STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBI JAMA Štm 208 Poštnina poračunjena (C- C. con la posta) f J* naki daa sfnisaj razra ponedeljka. Naročnina: za 1 mene L 8.—, i meaaoa L H pol WU L 3& » cclo kito L 7S.—, ▼ inozemrtro aeieiao ^ ojO wL — rimiiiin Številk« 30 «t — Ogiaanina za 1 mm prostora w firokmM 1 kok>oe {58 mmfe za W#ov«k« in oferta« ogla* L U-* a ■Scc. ■■!■ i ■!■ irtT^r—. vobOa L 1J0, ■ denarni zavodov L O^Mt na prvi strani L Z— , t septembra, 1928. - Leto VI. p«w«n«na stoika 30 cent. Lf NOSI Uredništvo in npravniStvo: Trst ulica S. Franc* lefoa 68-04. Dopisi na) «• po§iljayo izključno uredn macik m dan ar pa upramiitvu. Rokopisi ae s« vračajo. Neirankiran* pisma sa n« aprejantajo. — Last, založba in tisk TIskarna «EdinosC% Poduradnittro ▼ Gorici: ulica Giosut Cardccci 7, L o. — Tdei H. 37f Glavni in odgovorni urednik: prof. Fffip Peric. Družba narodov In nova diplomacija Sedaj, ko stojimo po*ed otvoritvijo letošnjega občnega zbora Dražbe narodov, bo čitatelje brez dvoma zanimalo mnenje, ki ga ima o tej ustanovi ter z njo tesno spojene «javne diplomacij e» znani francoski državnik Henri de Jouvenel. De Jouvenel je formuliral svoje misli o «jav-ni diplomaciji« v daljšem članku, ki ga podaj emo tu v glavnih posnetkih. Družba narodov se često o-enača — piše De Jouvenel — kot ustanova, ki naj bi ne bila nič drugega nego nekaka analogija nekdanje svete zveze evropskih, vladarjev ali «evropske ravnoteže«, ki je dovršila svojo službo v zadnjem svetovnem požaru. Res je, da je Družba narodov postala zavarovalnica Evrope, odkar je Amerika zavrgla misel, ki jo je bila sama vrgla v svet. Ker pa je tej zavarovalni družbi potrebno, da se razširi tudi na druge dele sveta, da si poišče duševna jamstva, trge in kapital, da bi lažje varovala Evropo, mora nujno prekoračiti meje Evrope. Sicer pa kje je meja Evrope? Ali je morda Anglija iz nje izključena? Nikakor ne! Torej so tudi Kanada, Avstralija in Indija v tesni zvezi z Evropo. In latinska civilizacija? Ali se končuje ta nekako na obalah Atlatskega oceana? Ne T Družba narodov ni vesoljna, toda trudi se, da bi postala. Ni to niti popoln in dokončan sistem, temveč sistem, ki nastaja. International izem dinastičnih porok, Internacionalizem zavojevalcev, internacionalizem upnikov, ki so mislili, da morejo spraviti vse dolgove narodov v en žep — vse te vrste politike so dokazale, da je svetu potreben večji o-kvir, nego je okvir posameznega naroda. Ali obeta nova zveza narodov več nego prejšnji? S časom bomo videli, a za sedaj verujemo, da se dokaže, da je močnejša. Internacionala preteklosti pro-poveduje pravico na enakost siromaka z bogatašem in šibkega z močnim. Naš novi internacionalizem prinaša narodom svobodo, enakost in bratstvo. To je zaključek iz vseh govorov, ki so se slišali v celi štiriletni dobi zadnje vojne od strani vseh zavezniških skupin. Vsaka dežela je svobodna. Vlada si in se upravlja, kot najde sama za dobro. V družbi drugimi se njen vpliv ne meri >0 njeni velikosti, temveč po u-šlugah, ki jih dela. Zakaj igra 3elgija v Družbi narodov tako veliko vlogo? Ker je v 1. 1914. branila čast civilizacije. Zakaj se v Ženevi posluša glas Ceho-slovaake, kot bi bila najstarejša in največja država? Ker govori v njenem imenu minister Be-neš in ker je ta državnik znal stopnjevati svoj mednarodni smisel do popolnosti. Često se vprašuje, zakaj si Anglija prizadeva, da pride do bese(Ve vsak njen dominion. Zato — se trdi — da ima na ženevskih sestankih premoč. To je res, toda vse to se je godilo radi tega, ker se je njeno zadržanje naslanjalo na napako, ki je bila v prvi vrsti napaka napram Družbi narodov, a na drugi strani tudi napaka napram Angliji sami. S tem, da so angleški politiki izdali svoje težnje po nadvladi, so izzvali