o
njem, ce se ponizate do kmeta. Pa saj ste kmet, ona je
bila kmecka, ampak lepa . . .“

% Vitko ga je pogledal srdito.

„Jaz nisem kmet,“ rekel je in vs tab

„Oho, kaj ste razzaljeni? Jaz samo povem, povem
resnico^; lej ga!“

„Ze mogoce,“ rekel je Vitko, „sicer pa molcimo o tem “

„Seveda, kaj pa vprasujete. To so stare stvari.“

„Hvala lepa za gostoljubnost,“ rekel je Yitko, ki je
sedel nekaj casa molce v svojib mislih pri mizi in gledal
grajscaka, ki ga je silil piti, a ga potem z mocno roko
potresel za ramo in rekel: „Pa starega pozdravite; recite, da
so uporniki dobro spravljeni, naj veselo je in pije in pa
obisce me naj. Cisto pozabil je na Posavje, vcasi pa je bil
tu kuhan in pecen . .In stiskal je z vso mocjo gostu
roko, da je Yitko komaj cakal, da ga je izpustil. Spremil
ga je na dvorisce, kjer so hlapci 2e drzali pripravljenega
konja in Yitko je bil hipoma na njem.

„Pa povejte staremu, in pozdravite ga, medveda CuSper-
skega,“ vpil je za jezdecem grajscak in se smejal na vse
grlo, potem pa odsel v grad in kmalu je bil grad tih in
miren; vse je spalo.

Vitko je jezdil pod gradom in se oziral nazaj. Videl
je se luci; pri oknu je stala zenska podoba, ki jo je bil
prej srecal na hodniku . . . Nekaj cudnega je bilo v njegovi
dusi; bilo je tezko kot kamen in peklo je kot ogenj. „Torej,
nmrla je . . . In kmecka je bila — in jaz sem kmet. . “
Zabolelo ga je, ko se je spomnil, da je grajgcak z njim
govoril kot z niZjim clovekom in ga ni seznanil s svojo
druzino . .. Kmet, kmet, Sumelo mu je po usesih in vcasi
se je vmes kar samo od sebe oglasalo Cuspercanovo ime.
Stisnil je vajeti v pesti in konj je zbe^ai po Posavju ...

Med tem pa se je pomikala ceta upornikov proti gradu.
Noc je bila mrzla in hiteli so. Sneg, ki je bil pomrznil. je
hrustal pod tezkimi koraki navdusenih Posavcev. Marko je
sel spredaj in miril ranoZico, ki je hotela celo peti. Nekaj

168

casa so videli v daljavi se luci in razsvetljena okna so
brezskrbno gledala nad specim Posayjem. Potem pa je vse
ugasnilo in vseokoli je bila noc. Zyezde so gledale na
crno trumo, ki se je bolj in bolj blizala gradu .. .

Marko se je zamislil. Slika, ki jo je videl zvecer na

vasi, mu ni hotela iz spomina. Vecno bi bilo lepo tako
ziveti. Upornik bi vstal za upornikom, popadali bi stari,
vstali bi novi in prisel bi zarod bojevit, mocen, ki ga ne
vkloni nobena sila, kadar se bojuje za svoje pravice. In bil
bi se boj, dokler ne zmaga pravica. Po celi Kranjski bi
pohajale uporniske cete. A spomnil se je na sop, ki je visel
s polhovke po celi rami, trpka misel mu je sinila v srce,

a udaril je s pusko ob tla in si rekel: „In to bi bilo

placilo . . .‘ 4

Ozrl se je po crni trumi, ki je sla za njim. „Kdor
pozna grad, naprej/ 4  zapovedal je in nekaj moz je prihitelo
v ospredje.

Grad je stal pred njimi in zdelo se je, kot da spi
pred njimi brezskrben a inocan junak. Privlekli so s pristaye
lestve in kmalu so bili vsi za ozidjem. Nikogar ni bilo
nikjer. Ogledali so vrata in oglasil se je pes pred hlevom.
Dva upornika sta se zagnala proti psu in eden ga je pre-
bodel z ostnikom. Z groznim cvilenjem je zival naznanjala
v zadnjem trenotku, da so tuji ljudje tu. Od nekod se je
prikazal hlapec in hotel zavpiti, a nekaj moz se je zagnalo
proti njemu. Hlapec je planil na zid in skocil crez zidovje.
Na drugem koncu se je prikazalo nekaj kricecih hlapcev,
ki pa so tudi pobegnili. To je vzbudilo grajscaka.

„Kaj pa je ?“ oglasil se je skozi okno.

„Upornike daj ven,“ zavpili so vsi.

„<3akajte, jaz vam pokazem, hudici!" zavpil je grajscak
in planil v sobo, kjer se je zacul 2enski krik. Eden upor-
nikov je sprozil pusko v okno. §ipe so za^venketale in
uporniki so zagnali hrup.

,,Razbijte vrata/ 4  zapovedal je Marko, „drugi skozi
okna. 44

Sunili so z velikim lilodom v vrata, ki so se vdala
takoj. Ko so sunili drugic, padla so vrata v vezo in vsi so
planili v grad, drugi pa so lezli pri oknih vanj.

V vezi so nekateri vedeli za hisnikova vrata, razbili
so jib in privlekli hisnika iz postelje naravnost pred
upornike.

,,Kje imas kljuce? 44  kricali so nad njim.

169

„Notri, notri,“ govoril je starec ves tresoc se strahu.

„Odprite upornikom, nikomur se nic ne zgodi,“ zapo-
vedal je Marko in hitel po stopnicah navzgor, kamor so
hiteli vsi nad grajscaka. Razbijali so vrata, ki pa so bila
zelezna. Znotraj se je cul zenski jok in kletev grajscaka,
ki pa je popolnoma izginil v hrumu besnih upornikov.

„Odnehajte !“ zapovedal je Marko. „Mi dobimo upornike,
drugega ni treba“

A niso se dali ugnati. Marsikdo je nosil s seboj ze
dolgo mascevanje, ki ga je hotel izvrsiti danes. Razbili so
vse, kar je bilo na hodniku: kamenite podobe so lezale na
tleh in slike po stenah so prekrizali z ostniki. Hoteli so
uniciti vse in zazgati grad.

Takrat pa se je zaculo spodaj veselo vpitje. Mozje so
oprostili Rescaka in nekaj drugih zaprtih kmetov; objemali
so jih in od veselja besneli. To je zmotilo tiste, ki so raz-
grajali v prvem nadstropjn in hiteli so doli po stopnicah.
Padali so in leteli drug crez drugega . . . Slisalo se je vkup
vse mogoce glasove; eni so hujskali, naj vse razbijejo,
postreld, se^gd in unicijo, drugi pa, ki so bili treznejSi, so
jih mirili; eni so zopet objemali Rescaka in hoteli planiti
v grajske kleti, drugi pa so vpili: „Ne maramo, sam naj
ga spije .. “

In nazadnje so zmagali tisti, ki so bolj trezno mislili
in ves cas vpili: ne morite, saj ne odide psu poginiti .. .

Marko je miril besno trumo, ces da so dobili svoje, in
da bi pobijanje in poziganje lahko imelo strasne posledice ...

Mozje so torej odjenjali, zagnali krik in se vzdignili
na odhod.

Noc je bila kakor prej. Zvezde so svetile mirno in
Posavje je spalo v tihem spanju. Grad je stal in gledal s
svojih visin v mrtvo noc, kot da se ni bilo nic zgodilo.
Vrata so lezala razbita na tleh in okna so zevala v temotno
noc. Po hribu pa so odhajali uporniki in kricali pijani od
veselja.

„Mi vam pokazemo,“ vpili so, ozirali se nazaj na grad
in pretili s pestmi. Nekateri so §e vedno hujskali, naj bi
sli nazaj in pometali gospodo skozi okna. Ko pa so jih
mirnej§i pogovorili, so rekli:

„Naj bo za enkrat. Drugic naj pa se pridejo, ce si
upajo. u

170

In zapeli so svojo pesem:

Kaj nam mar
nas gospodar,
saj ni gospod
saj je slepar . . .

In zagnali so velik smeh in krik, ki je odmeval nekako
grozno po mirnem Posavju, ki ga je sicer motilo samo
daljno sumenje Save.

Marko jo sel z Rescakom skupaj. Moz je komaj stopal;
obraz mu je bil upadel in oci so se mu svetile kakor cloveku
pred smrtjo. Videlo se je, da je mnogo trpel in stradal v
jeci. Ko je vse izvedel, so ga oblile solze.

„To je maScevanje, 44  rekel je, „gorje nam. 44  Drugi
kmetje, ki so bili zaprti za razlicne pregreske, so bili veseli
in hvalili upornike, da so jib oprostili.

Kricaje in prepevaje je prisla truma v vas. Vsa vas
jib je cakala. Vsak je hitel gledat, ce so se vsi 2ivi vrnili.
„Vsi zivi, vsi/ 4  vpili so uporniki.

Rescak je ob Markovi strani priSel do svoje hise.
Naproti mu je priletela hci in se vrgla ocetu okoli vratu
in zajokala. Ljudje so mu hiteli blize in mu dajali roko.

Marko jo je gledal in pred njegovimi ocmi je stala
tista vecerna slika, ko mu je podala sop cvetlie in jokaje
prosila: Resi ga ti! Prijel je za polhovko, da bi se preprical,
ce je prinesel cvetlice se nazaj. Bile so se na polhovki, a
vse ne.

Stopil je z Rescakom v sobo. Rescak se je ozrl.

„Kje je? 44  je vprasal s strasnim glasom. Hci se ga je
oklenila in ihtela: „Mati so umrli. 44

Moz se je naslonil na mizo in se zamislil. Marko je
stal in gledal. Takoj je videl, kaj da je. Grozno je bilo
pogledati oceta in beer. Zunaj pa je vpil narod in se veselil.

„Hej, zebe nas, 44  kricali so, „pelji nas dalje. Mi gremo
naprej. 44

Rescak se je utolazil. Odrezal si je kruba in ponudil
Marku. Tudi Marko je odrezal, da ni prekrsil gostoljubja,
a jesti se mu ni ljubilo; gledal je na Rescakovo in cutil
nesreco z njo.

„Ni dosti casa, 44  rekel je ResCak. „Lepo je, kar si storil,
a vse delo je labko v nic, ce ne hitimo dalje, se danes
moramo naprej. 44

„Oce, kaj pa jaz? 44  zajokala je hci.

171

„Potrpi, kmalu pridem nazaj “

Rescak je sel po oro2je v cumnato, umil se je in se
pripravil za pot, ker je bil se slab.

„Pocakajte,“ zaypil je Marko skozi okno upornikom,
ki so nestrpno cakali in se napijali s slivovko in hruskovcem.
„Pripravite se, kmalu pojdemoC

Potem pa je prisedel k dekletu in jo zacel tolaziti:

„Nic ne jokaj, saj bo kmalu boljse,“ rekel je.

.,Bo, bo. Mati so umrli, oceta pa doma ni bilo, se pri
pogrebu ne,“ rekla je ona.

„Kaj hocemo," je rekel Marko, „taki casi so. Yidis,
saj smo ga resili

„Saj vem, da se moram tebi zalivaliti, pa jaz . . “
rekla je in se spustila v nov jok. Marko jo je prijel za
roko in rekel: „Samo ne jokaj; saj bo kmalu koncano.“
Ona ga je hvalezno pogledala.

V sobo je stopil Rescak, oborozen in resen, , ; Pojdimo,“
je rekel, potem pa resno pogledal Marka. „Fant, kar si
zacel, nadaljuj “ rekel je, „ti ne poznas zelezne roke. Ce ne
zmagas, potem .. “

„Potem bo smrt,“ rekel je Marko hladno, kot da ne
misli nic na to. „Naprej gremo, ker moramo. Drugi cakajo
se v jecah. u

„Vidis, Ivancica,“ rekel je Rescak hceri, „ne smem
biti tu. kdo ve, kaj pride. Skrival se bom na Sapu in po-
zneje prides tudi ti tja. Ce bo kdo vpra§al, reci, da ne ves,
kje sem." Dekle je jokalo ...

„Z Bogom, deklerekel  je Marko in zelo tezko Stopil
crez prag.

Zunaj je cakala ceta upornikov in ju pozdravila s
krikom in vpitjem. Ceta se je zacela korakoma pomikati.
Marko in Rescak sta sedla na konje. Navduseni uporniki
so zapeli svojo koracnico:

Prid' po desetino . . .

Cudno je v noc odmevala pesem spremljana z udarci
tezkih korakov.

XXVIIT.

Vitko je jahal pocasi po cesti in premisljal, kaj naj
stori. Izvedel je samo nekoliko, kar je zelel. a nic gotovega.
In kje naj izve, kje naj izprasuje. Gradovi se malo brigajo
za take stvari. in kaj tudi. ce vedo, pripovedujejo tako, da

172

ga boli srce. Mati je bila mati, ceprav je bila kmecka. Bil
je otozen in jezen na yes svet. Kaj sem pravzaprav, vpra-
seval se je, ko mu je zopet in zopet zasumelo po usesih,
kako zanicljivo je izrekel grajscak: saj ste vi tudi kmet...
Kmet, kmet. . . Tako bi ga imeli poysod za kmeta, ceprav
dokaze, da je Cusperk njegov, ker ga mora dobiti po Cusper-
canu. In ce dobi grad, ce je vse njegovo in bi moral gledati
prezirljive obraze milostne gospode! Zasmejal se je sam sebi.
V njem se je oglasil glas, ki ga je klical kmetu na pomoc.
In zopet se je zasmejal. „Ha, ha, da me za zahvalo napa-
dajo in mecejo iz his. To neumno ljudstvo . . .“ In vendar
si je nehote ponovil vse one sanje, ki jih je sanjal komaj
pred pol letom, kako prevzame pristavo in si tarn ustanovi
tiho, mirno, srecno zivljenje. Ze je vse kazalo, da bo resnica,
a vse se je izpremenilo. In zopet se je zdel sam sebi, da
je drug clovek in lahko vec kot drugi, in vec kot osabni
cusperski oskrbnik, ki bi ga tako lahko potem ponizal in
unicil. „Kaj pristava, M  govoril si je, „hm, zakaj pa grad
ne, ki po vseh pravicah pripada meni. Premalo si zvit,
Cuspercan, ceprav si zvit kot ovnov rog. Hotel mi je za-
vezati oci s pristavo, da bi ne videl gradu. Ha, ceprav je
bila kmetica, njen sin bo pa grajScak, da se vam poplaca
nekdanji greh . .

In jezdil je dalje in premisljal, kaj bi storil, kam bi
se obrnil. Nazadnje ga je zmotila nova misel:

„Bog ve, kje je njen grob?“

Prislo mu je to vprasanje samo od sebe, in pretreslo
ga je. Zazelel je biti na materinem grobu. Cela vrsta
vpraSanj se mu je vrivala, in na nobeno ni vedel odgovora.

V oblizju je zasumela Sava in ob cesti se je zasvetila
luc. Bila je krcma,

,.Hm, ljudstvo vse ve; lahko izvem,“ pomislil je in
pogledal skozi okno v krcmo. Nekaj moz je sedelo pri eni
mizi in se napajalo z vinom, pri drugi pa sta sedela dva
stara mozica s pipami v ustih v resnem pogovoru.

Vitko je ustavil konja in zavihal ovratnik ob glavi,
da bi vstopil. Nikogar ni bilo iz hise. Crez nekaj casa se
prikaze krcmar in zagleda gosta: „Kar privezite konja,
rekel je, „saj je tam kak kavelj.“ Stopil je h konju, pota-
pljal ga po vratu in ga privezal, potem pa godrnjal: „Lepo
zival ima gospod, jo bo treba odeti.“ Sel je v vezo in pri-
nesel star raztrgan koc, ter ogrnil konja, potem pa odsel
v hi§o.

173

Vitko je vstopil v zakajeno nizko sobo in vsi gostje
so se radovedno ozrli nanj. Prisedel je mizi, ki sta pri nji
sedela dva stara mozica, in krcmar mu je prinesel polic
vina, ces, gospod itak ne pije manj ko polic, ce pa ne iz-
pije, pa placa vseeno in dobicek je dvojen.

Mozica sta prenehala svoj pogovor, zato pri najboljsi
volji ne moremo povedati, kaj sta se menila, Samo to bi
lahko rekli, da gotovo ne kaj posebno imenitnega, kajti po
daljsem molku je rekel eden njiju, kot da hoce zakljuciti
pogovor:

„Da, da, taki so casi.“

In zopet sta molcala, ker sta videla poleg sebe gospo-
skega cloveka, pa ni, da bi govoril, kadar taki poslusajo.
Monica sta si odkasljevala, pogledovala na uro, ki je yisela
za vratini in eden je menil, da bo treba iti.

„Kam pojdes?“ rekel je drugi in dal prinesti se
eno mero.

Ko je videl mo2ic pred seboj novo mero, pa se je
ohrabril in si mislil: e, zdaj si v gostilni kot jaz, clovek
si, ceprav si malo bolje oblecen in ne nosis prtenih lilac,
pa mlajsi si tudi, in obrnil se je k Vitku. „Kam pa oni,
naj ne zamerijo,“ vprasal je prijazno.

„Domov,“ odgovoril je Vitko.

„Dalec? ;<  vprasal je potem.

„Na Dolenjsko.“

„Na Ljubljano?“

„Mlim . . “

„Od dalec so priSli, pot je zdaj utrudljiva,“ menil je
starec, ne da bi pogledal Vitka in je priZgal svojo pipo.

,,Ne od dalec. Imel sem opravek na Posavju.“

„Aha, u  rekel je zopet starec, „to je pa druga stvar.
Mraz je zunaj “

„Mraz, mraz/‘ pritrdil je Vitko.

,,Mhm, na Posavju ga imamo dolgo. Pa kje ste bili,
po trgovini?“

Videlo se je, da je moZicelj zvedav fclovek. torej najbr^e
tudi mnogo ve, tako je mislil Vitko. Taka je navada nasega
cloveka, da je takoj domac in prijatelj vsakemu, ki mu da
prijazno besedo.

„Ne po trgovini“ odgovoril je Vitko. „Poizvedoval sem
nekaj, pa nisem nic izvedel. u

„Aaa?“ zacudila sta se mo2a in tisti, ki se je prvi
spustil z Vitkom v pogovor, je obrnil takoj stol tako, da je

174

gledal proti Vitku, ki mu je obenem natocil svojega vina
y kozarec.

„Zahvalim, gospod, zahvalim,“ govoril je in si mislil:
ni napacen clovek ta-le skric. Kaj je neki pravzaprav?
In preraeril je s svojim zvedenim ocesom celo Vitkovo
postavo, pa vendar ni mogel uganiti, kaj je.

,,Je tako, je,“ rekel je drugi, „izvedujes in izvedujes,
pa nic ne izves. Jaz sem onikrat izvedoval zaradi tiste
moje hruske, ki je na koncu hise. Vidite, to je pa tako.
Jaz sem vzel eno sestro, moj sosed pa eno, tako da sva
imela vsak eno sestro, saj razumite, to se pravi: moja stara
in pa njegova sta sestri. Predlansko zimo je umrla mati,
menda je bilo ravno okoli bozica, ne, po bozicu je bilo, kaj
bi pravil. Hruska naj bo tvoja, Janez, je rekla dobra zena,
pa je umrla. Njega pa zraven ni bilo in ravno danes sva
se zopet zaradi hruske, zdaj pa od jeze pijem. Ampak,
hruska je moja, pa je, kot so bili mati naredili pred smrtjo,
zapisali pa nismo, ker so mislili, da tako velja. Zdaj se pa
prepira, pa mu dopovej, ce mu mores . .

Vitko je poslusal to pripovedovanje, ki ni nic drugega
povedalo, kakor, da se je mo2ic danes zopet skregal s svojim
sosedom zaradi hruske in da zato zdaj pije na jezo. A 7 itku
se je hotelo na smeh.

„Kaj bos zmeraj gonil tisto hrusko,“ rekel je drugi.

„I, zakaj bi ne. Vsaj gospod tukaj slisi in toliko je
gotovo studiran, da bo vedel, da imam jaz prav“

„Seveda, seveda,“ pritrdil je Vitko.

