Dopisi. Iz Maribora. (Šolske sestre.) 11. t. m. je bila dopoldne in popoldne letna skušnja v pet- jj  razredui soli šolskib sester. Skušnja se jj  je vršila vpričo milostljivega kneza in škofa, mest- II  nega solskega nadzornika, več kanonikov, mestnih ||  gospej in mnogib očetov in mater izpraševanih II  otrok. — ||  Otroci so odgovarjali veselo, krepko, izvrstno, in sicer iz vseb šolskih predmetov enako. Njih zdrava io vesela lica so kazala, kako dobro so deklice v hiši preskrbljeue; njih lepo, prijazno in pobožno obnasanje pa je priealo, da so se v pravem krščanskem duhu izrejale. Občudovanja vre dna je bila tudi velika razstava ženskih ročnih del, ktere so deklice med letom izdolale iu zdaj vesele svojim staršem in dobrotnikom domu nesle na ogled. Popolno zaslužeua je bila toiaj pobvala, ktero so ob koncu skušuje milostljivi knez in škof izrekli šolskim sestrain in njih učenkam. Zares srečni so otroci, kteri se v tem zavodu izrejajo, pa srečni tudi starši, ki bodo na svoje stare dni pri tako skrbuo iziejenih bčerkab gotovo veselja, ča_ti iu hvaležnosti včakali. Čudimo se le, kako zamorejo sestre pii sedanji splošni dragiui enega dekleta z 10 gld. na mesec s brano in periloin preskibeti. To kaže dosti jasno, da sestre ne iščejo svojega dobička, ampak le sreče njim izročenih otrok. Staišein bi le to na sice !!  navezali, da domu prišlih deklic mebkužno ne raz- ||  vadijo, in jih slabih zgledov in slabih tovaršij !!  skrbno vanijejo. II  Letos so iinele sestre nad 120 otrok v fcvojem samostanu; razun teh je še pa uad 200 zvuuanjih otn.k njih šolo obiskovalo. — Zdaj zidajo aestre novo, veliko in kvasno šolsko poslopje, ki jib bo stalo nad 20.000 gld. in bo v kratkem do gotovljeno. Res so se sestre, ki so edino v zaupanji na Božjo pomoč to delo začele, pri zidanji hudo zadolžile. Vendar mi se spominamo besed Kristusovih, da tudi kupica vode, ki se v ujegovem imenu podeli enemu zmed njegovih najmanjšib bratov, ne bo ostala brez plačila; in zato se nadjamo, da zanpanje pridnib sester tudi v tej zadevi ne bode osiamoteno. Kar želimo je še le to, da bi se našli dobrotniki, ki bi s časom tudi v Celji, v Slovenjemgradci in v Brežicah na noge apravili p o d r u žnice Mariborskih solskih sester, da bi se pobožna dekliška izieja širila po vsej naši škofiji. V to ime nam pomozi večni Bog! Iz Makol. (Povodnje, toča, letina.) Leto 1874 bi se zamoglo ves .vodeno" imenovati, ker nam nenavadno pogosto silne povodnje strah in škodo delajo, da se ljudje tukaj že takega leta ne spominjajo. — Dn. 31. jul. po noči bi nam bila voda, ki navadno ogenj gasi, skoro veliki požar v našem trgu napravila. Iz biibov pridši potok Reka je pridrl pri rokodelnici usnjarja J. M. do soda z živim apnom napoljeuega; apno je vreti začelo, sod in potem bližnje stopnice vžgalo, da v prvem nastropju prebivajoči mežnar ni odbežati ruogel. K sreči je čuječi sosed že kvišku švigajoči plamen brž zapazil in Ijudi poklical, da so ogenj pogasili. Še več škode, kakor dvojni mraz v spomladi, potem smod in povoduje paje napravila toča, ki je na velike Gospojnice dan popoldne spodnje Poličane, vso Makolsko, Studeniško, Monšpersko, Gorsko in deloma Šent-Lovrensko faro tak6 pobila, da je težko zdravega grozda v vinogradu najti; ajdina pa je uničeaa, kakor da bi požeta bila. Trs je tako razbit, da še bo prihodnje leto rane kazal. Od preobilne vode in erje krompir silno gnjije. Kakor prej sen6 je zdaj tudi otava vcčidel poblatena in povlečena. Tako bo tudi živina le pičlega in slabega živeža imela in kakor nekdaj v Ninivi morala pokoro delati za svojega gospodarja, grešnika človeka. Lahkomiselni dobrovoljci pa še žvižgajo in pojejo, vriskajo in razsajajo in se za Boga ne zmenijo, kakor ob Noetovem času. Bog se usmili. Od Šavnice. (Špirk) Huda je bila borba pri lanski volitvi za okiajni zastop Gornjeradgonski, ko si je liberalno - nemškutarska stranka na vse kriplje prizadevala zopet krmilo v roke dobiti. Posrečilo se ji je zarad omahljivosti nekterib kmetov, ki se vedno — v svojo lastao sramoto — tujcem uklanjajo. Pridobljeuo krmilo se je izročilo Negavskenia nstrahu". — Špirku, — ki ga zdaj suče po stari navadi. Opazovali smo vedno, kaj se bo neki novega zgodilo pod njegovo komando, kaj vpeljalo koiistnega, koliko se polajšalo bieme in kako se popravile ceste, ki so v žalostnem stanu? — da — skoro vse