nezaupanje, ki je imelo mnogo resnejše posledice, nego bi bile koristi, Če bi bila imela akcija uspeh. Videli smo na pr., da angleški dominioni — poleg Irske — glasujejo od časa do časa proti Angliji. Nade, ki se stavijo v Družbo narodov, pa se seveda ne morejo izpolniti v enem dnevu ali v enem letu. Sprejmimo rajši za sedaj brez vsakih pretir.inih nad načelo novega «diplc»matskega parlamentarizma". Od versail-leske mirovne pogodbe dalje i-mamo namreč sistem diplomatskih večin, ki je utelešen v ta-koimenovanih komisijah. ttepa-racijska komisija je na pr. odgovorna za izvajanje mirovnih pogodb To pomeni, da ni več nobena izmed v komisiji zastopanih držav popolnoma svobodna in neomejena v svoji zunanji politiki, temveč da velja stališče večine enako za zaveznike in bivše sovražnike. Proti temu sistemu ne more biti več ugovora, Evropa je parlamentarizira-na. kaiti komisiie so že oovsod. od Rena do Donave, in povsod tudi že odločujejo. Po nekoliko letih smo se bili naveličali politike hotelov in spalnih vagonov. Ko se je povrnil po vojni na krmilo Poinca-rć, se je pozdravil njegov povra-tek obenem kot povratek starih tradicionalnih metod v mednarodni politiki, t. j. k direktnim razgovorom med ministri in poslaniki. Toda zunanji ministri so se bili že navadili zapuščati svoje pisarne in se pojavljati v parlamentih ali na drugih javnih mestih, kjer so se razgovarjali s svojimi tovariši iz drugih držav, kakor da bi bili navadni člani opozicije. Zaupne informacije so začeli dajati listom. Vse delo se je spremenilo v javno razpravo. Namesto privatnih sestankov med prizadetima strankama je prišlo javno razpravljanje, metoda, ki seveda ni olajševala zbližanja nasprotujočih si stališč. Toda cilj, ki se je hotel predvsem doseči, je bilo objavljanje. Diplomatje so zgubili na ta način svoje tajne in so bili prisiljeni jih iskati po listih. Privatne razgovore med poslaniki so nadomestile javne ali poljav-ne razprave na sestankih pri na pol ali celo popolnoma odprtih vratih. To je torej popoln parlamentarizem v diplomaciji. Končno smo prišli do najmodernejše metode, t. j. do metode, ki kakor para in elektrika zbližuje najbolj oddaljene točke. Danes se sestajajo pooblaščeni državniki desetih držav vsaka dva meseca v svetu Družbe narodov in s to novo metodo mednarodne diplomacije delajo največje usluge stvari mednarodnega miru in mednarodne dobre volje. Načelnik vlada on. Mussolini bo danes sprejel prefekte iz treh Bene&j RIM, 31. Z mesecem septembrom se bo spet pričela V Rimu večja politična delavnost, ki je v poslednjih tednih nekoliko ponehala radi neznosne vročine. S 1. septembra bodo začeli prihajati v prestolnico prefekti iz vseh pokrajin države. Poročar-li bodo načelniku vlade o splošnem položaju v pokrajinah in o raznih krajevnih vprašanjih, ki se imajo rešiti. On. Mussolini bo najprej sprejel prefekte iz Julijske, Triden-tinske in prave Benečije, ki mu bodo predložili tudi pisano poročilo o gospodarskem in finančnem položaju pokrajin, katerim načelujejo- Na podlagi poročil bo načelnik vlade sestavil poročilo o splošnem položaju v kraljevini, katero bo prečital na prihodnji seji Velikega fašistov-skega sveta. V prihodnjih dneh bo načelnik vlade skupno s tajnikom stranke sestavil dnevni red zasedanja velikega sveta; zasedanje bo obsegalo tri ali štiri seje. Začela se bodo tudi proučevanja za pripravljanje novih volitev po novem volilnem redu. Konfederacije so že dobile od notranjega ministrstva navodila za prihodnje volitve. Na seji velikega sveta bo načelnik vlade po vsej priliki podal tudi poročilo o notranji in zunanji politiki. Prihodnje zasedanje ministrskega sveta se bo pričelo kmalu po zaključku sej velikega faši-stovskegra sveta- Prihodnji pondeljek se bo sestal v palači «Chigi» stalni žitni