„No, ali vidis,“ rekej je oni zadovoljen in brz pristavil:
„Na vase zdravje, gospod, ki vidim, da ste pameten in
pravicen clovek, kot ni vsak

„Kaj pa so izpraSevali ?“  zacel je drugi, ki si ni upal
ugovarjati. „Gotovo so gospodu rokovnjaci ukradli kake
konje, pa poizveduje. Vidite, meni so bili odnesli pujska.
Rejeno in dobro prase je bilo, kaj bi rekel, poldrugi cent
bi bilo imelo o svetem Mihaelu, zakaj moja stara zna rediti,
da je kaj. Vse bi jim znesla. Pa so ga bili smentje rokov-
njaski unesli in nikoli vec ga nisem videl. Stara pa v jok.
Kaj bos jokala, sem dejal, kar rokovnjac odnese, ti vrag
ne vrne in smrt ne najde . . . Tako je, vidite, pa sem bil
obenj, pa tudi vi jih ne dobite nazaj, ce so jih odgnali.
Spravi ti na LaSko v enem dnevu, pa isci po Posavju, ali
koder hocesV

175

„Kaj bos zmeraj na dan vlacil tisto prase “ je rekel
drugi starec in pil.

„Lej ga, jaz gospodn povem, da bo vedel, da zastonj
poizveduje. Kaj bi se mucil, pa denar tratil: slo je in ni.“

Vitko se jima je nehote zasmejal.

Tak je nas clovek. Globoko v srcu nosi, kar ga boli
in zvesto zaupa prijatelju in se potolazi s pregovori. Ne
more, da bi ti v petih minutah ne bi odkril, kaj mu le2i
na srcu ...

„Jaz sem pa poizvedoval o dedu Mateju,“ je rekel
Vitko in bistro pogledal, kak obraz bosta naredila mozica
pri tern imenu.

Oba sta se obrnila proti njemu in zacudeno izprasevala:
„Kaj, kaj, o dedu Mateju?..“ Eden se je celo hitro pre-
krizal, drugi pa se je ozrl okoli sebe, kakor bi hotel vedeti,
ali ne stoji ded Matej za njegovo ramo ...

„I, kaj se cudita ? u  vprasal je Vitko.

„E, ni da bi govoril,“ rekel je oni, ta pa se je nagnil
in zasepetal Vitku polglasno na uho: „Ttokovnjac je bil.“

Vitko se je stresnil in resno pogledal mozica, ki se
je pa zopet bal Vitka.

„Kaj?“ vprasal je Vitko zacuden.

„I, no, saj smo ga poznali; vidite, zlata dusa, pataka
smrt, Bog nas varuj ... Jaz nocem, da bi potem rekel ded
Matej: tako pa tako, in bi hodil po noci okoli moje hise,
saj veste, da tega ne maram; moja stara bi umrla strahu.
No, o ranjkih tako ni, da bi slabo govorili, saj se ve, kako
je. Ampak vam povem, kot je resnica, saj ste pameten
clovek.“

„Vidite, gre se zato. Oglasil se je neki clovek, ki je
v sorodstvu z dedom Matejem, menda sin njegove hcere, pa
bi rad imel neko dedscino in to bi bil moral izvedeti. u

„Aaa?“ cudila sta se mo2a in si oddahnila.

„Aha,“ pomisknil je prvi Vitku, ki mu je natocil zopet
svojega vina in ostanek izlil se drugemu. „To pa mi vse
verao.“ In pljunil je na tla, priblizal se Vitku tako, da ga
je lahko razumel, tudi ce je bolj tiho govoril.

„Vidite,“ zacel je, „to ni, da bi clovek govoril tja v dan,
kot bi se mu ljubilo. Vsak clovek ima svoje napake, ka ; j bi
sodili in opravljali, ampak to je bilo pa tako — saj ni
tega, kaj bi dejal, trideset let je .. .“

„Vec bo,* pripomnil je drugi, ki je tudi poslu^al in
se stegoval crez mizo.

176

„Kaj bo vec? Gobarjev stari je nmrl od strahu, ker
se mu je prikazal ded Matej, — bila sta si dobra prijatelja,
sepnil je Vitku na uho — in Gobarja smo pokopali ravno
tisto leto, ko so bili nasi prileteli z Laskega, ko jih je
Napoleon pripodil. Zdaj pa lahko veste, kdaj je bilo“

„Vem, vem,“ pripomnil je Vitko, da bi slisal povest
naprej.

„I, saj sem yedel, kaj se vtices vmes,“ jezil se je staree
nad svojega tovarisa; „tako bo, da, okoli trideset let. Koliko
ste vi stari ?“

„Devetindvajset,“ odgovoril je Yitko zacuden nad
takim vprasanjem.

„No, saj se mi je zdelo. Ravno nekako toliko bo. Yidite,
so bili pa gori na gradu nekaka gospoda, kot imajo svoje
stare navade, saj zdaj se jim nekaj upirajo, pa so — saj
veste, ko je clovek pijan, pa 2enska ... Rescakova je bila
tudi tam . .. Kaj niste vprasali pri Rescaku ?. “

„Ne; kje je to?“

^Yidite, tam pa najbolj to vedo. Ded Matej je bil pri
Rescaku doma in ona je bila ReScakova, se rece, lici deda
Mateja. Arnpak pri Rescaku bi pa spet malo izvedeli, vidite,
on je med uporniki, pa so ga zaprli; ona je umrla od
zalosti in samo hci je doma — ona pa menda ne ve, kako
je ysa stvar. No, vidite, in potem so dobili sina in ona —
hci deda Mateja je umrla kmalu, pa so v grad vzeli otroka;
potem je pa izginil. — Tisti grajscak ga je baje za svojega
vzel,“ Sepnil je zopet tiho na uho.

„Saj ni res, ubili so ga/' rekel je drugi.

„Kako bos pa ti vedel, ce so meni babe povedale, ki
so vse izvedele/' jezil se je prvi.

„Figo so izvedele/' zagovarjal se je drugi, „nalagali
so jih, da so tako govorile."

„No, naj bo to ze, kakor hoce. Arnpak ded Matej se
je vpisal med rokovnjace in napadel grad — pa so ga
ustrelili in umrl je kar tako. Saj veste, greh je greh, ceprav
ga delas zato, da bi z njim pravico dobil. Pa je hodil,“ —
staree je zacel tise pripovedovati — „pa je hodil nazaj in
vsi so govorili o njem; molili smo zanj in dali za maso,
pa je bilo bolje. Yidite, in zdaj malo govore o tern, ker
pravijo nekateri, da se sam ded Matej bojuje z uporniki
in da nobenega ne zadenes, da kamor meris, zagledas deda
Mateja; zato so pa uporniki tako mocni, samo iz jece jih
pa menda tudi ded Matej ne more reSiti. Zato pa je boljSe,

177

da molcim. Ampak, ce se oglasa dedic po dedu Mateju, ne
bo dobil nic, ded Matej je bil revez, berac, bi rekel; ce se
oglasa, pa ni nihce drugi, kot tisti sin, saj so rekli, da so
ga vzeli nekam na Dolenjsko .. “

„Bo, bo,“ pripomnil je Vitko zamisljeno.

„No vidis,“ je rekel mozic svojemu tovarisu, „pa pravis,
da so ga ubili. Kavno tako je vse, kot sem jaz povedal.
Le verjemite. Saj clovek nerad govori o takih receh, ce je
pa tako, pa mora.“

Med tem so gostje pri drugi mizi sundrali po svoje
in gledali na nase tri goste, ki so bili vsi zamaknjeni v
svoje pripovedovanje. Zdajpazdaj so oni zapeli kako pesem.
Ko se je Vitko na koncu povesti ozrl po krcmi, stal je tam
za mizo velik clovek in objemal poleg sebe nizkega moza,
ki mu je bil komaj do ram, in pel cudno pesem, ki jo
je ponavljal po trikrat, stirikrat in drugi so mu pomagali
pri zadnjih dveh vrsticah. Vitko ni pesmi cisto nic razumel
in vlekel na u§esa le njene nerazlocne besede; oni pa so
zaceli zopet znova:

En kumer pod finstram stina
se grandov’ga boja tihna
grandov boj lovbat’ ga hne,
en knmer pod finstram cnlaufat zacne.

„Halo,“ je vpil velikan za mizo ter so odsli z nerod-
nimi koraki. Kmalu se je cul zunaj njih prepir, ki pa je
bolj in bolj pojemal in nazadnje utihnil.

„Kaksna pesem pa je to?“ vprasal je Vitko kmeta.

,,E, to so §e ostanki. Veste, rokovnjaci so imeli svoj
jezik in svoje pesmi, pa jih nekateri se znajo. Saj se tudi
rokovnjaci §e dobijo,“ Sepnil je tiho Vitku na uho.

„Kaj pa pravi ta pesem ?“

„E, to je ena najnavadnejsih, skoraj vsak otrok jo
zna, pravijo, da se to-le pravi:

En fant pod oknom stoji,
se velikega psa boji;
veliki pes ga lajati ce,
fant pod oknom be^ati zacne.

„A tako,“ zacudil se je Vitko in vstal.

Zunaj je bila trda noc. Konj je mirno stal pred krcrao.
Krcmar mu je bil prinesel povesmo sena, a konj ni maral
in krcmar se je jezil: „Gosposki je in izbircen. NajboljSe

Uporniki. 12

178

sem mu dal, pa se ne mara.“ Yitko je placal syoj racun in
urno skocil na sedlo.

Odhajal je pocasi. Premisljal je vse, kar je slisal.
Njegovo zivljenje je stalo jasno pred njim. Torej k Rescaku
bi moral iti, da bi dobil podatke, in potem bi lahko dokazal
Cuspercanu. Rescak pa je upornik in ne sprejel bi ga; tudi
doma ga ni, hci pa ne ye. „Hm, cemu ? Saj je vse zapisano,
saj sem krscen. Lahko izvem za njen grob,“ pomislil je
Yitko in nekako tezko mu je bilo pri srcu, ko se je spomnil,
da bo videl samo njen grob. Pred njegovimi ocmi je stala
cela dolga povest in strasna podoba deda Mateja, starega
rokovnjaca. Zdelo se mu je, kot da ga vidi pred seboj s
svarecim obrazom in resnimi ocmi. Pogledal je v noc;
oblaki so ystajali od vseh strani in tema je zagrinjala bolj
in bolj snezeno Posavje.

„In kaj imajo uporniki z dedom Matejem?“ vprasal
je. „Torej njegov naslednik zopet upornik. Kaj je v tern?
In jaz — njih sorodnik . . . Ha, ha . .In spomnil se je:
„Tudi vi ste kmet,“ in spomnil se je Cuspercana in pomislil
je na tisti vecer in srd mu je napolnil srce.

„Kaj naj grem k upornikom? Kaksen rod je to?
Dober kot dusa in odkrit. In kaj bi imel jaz? Bil bi kmet,
ali pa se berac .. In izpodbodel je konja, da bi sel v dir.
A konj ni stekel in stopal nekako bojece dalje, kot da kaj
vidi pred seboj.

„No, pojdi, pojdi,“ prigovarjal mu je Yitko glasno in
ga prijel za grivo. A konj je zasepal in se ustavljal bolj
in bolj. Vitko je zacel gledati predse v temino, a nic ni
zapazil. Nekako tesno mu je postalo pri srcu. Spomnil se
je takoj zopet deda Mateja, in skoraj je verjel ljudski vra2i,
kot mu je pravil kmet, da se za upornike bojuje sam ded
Matej. Strmel je v noc in zdelo se mu je, da vidi deda
Mateja a vendar ni bilo nic.

„A, kaj bo? Halo!“ rekel je glasno in izpodbodel
konja, a konj je vzdignil glavo v zrak in jo zopet globoko
poniknil in obstal . ..

„Kaj pa ti je?“ vprasal je Vitko in ogledoval konja
od vseh strani. Strah ga je postalo te cudne noci in vse
je stalo tako cudno pred njim, vse, kar je danes sli§al.

Vitko ni vedel, kaj bi storil. Ogledoval je konja, a
nic takega ni videl. Stopil je s konja in ogledal noge. Na
nogah je imel privezane zelezne obroce, ki so z zreblji zbodli
konja vsakokrat, kadar je prestopil. Yitko se je v strahu

179

ozrl in odvezal obroce, ki so bili napol usnjati. Tisoc misli
se mu je vzbudilo, kaksen namen bi to imelo in kdo je
to storil.

,,Revez,“ govoril je konju in ga pogladil po hrbtu.
Konj je bil yes potan od bolecin. Mladenic je skocil na
sedlo in pognal. Nekako tezko in nerad je prestopil konj
dalje. Takrat pa je y grmovju ob cesti zasumelo. Vitko je
zgrabil za samokres in zona ga je preletela. V hipu je bil
zopet ded Matej pred njegovimi ocmi.

„Kako se bojim,“ pomislil je, „kot da nisem videl se
nobene noci. In kako hodim, po kakih potih!“ In nekako
samo od sebe se mu je morda prvic v zivljenju iztrgalo
iz prsi:

„Mati, mati...“ Cudna otoznost mu je te^ila srce.
Zjokal bi se bil sam nad seboj, da je na svetu sam, brez
nje, zapuscen, da je njegovo zivljenje tako cudno, kot nikogar,
da nima nje, da je ni poznal, da zdaj govore o nji, da je
bila kmecka, in da mu ponujajo pristave, ko so njej vzeli
vse. Zazelel si je, da bi zdaj stal ob njenem grobu in se
zjokal kot otrok na prsih matere. Na njenem grobu bi
nasel vsaj malo utehe zdaj, ko ga ne mara ne kmet, ne
gospoda, saj ga je ona gotovo ljubila...

In ogledal se je. Konj je stopal pocasi in sepal.. .
Premisljal je, kaj bi storil. Tako cudno mu je bilo v tej
crni noci.

Od nekod se je zacul pisk. Zaslisal se je krik in dye
puski sta pocili izza grmovja. Konj se je vzpel in Vitko
je padel — mrtev na tla . .. Izza grmovja pa so planili
trije mozje, pobrali njegovo orozje, preiskali 2epe in prijeli
konja. Konj je sklonil glavo k svojemu gospodarju in tuje
roke so ga odpeljale ...

„Za rokovnjace je to premalo,“ rekel je eden in iz-
ginili so v noc.

*

* *

Veselo je stopala ceta posavskih upornikov po Posavju.
Lepa je zimska noc na Posavju, ko brije veter po planjavi
in sumi Sava tako pretece-jezno. Ceta je pela pesmi in se
veselo smejala.

Pred ceto sta jezdila Rescak in Marko. Molcala sta
oba in mislila vsak svoje. ReScak se je oziral po Posavju
in zdelo se mu je kot sanje: zvecer je §e zaspal v grajski
jeci, zdaj 2e jezdi prost, obdan od oborozenih upornikov;

12 *

180

zdajpazdaj ga je zabolelo srce, ko se je spomnil, da je
zapustil zeno doma, ko so ga odpeljali, zdaj pa, ko se je
vrnil — je ze v grobu. Zivljenje, zivljenje, kako si cudno!
Vse se izpreminja in bezi.

Marko pa se je zamislil v svoje misli. Spomnil se je,
da je videl zvecer jezditi tistega Cusperskega proti gradu,
mislil je, da ga bo dobil tam, in da mu poplaca, kar je
storil njemu in Marinki. „Ni ga bilo, srecno je unesel pete,“
pomislil je Marko, „ha, pa saj se yidimo na Cusperku, ali
pa na Turjaku, srecava se gotovo se, preden me objame
smrt.“ In spomnil se je tistega vecera pri Jeromu, ko je
klecala pred njim Marinka in ga prosila: mascuj me...
Spomnil se je, kako cudno ga vodi usoda proti temu clo-
veku ... Pa kmalu je pozabil nanj; zakaj slika, ki jo je
videl zvecer na vasi, priSla mu je zopet pred oci. Spomnil
se je tistega tihega joka, s katerim je prosila: resi ga ti!..
In niso mu sle te besede iz uses; sumele so mu v posluhu
in videl je pred seboj objokano Rescakovo hcer, ki ga prosi
neprestano: resi ga ti. Ce pa pridejo na grad in zacno po-
kati puske, Bog ve, komu je vse usojeno, da pade in resitve
ni vec. Sklenil je, da bo s svojim telesom cuval Rescaka,
tudi ce ima pasti sam. Raje pade on, kot da bi nji vzel
oceta, ce bi padel v sedanjem boju. Zdelo se mu je, da je
njegovo zivljenje brez pomena in namenjeno samo boju in
smrti. Pa se je spomnil slovesa v Rescakovi hi§i. „Saj prides
za menojtako  je bil govoril Rescak. Ona pride torej na
Sap in od veselja je sunil konja, da je stopil br2e.

Oblaki so vstajali izza gor in bolj in bolj je tema
pokrivala snezeno planjavo. Yidela se je samo se umazana
cesta, obrobljena od obeh strain z belim snegom.

Ceta je umolknila in stopala tiho dalje, samo trdi
koraki so odmevali v noc. Naenkrat se je Markov konj ob
nekaj spodtaknil. Vzbudilo je to mladenica iz njegovih
misli in sanj in je pogledal na cesto in prestrasen ustavil
konja na mestu. Vsi so obstali in vprasali:

„Kaj pa je?“

Marko je stopil s konja in pogledal, kaj le2i na tleh.

„Ubit clovek, u  rekel je in pogledal v obraz, ki je
gledal naravnost v nebo. Prinesli so svetiljko bli2e.

„Moj Bog,“ vzkliknil je Marko in se stresel. Pred njim
je lezal Vitko — ustreljen. Marko je poloZil roko na njegovo
srce — in uvidel, da ne bije vec. Ystal je in nekaj casa
nepremicno gledal v bledi obraz. Svetiljko so postavili na

181

tla in pokazala se je mlaka krvi, ki je pordecila tndi sneg
naokoli. Marko se je spomnil, kako je iskal tega cloveka
y gradu, da bi se masceval nad njim, in zdaj, ko ga vidi
mrtvega pred seboj, se mu je zasmilil. Koliko se borimo v
2ivljenju in ne pojemo bratovskih veselih pesmi, drug dru-
gemu je sovraznik, drug se mascuje nad drugim in povsod
nesreca, solze, jok in smrt. In kaj je cloveku vse, za kar
se je bil, ko pade in oblezi mrtev!

„Kdo ga je neki?“ vpraSal je Marko.

„So ga pa ze rokovnjaci. Polno je te golazni in prezi
na upornike,“ govorili so Posavci.

„Naredite nosilnico iz ostnikov,“ je zapovedal Marko.

Rescak je bil ostal na konju in prijezdil blize. Mozje
so jeli vezati nosilnico; dva ostnika po dolgem, stiri pocrez,
okoli pa vry.

„Kaj ga poznas? u  vprasal je Rescak.

„Poznam. Grajski je s Cusperka. a

„In mi ga bomo pobirali tu po cestah ?.Marko  ga
je pogledal.

„Mrtvemu bodimo prijatelji; tu mine sovraStvo; nasa
cloveska dolznost nam zapoveduje to, in ljudje smo vendar se. a

„Pa drugi niso,“ rekel je Rescak, „ampak lepo je, prav
imas .. . S Cusperka je, pravis,“ vprasal je potem.

„Eden glavnih nasih sovraznikov. Tako clovek obraca,
Bog pa obrne .. “

Med tern so mo2je naredili nosilnico, polozili nanjo
mrlica in ga vzdignili na rame. Odsli so nekoliko nazaj,
kjer so videli krcmo. Marko je jezdil molce pred ceto in
tudi drugi so molcali. Prisli so do krcme in Marko je po-
trkal na vrata. „Hej, odprite!“ vpil je.

Nikogar ni bilo cuti.

„Odpri, Mevze, odpri,“ vpil je Rescak.

Nihce se ni oglasil.

Uporniki so jeli razbijati na okna,

„A,“ rekel je Rescak, „to so cudne reci. Kdo ve, kako
je. MevZeta navadno ni po noci tu, pojdimo naprej.** In za-
vili so k sosednji hisi, ki je stala nekoliko od ceste.

„He, Modras, odpri/‘ zaklical je ReScak, ko so prisli
do lesene bajte, in nekaj upornikov je potrkalo ob vrata,
da se je slisalo iz ve2e votlo bobnenje. Takoj se je pri
oknu pokazala majhna plesasta glava.

„Modras, odpri,“ ponovil je Re§cak.

