— 29 —
Kolekovanje.
Pod to rubriko nameravamo objavljati pristojbinsko-pravne stvari, kar se nam potrebno zdi zavoljo tega, ker finančni organi le preradi temoto in nedoločnost pristojbinskega zakona tako tolmačijo, da zahtevajo kolikor naj več mogoče — kolekov.
Ti organi so n. p. lansko leto revidirali registrature pri tukaj-šnih sodnijah.   Konec ti reviziji je bila ploha plačilnih ukazov.
Pripetilo se je namreč, da so v stoterih slučajih pri kontu-macijah tožniki skrčili (restringirali) petit, ker so toženi del tožnega zneska poplačali že po prejeti tožbi. Takova skrčenja videla so se finančnim revizorjem kot pobotnice. Ker dotični zapisniki niso bili prevideni s kolekom, po skali II. pobotnicam odmerjenim, kaznovali so se tožniki zavoljo prestopka proti pristojbinskemu zakonu.
Rekurzi, v ti zadevi pri c. k finančni direkciji v Ljubljani vloženi, ostali so brez vspeha. Ministerijalni rekurzi pa do sedaj še niso rešeni. Ob svojem času hočemo o izidu te zadeve poročati.
V drugem slučaji so finančni organi zahtevali, da morajo kupčijski računi (kontokorenti), kadar so tožbi, naj je že v vidimi-ranem, toraj s kolekom 50 kr. previdenem, ali pa v prostem in tedaj kot priloga kolekovanem prepisu priloženi, tik priložnega koleka, ali koleka za vidimacijo imeti še kolek kupčijskim računom odmerjen.
Dalje so finančni organi tirjali, da se morajo taki priloženi računi, ki so bili kolekovani z računskim kolekom 5 kr. in z dopolnilnim kolekom 10 oziroma 5 kr., tik računskega koleka prevideti s popolnim kolekom za priloge (15 oziroma 10 kr.)
C. kr. finančna direkcija v Ljubljani pa je vsled pritožb izrekla, da zgorej omenjeno zahtevanje finančnih organov v zakonu ni motivirano.
Stanke in pravni zastopniki pridejo premnogokrat v položaj, da jim je zunajni sodniji poplačati vročno pristojbino, ki znaša 17 V« kr. Tako plačilo se naj pripravnejše poravna s poštnimi nakaznicami, ki se adresirajo na dotično sodnijo.
Nekje na Češkem je sodnija, prejemši tako nakaznica, njeni kupon kot sodnijsko vlogo vpisala v zapisnik za vloge, ter pošiljatelja naznanila finančnemu uradu, češ da sodnijske vloge s postavnim kolekom 36 kr. previdel ni.   Finančni uradi s finančnim
— 30 —
ministcrstvom vred zahtevali so potem v istini, da mora pošiljatelj poplačati 3G Kr. za kolek, 36 kr. pa kot kazen.
Ker je taeih slučajev na tisoče, odločil se je stranke zastopnik, da je vložil pritožbo na upravno sodišče. To pa je finančnega ministerstva odlok pokončiilo, ter izreklo, da kuponi poštnih nakaznic ne potrebujejo koleka, ker se vročnina pri sodnijah plačuje neposredno in brez posebne, kolekovane vloge.
Raznosti.
(Imenovanje ) Finančni svetovalec, je imenovan gospod dr. Jos. Račič pri c. kr. finančni prokuraturi v Ljubljani.
(Novi kolcki.) Vsled naredbe finančnega ministerstva od 10. oktobra 1880, št. 13 , drž. zak. vpeljani so bili z novim letom 1881 novi koleki. Samo jedno- in dvakrajcerske časKpisne marke ohranile so se poprejšne. Ti novo-vpeljani koleki razločujejo se od dosedanjih samo potem, da nosijo na spodnjem barvanem polji letnico izdaje (1881). Dosedanji koleki odtegneni bodo razprodajanju dne 31. prosenca 1881. Kdor bode torej za tim dnevom stare koleke rabil, zapade nasledkom kateri so zapreteni v pristojbinskem zakonu.
