1123
Črni lepotec
Pesmi
Franc Šali
ZAMOLČANA     Nekoč RESNICA    bo
vse
povedano.
Ne vem,
kdaj
in
kje.
Ne sme
ostati
tako.
UPANJE     V reki je čoln, včasih sedem vanj,
1124
Franc šali
veslam
in
mislim na labodko
ob drugi reki.
Bo
kdaj prišla k moji reki, med moje ptice, na moj čoln?
NEIZPOLNJENO     Pokošeno je seno, HREPENENJE     bilke leže v snopih.
Nisva se zakopala v travo,
ne okusila bosih nog, ne modrine neba,
in
še ena pomlad je odšla.
RAZPOTJE    Dežuje, lomi me v prsih. 2ena, naj pada, dež,
v gostih curkih, naj lije, dež,
v potokih, naj te izruje,
odnese kamorkoli, da te ne bo več, nikoli več, v strugo moje reke . . .
NI TE VEČ
ni
Ni te več več
Od tistega dne,
ko so mi povedali,
se vlečejo sivi vlaki
in vodene megle prek osamljenih polj.
Nihče me ni takrat poklical.
Kje si  zdaj, kam ti bodo prinašali cvetje,
kje je gomila, kamor so me s tabo zagrebli?
SPOMIN     Dvoje
toplih lic
nosim v dlaneh,
dvoje gorkih pogledov
nosim v očeh,
od jutra do večera,
od mraka do svita,
zdaj,
ko te ni,
ko si zares odšla.
RAZPUŠCENI     Žalost
SVET     v kozolcih
ob poljskih poteh;
v vaseh,
za okni ugaslih ognjišč;
v vodi
oljastih rek;
v mojih
nemočnih dlaneh.
RDEČI KRIZ     Zrem
v late,
oglodane,
osamelih kozolcev;
v stekla,
zlomljena,
s pajčevino prepredenih oken;
v starko,
1125
Pesmi
1126
zapuščeno,
ob zlizanem pragu;
in
rad bi kaj storil.
ZIMSKE     Bele mušice,
NAVEZE     beli metulji
v omrtvelem zraku,
bele preproge
po poljih, strehah, poteh,
bele gosenice
v krošnjah dreves,
v žlebastih razjedah debel,
v koritih črnikastih zraslin,
v strugah skritih ran,
v obolelih dlesnih,
v ohlajenih dlaneh,
v vijugah krvave kovačnice:
povsod ta bela glad,
ta bela črvivost.
V IMENU     Metuljast veter RUMENJAKA     liže, liže zgarano polje,
tisoč zgaranih, ožganih polj.
Žejna zemlja vse bolj zeva z lačnimi usti.
V brezno tone dan,
preboden s pekočim zlatnikom.
NEVIHTA     Zor v zatonu sonca žari, v plamenih mrjo drevesa, v dalji modro nebo temni, raste sivo črna zavesa.
Temna reka v dežju kipi, gore sikajo zublje besa; lije, lije, treska blisk, bobni, zemlja v krčih se stresa.
Franc Šali
1127
Pesmi
Reber v sivi vlagi črni, veter upogiblje drevesa, razliva v curkih vročo kri, v brazde zgretega telesa,
JESEN     Veš, V ZIDANICI     da je zdaj čas
kostanjevih kapelj
in mehkih, šumečih preprog,
veš,
da je zdaj čas
zelenega kruha
in črnih, po gnoju dišečih brazd,
veš,
da je zdaj čas
mladega vina
in pečenih kostanjev . . .,
ali veš,
žena,
sanjava?
ZATON     Raztreščilo se je sonce. OB REKI    Goreči kosi prasketajo, Zublji mi izžigajo oči. Veslam med črepinjami,
v zavetje gore.........
Kmalu bo mesec pogrnil .............beli prt.
ZIMA     Sameva čoln
ob ledenem bregu. Zateglo se oglaša raca. Odletela je labodka .. ., ponirkica guga gladino, in sonce se ziblje na ograji potopljene hiše....