182

Okno je bilo stirioglato in majhno, da je komaj mogla
glava skozi.

Uporniki so dolgo cakali, a nikogar ni bilo, da bi bil
vrata odprl.

„Odpri, ce ne ti razbijemo bajto," ypili so uporniki.

V koci pa je trepetal nas znanec iz krcme in klical:
„Hej, stara, za sveti kriz bozji, sam Eescak je zunaj s celo
vojsko, daj no, da poskropim .“

„T, kaj bos, odpri!"

„I, kako, duhovom yendar ne bom odpiral! Obesili so
jih, zdaj pa strasijo po Posavju, nesrecnezi.. “

Razbijanje po vratih se je ponovilo.

Tresoc se strahu je naredil Modras luc in sel v vezo.

„Kdo je?" vprasal je in pridrzal dihanje,' zakaj strah
mu je dal dosti sape.

,,I, jaz sem, Eescak, pa odpri brz, zima je zunaj in
mraz.“

Modras se je prekrizal in zacel dolgo molitvico:

„Pocivaj v miru, duh nesrecni, naj ti bo yecni pokoj
in sveta nebesa; v vicah naj se ocisti tvoja dusa in hodi
po zvelicanih potih v vecni raj. Ce pa potrebujes molitve,
bom molil za te, za mase bom dal in te resil. Kaj torej
hoces ?“

„Odpri, M  zavpil je Eescak in butil z ostnikom v vrata.

„Odprite, odprite," zaklical je Marko, ki ga je nocni
mraz zopet predramil iz vseh cudnih misli in spominov
danasnjega vecera.

„Eokovnjaci menda niso, u  pomislil je Modras, ki se je
nekoliko oddahnil od prvega strahu. .„Kaj mi naj vzamejo,
bajto imam in pa svojo staro, kaj bo to rokovnjacem?..“
In zacel je odmikati zapah in je skocil v hiso, ko je videl,
da so vrata odprta.

„Pocakaj no," rekel je Eescak, „saj smo posteni ljudje."

Modras je drzal lescerbo pred ocmi in cakal pri po-
stelji, kdo pride v hiso. Noge so se mu sibile in hotel je
2e naprej poklekniti, da bi izprosil milosti, ce bi bili zli
ljudje ali duhovi.

Y hiso je stopil Marko s par uporniki. Modras je ne-
katere iz njih poznal in si globoko oddahnil.

„Ej, kako ste me ustraSili," rekel je, „kaj da ne daste
ljudem miru po noci?"

„Mrlica imamo, pa ga boste vzeli v hi§o," rekel je
Marko.

183

„Mrlica?“ ustrasil se je zopet Modras, „tega pa ne,
ljudje bozji.“

„Morate,“ zavpil je Marko zapovedujoce. „Ce ne! .

„Kaj bos “ ohrabril se je Modras, „pa ga v vas nesite,
jaz necem, da bi. . “

„V vas ne gremo“ rekli so uporniki, je predalec.“

„Pa nic; kaj meni mari,“ jezil se je starec in njegova
stara se je oglasila na postelji: „Kajpak, da potem nimamo
mini! Po dnevi pridite, ne pa po noci, da ljudi strasite in
bndite iz postelj. Nas se je tako ustrasil, vem, da mu bo
skodovalo.“

Modras pa ni hotel, da bi ga imeli za takega plasljivca
in babjeverca, pa je zacel: „Kaj bi se ne ustraSil, sema
semasta ti, ce se sam Rescak oglasi zunaj, ko je vendar
zaprt na gradu, in so vsak dan rekli, da ga obesajo . . .
Kaj bi ne! Pa pri mrtvih je ze tako. Mir mu daj in vosci
mu pokoj in vecna nebesa, da ti da mir. Z nekim skricem
sem zvecer pri MevZetu govoril o dedu Mateju, pa sem
takoj vedel, da ne bo prav. Pa bi se ne ustrasil! Saj veste,'
da ni nihce srecno odsel, ki ni pustil v miru deda Mateja..

„Kaj pa govoris o njem?“ jezila se je stara na
postelji.

„E, ce pa moram. Vpraseval je in vpraseval, sem pa
povedal, kako in kaj, tisti gosposki bledosti, pa Ze  vidim,
da ni prav. Saj sem vedel. u

„Kaj pa hodis k Mev^etu, pa bi bil ostal doma,“ oglasila
se je zopet 2ena.

„Kdo pa ve, kaj pride. Pride tako, pa je .. “

„Bodi, bodi “ potola^il ga je eden znancev, da bi bilo
konec prepira. „Vidis, danes smo iz gradu resili Rescaka,
zdaj gremo na Dolenjsko nad gradove, pa smo nasli
enega, menda so ga rokovnjaci.. “

„Aaa . . zacudil se je Modras, „potem ga bomo pa
kar v kapelico; jutri naj ga pa pokopljejo, da bo dal po
noci mir meni in vam “

Modras je priSel z lescerbo in jo priblizal k mrli-
cevemu obrazu. Skoraj, da se ni sesedel.

„Moj Bog vendar, saj sem vedel,“ zakrica-1 je in le§cerba
mu je padla na tla.

„Kaj pa je?“ vprasali so vsi.

„I, saj sem vedel, mozje, jaz sem vedel, pa ne govorim.
ce me ubijete, pa ne govorim

• • •

184

Uporniki so se zaceli pomikati po ozki stezi do kapelice
pod gozdom. Vse je bilo molcece in svecano, kot pri po-
grebu. Modras pa je zagledal Rescaka na konjn.

„Kako si me ustrasil, Rescak,“ rekel ie Modras, „kai,
da so te res resili ? u

„Res,“ rekel je Rescak resno in se ni dalje brigal za
starca.

Modras pa ni mogel molcati in se je pridruzil k enemu
svojih znancev, pa vprasal:

„Kdo pa je ta, ki so ga ubili?“

„Hm, kaj jaz vem,“ odgovori upornik, „pravijo, da je
nekega gradu in velik sovraznik upornikov.. “

„0 jej,“ zacel je Modras tiho sepetaje, „vidis, saj sem
yedel. Mene je izpraseval o dedu Mateju, saj ves, da ni
nihce unesel srecno, ki je imel opravka z dedom Matejem,
in ded Matej ga je, ne pa rokovnjaci, stavil bi glavo.“

„Kaj pravis, da je izpraseval?“

„I, vse je hotel vedeti o dedu Mateju; celo Posavje
je prebrodil, zvecer pa mene dobil pri Mevzetu.“

„E, rokovnjaci so ga, pa je, kdo bi tisto verjel..
„Nikoli. Pa ce je se zoper upornike, saj je ded Matej
za upornike, pa ga je . . “

„Cujte, mozje,“ je rekel Modrasov znanec in vsi so se
ozrli, „Modras pravi, da je ta clovek poizvedoval o dedu
Mateju “

„Kaj pravi ?“  vprasal je Rescak.

„Da je poizvedoval po dedu Mateju.“

Modras je sunil svojega znanca v hrbet, ces: „Kaj ne
mores molcati, trabuzlja klepetava?“

„Kaj je hotel dedu Mateju ? u  zamrmljal je Regcak.
Marku se je nekaj zazdelo. Slisal je povest o dedu
Mateju, slisal je, kaj so na Sapu in drugi uporniki govorili
o Cusperskem Vidu. Prijezdil je Rescaku blize in rekel:
„Ali ni imel ded Matej vnuka?“

„Imel ga je, pa cudno ..odgovoril  je Rescak.

„Pa kje je bil?“

„Odnesli so ga kdo ve kam . . “

„Grajscak je bil z Dolenjskega? u
„Pravili so . .

„Vidite, in o tern so tudi pravili. Povest je koncana,
zakaj zdaj nesemo pokopat vnuka deda Mateja.''

Rescak ga je resno pogledal.

185

„Kaj pravis?“ vprasal ga je resno kakor vselej, kadar
so govorili o dedu Mateju.

„Da, zdaj razumem. Prisel je iskat svojega domu in
ga je nasel. .

Marko se je obrnil k Modrasu.

„Kaj pa je rekel, da je?“ vprasal je Modrasa.

„Jaz sem mislil, da je kak skric. Rekel je, da se je
oglasil dedic po dedu Mateju in da mora najti njegove
sorodnike, ali kaj; jaz pa pravim, da je zato poizvedoval
po dedu Mateju, da bi vedel ravnati se, saj veste, da je to
smrt, govoriti o dedu Mateju. Pa ga je ded Matej, ce je
bil tak clovek; ampak slabega se ni pokazal; meni je na-
tocil svojega vina, da sera mu povedal o dedu Mateju, pa
je ze napacno, ce je clovek prevec zaupen. Jaz pravim: Bog
jim daj vecna nebesa, meni pa ponocni mir.“

Rescak je zopet molcal. Ciidne misli so ga obhajale.
Spomnil se je tistih dni, ko je cela dolina ob Posavju
govorila o dedu Mateju in njegovi hceri in potem: kako
je pestoval ded Matej vnuka in kaksen je postal ded Matej,
ko so mu vzeli vnuka, kako je starec posedal in hodil okoli
brez miru, da so vsi rekli, da se mu mesa. In kako je iz-
ginil ded Matej, ko so zaceli po okolici strasiti rokovnjaci.
Spomnil se je tistega vecera, ko je ded Matej umiral v
groznih bolecinah in mu je on zaprisegel mascevanje. Starec
je umrl — in cudno se spreminja svet, ko minevajo leta.
In vnuka so mu ustrelili rokovnjaci — in cemu se masce¬
vanje?. . Vse pride samo po sebi, kar mora priti . . .

Prisli so do kapelice in mozje so polozili mrlica pred
podobo v kapelici. Uporniki so vzeli svoje ostnike zopet na
ramo in cela ceta je stala pred kapelico tiho kot v molitvi.
Rescak je stopil s konja in pogledal v obraz mrlEu. Svetiljka
je razlocno razsvetljevala lice, ki je kazalo na sebi nekako
otoznost, rana je bila ravno nad srcem.

„Kakor ona,“ zamrmral je Rescak in se odkril. Vsi
so se odkrili. Rescak pa se je obrnil k mozem in zacel
govoriti: „Pred nami lezi vnuk deda Mateja“ — Modras
se je od strahu skoraj sesedel — ,,dolzni smo mu kot mrlicu
in cloveku nase krvi, kot ljudje, ki spostujemo, kar je sveto,
dostojno cast.“ Rescak je zacel moliti ocena§ in cela truma
je molila za njim ... Pustili so svetiljko pri glavi mrlEevi.
Re§cak je zajezdil konja in ceta je tiho odsla. PriSli so
zopet na cesto in Rescak je rekel Modrasu: „Jutri pojdi k
moji hceri, pa ji povej, da tu le2i vnuk deda Mateja. Xaj

186

gre za pogrebom, y cerkvi pa naroci, naj ga pokopljejo
zraven deda Mateja in njegove hcere.“

„Bom, bom,“ pritrjeval je Modras, ki je bil ze yes v
strahu, kaj se bo zdaj zgodilo z njim, in je tako imel vsaj
malo up an j a, da potolazi na ta nacin deda Mateja, ker je
govoril o njem ...

Ceta je odhajala dalje po cesti v pocasnem koraku.
Vsi so molcali. Le zdajpazdaj se je kdo ozrl nazaj, kjer se
je se dolgo yidela iz kapelice slabo brleca svetiljka. Ko
so iroeli ze za seboj kraj, kjer so bil nasli Vitka, ozivila
se je ceta in eden njib je zacel pesemco:

Kaj pa ti, pobic,
se y nevarnost podajas:
crez Savco y vas hodis,
pa plavat ne znas . . .

Drugi so pritegovali in pesem je mogocno odmevala
po tihem Posavju. Na vzhodu se je ze kazalo prvo jntro.
Modras pa je doma zapahnil trdno zapab in se vlegel v strahu,
da ga pride danes se kdo motit. Za trdno je sklenil, jutri
narediti vse, kakor mu je zapovedano, da bo imel potem
vsaj po noci mir. Ni mu slo iz glave, da je govoril z
vnukom deda Mateja. In zacel je potilioma moliti za oba,
za deda in za vnuka . . .

XXIX.

Drugo jutro so korakali uporniki po dolenjski cesti.
Ceta je bila izmucena in vsi so si zeleli pocitka. Ljudje so
skozi okna gledali upornike in mozje so se poskrili, da re
bi slisali, ce bi jih vabili: „Pojdite z nami!“

Povsod so kazali za njimi in govorili: „Za bozjo voljo,
spet so zaceli rojiti uporniki. Bog nas varuj!“

Mozje Posavci pa so stopali ponosno in nekateri so
mislili na sinocnji napad, drugi so se spominjali ponocnega
pogreba in drugim so uhajale misli nazaj, ces: „Bog ve,
kaj bo doma.“

Se pred poldnem so prisli na Sap. Tam so jih sprejeli
uporniki z velikim veseljem. Metali so polhovke v zrak,
kricali, vpili in peli. A ceta je bila trudna. Odlozili so
oro^je in sli pocivat po hisah. Zvecer so bili namenjeni na
CuSperk in potem dalje na Turjak.

187

Guza je pripravljal orozje, spravljal mlado vojsko v
red in jim zapovedal pripraviti se z vsem. Vedno novi so
prihajali iz bliznje okolice in vas je bila ozivljena, vse je
prepevalo in se veselilo. Saj so slisali, kako veselo in laliko
so zmagali grad Posavci. Vines pa so si pripovedovali o
Vitku in o cudni povesti, ki se je po nooi koncala na
Posavju.

Popoldne je prisel Marko h Gnzi. V vezi ga je dobil
Jurko in ga potegnil za rokav k sebi. „Pocakaj no,“ je
dejal, ,,junak si, Marko, ampak, ves, poglej, Tonica zmiraj
joka, pa tako pravi, revica je ..

Marko pa je pomaknil polhovko na eno stran in rekel:
„Zdaj je vojska, o tem bomo pozneje govorili.“

„Le potolazi jo,“ je rekel smehljaje se Jurko, „saj ves,
revica je, pa bogata..

Marko se ni brigal za vse to in odsel v hiso h Guzi,
ki je pripravljal razlicne potrebe za zvecer in gledal na
mizi nacrt za napad, kakor si ga je po dolgem premislje-
vanju napravil z rjavo kredo.

„Bo Slo, bo §lo,“ mrraral je, „zdaj smo pa na trdnem.“

Marko se je vsedel k mizi in gledal skozi okno na
vas, kjer so hodili v trumah semtertja navduseni uporniki.
Naslonil se je na mizo in bil je nekako oto^en, dasi je imel
pred seboj trenutek, po katerem je zelel 2e toliko casa.

Posavci so si bili odpocili, Sapljanje so jih po svoji
dolenjski navadi pogostili in bolj in bolj je rastlo veselje
po vasi. Skoraj vsaka liisa je bila polna upornikov, ki so
cakali vecera.

*

* *

Sapljanski va£ki pastir je pasel domace krave 2e pet-
krat toliko let, kolikor je bil star njegov kodrasti Mora, ki
ga je bil pred osmimi leti, ko mu je bil dal slovo njegov
tigrasti Hasan, potegnil iz vaskega potoka, kjer bi bilo pse
gotovo poginilo. Danes se je vracal domov iz gozda. Vecer
se je delal. Za seboj je cul pastir korake nekaterih moz,
ki so se urno blizali vasi. Pastir se je ozrl in zona ga je
izpreletela,

„Ali sanjam, ali je res,“ pomislil je pastir, „Andrejko
ni, duh je pa lahko “

In zopet se je ozrl. Blize in bli2e so prihajali mozje.
Pastir je zopet videl Andrejka z uporniki. Stopil je hitreje, dasi
je navadno imel pocasno hojo, in pes se je pritiskal k njemu.

188

„Prav go to vo, da so,“ pomislil je, „slisali so, da jih
mislijo napasti, pa so jih preje poobesili.“

In zopet se je ozrl. V mraku je videl se vedno vseh
pet moz in Andrejko in Pisik sta bila spredaj pred vsemi.

In pastir je sklenil takoj, da ne ostane nikdar vec
crez uro na pasi, ker noce, da bi imel opraviti z duhovi.

Koraki so se culi vedno bli2e in zazdelo se mu je,
da je nekdo zaklical: Martine!

Pastir je zbe^al v tek proti vasi...

Na vasi so stali uporniki pripravljeni za odhod. Bila
je velika truma. Vsa vas je bila na nogah. Nekateri so
prepevali, drugi so se delali vesele, zenske so jokale. Otroci
so se zbrali okoli Susca in tudi letali okoli uporniske vojske.
„Nad Cusperk, naprej !“ vpili so najbolj navduseni.
Poberinov Janez in Marko sta stala spredaj. Oba sta
bila v najvecjem veselju. Guza je letal sem pa tja in deval
upornike se v vrsto. Pripravili so njemu in Rescaku konja,
ces, starci tezko gredo. Guza se je spravil na konja, pa se
je poznalo, da ni vajen. No, vseeno je ponosno sedel na
njem, drzal z eno roko vajeti, z drugo pa pusko visoko v
zraku. S konja je gledal na svojo lepo ceto in zacel:

„§e eno besedo. Ysak stori svojo doRnost, matere in
dekleta ne jokajte; zjutraj se vrnemo.“

Ljudstvo je zagnalo jok, uporniki pa vesel krik. Pri-
letel je po poti vaski pastir in podrl nekaj otrok in zbezal
v prvi hlev, ki ga je videl.

„Slabo znamenje,“ rekle so starke, ki so pobirale otroke
in zmerjale pastirja z „nerodo“.

Jurko Baja je stal prav ob ceti in poleg njega je na
ves glas jokala Tona, on pa jo je tolaZil:

„Nic ne jokaj, Tonica, saj bo boljse. Ubili ga ne bodo,
saj je mocan, ce bo pa zmagal, te bo pa spet rad imel/’
„Se sopka ni hotel, vsi ga imajo, samo on ne.“

„To nic ne dene, to nic ne dene, vidis, reve2 je, pa
pozabi, da si ti zalostna, saj bo, saj je rekel, da bo.”

Yojska je zavriskala in zaukala. Posavci so zaceli peti:

Oj, zdaj gremo,
nazaj nas vec ne bo.

„Naprej, mozje,“ zavpil je Guza in pognal konja, poleg
njega pa je jezdil Rescak in vsa ceta se je zacela pomi-
kati. Fantje so vzdignili polhovke v zrak in peli veselo,
navduseno.

189

V eni vrsti so stali skupaj nasi znanci: kovac Lesci-
nec, Vrancev Peter in Bister.

„Kaj Gorina ne bo?“ rekel je kovac.

„Bo ti prisel, saj se je komaj ozenil,“ rekel je Bister.
„Cakaj, da ga jaz v roke dobim. Ali bo§ zelo udaril, Peter?“
vprasal je Petra.

„0, bom, bom,“ rekel je Peter nekako nemiren.

„Vi pa, vi,“ norceval se je kovac, „taki ste ravno za
vojsko.“

,,Kaj,“ vpil je BirSter, „bos ti, reva, nas onegavil?“

Kovac pa ga je prijel s svojo mocno roko in ga
vzdignil v zrak nad glave drugih, kjer je Bister precej dolgo
opletal z vsemi stirimi, preden ga je kovac zopet spustil
na tla. Vsi so se smejali in vpili. V tem trenutku pa so
se prve vrste ustavile.

„Stoj,“ zavpil je Guza in kazal roko visoko v zraku,
a vojska se ni zmenila za njegovo znamenje in tudi ni sli-
sala njegovega ukaza.

Med tem pa so v sprednjih vrstah napravili nered.
Guza je ali od strahu, ali pa po nerodnosti padel s konja na
tla, zakaj pet mo2 jim je zaprlo pot in — vsi so ostrmeli.
Eden njih je stopil pred vojsko in rekel:

„Stojte, mozje uporniki, jaz sem, Andrejko, prosti
smo .. “

Guza se je pobiral s tal in je gledal, kaj to pomeni.

ResSak se je sklonil na konju, da bi natancneje po-
gledal obraze pricujocih mo2. Bili so cudni, zakaj Andrejko
je bil porascen z gosto crno brado, Pisik pa je izgledal kot
starec osemdesetih let. Tudi drugi obrazi so bili cudni in
tuji, samo glas jim je bil §e tisti. Rescak se je spomnil,
da je tudi on prinesel porascen obraz iz jece, in ni verjel,
da so prikazni.