odbor. Seje se bo udeležil tudi načelnik vlade, ki bo ustoličil novega podpredsednika tega odbora on. Martellija, ministra za nacionalna gospodarstvo. Lefslec MM v imm SESTO CALENDE, 30. Letalec Maddalena ie danes prispel semkaj in srečno pristal na pristanišču za hidroplane v S. Anna. Častniki in uslužbenci pristanišča so priredili pogumnemu letalcu, ki je kliub neugodnemu vremenu preletel Alpe, prisrčen sprejem, katerega se je udeležilo tudi civilno prebivalstvo Cesare Bossi aretiran RIM, 31. Emigranta Cezarja Rossija, ki je bil skrivoma prišel na italijansko ozemlje pri Campioneju, je aretirala italijanska policija. Z njim je bila aretirana tudi neka Margerita DurancL ki sra ie spremJials*. Pogreb žrtaf neurja v Moozi VallCaftai M ON ZA, 31. Danes popoldne se je vrfil pogreto 9 žrtev nevihte, ki jo divjala nad mestom preteklo are-do. Pogreb je bil veličasten; udeležili so se ga zastopniki oMastav i* v.jeh bližnjih krajev, med njimi milanski pot-prefekt comm. Bottaf-fio ter brat načelnika vlade gr. ufi. Arnaklo Riussoiini. Krste so spremljali oddelki vojaštva in mili« ter ogromne množica občinstva. V mestu so bile v znak žalosti razveiene zastave na pol droga. Zanki ostanki najorja Del Prefe-ja prepeljani v njegov rojstni kraj LUCCA, 31. Danes zrjutraj je prispelo semkaj s posebnim vlakom iz Genove truplo majorja Del Pra-teja. Krsto so spremljali znanci jo-kojnika ter zastopniki vojaških in drugih oblasti. Na postaji so se nahajali starši pokojnika ter množica občinstva Krsta je bila prepeljana v cerkev sv. Frančiška, kjer bo izstavljena občinstvu. V nedeljo popoldne bodo zemski o-stanki junaškega letalca na svečan način položeni k večnemu počitku. Premestitve prefektov nekaterih pokrajin RIM, 31. S kr. ukazi, ki bodo v kratkem objavljeni, so bile u-vedene naslednje spremembe na prefekturah kraljevine: Ricci comm. dr. Umberto, prefekt v Bolcanu, je bil postavljen na razpoloženje in mu bodo poverjene nadzorstvene funkcije; Marziali comm. odv. Giovan-ni Baltista, prefekt v Termiju, je premeščen v Bolcan; Cava-lieri comm. dr. Enrico, prefekt na razpoloženju, imenovan za prefekta pokrajine Terni; Cri-stino comm. dr. G. Batt., prefekt v Forliju, postavljen na razpoloženje z nadzorstvenimi funkcijanai; Dentice d'Accadia comm. dr. Fraj*q«&co, prefekt na razpoloženju, je imenovan za prefekta v Forli-ju. BaziMB« vižuje „Brapze" Zdravstveno stanje poveljnika Mariana RIM, 31. Agencija Štefani poroča: Radi jako močnih zapadnih vetrov se je stanje ledovja okoli Severovzhodne zemlje spremenilo. Poveljnik kitolovske ladje «Braganza», ki je bil smatral, da je povratek po poti severno od rtiča Leigh Smith nemogoč, je prejel nalog, naj plove s svojo ladjo tako, da ga Ie-dovje ne obkoli. Dne 29. zjutraj je ladja, ki se je nahajala 75" 50* severne širine in 27° 50' vzhodne dolžine, naletela severno od otokov Wych.es na neprodirno ledeno polje, zato se je obrnila proii zapadu. V noči od 29. na 30. je od rta Mohn vnovič skušala prodreti do otokov Wyches, da bi tam pripravila zalogo živeža, toda tudi to pot so ji o-gromne ledene plošče zaprle pot, tako da se je morala vrniti proti ožini Hinlopen. Pri otoku Waligat se je « posrečilo prodreti skozi ledeno polje, široko 5 do ti milj, nakar je s težavo preplula res preliv. Sinoči se je obrnila proti Beverley Soundu, kjer je srečala motorno kitolovsko ladjo «Duen», £i že od 2. julija krfžari severno od Severovzhodne zemlje in je preplula progo Severni rtič-zaiiv Rips-rtič PLaien-otok Karla XII. otočje Foyn-otcčje Brock ter rtič Leigh Smith. Na povratku je plula ob obali od rtiča Leigh Smith do rtiča _ iaten. Na tem križarenju ni poveljnik ladje zapazil ničesar, kar bi zanimalo poveljnike reševalnih ladij. U-gotovil je samo, d z je morje meti rtoma Smith in Platen zaprto. Zdravstveno stanje poveljnika Mari a na se je v zadnjih dneh poslabšalo; bolnik ima hudo vročico. SiBora) ne* i!