Stari neporabljeni koleki zamenjavali se bodo z novimi pri davčnih uradih do 30. aprila 1881. Za 30. aprilom pa se poprejšni koleki ne bodo niti zamenjavali, niti plačevali.
(Bibliografija.) Z mesecem marcem 1881 počne v Berolinu izhajati: Zcitschrift fur die gesammte Strafrechtswissenschaft. Izdajala in nredo-vala bodeta ta časopis profesorja dr. Adolf Dochov v Halle, in dr. Fran pl. Liszt v Giessenu. Vsako leto izidejo štiri snopiči v obsegu 10 — 12 pol. Letna cena listova znaša 7 gl. 20 kr. Izmed avstrijanskih učenjakov obljubila sta do sedaj sodelovanje generalni prokurator Glaser in profesor, dvorni svetovalec \Vahlberg.
(Slovensko uradovanje.) „S1. Pravnik" se je izjavil v svojem programu, da bode vedno in povsod potegval se za razširjenje slovenskega uradovanja. Vpeljava njegova bi neizmerno koristila pravnim intei-esom. Pač pa je pri nas navada, da se v tem obziru nekoliko preveč krivde sodnijam in sod-nijskim uradnikom naklada, češ da ti stavijo opovere slovenskemu uradovanju. Ali mnogo so krive tudi stranke same. ki vsako in tudi najmanjšo vlogo v nemškem jeziku sostavljajo, tako da sodnije faktično nemajo vlog. da bi jih rešile slovensko. To je ravno star abnsus med nami! Ko bi stranke same pisale svoje vloge slovensko, potem bi dobivale tudi slovenske odloke.
Na tem polji poklicani so v prvi vrsti narodni župani in pa gospodje cerkveni predstojniki, da prično ledino orati. Princip naj je, da se mora vsaka županiska in vsaka farna vloga spisati v slovenskem jeziku! Napredek bode takoj opaziti! Pohvalno se mora na tem mestu omeniti prečastiti ljubljanski ordinarijat. ki je slovensko uradovanje pri sebi vpeljal. Na Štajerskem pa je pričel boj gospod dekan dr. Dlaga, katerega ime naj se tu v prihodnji spomin zapiše! Dr. I. T.
— 31 —
(Sodelavci našega lista.) V drugi številki prinesel bode „Slov. Pravnik" članek o obdavčenji posojilnih zadrug, katerega je spisal gospod dr. Vošnjak. Ob jednem priobčimo tudi kazensko-pravni sostavek iz peresa gospoda Josipa viteza Schneida pl. Trenenfeld-a. Vestna ta dva naša državna poslanca, katera pri vsaki priliki razodevata svojo ljubezen do slovenskega naroda, bila sta tudi med prvimi našimi sodelavci.
Pri ti priložnosti obračamo se do svojih somišljenikov pri uradih, da bi nas duševno podpirali, ter nam dopošiljali interesantne razsodbe iz praktičnega življenja, katere hočemo potem sami v formo za tisk pripravno prestrojiti. Tako sodelovanje pa gotovo ni pretežavno, ker ni sodnije, pri kateri bi se na leto ne razsodil vsaj jeden tako zvanih rinteresantnih" slučajev.
(Novi desetaki.) Finančnega ministra ukaz od 24. decembra 1880, št. 148 drž. zak. razglaša določbe o izdajanji novih desetakov. Ti desetaki so manjši kot sedanji petaki, ter so datirani od 1. maja 1880. Zanimivi so tudi zavoljo tega da se njihov tekst glasi jedino le nemško in madjarsko. Dualizem povsod! —
(Važno za advokaturske kandidate.) Advokaturski kandidat Drd. E. F. je po prestanem historičnem in judicijelnem izpitu na podlagi dispenza od justičnega ministerstva v tem zmislu mu dodeljenega, da prestani rigorozni politični izpit, kar se tiče vstopa v pra\no prakso, nadomestuje politični državni izpit, pri svoji advokaturski komori poprosil za vpis med advokaturske kandidate.