„No, kaj gledate?* vprasal je Andrejko, ko je videl,
da se gnjete okrog njega cela ceta mladih, temnih postav.

Guza se je komaj zavedal, pri 5em je.

ReSSak je stopil s konja in prvi upal si stopiti k
mozem.

„Bog te sprimije  rekel in objel Andrejka.

„Kaj je res?“ vprasal je skoraj z jokajocim glasom Guza.

,,Res sem, res smo,“ rekel je Andrejko in objel zve-
stega starca.

Zadaj se je zaSel brum.

„Naprej, naprej," vpili so glasovi, „kaj pa je? u

190

In vsi so drli naprej. Tisti, ki so videli, kako je na-
enkrat izg-inil Guza s konja, so mislili, dasije njih vojsko-
yodja kaj naredil, in kovac ni mogel, da bi ne bil pripomnil:
„Guzec je guzec, pa ga deni, kamor ga hoces. Ce bodo nas
taki vodili, bodo na Ousperku lahko spali/

„E, kaj bi zmiraj “ ugovarjal je Bister, ki ni mogel
molcati, a je vendar takoj utihnil, bojec se, da bi ga kovac
se enkrat ne vzdignil v zrak.

Med tem pa so se zaceli razlegati klici: „ Andrejko
je tu, uporniki so ze doma.“

Nastala je gnjeca. Najblizji so prijeli Andrejka in
druge upornike, spravili jih na rarae in z velikanskim
vpitjem so nesli oproscene upornike y  vas. Po vasi pa je
ze letel Susec in zavpil v vsako vezo, kjer so ljudje brisali
zadnje solze: „Uporniki so ze tu,“ in tekel je dalje..

V03ska se je vracala v vas. Na sredi so nesli upor¬
nike, mahali so proti njim s polhovkami in jih pozdravljali.
Ljudje so leteli iz vasi naproti.

Ko so prisli v vas, so morali obstati, zakaj vse je
drlo k Andrejku.

„Govori, kaj je, govori“ vpili so vsi.

„Torej poslusajte! Prosti smo, izpustili so nas. Zakaj,
ne vemo ; odprli so vrata — in pozdravljamo zopet prosti
nase zveste upornike/

.,Zbali so se nas, zbali so se nas,“ kricala je vojska.

„Halo, pelji nas zdaj ti nad gradove!^ vpili so drugi.

„Naprej, naprej,“ kricali so tretji.

Andrejko pa ni cul njih mamljivega vpitja in je srecno
prisel z ram in hitel k svojim domov.

„Mirno noSujte “  zapovedal je Guza, in mozje so se
razsli po hisah in ugibali, kaj je prignalo gradove do^ tega,
da so izpustili upornike. Vsak je mislil po svoje. Itescak in
Guza in drugi razsodnejsi so bili mnenja, da naj ostane
vojska skupaj, ker najbrze na gradovih se ne vedo 0 po-
nocnem napadu na posavski grad.

Andrejko je prisel domov in sedel na stol. Bil je
truden. £ena je jokala od veselja in pripeljala k niemu
vse otroke, a vsi so se ga bali, ker je bil porascen.^ No,
nazadnje so se ga privadili. Slisal je, kako zunaj sume
uporniki. Zena je prisedla zraven njega in znova zajokala:
„Ne hodi vec med nje, odnehaj, saj vidis, da je sama nesreca/

On pa je molcal in poslusal zunaj sumenje mnoZice...

„Oce, kje ste pa bili ?“ vprasal je Vanjcek.

191

„E, dalec, dalec, ljubcek moj“ in skoraj so ga zalile
solze. Ysi trije so se spravili na njegova kolena in on se
je z njimi pogovarjal dolgo v vecer. Zena je prisedla k
njemu z ljubeznivim smehom, in on se je spomnil svojih
sanj y jeci . . . Ko se je spomnil, so mu zazarele oci; slisal
je zunaj moci; zdaj bi se lahko maSceval, a videl je, kako
ga obdaja ljubeca druzina, yidel je prosece poglede dobre
zene, ki je z vsem govorila le eno prosnjo: „Ostani med
nami, saj te ljubimo, ostani, ne zapusti nas . . .“

0 polnoci so bili uporniki pri Guzi. Bili so zopet vsi
skupaj kot nekdaj, in govorili so o vsem, kar jirn je pri-
nesla zima. Sklenili so, ljudi razpustiti domov in spomladi
nadaljevati upor s tem, da odrekd gradovom vse. pri tern
pa paziti, da jih ne ujamejo na kake limanice.

*

* *

Tisti dan je bil na Posavju pogreb. Otozno kakor
vselej sta pela dva zvonca na gricu pri pokopaliscu. Stirje
mo^je so nosili belo nepobarvano krsto in za njo je stopal
Modras, Rescakova in veliko stevilo starcev in stark. Vsi
so molili na glas. Pokopali so mrlica poleg deda Mateja in
njegove hcere; govorili niso potem nic, le po dva in dva,
ki sta se vracala od pogreba, sta imela med seboj skriven
pogovor. Saj je vsakemu stalo 2ivo pred ocmi, kar je bil
zjutraj povedal Modras, da je namrec ded Matej ustrelil
svojega vnuka, ker se je boril zoper upornike, tako da se
ded Matej bije za upornike ... Modras je molil na novem
grobu se par oeenasev v cast razlicnim svetnikom, ki po-
magajo v razlicnih tezavali, molil je za vecni pokoj in nebesko
luc vsem mrtvim, sebi pa za ponocni mir. Ko je zapu§6al
pokopalisce je mrmral: „Napacen clovek ni bil vnuk deda
Mateja, natocil mi je vina iz svojega polica. Gospod je bil,
kaj se ce, pa mora biti zoper kmeta pa zoper upornika, ce
je prav dober clovek. Bog mu daj vecni mir, amen."

Na pokopaliscu pa je se ostala ReScakova. molila je
ob grobu deda Mateja in njegove hcere, molila je za vnuka.
zraven pa mislila na oceta, ki hodi z uporniki po Dolenjskem.
mislila je, kje zdaj hodi, ce je 2iv in morda §e kdo drugi

2 njim... ;

Po vasi pa so ze hodili grajski in iskali Rescaka in
upornike. Nikogar niso dobili...

*

* *

190

In vsi so drli naprej. Tisti, ki so videli, kako je na-
enkrat izginil Guza s konja, so mislili, da si je njih vojsko-
vodja kaj naredil, in kovac ni mogel, da bi ne bil pripomnil:
„Guzec je guzec, pa ga deni, kamor ga hoces. Ce bodo nas
taki vodili, bodo na Cusperku lahko spali.“

„E, kaj bi zmiraj ,“ ugovarjal je Bister, ki ni mogel
molcati, a je vendar takoj utihnil, bojec se, da bi ga kovac
se enkrat ne vzdignil v zrak.

Med tem pa so se zaceli razlegati klici: „ Andrejko
je tu, uporniki so ze doma.“

Nastala je gnjeca. Najblizji so prijeli Andrejka in
druge upornike, spravili jili na rame in z velikanskim
vpitjem so nesli oproscene upornike v vas. Po vasi pa je
ze letel Susec in zaypil v vsako vezo, kjer so ljudje brisali
zadnje solze: „Uporniki so 2e tu,“ in tekel je dalje.

Vojska se je vracala v vas. Na sredi so nesli upor¬
nike, mahali so proti njim s polhovkami in jih pozdravljali.
Ljudje so leteli iz vasi naproti.

Ko so prisli v vas, so morali obstati, zakaj vse je
drlo k Andrejku.

„Govori, kaj je, govorivpili so vsi.

„Torej poslusajte! Prosti smo, izpustili so nas. Zakaj,
ne vemo ; odprli so vrata — in pozdravljamo zopet prosti
nase zveste upornike.^

„Zbali so se nas, zbali so se nas,“ kricala je vojska.

„Halo, pelji nas zdaj ti nad gradove! a  vpili so drugi.

„Naprej, naprej,“ kricali so tretji.

Andrejko pa ni cul njili mamljivega vpitja in je srecno
prisel z ram in hitel k svojim domov.

„Mirno nocujte “  zapovedal je Guza, in mozje so se
razsli po hisah in ugibali, kaj je prignalo gradove do tega,
da so izpustili upornike. Vsak je mislil po svoje. Rescak in
Guza in drugi razsodnejsi so bili mnenja, da naj ostane
vojska skupaj, ker najbrze na gradovih se ne vedo o po-
nocnem napadu na posavski grad.

Andrejko je prisel domov in sedel na stol. Bil je
truden. Zena je jokala od veselja in pripeljala k niemu
vse otroke, a vsi so se ga bali, ker je bil porascen. No,
nazadnje so se ga privadili. Slisal je, kako zunaj sume
uporniki. Zena je prisedla zraven njega in znova zajokala:
„Ne hodi vec med nje, odnehaj, saj vidis, da je sama nesreca “

On pa je molcal in poslusal zunaj sumenje mno^ice...

„Oce, kje ste pa bili?“ vprasal je Vanjcek.

191

„E, dalec, dalec, ljubcek moj,“ in skoraj so ga zalile
solze. Ysi trije so se spravili na njegova kolena in on se
je z njimi pogovarjal dolgo v vecer. Zena je prisedla k
njemu z ljubeznivim smehom, in on se je spomnil svojih
sanj y jeci . . . Ko se je spomnil, so mu za^arele oci; slisal
je zunaj moci; zdaj bi se lahko masceval, a yidel je, kako
ga obdaja ljubeca druzina, videl je prosece poglede dobre
zene, ki je z vsem govorila le eno prosnjo: „Ostani med
nami, saj te ljubimo, ostani, ne zapusti nas . .

0 polnoci so bili uporniki pri Guzi. Bili so zopet vsi
skupaj kot nekdaj, in govorili so o ysem, kar jim je pri-
nesla zima. Sklenili so, ljudi razpustiti domov in spomladi
nadaljevati upor s tem, da odrekd gradovom vse, pri tern
pa paziti, da jih ne ujamejo na kake limanice.

*

* *

Tisti dan je bil na Posavju pogreb. Otozno kakor
vselej sta pela dva zvonca na gricu pri pokopaliscu. Stirje
mo2je so nosili belo nepobarvano krsto in za njo je stopal
Modras, Rescakova in veliko stevilo starcev in stark. Vsi
so molili na glas. Pokopali so mrlica poleg deda Mateja in
njegove hcere; govorili niso potem nic, le po dva in dva,
ki sta se vracala od pogreba, sta imela med seboj skriven
pogovor. Saj je vsakemu stalo 2ivo pred ocmi, kar je bil
zjutraj povedal Modras, da je namrec ded Matej ustrelil
svojega vnuka, ker se je boril zoper upornike, tako da se
ded Matej bije za upornike . .. Modras je molil na novem
grobu se par oeenasev v cast razlicnim svetnikom, ki po-
magajo vrazlicnih tezavah, molil je za vecni pokoj in nebesko
luc vsem mrtvim, sebi pa za ponocni mir. Ko je zapuscal
pokopalisce je mrmral: „Napacen clovek ni bil vnuk deda
Mateja, natocil mi je vina iz svojega polica. Gospod je bil,
kaj se ce, pa mora biti zoper kmeta pa zoper upornika, ce
je prav dober clovek. Bog mu daj vecni mir, amen;‘

Na pokopaliscu pa je se ostala ReScakova, molila je
ob grobu deda Mateja in njegove hcere, molila je za vnuka,
zraven pa mislila na oceta, ki hodi z uporniki po Dolenjskem.
mislila je, kje zdaj hodi, ce je 2iv in morda se kdo drugi
z njim...  ' '

Po vasi pa so ze hodili grajski in iskali Rescaka in
upornike. Nikogar niso dobili . . .

*

* *

192

Tisti vecer pa je sedel Cusperski gospod na starem
svojem mehkem stolu in pred njim je lezalo kratko pismo,
ki ga je bil prinesel sel s Posavja.

Glasilo se je:

Dragi prijatelj!

Sinoci so mi uporniki napadli grad in vzeli iz jec
vse kmete z uporniki vred. Razbili so mi vrata, okna in
kar se je sploh dalo razbiti. — Danes so pokopali Tvojega
Vida, ki je bil sinoci pri meni in poizvedoval — stare
neumnosti — po materi in po njeni hisi. Nekateri pravijo,
da so ga ubili rokovnjaci, drugi, da je umoril sam
ded Matej svojega vnuka, jaz pa mislim, da so ga umo-
rili uporniki. Sporocam Ti to, da se bos vedel paziti, ker
je bajd upornike vodil eden Tvojih podloznikov. Mislim,
da bo treba napeti drugacne strune proti tej druliali.
OMalujoc Tvojo in svojo nesreco, Te pozdravlja Tvoj
stari prijatelj.

„In mi smo jih izpustili ! a  kriknil je jezno Cuspecan,
zagledal se v pismo in se zamislil . . .

XXX.

Nas junak je torej zopet dihal prosti zrak — neproste
domovine. Hitra izprememba se je tudi njemu zdela cudna.
S tezkim srcem se je spomiojal tistih tezkih dni, ki jih je
presedel na Turjaku, locen od svojih ljubih domacih, locen
od svojih zvestih upornikov, v trdem zidovju kakor po-
zabljen od vsega sveta. Spominjal se je, kako je koval
naklepe za ma§cevanje, kadar se mu posreci priti iz tega
zidovja zopet med svoje ljudi. Pogosto je poskusal izkopati
zid, ali odtrgati mrezo na oknu in priti zopet na prosto in
zaceti boj proti krivici, a vse je bilo zastonj. In nazadnje
so jih izpustili. Videl je celo upornisko moc, vedel je, da
lahko z njo mnogo napravi, a dogodki zadnjih dni na Po-
savju so svarili pred nevarnim pocetjem. Vse je kazalo, da
zopet ne more ostati pri tern in da bodo v vojsko — med
kmetom in gradom — posegle nove moci, da narede mir
po dezeli. Vsi so se bali. Zato so naredili uporniki ze drugi
dan sveto zavezo, da se ne zapuste, da se bodo z vsemi
zdruzenimi mocmi branili proti vsem sovraznikom, da se
ne pokore niti gradu niti sodniji, ker so zdaj mocni dovolj
in, ce pride do tega, da bodo kljubovali tudi cesarski moci.

193

Njih geslo je bilo: ne vdamo se. Sumili so, da bodo najbrze
nje dolzili Vitkove smrti in so bili pripravljeni na vsak
napad. Nekateri Posavci so se vrnili domov na delo, samo
Rescak je ostal pri Andrejkn in so cakali, kaj se zgodi...

Tako je prisla pomlad in z njo tlaka. Nekateri so sli
iz strahu pred kaznijo zopet na delo, uporniki pa so ostali
mirni doma in se niso brigali za nic. Postavljali so se s
svojimi polhovkami, prepevali uporniske pesmi in pridno
delali po svojem polju.

Guza je bil sicer nekoliko nevoljen, da mu ni bilo
dano pokazati svoje vojaske izurjenosti pri obleganju trdnjav,
a pozabil je na vse in vedno opominjal svojo mlado vojsko,
da naj bo pripravljena, ce§, cas je blizu.

Ko so zopet zaprli par kmetov zaradi tlake, so stari
uporniki mogocno stopili na noge. Stevilo se je zopet
pomnozilo in spravljala se je ze vojska, da jih pojde osvo-
bodit. Poslali so pismo na grad, naj izpuste upornike, sicer
da zacno drugo pesem. Nad tako predrznostjo se je Cuspercan
kar zdrznil.

„Torej nimajo zadosti,“ krical je ves besen. „Pocakajte,
psi, klecali boste pred menoj in me prosili miloscine. Letos
vas bom drugace krotil!“

Uporniki pa so ostali uporniki in oskrbnik je tozil,
da je s tlako vsak dan slabejse. Prisli so na Sap zopet upor¬
niki in njih poslanci in prosili, naj se vojska zacne.

Velika noc je bila pred durmi.

Povsod je odmevala po polju vesela uporniska pesem :

Zori se dan,
ti, kmecki stan,
le vkup, le vkup,

. ubog tlaSan . ..

Andrejko se na videz ni dosti menil za upornike, a
vendar so se vsi obracali do njega. Moza so uklonile skrbi
in vecni boji. Te2ko se mu je bilo spustiti v boj, poznal je
moc Zelezne roke in poznal je nestanovitnost vecine upor-
nikov, ki 2ele sami biti reseni, a ne stegnejo roke, da bi
resili drugega. Videl je, da ima veliko moc za seboj in hotel
je boj prepustiti mladim mocem, pa vsi so govorili: brez
njega ni nic, brez Andrejka ne moremo. Njega pa se je
oklepala dru^ina, 2ena in trije nepreskrbljeni otroci, ki so
se ljubece sedali na njegovo narocje, objemali ga in izpra-
sevali, ce pojde §e kdaj na tako daljno pot, da ga ne bo

Uporniki. 13

194

tako dolgo nazaj. Vcasi pa se je v njem vzbudila zelja po
mascevanju in tista slavohlepnost, ki je lastna skoraj vsa-
kemu cloveku, ki cuti y sebi premoc nad drugimi in vidi,
da se drugi pripoznajo za slabse od njega. Hotel je v takih
trenutkih pozabiti na vse, prijeti v roke orozje, zbrati za-
tirani narod in planiti v boj. A trezna pamet je ugovarjala
in tako se je zavleklo do yelike noci brez posebnih bojev,
dasi je Guza hotel ze znova zaceti zbirati tisto vojsko, ki
je hotel iti z njo nad Cusperk. A zdaj, ko je bil Andrejko med
njimi, niso dosti poslusali Guze, ces: Andrejko ze ve, on bo
ze storil svoje, ko bo cas. Guzi se je to zdelo za malo, pa
potrpeti je moral.

Najvecji nezadovoljnezi so se zbirali pri kovacu Lescincu
v kovacnici, jemali si gorece oglje iz peci, prizigali si pipe
in modrovali. Kovac pa je nagajal Guzi:

„Ampak, ti, Gnzec, meni se zdi, da si ti od strahu
padel s konja, ko si zagledal Andrejka.“

„Kajpak,“ ngovarjal je Guza jezno, „ti pa ves! Kaj
mislis, da sem bil zastonj tri mesece pri konjikih? Mislis,
da sem tako neroden, da ne znam liitro skociti s konja, ce
je treba. Ti bi padel, ti, neroda, ko bi te gori posadii.“
„Meni se je zdelo,“ trdil je kovac.

„Seveda, ko si zadaj hodil pa se skrival za druge, kaj
bos potem vedel, reva bojeca. Jaz sem zagledal prvi upor-
nike, pa ena, dye, tri — kot pri vojakih — pa sem bil
na tleh.“

„Ne vem, ce si kaj stel.“

„Seyeda ne, saj to mora iti kar na mig.“

„Kadar se pade, je kar na mig,“ smejal se je kovac
in drugi mozje so se drzali na smeh in mislili svoje, potem
pa zaceli zopet resen pogovor o novem uporu, da bi se
mo2a ne skregala, ker so vedeli, da sta oba pikrih besedi.

Od vseh strani so se slisale cudne novice; vozniki, ki
so sli skozi vas, so pravili, da se gode po svetu cudne
stvari; na jugu se trgajo kristjanje izpod turskega jarma,
na Francoskem se zacenjajo nove vojske, povsod nemiri
in upori. . . Vse to je navdusevalo upornike.

Gradovi so zaceli bolj in bolj posegati po ljudeh, ki
se niso zlepa pokorili besedi. Vse to je spravilo ljudstvo v
novo sovrastvo do njih in narod, vajen orozja in poln boj-
nega navdusenja, ni mogel vec misliti, da pretrpi najmanjso
krivico in nasilje molce . . . Iskra je postala plamen, ki je
zacel bolj in bolj goreti . . .

195

Prevec bi bilo opisovati, kako hodi zopet cusperski
gospod okoli znane in neznane nam gospode in kako se
vozi Andrejko s svojim sircem po cestah in kako ga povsod
pozdravljajo kot glavarja upornikov, ceprav se mu to ime
ni zdelo vec tako lepo kot nekdaj. Povsod so ga vabili, naj
zacne in vsi so bili z njim; vse je cakalo samo Velike noci.