« na obisku pri družini melezista C ara t ti j a ROVATO, 31. Sinoči sta general Nobile in inženir Troiani o-biskala družino motorista Ca-rattija, ki se — kakor znano — nahaja med pogrešanimi Člani posadke zrakoplova «Italia». O-bisk je bil čisto zasebnega značaja in je trajal približno uro časa. Nato sta general Nobile in inženir Troiani odpotovala proti Milanu. * v y •» SoZataa brzojavka on. Hossoliićia povodom smrti mmfal« Fayolle-a ' PARIZ, 31. Povodom smrti mardala Fayolle-ja je vojni minister prejel od on. Mussolinija naslednjo brzojavko: «Nj. E. vojni minister, Pariz. Pošiljam V. E. svoje globoko so-žalje ob priliki smrti maršala FayoIle-a, katerega ime je združeno z živim spominom na bratstvo v orožju med francosko in italijansko vojsko. Mussolini^ Vojni minister Painleve je odgovoril z naslednjo brzojavko: ' rn/jjenih, mei njimi i »livarno Eksplozija je nastala po nesreći Uspa&na operacija na srcu MADRID. 31. «Epoca» sporoča, da se je preteklo sredo ponoči posrečilo nekemu kirurgu izdreti iz srca neke deklice košček igle, ki se ji je bil zapičil pri padcu v desni srčni prekat. Operacija je trajala sodem minut. Vse kaže, da bo deklica kmalu okrevala. Zokljoateo N. kongresa evropskih nerodnih manjftin ŽENEVA, 30. Manjšinski kongres je nadaljeval razpravo o položaju narodnih manjšin z ozirom na Družbo narodov ter o kulturnih odnošajih med manjšinskimi skupinami in narodi, iz katerih izhajajo. Kongres je odobril resolucijo, v kateri naglaša, da metode, ki jih rabi Družba narodov za reševanje manjšinskih vprašanj, niso do vedle do nobenega resnega uspeha, in naglasa željo, naj bi DN v bodoče izpolnjevala obveznosti, ki jih ima glede narodnih manjftin. ŽENEVA, 31. IV. manjšinski kongres, ki se je bil otvoril 22. t. m., je danes zaključil svoje delo. Na današfnji seji sta bili odobreni dve resoluciji, izmed katerih se prva nanaša na delovanje mednarodnih organizacij na manjšinskem polju in na sodelovanje narodnih manjšin v okviru teh organizacij, druga pa na delovanje kongresa narodnih manjšin, čigar glavno tajništvo ima svoj stalni sedež na Dunaju. Šele na tem kongrresu je bilo mogoče sestaviti pravilnik kongresov evropskih nar. manjšin. Doslej so se bila namreč vedno pojavljala načelna nesporazum-ljenja. Določeno je bilo, da se smejo kongresa udeleževati samo zastopniki organiziranih manjšinskih skupin ali skupin, ki vsaj s svobodnimi verskimi organizacijami dokazujejo, da imajo voljo za lastno kulturno narodno udejstvovanje. Zastopniki, katere pošiljajo manjšinske skupine na kongrese, morajo biti državljani večinske dižave in morajo imeti stalno bivališče v njej. Predsednik dr. Josip Wilfan je v svojem zaključnem govoru obnovil proteste celokupnega kongrresa proti imenovanju Španca Agueria de. Carcer za ravnatelja manjšinskega odseka Družbe narodov. Svet DN je bil na svoji včerajšnji seji odobril to imenovanje. V nadaljn. delu svojega govora je dr. Wilfan re-asumiral uspehe, ki jih je dosegel kongres in ki so našli izraza v resolucijah, katere so bile sprejete tekom včerajšnjega dne in danes. Napovedal je nadalje ustanovitev mednarodnega u-druženja manjšinskih novinarjev s sedežem na Dunaju. Za predsednika tega udruženja je bil imenovan dr. Engelbert Besednjak, zastopnik slovenske manjšine v Italiji. Dr. Wilfan je končno naglašal, da manjšinski kongres nikakor ne stremi po izpremembi obstoječih državnih mej in je radi te#a zavrnil iredentistično pobarvane izjave zastopnika ukrajinske manjšine na Poljskem. Poudaril je ponovno, da gredo manjšinske težnje za tem, da se z mirnimi sredstvi zagotovi narodnim manjšinam samostojno kulturno in moralno življenje v okviru