Advokaturska komora je prošnjo odbila, ker se ni dokazalo, da je prošnik prestal vse tri državne izpite, ali pa dosegel doktorat. Po kandidatevi pritožbi pa je nadsodnija komori vpis naložila. Ko se je komorni odbor pritožil, je tudi najvišji sodnijski dvor dunajski odločbo nadsodnijsko potrdila. (Določba od 26. oktobra 1880, št. 12188.)
(Tožni stroški na Angleškem.) Nekdo na Angleškem tirjal je po tožni poti znesek 130 gl. Po dokončani obravnavi je propadla stranka obsojena bila, poplačati stroškov 1500 gl.
Vabilo na narocbo.
Med letom 1881. izdajal bodem pravosloven list:
„Slovenski Pravnik"
in vabim vse, katerim je pravoslovje in širjenje tega znanstva na serci, da me v tem podvzetji krepko podpirajo.
Štejem si v sveto dolžnost, na ta način v svojem delokrogu za povzdigo svojega naroda delovati, ter vsem slovenskim juristom priliko dati, da se v ta namen z menoj združijo, ter tako pravno zavest med ljudstvom budijo in zaupanje na zakon in neomahljivo njegovo moč utrjujejo.
Ime listovo je uže tudi njegov program. „Slovenski Pravnik" pečal se bode jedino le s pravom, ter prinašal članke
— 32 —
o pravnih tvarinah, pravnih vprašanjih in o pravnih potrebah. Raz-glaševal bode v prvi vrsti tudi razsodbe civilnega in kazenskega sodnika; prinašal najnovejše zakone in višin oblastnij določbe, ter skušal ustrezati pravnim potrebam vseh stanov.
„ Slovenski Pravnik" bode zagovarjal terjatev, da naj se slovenski jezik kolikor mogoče vpelje v javno uradovanje. Ker toliko je jasno uže sedaj, da se uradovanju slovenskemu ne bode moč izogniti, in da je vpeljava tega uradovanja le vprašanje časa. Vsakdo objektivno mislečih pa mora pritrditi, da se s slovenskim uradovanjem pravna zavest med narodom pokrepi in zakonov vpljiv pomnoži. In če bode sodnija, ki drži tehtnico pravice nad ljudstvom, v ljudskem jeziku govorila, bode to le povišalo njeno veljavo.
Ker pa sem prepričan, da so sodnije od nekdaj pravno znanstvo podpirale, in širjenje tega znanstva med narodom pospeševale, obračam se še posebno do slavnih in visokih sodnijskih oblastnij, da moj list v svojo prijaznost sprejeti blagovolijo.
Sodelavci se ne bodo tehtali po političnem mišljenji in sprejemali se bodo tudi nemški spisi, katere potem uredništvo na slovensko preloži.
Končno naznanjam, da bode list izhajal vsakega meseca petnajsti dan v zvezkih, po 2 poli navadne osmerke obsežni.
„Slovenski Pravnik" stane:
Naročnina naj se pošilja uredništvu „Slovenskega Pravnika", v Ljubljani, v frančiškanskih ulicah, št. 16. Pod to adreso naj se pošiljajo tudi spisi.
Prva številka poslala se je nekaterim gospodom na ogled, drugo številko prejeli bodo samo naročniki, to je tisti, ki poplačajo naročnino vsaj do 15. februarja 1881.
Naznanjam, da sem odperl notarsko svojo pisarno v Kamniku
za vse leto . za pol leta . za četvrt leta
4 gld 2   , 1   ¦
Dr. Alfonz Mosche.
na Kranjskem.
Dr. Kari Schmidinger,
c. kr. notar.
Izdaje in ureduje dr. Alf. Mosche. — Tiska „Narodna tiskarna" v Ljubljani.