Rescak je bil v jeci dobil bolezen in je oblezal pri
Andrejku. Slabel in bledel je od dne do dne in pravil, da
ne bo docakal srecnega dne. Andrejko je bil malo doma in
on se je igral z otroki in tolazil zeno z lepimi nadami.
Uporniki so mnogo sedeli pri njem in se posvetovali. Nekoc
sta ostala sama z Markom in Rescak je rekel: „Vzemi voz
pa pojdi na Posavje po naso. Velika noc je tu in cudno jo
bom moral obhajati v tuji hisi, nji pa bi bilo hudo sami
doma.“ Marko je drugo jutro z velikim veseljem napregel
konja in se odpeljal na Posavje . . .

*

* *

Veliki teden je bil — jasen in lep. Polje je lezalo ze
obdelano okoli vasi, solnce je sijalo gorkeje, novo zivljenje
se je kazalo povsod. Krasno pomladansko jutro je sijalo po
Posavju, ko se je peljal Marko po ravni cesti in se spo-
minjal tistega poznega zimskega vecera, ko je jahal poln
oto^nih misli po teh dolgih cestah in iskal samo moci za
mascevanje in sovrastvo. Crn in grd se mu je zdel takrat
yes svet in Mel si je samo castno umreti v boju za oceta
in za druge zaprte upornike. Mrzlo je bilo takrat in pusto,
a danes je Posavje tako lepo in Sava sumi tako zmagovito.
mogocno.

Ko je bil priM v vas, obdali so ga Posavci, mo^je,
zene in dekleta, in izprasevali, kaj je novega.

„Le pripravljeni bodite, kmalu bomo spet v ognju ? “
je govoril Marko in zavil v hiso.

Dekle je prihitelo na prag in vprasalo po ocetu.

„K njemu greS,“ je rekel Marko.

„S teboj? w

„I, seveda, zato sem prisel," je rekel fant veselo in
se naslonil na voz.

Ona se je tudi razveselila iu odsla v hiso spravit
skupaj svoje reci. Marko se je pogovarjal z mozmi in krmil
konja pred higo.

„Kaj, jo bo§ kar odpeljal ?“  so rekle zenske.

13 *

196

„Bo ze nazaj prisla,“ je rekel Marko.

„Ali pa ne,“ pridali so mozje in se pomenljivo na-
smejali.

Kmalu je prisla Iyanka iz hise in prinesla kruha in
slanine ter zlagala svoje reci na voz.

„Saj menda ne gres za vselej?“ cudile so se zenske.

„Ali pa; kaj veste,“ ponorcevali so se zopet mozje.

Kmalu je bilo vse gotovo. Marko je pogledal zapusceni
dom, kjer je nekdaj hodil ded Matej, in ki je imel tako
cudno zgodovino za seboj.

„Vse je zapusceno,“ vzdihnila je Ivanka, ko je zapi-
rala vrata domace hise . ..

Sedla sta na voz in ona se je ozrla na gric, kjer se
je videlo pokopalisce in je zajokala.

„Z Bogom, hisica,“ je rekla in se se enkrat ozrla
po nji.

„Zdravi,“ zavpil je Marko ljudem z voza in svignil z
bicem po zraku.

„Pozdravljeni, pa srecno,“ so vpili za njim Posavci in
narocali razlicne pozdrave, katerih pa Marko ni vec slisal,
zakaj voz je veselo drdral po cesti in kmalu zavil po ovinku
na stran.

Ivanka je se zmiraj jokala in se brisala ob belo, rdece
obrobljeno rutico ...

Marko je gledal zdaj po Posavju, zdaj na dekle. „No,
le nikar ne jokaj, saj ni nic hudega,“ tolazil jo je, in, kar
je vedel ^e prej, to se je zgodilo; dekle je takoj na te to-
lazilne besede se bolj zajokalo pa reklo:

„Saj vem, da ni. Pa mi je hudo, da moram iz nase
hise, ki je cisto prazna zdaj, pa Velika noc bo . . . Lani
smo jo §e tako srecno obhajali vsi skupaj.“ Ihtela je in ni
se mogla utolaziti. Marku se je smilila in je molcal, dokler
si ni zopet obrisala zadnje solze, in podil konja, ki je veselo
tekel po ravni beli cesti, obdani od zelenih travnikov in njiv.

Ko je videl, da se je utola^ila, zacel je drug pogovor:
„Kako je lep dan danes,“ je rekel, „kar zagledal bi se vanj. w
To jo je utolaZilo.

„Res,“ je rekla in gledala proti drugi strani.

„Kaj si pa delala sama doma? u  vpraSal jo je potem.

„Oh, drugi so obdelali, mi pa nic; ne vem, kaj bo“

„Nic ne skrbi, to nic ne de, saj imamo na Sapu vsega
zadosti.“

„Pa je boljse doma, ce ga clovek ima. a

197

„Seveda je, a zdaj smo vsi kakor domaci.“

„Tezko je vsakemu zapustiti svojo hi§o, ki je v nji
prezivel vse zivljenje, pa na mater se spomnim, pa se moram
zjokati “

In globoko je vzdihnila.

„Hudo je, seveda, pa se moramo ze potolaziti drug ob
drugem“ In Marko je zopet udaril z bicem po zraku, da
je konj hitreje stekel.

„Ali je to ya§?“ vprasala je in gledala lepega konja.

„Seveda, kaj ga ne poznas?“

„Saj res, na tem si takrat jahal. 0, kako sem se bala
tacas!“ In pogledala je na njegovo polhovko, kakor da bi
hotela uganiti, kje je bil takrat tisti sop rozenkravta pripet.

Marko je pri tem zardel in zopet udaril konja.

„Ti,“ vpragala je zopet ona, „kaj pa, je to-le res,
kakor pripovedujejo o dedu Mateju, da se prikazuje ?. . .“

„Ne vem; jaz ne verjamem, u  je odgovoril Marko.

„Jaz sem se pa tako bala, pa strah me je bilo, ko
sem bila sama. Zmiraj sem molila za njegovo duso in za
vnuka tudi. Modras je pravil, da bodo zdaj na Posavju
cudne reci, ko dedi svoje vnuke streljajo.“

„Saj ga ni zasmejal se je Marko. „Rokovnjaci

so ga.“

„Saj je bil ded Matej —“  preneliala je, kakor da bi
se ustrasila svojih besedi, potem pa mu je sepnila na uho,
kakor da bi povedala kdove kako skrivnost: — „ded Matej
je bil tudi rokovnja6.“

„Vem, vem. No, ded Matej naj v mini pociva in njegov
vnuk z njim. w

• • •

„Meni so se vsi tako smilili

Marko je zmignil z ramami.

„Ima§ premehko srce, vidim, da rada joka8,“ je rekel
in jo pogledal s prijaznim nasmehom.

Ona ga je pogledala in odgovorila samo: „Tmate pa
raoski toliko tr§e, nic se vam ne smili. Kaj mislis, da je
to lepo, zmiraj Zeleti, koga bi ubili, umorili in prelivali
kri ? .. “

Marko se je necesa spomnil.

.,Kaj si pa takrat tako lepo prosila, da smo reSili
oceta ?“

Dekle je molcalo.

„Saj sem se tako bala . .
„Za koga?“

198

„Za vse, za te, za oceta, za vse . .

Marko jo je zopet pogledal.

„No, saj smo se vsi zivi in ne pomrjemo se kmalu.
Vidis, uporniki smo, kaj ni lepo?"

„Lepo. Pa kako se ti podd taka-le polhovka, jaz se
te kar misliti ne morem drugacnega."

,,Kaj si kdaj mislila na me?" vprasal je Marko in
pustil konju vajeti.

Dekle je zardelo in obmolcalo. Povesila je oci in sele
crez dolgo je cutil Marko, kako ga je skrivaj pogledala z
gorecimi ocmi. Nekaj casa sta molcala oba in Marko je v
zadregi prebiral vajeti v rokah, ona pa se je igrala z rutico
in dolgo casa gledala neprestano v tiste zobcke in luknjice,
ki jih je obrobila ze bogve katera starka njeni materi. Lepe
rozice so bile vdelane v rutico, prebirala jo je med prsti
in gledala drugo za drugo. Nazadnje se je ozrla na Posavje
nazaj, pritisnila je robec na obraz in znova tiho zajokala.

Marko je pogledal na njo in se zopet ni mogel zdrzati
smeha.

„Kaj pa zopet zdaj jokas?" vprasal je ljubeznivo in
zazdela se mu je otrocja.

„Jaz se kar ne morem utolaziti," ihtela je, ,,le poglej,
kako je ze dalec Posavje," in tiscala je obraz z rutico in
jokala na glas.

Marko se je res ozrl nazaj, pa ni bilo se tako dalec,
a zapazil je ob enem, da sta izgubila obe culici iz voza.

,.Na, vidis, zdaj sva pa izgubila vse “  je rekel in
ustavil konja.

Ona se je prestrasena ozrla in takoj pozabila na jok:
„Jejmenes, saj res," rekla je in si obrisala solze. „Kaj bo
pa zdaj ?"

„Na, drzi konja, grem nazaj poiskat, saj ne bo dalec."

„Saj grem jaz lahko," rekla je in hotela z voza.

„Ti si prepocasna, na, grem jaz," in dal ji je vajeti
v roko in skocil spretno z voza.

„Pa dobro drzi, je mocan," zavpil ji je, ko se je ozrl
s ceste nazaj.

Ona je gledala za njim, kako je lepo, ponosno s hitrimi
koraki stopal po cesti nazaj precej dalec. Konj se je branil
muh in stal precej nemirno. Ovila je vajeti okoli roke in
gledala, kdaj se Marko pripogne. Tam dalec, dalec se je
pripognil, potem pa tekel po cesti nazaj z obema culicama.
Priletel je ves spehan.

199

„Ah, koliko se trudis zame/ 4  je rekla, ko je prisel
do voza.

„To ni nic. Saj imava cas, bova ze prisla domov. 44

„Pa dalec je bilo. Deni spredaj, da ne izgubiva. 44

Marko je del culici spredaj na voz in v trenutku zopet
sedel poleg nje. Konj je hotel zleteti, a ona je potegnila
vajeti nerodno in zacel je plesati na desno in levo.

„Daj mi vajeti/ 4  rekel je Marko, a ona je imela za-
pletene okoli rok in konj je bil bolj in bolj zmesan.

Nesreca nikoli ne miruje. Lahko bi konj zletel, voz
bi se zvrnil, vajeti bi se utrgale, toda nic takega se ni
bilo zgodilo, kajti dekle je z mocnimi rokami pritegnilo vajeti
in konj je obstal kot pribit.

„Saj si mocna/ 4  je rekel Marko in ji hotel vzeti vajeti,
pa so bile tako zapletene, da sta imela oba dosti opraviti,
da sta jih odvila; in veselo je zletel konj po beli cesti dalje.
Oba sta molcala nekaj casa, kakor da ju je sram.

„Si rekel, da je mocan/ 4  zacela je ona. ..pa sem ga
vendar le ukrotila. 44

„No, lahko bi bila nesreca/ 4  je rekel Marko ter pomen-
ljivo in nagajivo pristavil: „Ali bos se kaj jokala? 44

Ona ga je pogledala nekako jezno in rekla: „E, kaj
se tebi nikdar ne sto2i po nicemur, ali nikdar ne mislis
na nikogar? 44

„Sto2i se mi ze. pa ne jokam. 44

„Ti si pa moski/ 4  je rekla kakor da iz tega vse sledi.

„Pa se mi vendar stozi, pa se hudo .. .‘ 4

„Po cem pa? 44  vpraSala je in povesila obraz.

,,Po tebi gotovo, ce po drugem ne. 44

„Eh, kaj pa govoris?. . , 44  rekla je polglasno.

„Saj sedaj bomo skupaj in se ne bo vec tozilo/* rekel
je Marko veselo in udaril po konju.

Ona pa je sedela molce in si ni upala pogledati
nikamor. Pozno v noc sta prisla na Sap.

XXXI.

Veliko noc so praznovali uporniki veselo. Bila je lepa
in jasna in povsod so veselo prepevali alelujo. Posebno na
Sapu so jo obhajali z najvecjim veseljem, saj so imeli v
svoji sredi goste upornike in o velikih praznikih se pri nas
vsaka gospodinja rada dobro izka2e, posebno ce se je nadejati
gostov. Pri kozarcu domacega vina so si mozje napijali, da

200

bi bila druga velika noc se srecnejsa, da bi bilo res ze
yse jasno brez vojskinih teZkih oblakov, ki se zdaj zbirajo
nad vasjo, in da bi takrat narod res 2e vstal in bil resen
nadle^nega grajskega jarma.

Yelikonocni pondeljek je bil eden najveselejsih praz-
nikov v uporniskem Zivljenju. Sesli so se zopet pri Zavirsku
v Smarji ysi. Starci in starke, moZje in 2ene, fantje in
dekleta. Godci so zopet godli vesele pesmi, poskocne in
„potolcene“ polke. Da vmes mogoce kdo ni bil vesel in da
se je morda tu in tam na skrivnem potocila kaka solza,
je tudi mogoce. Gotovo je, da so stare zenice najbolj obcu-
dovale mladi par, Marka in lyanko, in pripovedovale to in
ono. Tudi Susec je letal sem pa tja in uganjal svoje neum-
nosti. Uporniki so zopet imeli vesel dan in so brez skrbi
peli pri mizah. Nazadnje se je spravil Jurko Baja na visok
stol in Guza je zavpil: „Mir“ Vsi so utihnili.

Jurko pa je zacel pripovedovati svojo pesem, ki se je
pa izgubila, le malo je se znamo:

V

Pri oknu Cuspercan stoji.
po ravnem polju se smeji,
tako mi pravi, govori:

Kaj tam po ravnem poljn gre?

Ali to tnrSki so volcje
ali Francozi se pode?. .

Tako mn Berto govori:

Volkov to turSkih jata ni,

Francoz se v polju ne podi,
al J  so uporniki mi to,
ki nad gradove zdaj gredo,
prete<5e pesmi mi pojo . . .

Tako gospod mu govori:

Pripravi br2 mi puske tri,
v pomoc mi kliSite ljudi . . .

Ko prva pn&ka zagrmi,

Blagaj mu na pomoc hiti;
ko druga puSka zagrmi,
se Brinjski 2e iz sanj budi;
ko tretja pu§ka zagrmi,

Turjacan 2e na konj’ sedi . . .

Gospod pokliSe hlapcev pet,
oro^je vka^e v roke vzet’,
mocno pa vrata v grad’ zapret’.

So hlapci pa boje5i vsi,
le  dolgo niso v vojski b’li,
zapah pri vratih ne drfci.

Tako Se pravi mi gospod:

Pobil bom ves tlaCanski rod,
zapret’ v gradove dal povsod . . .

201

Celado je na glavo del,
ob pas Zelezen meS pripel,
jekleni §cit je v roke vzel. ..

Pa mocna vojska gre na pot:

Le vkup, le vknp tlacanski rod,
po hrbtn te je bil gospod,
zdaj konec je te^avnih dni,
upornika se vse boji. . .

Ljudstvo je od veselja zaorilo. Dvignili so kozarce in
se bratovsko objemali.

*

* *

Tisto nedeljo pred sv. Jurijem so prisli zjutraj v Smariji
ljudje od prve mase. Mozje so se ustavili, kakor je navada
na vasi, da bodo slisali, kaj bo biric klical. . .

Oce Prosen je dobil Andrejka in ga nagovoril: „Hej,
Andrejko, pa se zmiraj v polhovki, saj je ze pomlad. Prevroce
bo zanjo.“

„Upornik nikoli ne odloZi polhovke,“ je odgovoril rairno
Andrejko in se ozrl okoli po mozeli, ki so se med seboj
pogovarjali, in zagledal vec kot polovico moz s polhovkami.

„Le poglejte, nas je precej “

„Bo pa vsem vroce, u  zasmejal se je Prosen.

,,Ali pa ne; vcasi je tudi v polhovki hladno, pa pod
slamnikora jako vroce, posebno, ce se dela na grajskih
njivah. V polhovki pa nihce na grajskih njivah ne dela“
govoril je Andrejko resno in ponosno.

„A tako,“ je rekel Prosen, ko je videl, da ga je
Andrejko ugnal.

„Mislim, da bi vam tudi pristojala," rekel je Andrejko
z lahkirn mo^kim smehom, snel Prosenu klobuk z glave in
mu nataknil polhovko.

,,Kaj ne, mo2je,“ rekel je okoli stojecim, ,,kak lep
upornik bi bil oce Prosen." Prosen pa je liitro dal polhovko
z glave in rekel: „Skoraj bi jo obdrzal.“

„Kadar jih bomo mi odlo^ili, nadenete jo gotoyo,“
je rekel ^Andrejko in moza je postalo sram in je izginil v

mnoZici.

„Prav si mu povedal," pritrdili so drugi Andrejku,
„vsak bi govoril, ce ni §e nic prestal. Naj le sedi na svojih
tisocakih.“

Biric je stopil na stol in mozje so utihnili. in biric
je zacel: „Od c. kr. sodnije v Visnji gori se da na znanje.
da se 24. tega meseca, t. j. na sv. Jurija dan, proda na

202

javni drazbi posestvo Andrejkovo in Pisikovo na Sapu, da
se tem potom poravna zaostala desetina. Enako se bo y
prihodnjih dneh prodalo vec posestev v okolici tistim gospo-
darjem, ki v nekaj dneh ne prineso desetine na grad . .

Biric je umolknil, skocil s stola in izginil.

Mozje so zasumeli. Andrejko, ki ni spocetka niti po-
slusal, se je obrnil sele tedaj, ko je zaslisal svoje ime.

„Kaj, kaj?“ izprasevali so mozje in uporniki so bili
br2 skupaj.

Andrejko je nekoliko pobledel; yidel je v tem svojo
pogubo. Ysi so se gnetli okoli njega in mn podajali roko:
„Nic se ne boj, saj ne bodo, ne, saj smo mo2je zato. Nihce
se ne prikaie na drazbo, pa je . .

Andrejko je odsel domov potrt in v skrbeb. Obdajali
so ga prijatelji in zavezniki in mu govorili tolazilno in mu
ponujali svojo pomoc, on pa jih ni poslusa], videl je samo
dye poti: krvav boj proti vsem in napasti cesarske ljudi,
ali pa pocakati mirno, da se samo razloci. Spomnil se je
druzine in te^ka misel je padla na njegovo duso.

„Brez doma, brez doma, u  govorilo mu je vse in yes
otozen je prisel domov.

Pred hi§o je sedel ReScak s hcerjo in ga pogledal s
svojimi ocmi tako cudno. Ljudje so ze po vasi raznesli
novico in pri Pisika se je cul jok.

Andrejko je stopil v hiso in sedel ves zalosten na
stol. Zena je prijokala iz cumnate in se vrgla na kolena
pred njim in jokala je, da ni mogla izpregovoriti besede.

.,Vstani, u  je rekel zeni in jo prijel za roko.

„Brez doma!“ jadikovala je zena.

„Molci, ne govori o tem .. . Vse se popravi; sklicevali
se bomo, hi§ ne smejo prodati po nobeni pravici.. “

„Ne bij se vec z njimi, saj vidis, da nas izZeno iz
hise . . In ^ena je jokaia in prisli so otroci, kar po vrsti:
Vanjcek, Nejcek, Manica. V Andrejku je zopet vstal tisti
trpki glas: brez doma, vsi brez doma . . . Posedli so se mu
na kolena in izpraseyali, zakaj mati jokajo, ce misli zopet
iti na daljno pot, da bodo mati zopet doma vedno jokali.

„Jaz pojdem z vami,“ rekel je Vanjcek, ,,pa bova pri-
nesla materi pomaranc. Ali so tarn pomarance?“

„So, so," prikimal mn je Andrejko zamisljeno.

In stavili so mu zopet druga otrocja vprasanja. On
pa jih je objemal, pritrjeval ugodno na njih vprasanja in
vedno se mu je ponavljala misel: brez doma, vsi boste brez

doma ... In zopet jih je objemal, in se tolazil ob njih,
kakor da bi hotel s tem popravijti, kar je zakrivil ...