držav, v katerih so vkl j učene. Suet Dražbe mahJoo Razprave na 51- zasedanja ŽENEVA, 30. Pod predsedstvom finskega delegata g. Pro-cope-ja se je danes otvorilo 51. zasedanje sveta Družbe narodov. Italijo zastopa sen. Scialoja, mesto Brianda, ki še ni prispe* semkaj, zastopa Francijo Paul Boncour; Chamberlain in Stre-semann sta bolna in sta prišla mesto njiju zastopat Anglijo oz. Nemčijo lord Cushendun in von Schubert. Na podlagi poročila sen. Scia-loje je svet odobril z neko manjšo spremembo načrt pravilnika mednarodnega zavoda za vzgojno kinematografijo, ki bo imel svoj sedež v vili «Falconieri» v Frascatiju. Svet je nato odobril poročilo o delovanju gospodarskega odbora tekom zasedanja, ki se je vršilo v mesecu juniju. Razpravljal je nadalje o postopni kodifikaciji mednarodnega prava, o boju proti ponarejevalcem denarja in o nekaterih drugih vprašanjih. Sklenjeno je bilo nadalje, da bo svet na svoji prihodnji seji razpravljal o vprašanju madžarskih optantov na Romunskem. Predsedniku Procope-ju je bila poverjena naloga, da stavi osnutek za odgovor na no« to, ki jo je poslala republika Com s tari ca glede uradnega tolmačenja načel Monroe-jeve doktri-. ne. Kar se tiče upravnih poslov, sta omembe vredna naslednja dva sklepa: potrjeno je bilo i-menovanje Španca Agu i era De Carcer za ravnatelja manjšinskega odseka; Anglež gen. D. R. Kriwan pa je bil imenovan za predsednika odbora, ki vodi preiskavo na Madžarskem. Druga posvetovanja v Ženevi ŽENEVA, 31. Sinoči je zaključila svoje delo komisija DN, kateri je bila poverjena naloga, da sestavi načrt za mednarodno konvencijo glede nadzorovanja proizvodnje orožja, municije in vojnega materiala sploh. Komisija, kateri je načeloval nemški delegat grof Bernstorff, ni prišla do nobenega zaključka Včeraj je zaključila svoje delo tudi akademska zveza pri DN. Na svojem zasedanju je razpravljala o raznih tehničnih vprašanjih. Nekateri predlogi politične narave so bili zavrnjeni; tako na pr. predlog, naj bi mednarodna akademska zveza stopila v tesnejše stike z mednarodno socialistično omladino. Ista usoda je zadela predlog, naj bi se načela razprava o manjšinskem problemu. f Izjave lorda Cushenduna LONDON, 31. Agenciji «Reu-ter» poročajo iz Ženeve, da je angleški delegat pri Družbi narodov lord Cushendun izjavil, da je angleško-francoski pomorski dogovor dal povod mnogim nesporazumi j eni em in napačnim ugibanjem; poudaril je, da gre le za dogovor v pravem pomenu besede in da ni defini-tiven. Tekom razprav v pripravljalni komisiji za razorožitveno konferenco — je dodal lord Cushendun — so obstojala med Francijo in Anglijo navzkrižja v naziranju glede principov pomorske razorožitve, s sedanjim dogovorom pa so bila ta navzkrižja odpravljena. Vendar pa morajo druge države, ki se udeležujejo pogajanj v Ženevi, pristati na dogovor, sicfr se bo načrt o konvenciji izjalovil. O francosko-angleškem dogovoru so bile obveščene italijanska, a-meriška in japonska vlada, in če ga bodo te vlade sprejele, u-pamo, da bo pripravljalna komisija za razorožitev na svoji prihodnji seji sprejela dogovor kot podlago za pomorsko razorožitev. Lord Cushendun je zaključil svoje izjave s trditvijo, da vsebuje dogovor samo 4 ali 5 tehničnih klavzul ter da ne obstojajo nikake taine klavzule niti konvencije za kako pomorsko zavezništvo ali pomorsko sodelovanje. Vest o Bajii tnMesivega letala OSLO, 31. Norveška brzojavna agencija javlja, da je po natančnih poizvedbah ugotovila, da je vest o najdlri Amundsenovega letala «Latham 47», ki jo je objavil list «Af ton posten*, brez vsake podlage in ni bila potrjena od nobene strani; tudi ni bilo mogoče ugotoviti njenega vira. Ladja «Machaele Sars», ki se mudi sedaj v bližini otoka Ve-staalen, je bila včeraj v radio-brzojavni zvezi s kri£arko «Strasbourg», zasidrani v Trom-soeu, in je javila, da ni zapazila ničesar, kar bi se dalo spravljati v zvezi s pretvezno najdbo letala «Latham 47». Pismo matere inženirja Pontre-molija ruski akademiji znanosti MOSKVA, 31. Akademija znanosti je javila odboru za pomoč posadki ponesrečenega zrakoplova «Italia», da je prejela od matere inženirja ^ontromolija pismo, v katerem prosi, naj bi akademija sodelovala pri iskanju njenega sina in njegovih tovarišev. V pismu, ki ga je i>osla-la odboru, izraža akademija znanosti prepričanje,, da bo sovjetska pomožna ekspedicija storila vse, kar je v njeni moči, da najde inženirja PontremoII-ja, ki ga prišteva med najboljše italijanske fizike. Razen tega O-menja, da je inženir Pontremo-li s svojim delom mnogo pripomogel k okrepitvi znanstvenih odnošajev med Italijo in sovjet* sko Rusijo. •EDINOST* V Tisto, dne i. septembra 1928, rl Cremonl V kraja Ca-0tel Leooe in Genivolta je včeraj razsajata silno neurje. VThar je fertri in polomil mnotfo dreves ter odtrgal nekaterim pošlo p-fem strehe. V Genivotti je med viharjem padala čredno debela toča, ki je razbila strehe, šipe pri oknih, potrgala telefonske in brzo javne žice ter razdejala napeljave električne razsvetljave. Toča, katere zrna so tehtala do 700 gramov, je poškodovala mnogo kmetov; nekega voznika je tako hmdo zdelala, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer se nahaja v nevarnem stanju. Poljski pride'.ki so deloma uničeni. Posledica neuria Plazovi zasuli tri mline In nekatere druge zgradbe BOLCAN, 31. Pri Pizzeju v občini Luson pri Brixenu se je tekom neurja s-prožilo s hribov več plazov zemlje in kamenja. Plazovi go zasuli mlin nekega Jurija Nolmga iz Lu&ona, žago Ivana Felgerja iz Tridenta in veliko leseno barako nekega kmeta iz Lusona. Plazovi so močno poškodovali še dva druga mlina in tudi polja, ki leže ob vznožju hribov. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Sodba engleSkega romanopisca o mladinskem romanu ml Hu> solinija LONDON, 31. Slavni angleški romanopisec Arnoid Bennet, ki je črtal prvi odtis znanega mladinskega romana on. Mu&eolinija, ki bo v kratkem objavljen v Ameriki, piše v «Evening Standardu*, da to delo ne zaostaja za deli zgodovinskih roman Or pi&cev, tudi slavnih, in v svoji oceni pripominja, da je nemogoče, da bi človek ne občudoval e-nergije in spretnosti takega moža. _ Jugoslovanski dem ter ustreljen v boja s karabiaezfi VARESE, 30. V občini Cade-gliano je prišlo v pretekli noči do spopada med orožniki m skupino zločincev, ki so biti vdrli v neko vik>. Tolovaji so začeli streljati na orožnike, ko eo se bili ti prikazali, in tudi karabi-nerji so se radi tega morali poslužiti orožja. Orožniški brigadir Andrej Gocco je bil ranjen z nožem; ranjen je bil tudi eden izmed tolovajev, dočim je bil u-streljen j ugoslo venski podanik in dezerter Alojzij Zeks- Japonci umikajo svoja čete ftz Mandžurije TOKIO, 31. Vlada je sklenila od-poklicati iz Mandžurije japonsko brigado, ki je bila poslana tja v maju. DUNAJ, 31. Ministrski svet je na včerajšnji seji na predla zveznega kancelarja. moos. Seip-la sklenil, da pristane na Kel-loggovo pogodbo proti vojni, sklenjeno dne 27. t. m. v Parizu. Dalje je ministrski svet sklenil, da predloži zbornici v odobritev zakonski načrt, po katerem naj se povodom 10. obletnice obstoja republike proglasi obširna amnestija. DNEVNE VESTI ZboNHnje m Prošeku Kot poročajo tukajšnji listi, je sklical fašistovski diretorij na Prošeku v četrtok zvečer javno zix>ro-vanje prebivalcev vasi Prosek in Konfcovei. Zborovanje se jo vršilo v sedežu fašja na Prošeku in udeležilo se ga je — po poročilih listov — nad 900 ljudi, med njimi zek> mnopo kraških fašistov. Med zbo-rovalci so bili — kot našteva včerajšnji «tPiccolo» — člani fašistov-skeg-a