Zunaj pa je na toplem pomladanskem solncu sedel
Rescak in kasljal. Pogledal je zdajpazdaj hcerko s svojimi
velikimi strasnimi ocmi, zakaj iz njih je gledalo Ze nekaj
mrtva§kega, in ji govoril: „In pri nas je ravno tako. Prodali
bodo, in ti bos sama.“ Zakasljal je in si s suho tresoco
roko otrl solzo. Tudi ona je jokala in gledala y Pisikovo
vezo. kje se bo prikazal Marko. „Tudi tam bo vse prodano,“
rekel je Rescak, „in vsi bomo beraci brez his... Jaz pa,
jaz .. ; l  in zakasljal je znova, hci pa je zajokala.

Zvecer je prisel Bogatec in Pisik. Mozje so bili potrti
in niso vedeli kaj in kako. Vsi so mislili, da jim his ne
smejo prodati, in da so varni, zato da je boljse zlepa po-
cakati, kaj se zgodi, in govoriti s sodnijo in pustiti upor-
nike in napad na gradove, ki bi bil brez pomena. Ysak je
imel za seboj druZino in domace in bali so se nesrece, biti
brez doma.

XXXII.

Na sv. Jurija dan je bila vsa vas na nogah. Mladi
uporniki so ze zjutraj na vse zgodaj hodili po vasi in cakali,
kaj pride. Guza jih je bil spravil sknpaj, a Andrejko je
prepovedal napasti gosposko. V vas so prihajali ljudje iz
okolice. Mozje, ki so prisli pogledat draZbo, so stali v
grucah in se pogovarjali, kaj bo zdaj, in treznejSi so zmiga-
vali z glavami in rekli: „Kam so svojo stvar pripeljali ti
uporniki." Zenske so klepetale po svoji stari navadi.
Andrejka ni bilo doma, 2e zjutraj je odsel. Zena je jokala
v hisi in objemala svoje tri otroke in vsi so jo izpralevali,
zakaj joka. Ona pa jim je tiho odgovorila: Brez doma boste,
vsi, vsi, beraci...

Pri mizi je zamiMjeno sedel Rescak in kasljal. S Po-
savja je prisla novica,'da se ta dan prodaja tudi njegovo
posestvo. Hci je sedela zraven njega in tolazbe ni bilo od
nikoder.

Po Sapu pa sta mogocno vStric stopala Poberinov
Janez in Pisikov Marko, in stiskala pesti. Za njima so hodili
mladi uporniki in jima prigovarjali: udarimo, udarimo, sedaj
je cas ... A fanta sta jih mirila, ce§, da bi bilo se slabse,
ker potera pride voja§tvo in kdo ve kaj se. Casi hrabrosti
in bojev pa so ie  minili ...

204


Na cesti se je zacul boben. Po vasi je priletel Susec
in krical na vse grlo: „Ze gredo, ze gredo .. .“

Ljudstvo je yrelo skupaj iz vseh his in drlo k Andrej-
kovi hisi. Zenske so stopile v hiso tolazit svojo sosedo,
mozje so se postavili zunaj.

Janez je zavil k Pisiku v hi§o, kjer je nasel gospo-
darja in druge domace vse 2alostne in potrte.

„Vse je prec, vse je prec“ vzdihoval je Pisik in pestil
roke. Mo2a je v zadnjem casu skrb in tuga zopet postarala
za nekaj let; „beraci bomo,“ je rekel pocasi.

„E, ne boste, ne, saj ima Poberin se nekaj tolarjev, a
tolazil je Janez.

Marko pa je zavil k Andrejku in se vsedel poleg
Rescaka.

„Doigrali smo, vse je koncanogovoril je Rescak, „in
ti, mladina, se bos zivila z 2ulji, ki si jih dobila v pridnem
delu, in se tolazila s spomini na svoje stare.“

Marko se je zamislil. Kako lepo je bilo vse. Mislil je
dobiti v roke posestvo in se porociti z lepo Posavko, kakor
je to vedela ze vsa fara. In zdaj je vse prec: on nic, ona
nic. In ni je pomoci od nikoder. Kaj pomaga vse orozje,
vsa hrabrost, ko posezejo vmes take moci.

Na vasi je zapel boben. Ljudstvo je sumelo, godrnjalo,
kricalo in zmerjalo. Zaganjali so se v birice in bezali zopet
po vasi. Pred Andrejkovo hiso so se ustavili.

„Posluhvpil je biric in odlozil boben . .. ,.Prihajamo
v imenu zakona in gorje tistemu, ki bi se drznil nas na
katerikoli nacin motiti. Pripravljene so moci, da poZeno
vso vas iz his in prodamo vse v tuje roke, ali pa bo pri-
padlo gradu. Sicer se ne zgodi nikomur nic zalega.“

Marko je planil na noge, stisnil pesti in hotel planiti
iz liige in pobiti vse, vse. Ivanka ga je prijela in zadrzala.

„Pusti, pusti, saj tudi drugi puste, saj je vseeno . . “

Biric je vzel v roke list in zacel citati z gromecim
glasom: „Da se da zadoscenje pravici, ki so jo gradovom
kratili uporniki in njih pristagi, da se poplaca zaostala
desetina in da se poravna skoda zaradi nestorjene tlake od
treh let, proda se danes ta hisa z vsem, kar je v njej, s
poljem, z gozdovi in travniki vred . .

Ljudstvo je zasumelo in kricalo .. .

Med tem se je gospoda 2e posedla. Za mizo je sedel
debel trebusast pisar in pred njim so lezale debele knjige,

205

okrog pa so stali drugi gospodje in polglasno govorili v
nemgkem jeziku z debelira gospodom.

Gospod je vstal: „Posestvo z vsem skupaj je cenjeno
300 goldinaijev."

Vse je molcalo.

„Kdo da vec?“ ypil je biric, suh mo2ic s kapo na
glavi, stojeS na stolu, da je lahko videl po celi mnozici.

Vse tiho ... Nihce se ne oglasi.

„Ako nihce ne licitira, pripade vse gradu,“ vpije biric.

Ljudstvo je zagnalo glasen krik.

„Doli Z  njim,“ vpili so glasovi in nekaj mladih upor-
nikov je stopilo pred ljudi.

„Grad naj si sara poisce svoje, nasih his ne bo jemal,"
rekel je eden.

„Primite ga,“ zavpil je trebusasti pisar, a niti eden
njegovih ljudi si ni upal ganiti se, ko so zapazili razjarjeno
mnoZico. Biric je zacel nabijati na boben, ljudstvo pa je
kricalo, da se ni razumela nobena beseda.

„Tristo v prvem, kdo da vec?“ vpil je biric.

Mnozica se je pomirila, da bi sli§ala, ce kdo kaj po-
nuja. Le tu pa tam se je slisal ?anicevalen smell.

A tam v mnozici se je nekaj zganilo . .. Skljucena
postava starega Poberina se je prikazala iz mnoZice glav.

„Placano!“ zavpil je z zadusljivim giasom.

Med ljudstvom je nastal krik in sum. „Prokleti starec,
lakomnik, skopuh, izdajavec,“ so vpili in mu pretili s pestmi.
A Poberin je bil takega 2e vajen. Kaj so mu mogli; polovica
med njimi je njegovih dolznikov, ce ne mirujejo, proda se
njim. On Ze  ve, kaj dela. Ni se zmenil ne za vpitje, ne za
par sunkov, ki so mu prileteli v hrbet, Sladko se starec
zasmeje, ko vidi, da nihce vec ne ponudi...

Ljudstvo je 2vi2galo, pelo, vpilo; kazale so se pesti,
koli, ostniki; zacelo se je prerivanje sem pa tja in Poberin
je komaj srecno u§el iz srede mnozice v ospredje pred go-
sposko mizo, kjer se je pocutil varnega, zakaj neka krepka
pest je Ze  zgrabila za njegov vrat, da je izbulil oci in v
smrtnem strahu zakrical: „Pusti vrag ..

„Tristo v prvem “  krical je biric med Sumenjem ljudstva.
Nekateri so bili za Poberina, ce§ da je boljse, da dobi tak
clovek v roke, kakor pa, ce bi dobil CuSpercan, ker, „kar
grad drzi, vec ne spusti.“

Gospodje pri mizi so se spogledali in sporazumeli.
TrebuSasti gospod je pomignil biricu.

206

„Ne da nobeden vec? 44  vpil je biric.

„Tristo v prvem, drugem in — 44

Ljudje so kricali, zacelo je leteti kamenje ... Marko
se je prikazal na vratih in ljudstvo ga je burno pozdravilo.

„Tristo v prvem, drugem in tretjem, 44  zavpil je biric
in Poberin je s sladkim smehom stopil k mizi in mrmral:
„Vredno je, ko bi brat bratu prodajal. 44

Potegnil je iz nedrij mosnjo in zacel steti srebrnike
s tresoco roko na mizo. Gospodje pa so zapisali in potrdili
drazbo in spravili denar . . .

Iz hi§e se je zacul jok. Vse zenske so jokale in ljudstvo
je postalo kakor divje.

Za Markom je priletela Ivanka, drzala ga je za roko
in prosila z glasnim jokom: „Marko nikar, ne ubijaj, saj
je vseeno ..

„Ne boj se,“ ji je Sepnil in objeli so ga uporniki in
vpili: „Ali bomo? Udarimo! 44

„Pustite, 44  je rekel, „saj bodo morali vse nazaj dati,
je se drugod pravica .. “

„Mi hocemo pravico deliti sami, 44  vpili so glasovi in
se zaganjali v birice, ki so sli na spodnjo stran k Pisikovi
hisi . .. Birici so potegnili sablje, a uporniki so jim jih
vzeli in jih prelomili na sto kosov.

„Tu imate vaso mocvpili  so in metali vanje posa-
mezne kose.

Jurko je prijel Marka za roko pa rekel: „Licitiraj ti,
dam ti denar, pa bos vzel Tono, revica joka noc in dan/ 4

„Ne maram, 44  odgovoril je Marko in se izgubil v mnozico.

„Pa nic, pa nic, 44  jezil se je Jurko, in se je cudil.

Med tern pa se je 2e zacela drazba. Boben je pel pred
hiso in ljudstvo je sumelo in lirumelo, a do napada vendar
ni priglo in preden so sploh raogli slisati, kaj se godi, vpil
je biric: „Tri sto, v prvem, drugem in tretjem, in stari
Poberin je zopet stel denar pred gospodi in se zadovoljno
smejal, da dobi vse tako po ceni.

Gospodje so vstali in odsli. Ljudstvo se je gnetlo
okoli njih in jih skoraj ni pustilo dalje.

Med groznim kricanjem in hujskanjem je sedel trebu-
Sasti gospod v kocijo, uporniki pa so mu splasili konje in
leteli z njimi dalje po cesti, dokler se ni kocija prevrnila
in gospod je padel v jarek ob cesti. Tega se je ljudstvo
ustrasilo, letelo je nazaj v vas in kricalo: ,,Zadosti ima.
Bo vedel drugic prodajati upornikom liise. 44

207

Fantje so spustili birica, ki so ga v zasraeh na ,,kolcah“
prepeljavali, in rekli: „Zdaj pa pojdi po cesti. Nisi vreden,
da bi te peljali. Tu je pa boben,“ in vrgli so mu razrezan
boben pred noge . . .

„To boste drago placali,“ pretil je biric, ko je od§el
po cesti.

Pri Andrejku in Pisiku pa je bil jok. Vse vaScanke
so se zbrale in kazale svoje socutje s tem, da so pomagale
jokati. Tako je kmecko zensko srce; vidi solze, pa joka.

Poberin je izginii brez sledu. Vas se ni mogla pomiriti.
Eni so se jezili nad tistimi, ki so napadli sodnijske gospode,
pa nihce ni hotel biti kriv. Vsak je rekel, da niti ne ve,
kaj se je zgodilo. Sicer pa se niso bali.

„Bodo se nam prodali bajte,“ govorili so tisti, ki so
bili bolj bojeci.

Ljudje pa so stiskali pesti invpili: „Zadnjic in prvic
so naredili to; bomo videli. ce je kje pravica. M

Po svojem gozdu nad vasjo je hodil med tem Andrejko.
Obstal je zdajpazdaj in pridrzeval sapo, da bi slisal, kaj
se godi y vasi. Naslonil se je na pu£ko in poslusal. Till
pomladanski veter je yel po drevju. Ta gozd je bil dozdaj
njegov. Bog ve, kateri njegovili dedov je ze ponosno stopal
po njem, in zdaj pride v druge roke. v tuje roke . ..

Po vasi se je cul boben in krik mnozice. To ni vec
bojni krik navdusenih upornikov, to je krik ljudstva, ki
prodaja njegov domaci krov. Vse je doigrano, vse je kon-
cano . . . Ves boj je bil zaman, ves trud, skrbi, solze, vse
zastonj. Niti enkrat si ni zaradi tega kmet prosto oddahnil.
In vse se je tako lepo kazalo v sanjah, vse je bilo tako
srecno, dosegel je vse, kar je hotel. Vzbudilo se je ljudstvo,
vstalo je, prijelo za orozje, bilo bi se s silo zoper silo, a
na ta nacin je uniceno vse, vse ... Kako lepo je bilo gle-
dati zdruzenega kmeta, kako so stale uporniSke cete s
polhovkami na glavah, z ostniki v rokah pred njim in ran
kricale kot svojemu glavarju. In on je storil zanje vse;
ali ni zrtvoval zanje svojo druzinsko sreco?. . In zdaj hrumi
tista mnozica po vasi in kaj mu pomaga, ce ubijejo par
sodnijskih starcev in biricev, ki so pri vsem nedolZni? Kaj
mu pomaga vsa uporniska mo6, £e se nimajo s kom biti in
jih kaznujejo s tern, da zapode druzine iz his? In zakaj se
jih boje, zakaj ne poSljejo nad nje gradovi svoje vojske,
zakaj se ne pogledajo z oci v o5i? Zakaj se boje poStenega
boja, ce gre za njih pravico? Naslonil se je na drevo in

208

snel svojo upornisko polhovko. Srce mu je zatrepetalo in
pogledal je v nebo in se zgrozil. Strasna bodocnost je stala
pred njim.

„Moj Bog, moj Bog, da si mi dal tako kazen,“ vzdi-
hoval je in obstal mirno. Zacutibje v sebi moc, stiskal je
pesti, videl je pred ocmi, kako se vse podira v nic, kar je
zidal in delal tako dolgo, in cutil je tisto moc, ki visi nad
narodom in unicuje vse. A ob enem se je zdel sam sebi se
mocen dovolj; zavedel se je, da od njegovih rok zdaj zavisi
zivljenje stirih ljubecih in ljubljenih bitij in tern je hotel
posvetiti vse moci in popraviti, kar jim je zakriyil dozdaj...
„Ne bojte se,“ govoril je, kakor da jih ima pred seboj, „se
je y meni moc, in dokler se gibljem jaz, ne boste stradali.
Vse boste imeli kakor drugi, tudi brez doma ne boste . . “

Zaculo se je vpitje na vasi, grmenje bobna, pomesano s
posameznimi klici in vmes se je culo zdajpazdaj kakor
jok in pretreslo mu je srce do dna. Krog njega je sijal
jasen Jurijev dan, ptici so veselo peli po vejah in prvo
zelenje je ze pognalo povsod. Vse je bilo ozivljeno in omla-
jeno. On se je oziral po tern novem Zivljenju in zdelo se
mu je, da je tudi v narodu novo zivljenje in da bojeviti
duh, ki so ga zasejali uporniki, toliko casa ne bo izginil
iz naroda, dokler se ne oprosti grajskih spon.

Vdan in miren je sedel na tla in poslusal vpitje na
vasi. Vedel je, da mu je treba stopiti samo v vas in takoj
ima celo vojsko na nogah, a pustil je rajse, ker ni hotel
onesrecevati drugih.

„Bodi,“ je rekel, „nikdar mi ni bila sreca mila, nikdar
mi ne bo. A jaz sem se boril in ostanem moz v tem boju,
ce gre ves svet proti meni.“ Zavedal se je, da bo tisti
Andrejko, ki je bil dozdaj povsod spostovan, ki je mogel
vzdigniti celo upornisko vojsko, crez nekaj dni osobenek,
nic, v zasmeh previdnim ljudem, v svarilo prenaglim in
samo za predmet, o katerem se lahko mnogo govori, a po-
trkal se je na junaska prsa in rekel: „Bili smo uporniki
in se smo, ker spostujemo pravico in preganjamo krivico.“

Vstal je in zopet poslusal. Pogledal je na vitke smreke
nad seboj; kako so se mu globoko priklanjale dolge veje
in vrhovi so tako velicastno sumeli, kakor nekoc v jeseni,
ko so stali zvecer uporniki v dolini in prisegali na boj
zoper gradove ...

V vasi je postalo mirno in vedel je, da je njegova
usoda dolocena. Stresel je z glavo, kakor da bi hotel otresti

209

se tezkih misli in odsel je po poti proti Zavirsku.. .
Yidel je, da so se ljudje vracali z drazbe in tam na
cesti so nekaj vpili in se smejali. Pri Zavirsku so sedeli
stari znanci: kovac in Gorin, Bister in Vrancev Peter pa
oce Prosen je hodil sem pa tje. Govorili so, kaj bo Andrejko
zdaj naredil. Kovac Lescinec je trdil svoje: „Ne bodo ga
ugnali, on se razume na „crne bukve,“ pa jih bo ugnal,
boste videli.“

„E, kaj mislis, da je gospoda zastonj gospoda? Samo
takrat zastonj zine, kadar ji meso z vilic pade, v glavi
ima pa tudi svoje. Andrejko je prec, in ni vec, kar je bil.“

Vrancev Peter je prikimal Bistru, Gorin pa kovacu
in mozje so se prepirali, oce Prosen jih je pa poslusal.

„Kam si dejal pa polhovko Bister ?*‘ ponagajal mu je
kovac.

„E, kaj bos, doma je,“ je rekel Bister v zadregi.

Kovac pa je ponosno udaril po svoji in rekel: „Mijo
imamo pa se in se jo bomo nosili, vidis, to se pravi: upornik.“

Takrat je stopil Andrejko v hiSo. Zganili so se mozje,
ko so zapazili njegov prepadli obraz. Pozdravil jih je tilio,
polozil je pusko na drugo mizo in sedel na klop, Zavirskovka
pa je prinesla pijace, ki jo je takoj ob dusku izpil. Vsi so
se mu cudili in pogovor se je mozem ustavil. Neradi so
danes govorili z njim in se ga skoraj niso upali nagovoriti.
Vrancev Peter pa, ki je bil vedno se njegov privrzenec, se
je ojunacil in ga vpraial:

„Od kod pa prides, Andrejko?“

„Hm, od doma.“

,.0, prebiti Poberin,“ rekel je Bister.

Oce Prosen je odsel ven.

„Lakomnik je, lakomnik, 44  rekel je kovac in izpil od

jeze poln kozarec. •

„To ni noben denar, tristo,“ zagodrnjal je Gorin.

„Vrag je ta Poberin.“

„Saj si ti gnal Jeromovo §e za manj.*‘

„Zato je pa prisel na domacijo,“ vpil je Vrancev Peter,
„priloznost se mora porabiti. Tako je. u

,.Pa kako, res, ali se kaj dobro razumeta?“ vprasal

je Bigter Gorina.

„Prav dobro, u  odgovoril je kovac, „saj bom kmalu Sel
za botra. “

„Oho, u  zacudili so se mozje.

Gorin pa je jezno pogledal na kovaca in pil.

Uporniki. *4


210

,,Glejte, da se je polakomnil,“ rekel je zopet Bigter,
„ljudje so res grdi oderuhi, skopuhi, vse, kar hoces ..

„Lenuhi,“ pristavil je kovac dovtipno.

,.Pisikovo je pa ravno prav, saj bo itak v rodu ostalo,“
zacel je Bister, „saj pravijo, da se njegov Janez zeni pri
Pisiku.“

,.Pri Pisiku ne, pri njegovi hceri,“ popravil je pijani
kovac.

„Saj je vse eno,“ zavpil je Bister.

In zacela sta prepir, kako je bolj prav receno, tako
ali tako.

Gorin in Vrancev Peter pa sta se priblizala Andrejku
in zacela pogovor.

„Kaj bomo pa zdaj?“ vprasal je Peter.

,,Kakor doslej.“

„Hm, ali zdaj bodo vsakega prodali, ljudje bodo imeli
strail, M  govoril je odkritosrcni Peter.

„Saj pojde zlepa, his ne smejo prodajati, mi imamo
dokaze, da smo imeli pravico odpovedati gradu desetino.“

Onadva sta tudi zacela poslusati.

„Kaj menis, da dobis kje pravico ? u  vprasal je Bister.

„Gotovo, in ce imam iti do samega cesarja.“

„Nic, prav imas,“ rekel je Peter, „do cesarja pa le
pojdi, on je morda pravicen, se vec ti bo dal, kakor so
ti vzeli.“

„Kaj mislis, da ima cesar kar tako, da tja mece? Ima
tudi svoje stroske; jaz sem enkrat slisal, da gori ne vem
koliko luci na cesarskem gradu; pomisli, koliko ga 2e to
stane ...“  rekel je Bister.

In s tern se je zacel prepir, kako je pri cesarju, ali
je dosti denarja ali ne, in ko je naposled kovac rekel, da
so se cesarji dolzni, se je vnel prepir, med katerim je
Andrejko vstal in sel domov, oni pa so se prepirali, dokler
ni kovac Bistra vrgel skozi vrata.

*

* *

Zvecer je sedel Rescak pred hiso in poklical k sebi licer.

,,Ni se vse koncano,“ rekel je, „jaz moram domov,
legel bom in ne bom vec vstal; a pocivati hocem doma ob
sumeci Savi. Upornikov ni vec, in meni se lioce domov.
Kajza je bila prepisana na deda Mateja in zmiraj je rekel,

211

da bo za nj egovega vnuka. To je se ostalo. Reci Marku,
ce hoce, naj naju pelje nazaj . .

Dekle je bilo yeselo in komaj je cakala, da se stori
malo bolj noc, ker takrat je vselej Marko prizvizgal okoli
vogala . .. Danes ga dolgo ni bilo. Nazadnje je prisel otoZen
in tih.

„Jaz pojdem," je rekel otozno, „sel bom in nihce vec
me ne bo videl.“

„Kam bos sel,“ vprasala ga je skrbno Ivanka.

„Sel bom po svetu, bom ze kje srecal smrt.“

„Kajpak, na Posavje gremo . . “

„Kaj bomo, jaz nic, ti nic.“

„Saj je se kajza pri nas. Kar pripravi se! Ali yes,
kako je lepo zdaj na Posavju?. .“

„0, lepo, lepo, u  govoril je Marko in komaj verjel, da
je res, kar slisi.

„Se bomo uporniki/* rekel je veselo in objel svoje
dobro dekle ...

Pred hiso pa je Andrejko pripravljal voz, da odide
drugo jutro na pot. Otroci so sedeli na vozu in Vanjcek je
syrkal na vse strani z bicem.

,,Ali se bomo peljali, oce?“ je vpraSal, Andrejko pa
je molcal.

„Kam pa gremo ?“  yprasal je zopet.

,,Dalec po svetu, ljubcek moj," je rekel Andrejko.

XXXIII.

Zjutraj po zajtrku je stari Poberin ustavil J’aneza pri
mizi in rekel: „Kaj §e nisi pameten? Ali ne ves, da je bil
vceraj sv. Jurij, pa nosis se vedno polhovko, kakor o bo2icu?“
Starec je gledal skozi okno in nekaj mrmljal sam pri sebi.

Janez se je ustavil in pogledal oceta. Skoraj nikdar
nista govorila. Ce sta bila na polju, sta delala vsak na drugem
koncu njive. Le kadar sta orala, sta morala biti skupaj in
vse, kar sta govorila je bilo: „K sebi goni“ Janez je gonil
k sebi, dokler ni Poberin zapovedal zopet kaj potrebnega.
Pri jedi pa Poberin sploh ni govoril, ker takrat ni kazalo
casa po nepotrebnem tratiti, treba je bilo jesti, da se gre
liitro zopet na delo ...

Molcala sta nekaj casa, Poberinka pa je odsla iz sobe.

„Kaj niste mogli pustiti vceraj pri miru, da se ljudje
nad vami jeze?“ rekel je Janez jezno.

14 *

212

„Kaj si tudi ti neumen. Ali mislis, da bom pustil, da
bi grad za prazen nic pozrl ? Boga zahvalite, da sem kupil,
da ostane v kmeckih rokah ..

Janeza se je zdelo, da pametno govori oce. Yselej ni
bilo tako, ali se mu je pa tako zdelo.

Zopet je bil molk.

„Ali te imajo se zmeraj uporniki v pesteh?“ vprasal
je Poberin, ne da bi pogledal sina.

,,Jaz sem sam upornik/

„Torej mislis tudi ti zapraviti, kar imas?“

„Nimam nic,“ rekel je Janez in hotel oditi.

„Pocakaj. Pisikovo sem obdrzal. Ce bo§ pameten, gres
lahko tja za gospodarja/ 4

Janez skoraj sam sebi ni verjel. Takega se ni videl
Poberina, kar je njegov sin.

„Prepisite mi. u

„Saj ti dam, otrok neumni, kaj bos prepisoval, samo
ne zapravi mi, ce ne . .

Pri tern je stopil Poberin od okna in snel sinu pol-
hovko z glave.

„Ali si se upornik?“ vprasal ga je in vrgel polhovko
na tla.

„§e,“ odgovoril je Janez in resno pogledal oceta.
Zjezilo ga je, da mu je oce ob tla vrgel upornisko znamenje.

„Pomni, da se pameten clovek ne upira, zato bodi
pameten in imel bo§ svojo streho, ce ne, bos pa berac.
Upornikov hcere nimajo nic, obrni se drugam. Star si za-
dosti, o kresu mend a sestindvajset. Premisli desetkrat,
enkrat pa stori

Pri vratih se je pokazala Poberinka.

„Pusti ga, kaj mu hoces, a  je rekla devaje zlice v
zlicnik.

„Saj mu nic nocem. Pameten naj bo. Pri upornikih
naj ne isce neveste.“

„Naj jo, kaj tebi mar/

„Pa naj jo, samo da bo konec,“ je rekel Poberin in
odsel iz hise.

Stara Poberinka pa je pobrala polhovko in jo dejala
Janezu na glavo.

Janez je stal in premisljal, a mati ga je zacela lepo
uciti: „Le daj, Janez, vidis, Pisikovo je kupil za te, pa se
lahko kar zenis. Bomo napravili lepo svatbo, le vesel bodi
— pa pameten/'

213

In Janez je zacel z njo pogovor, kakor se nikoli.

Poberin pa je zunaj naletel na Andrejka, ki se je
ravno pripeljal po vasi.

„Kaj pa ti?“ vpraSal je Poberin in se ze bal, da bo
zopet storil z njim, kakor nekdaj.

„Ej, ocka, dobro jutro,“ zacel je Andrejko in privezoval
konja, ,,kupcevala bova.“

„Tisto pa, tisto, zakaj pa ne.“

„Hiso kupim od vas.“

„Katero pa? Ne vem, ce bo kaj.“

,,I, mojo, saj ste jo vceraj kupili. u

„Ves, ljubcek, ne bo, ne bo ..

„Zakaj ne?“ ustrasil se je Andrejko.

„Prodal sem jo ze po poti, saj nisem irael mnogo
pri njej.“

Andrejko je resno pogledal Poberina. V njegovi dusi
se je vse izpremenilo. Spal ni vso noc. Skrb za bodocnost ga
je trla, ko je cul okrog sebe druzino v brezskrbnera spanju.
In sklenil je ustvariti ji sreco, tiho, lepo, neskaljeno. Hotel
je kupiti hi§o nazaj, ali pa si postaviti nov majhen dom...

Poberin se mu je smejal in mrmral: „Ne morem po-
magati, ljubcek, kdo je mislil?.. Jaz nisem vedel... Pa bi
bil prej povedal, vidis, kaka skoda, ti bi dal gotovo vec...
Kar je, je, nazaj ne dobis .. .“

Andrejko pa je skocil na voz in zapodil konja nazaj
po poti.

Poberin je gledal za njim in rekel: „Od vraga je ta
clovek, izpulil bi mi zastonj . .. Cisto ustrahuje cloveka...“

In voz je drdral zopet po cesti in krasen pomladanski
dan je bil. In bilo je vse kakor nekdaj, a takrat je bila jesen.
Sirec je ponosno vzdigoval glavo, griva mu je igrala v
zraku in opletal je z repom. Voz je pel enakomerno svojo
ropotajoco pesem po cesti. ..

In nas junak se je zazibal v sladke sanje, v pretekle
dni; spomin za spominom se je vrstil pred njegovimi ocmi,
lepi, neprijetni. trpki, velicastni in vse je bilo. kot sanje...
Po gricili tarn za poljem so ze zeleneli gozdi in za njimi se
je kazalo grajsko zidovje.

„Uporniki smo bili,“ zamrmral je Andrejko in se za-
dovoljno nasmehnil, „hoteli smo, mogli smo, bili smo in
zdaj je, kakor da nas ni bilo in leZimo kakor junak, ki so
mu zvezali roke ... In vendar mora priti dan . .. Hijo,
sirec..

214

In v nove misli se je zazibal in prijetno mu je ob
usesih sepetala pomladanska sapa, kakor bi mu pripove-
dovala, kako bo lepo, ko bo poletje, ko bo vse v cvetju in
zelenju, kakor da je ona sele oznanjevalka in predhodnica
tistih mocnih, lepih dni.

In yoz je drcal v jasno jutro, a na njem ni vec sedel
upornik Andrejko, ki gre vabit zaveznike na vojsko, ampak
mo2, ki se vraca iz boja zivljenja v tiho domaco sreco . ..

*

* *

Lepo majnikovo jutro je sijalo po Posavju, ko je
drdral po dolgi cesti majhen vozicek in pred njim mocan
neroden konj, ki se je, ali zaradi svoje starosti, ali zaradi
svoje nerodnosti prav pocasi in leno gibal, kajti teza treh
oseb na vozu mu ni delala najmanjse te2ave in si je vec
dal opraviti z vsem drugim, kakor s svojim vozom. Na vozu
so sedeli: Marko in Re§cak s hcerjo. Vsi so se zamislili v
to lepo jutro. Mlada dva sta se mogoce spomnila nekega
lepega vecera, Rescak pa je gledal Posavje, kakor bi ga
hotel uziti zadnjic in se napojiti ob tej krasoti. Ko je zacul
sumenje Save, mu je prisla solza v oko . . .

„Otroka,“ je rekel, „lepe case bo se videlo Posavje.
Moji vnuki jih bodo videli, jaz ne. Sreco naj vama da Bog,
cudna so njegova pota. Pomnita, da smo bili uporniki. Ded
Matej §e ni umrl, on bo se zivel v narodu, mogoce boste
doziveli se cudne re6i.“

Mlada dva sta malo pazljivo poslusala ocetove besede,
zakaj Ivanka je rekla: „Glej, Marko, tu-le sva izgubila
culici, vem po tem-le hrastu ..

Marko se je nasmehnil in pognal konja ...

In drdrali so proti Posavju in Rescak je kot znova
ozivljen gledal s cudnim smehljanjem po ravnem polju tja
do mogocnih Kamniskih planin.

§li so crez brod in pod njimi je tako lepo mogocno
§umela Sava ...

„To mi da zdravje,“ rekel je bolni Rescak in pogledal
radovedno na mlada dva.

In kaj bi se pravili ? Celo zivljenje ni drugega
kakor dolga povest. In Zivljenje naroda je zgodovina, zgo-
dovina . ..

215

K o n e c.

Prijatelji, nasa povest je koncana. So ljudje na svetu,
ki vedno gledajo na konec, kadar berd knjigo ali povest,
ces, kaj se je neki zgodilo potem, Bog ve ali sta se vzela
ali ne, kaj je bilo neki s tern pa s tem. No, povem vam vse.
Zgodovina hrani se nekaj poglavij, ki natancno opiSejo konec
nase dolge povesti. Pisatelj sam je imel tak cut rado-
vednosti, da je do zadnjega izprasal natanko vse, kar mu
je kdo pripovedoval o upornikih.

Prvo, kar se je zgodilo potem, je bilo, da so zaprli
tiste, ki so razzalili sodnijske gospode. No, dosti hudega
jim niso mogli storiti. Pravijo, da je bila tista sodba v
Visnji gori se bolj dolga, kakor pa „kozlovska sodba“, ki
spada gotovo med najimenitnejse, kar se jih je kdaj sodilo,
bodisi v tem, ali pa se v kakem bolj imenitnem mestu.

Na Sapu se je vse pomirilo in uporniki so izginili.
Vsak je rekel: „Prodado mi naj bajto“ in je rajse sel na
tlako in dal desetino.

Glavar upornikov pa se je naselil v novi svoji koci
in zacel tarn tibo zivljenje. Upogniti se ni dal. Tuji ljudje
so zavladali na njegovem domu, a on je zivel s svojo dru-
2ino ob malem srecen. Z Guzo sta vasovala cele dneve in
noci in se spominjala prej§njih casov.

Stari Pisik se je izselil iz hise v malo koco; leta so
upognila starca. Janez ga je povabil, naj ostane v hisi. a
glava starega upornika je bila se trmasta. Hotel je posestvo
nazaj. Izvabil je Andrejka in sklenila sta, da ne mirujeta,
dokler ne dobita posestev nazaj sebi in drugim upor-
nikom .. .

Nekaj tednov potem so praznovali veliko zenitovanje,
o katerem se je 2e davno sanjalo Jurku Baju, Suhoklelu in
Suhokleli in kdove, komu se.

Vsi uporniki so bili povabljeni in res so se prikazali
kakor vselej prej, samo da zdaj niso govorili o bodoci
zmagi, ampak so se samo spominjali dni svoje slave. Napi-
vali so prostosti, spominjali so se svojili veselih in zalostnih
casov in upali na boljso bodocnost. Da je Jurko zopet kako
zakrozil o CuSpercanu in vi§enjskem sodniku, je gotovo ie
vsak uganil. Mladina se je zopet veselila, saj je bil 2enin
kralj fantov, Poberinov Janez. Poberin je sedel sredi svatov
in mrraral: „Od vraga so ti uporniki. M  Kadar pa so se le
prevec razvneli, se jim je posmejal in rekel: ,,Pamet, pamet.* 4

216

Guza je bil zaradi takega izida uporniske yojske vedno
nezadovoljen. Nic ga ni moglo spraviti v pravo veselje.
Sanjaril je o Napoleonu in o svojih vojaSkih ca^sih, pripo-
yedoyal svoje nacrte, kako je mislil zmagati Cusperk in
Turjak in vedno je ponavljal: „Le zakaj smo odnehali ? 44
No, vsem je bilo znano, da Guza rad mnogo govori, zakaj
celo danes ga je spomnil kovac, ko sta skupaj pila: „Guza,
meni se zdi, da si takrat vendarle padel s konja, ko si
zagledal Andrejka . . .“ Guza je jezno stisnil pest in sel od
kovaca proc . . .

*

* *

Uporniki so delali prosnje na razlicne oblasti, da bi
dobili svoja posestva nazaj. Kazalo se je malo upanja, a
Andrejko je pisal in pisal in hotel dognati do konca ...

Nekaj tednov potem so sedeli pri Zavirsku zopet nasi
znanci.

„Od vraga je ta clovek , 44  vpil je Bister, ko so govorili
o Andrejku, „pomislite, zdaj hoce pa se posestvo nazaj “

„Le naj se pelia z gospodo , 44  rekel je drug kmet, „se
zaprli ga bodo. 4,

„Seveda, upreti se in ljudstvo hujskati zoper gospodo,
to ni majhna rec . . , 44

„Res je taka ... Ni velika kazen za to, kar je storil . 44

„To ni nic, saj je spravil vso dezelo na noge. Samega
cesarja se je hotel lotiti: zdaj pravi, da pojde do njega.
Jaz sem pa vedel, da ne bo iz vsega nic . 44

Pri drugi mizi pa je slonel kovac Lescinec. Zamisljen
kakor da bi premisljal: minili slave so in srece casi...

.,Kaj bos ti, Bister, tiho ali ne ? 44  zavpil je kovac,
udaril ob mizo in skocil na noge. „Pa smo jih le, pa smo
jih in sive lase smo naredili Cuspercanu, pa se komu dru-
gemu. Ce bi pa ne bilo vmes Bistrov in takih moskih bab,
bi pa videli, kaj se pravi, kranjski upornik.“ In kovac je
pil in se zopet naslonil.

„Zato pa slonis, kakor bi sveto Trojico premisljal , 44
rekel je Bister. „Kaj smo naredili? Nic. Samo vpitje: uprite
se, bodite z nami, uporniki, uporniki, zmagali bomo, pobi-
jemo gospodo, prosti bomo tlake, desetine, vsega, pa sem
ravno vceraj spet delal — pa se molcimo — in Boga hva-
limo, da je tako, kakor je . 44

„Pa je vendar znal , 44  oglasi se Vrancev Peter, „Meni
se pa to dopade, da je tako znal, da mu niso mogli do

217

zivega. Malo je manjkalo, pa bi bilo vse prav. Grajscake
bi ze ugnal v kozji rog, da bi sodnije ne bilo. Andrejko je
ze ptic, da malo takih.*‘

„Kdo pa rece, da ni,“ zacel je Bister.

„Ti,“ posegel mu je kovac v besedo.

„Kaj, jaz? Jaz pravim, da nismo nic opravili, kakor
res nismo. Kaj pa je zdaj? Kakor prej. Pravis, je malo
manjkalo. Vse je manjkalo. Kdo naj verjame takim beda-
rijam? Kako bo sodnija gluha, ce je vsa dezela na nogah.“

Kova6 je vstal in preden je Bister vedel, kaj se je
zgodilo, je stal pred vratmi.

„Tako naj se zgodi z vsakim, ki eno besedo rece
zoper upornike,“ je rekel kovac in pil.

Takrat pa je pred vratmi obstal velik trgovski voz.
Poleg voznika je sedel Andrejko.

„Kam pa gres?“ vpfaSal je kovac.

„Na Dunaj,“ odgovoril je Andrejko.

„Bog daj sreco,“ vo§cili so vsi, ko je sel voz dalje.

Tako so takrat popotovali. Voznik je bil eden njegovih
starih prijateljev in Andrejko je hotel izvedeti na visjem
mestu, kaj je upati.

Na Posavju je Andrejko obiskal Rescaka. Te2ko je
bilo pri srcu na§emu junaku, ko se je na tujem vozu peljal
po veliki cesti in se spomnil tiste lepe noci, ko je tu drdral
njegov lahki vozicek in on je sanjal tako lepe sanje . ..

Regcak je bil Ze  blizu smrti. Bratsko sta se objela
prijatelja. Ginjen je stal Andrejko ob smrtni postelji svo-
jega zvestega Posavca, ki je zapravil v boju za pravico
domaco sreco in svoje Zivljenje. V liiso sta prisla Marko in
Ivanka. Andrejko je bil kot doma. A voz je cakal. Poslovil
se je prisrcno od vseh, posebno od Rescaka, ker je vedel,
da ga vidi zadnjikrat. „Tako gremo drug za drugim upor-
niki, M  mislil si je, Rescak pa je rekel: „Le kmalu pridi.
Ce ne bo prav, bomo pa spet zaceli, saj meni gre na bolje.
Bomo Ze  dobili svoje pravice ..

Andrejko je sedel na voz in par konj se je vprlo in
voz je §el dalje.

Nekaj dni potem je Rescak umrl. Pred smrtjo je dal
porociti pred svojimi ocmi mladi par in umrl je mirno . . .

*

* *

Andrejko se je vrnil z Dunaja; prosnja se ni usli&ala
in nekateri nemirni duhovi so lioteli nov upor. Andrejko

218

ni imel veselja voditi jih. Tudi je cutil, da nima tiste moci
in cakal je, kdaj se prikaze nov junak, da zbere kmete na
boj. Ni ga bilo; on pa je srecno, dasi siromasno zivel v
syoji koci, in ljudje so pripovedovali, da pripravlja nove
stvari in zene so svarile svoje mlade moze. Moz je mnogo-
krat poiskal tolazbe v vinn in povsod so ga ljubili y
druzbi...

Tako pripoveduje narod o njem.