direktorija na Prošeku in Kontovelu, stavbnega društva «Car-sia», športnega društva -go značilna osebnost njenega dolgoletnega ravnatelja Ivana Kači-ča. Ko je ta splošno priljubljeni bančnik in družabnik umrl, je prevzela vodstvo podružnice, izvzemši nekaj kratkih presledkov, energična roka g. ravnatelja Danila Št rek-lja, kateri je ostal na tem mestu prav do včerajšnjega dne. Podružnica je igrala v gospodarskem življenju naše dežele velikansko ulogo. Zaupanje v njo ji je doprinesl-o milijone vlog. Potreba gospodarskih stikov z bližnjo državo Jugoslavijo ji je pridobila vrste trgovcev. Maii naši podeželski zavodi so se je posluževali pri svojih posHh. Vsem Slovencem kakor Italijanom, je bila jako prilična v valutnih poslih. Radi vsega tega ter radi sijajne centralne lege v Trgovskem domu je zavzemala dominantno stališče med številnimi goriškimi bankami. Sestanek fašistovskih pokrajinskih tajnikov vzhodnih pokrajin v Gorici Kot poročajo italijanski listi, se sestanejo dne 16. septembra t. L v Gorici pokrajinski tajniki sledečih pokrajin: Goriške, tržaške, reške, puljske in videmske. Smrt na cfeežaii Visoko starost 91 let je dočakal Nikolaj Lenktč iz Breginja, ki je pred nekaj dne^ri mirno v gospodu zaspal. — Mlada, komaj 25 let stara je morala pod rušo Alojzija Ivančič i* Drežnice. — — Tudi Anton Pipa iz Ponikve je dočakal lepo starost. 82 let, ko ga je ugrabila bela smrt dne 26. t. m. Zadela ga je kap. Povod smrti pa je boi najbrte nesrečni padec, pri kateresn se ie močno pobil po in dostikrat sega rada po mladih in bu£no i ~ o...in n. l&ko je zatis-nila svoje mlade oči tudi 26-letna Rezka Kranjc iz Ponikve. Pobrala jo 'e jetOca, ta smrtna sovražnica mladine. Vpisovanje na trgovski Šoti Kot poroča ravnateljstvo trgovske šole v Gorici (Istituto commer-ciale). se prične vpisovanje danes, dne 1. septembra. Za natančnejše podatke so obrnejo lahko u<čenci o-rfroma njihovi starši na tajništvo šole vsak dan od 10. do 20. dopoldne. Zločin V ulici Carducd ie vedno nepojašnjen Dasi so se oblastva vrgla z vso vnemo na to, da bi odgrntla temno sagrinjala, ki zakriva zločin v ulici Carducci, katerega žrtve so bile: fašist Teo Ventin, mladenič Viktor Kogoj in ubijalec sam Lojze Bre-gant, vendar — kot poročajo italijanski časopisi še ni pozitivnih rezultatov. Policija, kateri načel uje pri preiskavah novi kvestor kom. Gorgom, je zaprla več oseb iz Pod-gore, več dijakov iz Idrije in dva dijaka iz Gorice. Deloma so jih izpustili že na prosto, deloma jih imajo še v zaporih, kjer so na razpolago organom, ki vodijo preiskavo. Zaprti so še trije dijaki in en učitelj iz Idrije. S kolesa je padel in si prebil čro-pinfo Goriški zeleni križ je moral s svojrm rešilnim vozom nemudoma prepeljali v bolnišnico sedemnajstletnega Henrika Del Frate. Padel je s kolesa, zadel z glavo ob obcestni kamen in si razbil črepinjo. Nasilni tatovi V goriško bolnišnico usmiljenih bratov se je prišel zdraviti 18-letni Franc Velik on ja iz Ajševice št. 140. Imel je prestreljeno levo roko. Ranjenec je pripovedoval, da je ie več časa služil v krčmi Štrukelj v Aj-ševici. Po noči je navadno spal na klanici poleg gostilne i na ta način čuval hlev in gostilno. V sredo po noči okrog polnoči pa ga je nenadoma zbudilo iz 3na šumenje in zapasil je dve senci, ki sta prihajali iz hleva. Misleč, da so tatovi, je Velikonja skočil s klanice in pričel klicati, kdo je. Mesto odgovora — pa je nekdo izmed neznancev nameril samokres, ustrelil ter Ve-likonjo pogodil v levo roko. Neznanca sta nato zbežala, no znano kam. Z zadevo se sedaj bavi-j o orožniki Nesreča s patrono Zeleni križ je moral včeraj prepeljati v goriško bolnišnico 10-let-ne^ga Antona Furlana iz Šempetra št, 51. Ko se je fantič igral s patrono, se je ta nenadoma razpočila in ga precej