*

* *

Megleno jutro je bilo 1. 1830. Znana ljubljanska megla
je pokrivala Ljubljano in okolico. Dolenjska cesta je bila
nenavadno o^ivljena. Vse je hitelo v Ljubljano; od vseh
strani so sli vse zmesano: pes, vozovi, kocije, vmes pa
jezdeci in zenske z vozicki.. . Drug se je komaj umikal
drugemu. Vsa ta mnozica je hitela v Ljubljano cesarja
gledat. Mesto je bilo okraseno. Po njem se je trio gospode,
plemenitasev, bogatasev, revezev, beracev, kupcev, vojakov,
gr ajscakov, visokih dostojanstvenikov, sploh pol kranjske
dezele je bilo v Ljubljani. Ob stenah so se stiskali kmetici
z bisagami in kmecki veljaki in cakali, kje bo mogoce za-
gledati vladarja, Mnofice so letale zdaj v to, zdaj v ono
ulico pod slavoloke in med vence in vpili so drug nad
drugim. In med temi ljudmi je bilo tudi videti mnogo upor-
niskih polliovk. Prisli so prosit odpuscanja in milosti; ob
Spitalski ulici je nastala velikanska gneca in Jurko Baja
ter Guza sta rinila naprej. Policaj ju je odrinil.

„Kaj bos?“ razjezil se je Guza, „se Napoleona sem
videl iz oci v oci, pa bi me odrival/ 4

Jurko pa se ga je drzal za kamiZolo.

„Si pa gotovo Delenjec,“ rekel je policaj, ki je Guzo
spoznal po izgovoru za Dolenjca.

„Mislim, da sem,“ odgovoril je ponosno Guza.

„Zato si tako zijalast. u

„Kaj bo§ ti koga tu?“ jezil se je Guza in £e hotel
predrznemu redarju eno povedati, ta pa je rekel: „(5e hoces
videti cesarja, k dolenjskemu mostu pojdi, tarn bo.“

Guza in Jurko sta od§la in iskala upornike po mestu ...

Tisto popoldne je bilo vse zivo ob dolenjskem mostu.
Ljudstva se je trio tam brez Stevila, sedeli so po strehah
in povsod po drevju, kjer se je le mogel najti prostorcek.
Cesar je namrec imel priti pogledat ljubljansko barje, ki

219

so ga zaceli osusati in preko katerega so nameravali ravno
izpeljati cesto . . .

Cesar je prisel v velikem spremstvu, obdan od plemstva
in velikasev. Gledali so preko barja, kazali so in govorili,
ljudstvo pa so odganjali redarji. Takrat pa so se pririli do
* cesarja uporniki v svoji nosi. Andrejko in Pisik sta sla
pred njimi, dalje: Guza, Jurko Baja, Janez in cela vrsta
tistih, ki so jim bile prodane hise. Globoko so se priklonili,
in Andrejko je govoril: „Milosti prosimo, milostni vladar,
■* ki delis pravice zatiranim in si oce svojira drzavljanora.
Ozri se na nase prosnje. Prodani so nam domovi, zivimo
vsi kot beraci, vse pojasnijo prosnje. 44  In izrocili so mu
prosnje, na katerih je bilo vse popisano, kar se je zgodilo.
Cesar je gledal na upornike precej prijazno, dopadla se mu
je ta skupina mo2 in je dal upanje, da poskrbi, da se jim
da pravica, ce se jim je zgodila krivica. Med cesarjevim
spremstvom je bil tudi Cuspercan. Ko so ljudje zagledali
upornike pred cesarjem, so se cudili njih predrznosti, in
ko je cesar odsel, se je vsa govorica sukala samo okoli
upornikov.

Zvecer so sedeli uporniki v obcestni gostilni. Pili so
veselo in se zibali v najlepsih nadab.

„Mi smo pa le mi, 44  rekel je Guza, „s samimi cesarji
govorimo, s Cuspercanom se se ne menimo ne. u

.,Cesar je vec kot Cuspercan/ 4  rekel je Jurko, „vse
boste dobili nazaj. 44

In pili in peli so veselo. Marko in Janez pa sta se
pomenila o svojih . . . Samo kovac je bil slabe volje. „To je
preveliko ponizanje, 44  rekel je in pil od jeze.

Bister in Vrancev Peter sta bila brez polhovk.

„Se dobro, da jili niso prijeli, 44  rekel je Bister, „kaka
, predrznost, v uporniskem oblecen, pa pre-d cesarja. 44

,,Ce ne, bi pa blizu ne prisli, 44  rekel je Peter; no,
kmalu sta jo pobrisala. Bala sta se kovaca, ki kar ni bil
vec za ljudi, kar so padli uporniki. Stresal je svojo jezo
nad vsakim, ki ni bil z njimi, in jih meni nic tebi nic
metal izza miz na cesto.

Jurko se je priblizal Marku, pa mu posepetal: „Eh,
da si sel na Posavje. Pri nas kar ni srece; ne more te
pozabiti. 44

„Pri nas pa sreca velika, 44  je rekel Marko, „2e dvakrat
smo krstili. 44

„E, pa ti jo Bog daj! To bodo uporniki! 44

220

Zvecer so odsli, imeli so vec yozoy in na vsakega se
jih je vsedlo nekaj. Bili so dobre volje.

Ko je Andrejko stopil iz gostilne, zapazil je voz in
pred njim svojega sirca, ki ga je njegov drugi gospodar
prodal. Mozu se je tezko storilo pri srcu, ko je videl svojega
sirca, s katerim sta se vozila ob casu upornikov. Na vozu
je sedel mlad fant in Andrejko ga je vprasal: „Cegav je
ta konj ?“

„Nas. Dobra zival je/* odgovoril je fant.

„Ali se lahko pri tebi peljem?“ rekel je Andrejko in
stopil h konju.

Sirec ga je se poznal. Pritisnil je glavo k svojemu
nekdanjemu gospodarju, in Andrejko ga je lepo potapljal
po vratu in cudno tesno mu je bilo pri du§i.

Vozovi so oddrcali drug za drugim. Andrejko se je
sam peljal pri fantu, zamisljeno gledal na sirca in se spomnil
na vse, vse .. .

Naenkrat so zavpili, da leti C 1 u§percanova kocija za njimi.

„Daj meni vajeti,“ rekel je Andrejko in ko je pridr-
drala kocija, zapodil je on sirca vstric z njo.

„Hijo, sirec,“ je zaklical veselo.

Kocija^ je videl, da se hoce kmet z njim meriti in je
zapodil konja.

Sirec je zacutil, da je v rokah svojega nekdanjega
gospodarja in se spustil v dir. Vsi vozovi so se umaknili
in po cesti je drdrala kocija s kmeckim vozom, kakor za
stavo. Kmalu je bil Andrejko za spoznanje pred kocijo,
Svrknil je po zraku z bicem, in konj je bezal in prekosil
grajske. Andrejko je konja ustavil in pocakal, da se je od-
peljala kocija naprej; tako sta se srecala dva najvecja
sovraznika.

„Ta konj je bil moj, a  govoril je Andrejko fantu, „zival
je vredna zlatega denarja, u  in nenavadno je bil vesel, da
je prekosil grajske konje, ki jih je podil kocijaz v naj-
vecji dir.

„Od vraga je ta clovek, a  rekli so uporniki na drugili
vozeli in mu klicali: „Dobro si ga ugnal.“

In voz za vozom je be2al v tiho noc.

Dasi so se vsi nadejali, da se resijo sedaj prosnje
ugodno, so se vendar motili. Zastonj so 6akali porocil od
sodnije. Dan za dnem je pretekel, a tega, kar so pricakovali,
ni prinesel nobeden ...

*

* *

221

Andrejko je zacel na stare dm rairno zivljenje; udarci
usode so umirili mo2a, ko je uvidel, da je vsak boj zastonj.

§e enkrat sta odsla glavarja nekdanjih upornikov na
Dunaj do cesarja. Prisle so prosnje resene tako, da dobe
* uporniki denar nazaj. Andrejko je hotel ali posestyo, ali
toliko denarja, kolikor je bilo posestvo vredno. Drugi so
izvecine vzeli ponujani denar, ces, Bog, da nekaj dobimo,
Andrejko pa in Pisik pozneje nista dobila niti denarja,
niti posestev. Tako je zivel nekdanji junak upornikov v
revni koci, iskal po gostilnah starih prijateljev, pil z njimi
in govorili so o proslih casih. Vedno so bili ponosni na to,
da so bili uporniki, a znova upreti se ni nihce upal; bali
so se in nikogar ni bilo, da bi jih vodil. Vsi so rekli:
„Andrejko bi ze, pa kaj se ce.“  Bister in Vrancev Peter
sta se sicer prepirala o tern, ali je bil Andrejko res na
Dunaju ali ne, in ce je res govoril s cesarjem ali ne, vendar
se danes slisis nebojevite potomce bojevitih upornikov, da
so bili uporniki na Dunaju prav pred cesarjem, in da jim
je dal denar za prodane hi§e nazaj .. .

*

* *

Med tem je teklo leto za letom, na§i mo2je so se
postarali, neka zima je vzela celo Jurka s seboj v hladno
zemljo in nekdanja Guzova mlada vojska se je postarala.
In ko se je zacele gibanje 1. 1848, bili so stari uporniki
zopet na nogah in povsod prvi, kjer je bilo treba iskati
pravic. Andrejko je bil nevoljen, da se ne ozirajo vec na
njegove poniSne prosnje, je zopet nastopil in povsod se je
culo njegovo ime. Kmetje so vstajali na vseh straneh, duh
upornega leta je spravil vso dezelo na noge. Prepevali so
nekdanje Jurkove pesmi in se zbirali v vojsko. A to niso
bili vec uporniki s polhovkami; vsaj Guza, ki je 2e zelo
osivel in zmeraj govoril, da pojde kmalu za Jurkom, ni bil
zadovoljen. „Mi smo bili drugacni junaki,“ rekel je, „zdaj
se vsak lahko bije, ko je tako vse narobe.“

No, sapljanski uporniki, posebno mladi gospodarji, so
bili vendar se polni nekdanjega uporniSkega duha in Guza,
ki je v  postal naduSljiv, je sel §e enkrat z njimi.

fiuspercan in njegov oskrbnik sta docakala te ease.
Posavci in Sapljanje so precej rojili okoli gradov. Da niso
bili posebno poniZni, vemo iz tega, ker so celo na Dunaju
vedeli za te upornike, in so bila imena Andrejko, Pisik,

222

Guza celo na visjem mestu znana. Poslali so celo z Dunaja
oddelek topnicarstva Kranjce krotit.

Lepa mesecna noc je bila, ko se je pomikal oddelek
po cesti proti Savi. Ko so prisli na most, se je posadka
ozivila; drdranje po mostn je vzbudilo marsikaterega utru-
jenega junaka. Yotlo so zadonele lesene podlage na mostu
in Sava je mogocno sumela. Na zadnjih sedezih prvega
topa sta sedela dva vojaka, ki ju je dosedanja voznja za-
zibala v sladko spanje. Ropotanje po mostu in sum reke ju
je yzbudilo. Ozrla sta se in spoznala, da sta v domovini.

,,Blazena domovina,“ vzkliknil je Andrejkov Andrej,
nekdanji Nejcek, ki je danes po nekaj letih vojaskega ziv-
ljenja zopet stopil na doraaca tla. Eni so pripovedovali,
da strazi pray pred cesarjem in da je tako Andrejko do
cesarja prisel. Bog ve, kako je bilo .. .

Posadka se je ustavila v Ljubljani. Andrej je se tisto
noc pobegnil domov. A tu se zacne ze nova povest. Vemo
samo, da vojakov ni bilo na Sap. Guza je trdil, da „upor-
nikov se vse boji“. Mi pa mislimo, kakor hodemo. Tisto
leto so vstali posebno Izanci in pri obleganju nekega gradu
je padel Andrej, ki se je bil pomesal med nje, da bi se
masceval nad gospodo, ki mu je bila unicila sreco, ker so
prodali ocetu dom in posestvo. Po Cusperku so kmetje in
posebno nasi uporniki dobro razbijali, a Cu&percana in
oskrbnika niso dobili v roke. 0 pravem casu sta pobegnila.
Ko bi bil Jurko Baja se ziv, bi bil gotovo naredil o tem
pesem. Pa mu ni bilo usojeno, da bi bil ucakal ta tako
za^eljeni dan.

*>'

* *

Mirna je danes tilia vas, mirna. . . Zapuscen je
cusperski grad in marsikateri drugi, cas je zbe^al preko
njih in jim zadal smrtne rane. Tako gre v nic, kar je bilo
nekdaj slavno. Ti pa, tiha vas, si kakor si bila. Ni vec
upornikov. Yse je pomrlo in komaj ce §e stoji na starem
smarskem pokopali^cu kriz na kakem grobu, ki bi kazal
njili ime. Davno je koncan boj za svobodo in lepi dnevi so
zasijali. In kdo se pomni one dni? Kmalu bo pozabljeno
vse in nihce ne bo vedel, da so bili kdaj uporniki. In ce
so bili, kaj za to?..  Kakor da le2i nesreca nad tem
narodom. Zjasnili so se dnevi in niso ^jasni. .. Usojeno
je tako ... \

V zalogi

tiskarne Druzbe sv. MohorjavCelovcu

se dobijo sledece knjige:

A. Janezw-Ant. Bartel,  Deutsch - slovenisches Hand - Worterbuch.

4. natis. 1905. Mehko vezano K 6*—.

A. Janezic-Fr. Hubad,  Slovensko - nemSki slovar. 3. natis. Mehko

vezano K 6'—.

Trdo vezano z usnjatim hrbtom  vsaki del K 7*20 (po
posti 30 vin. ve2).

A. Janezid-Sket,  Slovenska slovnica. 9. natis. 1906. V prt vez. K. 3 — .

Dr. J. Sket,  Slovenisches Sprach- und tibungsbuch. Nebst Chresto-

matliie und Worterverzeichnis. 6. natis. V prt vez. K 3* —.
Komel pi. Socebran,  Kurzgefafite praktische Grammatik der slovc-

nischen Sprache. Mit slovenisch-deutschem und deutsch -
slovenischem Worterverzeichnis. , 2. natis. 1887. V prt ve¬
zano K 3*—.

Dr. J. Sket,  Grundrifi der slovenischen Grammatik mit Ubungs-

beispielen, Gesprachen und deutsch-slovenischem Worter-
verzeichnis. 2. natis. 1904. V prt vezano K 2 20.

— Slovenska citanka I. 3. natis. 1904. V platno vez. K 2 —.

99 99  II* 2. » 1901. „ „ n  „ 2‘ — .

99 99  III* » 1906. „ „ „ „ 2’ —.

99 99  IV* • • * 1893. „ „ „ „ 2' —.

— ,, „ Y. in VI. 3. nat.1904. „ „ „ „ 3 60.

Ant. Krzic,  Zgodovina sv. katoliSke cerkve za srednje Sole. 1904.

Potrjena kot ucna knjiga. V prt vezano K 1*80.

Al. Stroj,  Kratka zgodovina katoliSke cerkve za Sole. S podobami.

1904. Potrjena za ljudske, mescanske, nadaljevalne in visje
dekliSke ter za obrtne nadaljevalne Sole. V prt vez. K P40.
J. Kosec,  KrScansko - katoliSko nravoslovje. Po zniZani ceni K P60.
A. Einspieler,  Jedro katoliskega nauka ali ves krSCanski nauk v 70

krscanskih naukih. Po zniZani ceni broSirano K 160, trdo
vezano K 2 20.

— KrScanski nauk:  Od blagoslovil. 368 strani. K 1-20.

— „ „ Varuj se hudega. 658 strani. K 2 — .

—  „ „ Stori dobro. 1273 strani. K 3 60.

T. Mraz,  Razlaga srednjega in najvecjega katekizina. 1036 strani.

K 3 20.

Dr. J. Sket,  ,,Kres“, leposloven in pouSen list. Letnik 1884. in 1886.,

vsaki po zniZani ceni K 4'—.

Druzba sv. Mohorja v Celovcu

ima sledece knjige na prodaj:

St. Kociancic , Kristusovo 2ivljenje in smrt. Pva dela. 2. izdaja.

Meliko vez. K 8* — , za ude K 5'40, po po§ti franko 1 K vec.
Trdo vezano z usnjatim hrbtom K 11*—, za nde K 7*80, po
posti franko 1 K vec.

*

* *

J. Stritar , Pod lipo. Knjiga za mladino. S podobami. Mehko vezano

K 120, za nde 90 vin.

— Jagode. Knjiga za odrastlo mladino. S podob. Mehko vezano
K 1*20, za nde 90 vin.

— Zimski veceri. Knjiga za odrastlo mladino. Mehko vezano
K 1*20, za nde 90 vin.

— Lesniki. Knjiga za odrastlo mladino. Mehko vez. K 1*20,
za nde 90 vin.

Trdo v prt vezana knjiga K 1*80, za nde K T40.

Dr. J. Sleet , Miklova Zala. Povest. 3. natis. Mehko vezano 80 vin.,

za nde 60 vin.

V. Slemenik , Krizem sveta. Povest. 2. natis. Mehko vezano 60 vin.,

za nde 40 vin.

Fr. Malograjski , Za sreco. Povest. Mehko vez. K 1*—, za nde 80 vin.

Fr. Milovrsnilc , Boj za pravico. Povest. Mehko vez. K 1'—, za nde 80 vin.

Zcilski,  Na krivih potih. Povest. Mehjso vez. 80 vin., za ude 60 vin.

Fr. Zakrajsek , Oglenica. Povest. 3. natis. Mehko vez. 60 vin., za ude 40 vin.

J. Cigler , Kortonica. Povest. 3. natis. Mehko vez. 60 vin., za ude 40 vin.

— Betel jica. Povest. 3. natis. Mehko vez. 60 vin., za nde 40 vin.

J. Brinar , Lisica Zvitorepka. Pravljica. Mehko vez. K 1* — , za ude 80 vin.

J. Parapat , Robinzon star&i. S podobami. 3. natis. Mehko vezano

K 1*20, za ude 90 vin.

P. H. Mcijar , Krizana usmiljenost all zivljenje sv. Elizabete. S

podobami. 2. natis. Mehko vez. K 1*20, za nde 90 vin.

A. Zupancic,  Fabijola. 2. natis. Mehko vez. K 1*20, za ude 90 vin.

A. Lesar,  Perpetua all afrikanski muccnci. 2. natis. Mehko vezano

K 1'20, za nde 90 vin.

— Prilike patra Bonaveuture. 2. natis. Mehko vezano K 120,
za ude 90 vin.

J. Smuc , NebeSka krona. 2. natis. Mehko vez. K 1*20, za ude 90 vin.

Na narodila brez denarja in po poStnem povzetju so
dru£ba ne more ozirati. Kdor si naro£i kako knjigo, naj po&lje do-
ticni znesek po poStni nakaznici in naj doda 40 vin. za ekspedieijo. Kdor
2eli prejeti knjigo poStnine prosto, naj doda Se dotifari znesek za po§tniiio.








t  ' .

* - • ■

MV/S





V. V


: . * •

I'/.

ipM






,  B

/-ft  ' V '• ’ r ''jJ


*4 tlI  v.






»

. S

Y 3ttV<V

*: Mi



V'i$C$y


•v r-. •,<•

1•&• V ■

ivVv-

■

’ .. 1  !*•- > •

>* J

•;; :/  •-;

> * # ,V •* -!

* « \

. - ‘ ■ ■ #  > 1  ►



L-Kf:

■?• •, ^ •. • vtiiffi ;.B r ' i  7  S -

g S8S

^iaarav m  inaMRKf&l A

‘.'&£8SS8&t

.cl H'VVl

s ''B‘Vv ; ' v


*v-


i-. *: v

v.

✓ •' *



•/ JA

* %

vmsma  v-4»s9s<y^^fi.-t


•' • >. ''•*•• |«i* . ■■• • 1 ■ V" •■_.«•*. ’ •> * *





•\  -t;Vv


.



'


ft *

.



■> '.

' ;  '’c-:







•t>- v :


wi \ m

ffi

I

rj-UB

•<•"- A

It  I'

•t*



' .

' C . ‘•‘.' v.

•V'/

■• *

‘i.;;' <•

#vt.

**>Sr 3 fa'&-vc

.

•. I"

•V i if

M-'A

\ A.

J- V , - 1  , ;

!


' •■; ... - ■■..-•






NRRQDNR IN IJNIUERZITETNR
KNJI2NICR

0 H U Id L1Id7 5 b y '3