močno ranila po obrazu, vratu, prsih in po obeh rokah. V00ERSKO Malo o tem, malo o onem Prosim gospod urednik, za skromen kotiček v vašem listu. Saj se itak malokdaj oglasimo iz naše vasi, kjer sicer ni nič novega in po-sebnega. O suši pisati — se nam ne zdi več vredno — ker se je o tem že toliko pisalo, da se je človek takega branja že naveličal. Malo bomo imeli letos naše dobre voger-ske kapljice, ki si je znaJa pridobiti glas kot prva v vipavski dolini. Zlasti Goričani jo kaj radi srkajo in nas v jese. — Kako moreš vleči taksno teio, starkaT — Nekdo ga mora, rasen mene pa ni nikogar, ki bi to naredil, dobri gospod. Bog ti plačaj sa dobroto, ki si jo izkazal meni stari, — je odgovorila, vzela denar, obdržala grofovo roko v svoji ter začela ogledovati njegovo dlan. — Pusti, stara. Ne maram za vedeževanje, pa tudi ne verujem vanj, — je rekelgrof ter umaknil roko. Ciganka je dvignila k njemu svoje čudovito — Tako, tako. Zdaj nečeš vedeževanja, ker si nesrečen in ti je srce ranjeno... Toda ne muči se! Ti si bogatejši, kakor misliš, in kmalu se boš o tem prepričai; in vse, kar si izgubil, se ti povrne. To ti pravi stara Miriam. — Hvala za prerokovanje, starka; toda na svetu je Že tako, da kar izgubiš, se ti nikdar več ne povrne, — je i bridkim nasmehom rekel Be*-renklau in ji dal Se <*enarja. Po dolgem izprehodu se je vrnil domov pozno in truden, a zvečer je pregledal došla pisma. Prvo I mu je padlo v oči pismo iz Rusije s pečatom «Je-| katerinoslav«. Grof se je začudil in odprl ovoj; J ko pa je bral Derevninovo poročilo, v katerem ga ' je obveščal, da se mu je rodil sin, je mrtvo pre-blediel in glava mu je omahnila na naslon naslanjača. Ta vest ga je nenadoma zadela. \ — Moj Bog, — je zašepetal v mučni tegobi. — Ali Se ni polna Čaša mojega gorja? Zdaj, ko je vsega konec, sem postal oče in za vselej mi je odvzeta ta najvišja sreča. Tedaj ga je popadla globoka nevolja. Kako si je <&*znila prikrivati mu tako važno stvar. Kdo je on, končno, da se ona tako drzno in kruto iz njega in njegovih najsvetejših pravic norčuje? Bala se je bržkone, da ji ne bi vrnil prostosti in bi se torej ne mogla poročiti z drugim, če bi on vedel, da je v blagoslovljenem stanu. — Le počakaj, ti že pokažem! Motiš se, Če misliš, da ti pustim sina. Na temelju njenega nedostojnega obnašanja bom zahteval takoi otroka, da ne vzgoji v njem mojega sovražnika, — je Eaznrmral grof in prijel za pero. Napisal je pismo, polno težkih obdolžitev, ter zahteval, naj mu Milica takoj vrne otroka; če se hoče »ogniti sodišču, ker ne bo imel nikakega obarira v tej zadevi. £ia srečo bi bilo pismo odšlo šele naslednje- ga dne; v teku dolge noči brez spanja je grofova razsodnost premagala ostala čuvstva. Po resnem premišljevanju in vkljub raznim tegobnim mislim, ki so ga mučile v glavi, je prišel do pametnega sklepa. Imel je sina, bitje, za katero je bflo vredno živeti in delati, ki je dajalo smoter njegovemu razrušenemu življenju. Njegovi vzgoji se posveti z cKišo in s telesom; da bi ga zdaj zahteval otroka, je bilo nevarno za uboščeka. Ce ne bi se hotel odreči upravljanju posestvu, bi moral puščati otroka po cele dneve najetim osebam v roke; kar pa je glavno, otrok bi bil bre« materine nege! Raztrgal je pismo, ki ga je napisal prej Sn j i večer; toda njegove oči so še vedrvo jeono bliskalt in ustne nemirno podrhtevale, ko so izpod njego* vega peresa tekli hladni, žaljivi izrazi, ki so Milico globoko užalili. Zdaj je razumel Vilmina namigovanja glede ženinega varanja: bržkone je izvohala, da je grofica noseča, in v svoji zlobi jo je obdolžila zako-nolomstva. V tem hipu je preziral sestrično, bila mu je zoperna, in zavest, da je ne bo tako kmalu videl, ga je nekoliko potolažila. In res, minili so že trije tedni, a o teti ni bilo nobenih vesti.