je pri starem ostalo! Ne pisali bi teb vrstic, ko bi ne bili _vedli, da je o5e Špirk pri poslednji seji okraj. zastopništva predlagal: zoperprošnje skoro vseh Stirskih ob5in proti združeaju srenj v večje nupraviie" srenje, nasprotnoprošnjo za združenje napraviti. Pustite to, oče Špirk, iu skibite raji za ceste, ki so splob v slabera staau! Od Ivajnc mimo sv. Jurja do Jjutomerskega okraja je cesta jako slaba, če lo koliSkaj dežuje. Povsod se drugod že med dežjem prekoplje, da zamore voda od ceste odtekati, a tukaj se to ne zgodi. Zakaj pa ne, očeNegovski? Prodovi kupi bo tu in tam tako slabi, da bi bilo bolje, ko bi jih iie bilo; nekteri so tako nadelani, da se jib komaj po dnevu z veliko nevarnostjo izogneš; nekteri ležijo leto in dan, ter se razgruejo le, kedar je blata na čevelj debelo. Zakaj se to ne zgodi o pravem času? Zakaj se neki grabicj tik cest ne strebijo leto za letom, da bi odtekala voda ter ne delala kvara po cestah in po njivab. Kdo narn bode škodo popravil, ki se dela zaiad vnemara? ZvrSujte natanjčniše svojo dolžnost, o5e Špirk, ter pregledujte bolj pogosto, kar sega v Vaš delokrog; pustite pa, kar vas ne tiče. Ne mečite več blata na poštene osebe — bogoslovce — ne na semenišča, kakor ste to storili v krčmi postenega moža St. v Ivanjcib vpričo več oseb. Vsak pred svojim piagom! Iz Gradca. — (Nemčurija.) Takega ošabnega in prevzetnega pisarenjaše nisem v Graški ,,Tagesp." čital, kakor so najde v uedeljskem uvodnem članku : „0 nemčuriji na jugu". — Velikonemec prežvekuje narnreS naša najvažnejša vprašanja; ,,jeli se sme slov. jezik v južnib 8lov. deželah na gimnaziji kot učni jezik vpeljati", ter pride slednjič do nasveta, naj vlada*) s kratka vso slov. agitacijo za ta predmet uniči! Slov. profesorje na teb šolah odstraniti, preganjati in z nemškimi nadomestiti, to naj pomaga nasprotovanje proti ponemčevanju zadušiti. Našim in zatrtega naroda pravičnim težnjam naj vlada po stavi nein deutlicbes nein!" — Sovraštva proti Slovencem in Slovanom sploh navdana nTgsp." tirja naravnost od vlade, da nam z vso silo narodnost zatira. To jo tedaj imate Slovenci! Tako dalječ je že prišla nemška prevzetnost, da se sme v imenu nemške narodnosti, v imenu vladajoče nemško-liberalne stranke v deželi, javno po časuikib avstrijska vlada siliti; da naš narod z vsemi, če tudi nepoštenimi, nepravičnimi sredstvi skuša ponemcevati. Zaradi tega, ker si Slovenci hočemo priboriti narodnib šol, ker tirjamo svojo naravno pravico, ktero uživa vsak drug narod, se sme vlada ščurati na nase profesorje, se sme tirjati. da se naša inteligencija preganja! — *) Nemški rsvobodnjaki" namreč brez ^vlade" nobene reči dognati ne raorcjo; ker so preslabi. zatred slov. narodnost kličejo vedno — vlado na pomoč. Lepi rsvobodnjaki" to! Vred. Sram bi moralo biti stranko, Cijo glasilo jo nTgsp.", da prav po turško proti Slovencem, kteiih je vile od tretjine vseh deželanov, besno ščuje: Udri, udri vlada po njib! Toda gled6 naroduega nasilstva in vladoželjnosti ne poznajo ti ljudje ne meje, ne šramote. — Vprašamo pa, kaj da bode z Avstrijo, ako še dalje to narodno S6uvanje trpi ? Ali ni človeka, ki bi tem gadnim Prusakom zagromel: Dosti je! — To je sad nemškega liberalizma, ki ne pozna druga, kakor kmto nasilstvo zoper kat. Cerkev in slovanske narode. In tem ljudem se naši Mladislovenci uklanjajo, ž njitni se bratijo! Tožua nam majka! Iz mariborske okolice. (Seidl). Kar narodaemu šolstvu najbolj škoduje, je neinškutarija ia nemško nadzorstvo pri slovenskih šolah. Večjidel so trdi Nemci, nasprotniki Slovencee, šolski nadzorniki, u. piimer, Brandstatter, Seidl, ki ni samo v Kamci, temuč tudi pri sv. Križu, šolsk nadzornik. Strogim vedenjem učitelje strahuje in boče le edino uemški jezik v šolah imeti, kar ga postavno še brigati nima. Predrznil se je celo izustiti, da bo nasvetoval, naj se tudi katekizem v nemščini prednasa. Alj kaj se? V Kamci je 5 trdib Nemcev v šolskem svetu, z učiteljem vred pa le trije Slovenci. Kaj je od teh pričakovati? G. Seidl si je zdaj tudi napravil nbabjo rural pošto", ktera mu mora vsako gibanje slovenskega vetra, kakor tudi vedenje jegovib podložnib, do kterih si je nekako pravico prisvojil, na nos priuesti, ker prepovedal je vsem svojim odvisnikom z narodnjaki govoriti. 0 blaga svoboda pvusoljubnih naprednjakov! Ovo nbabjo rural pošto" bodemo morali sčasoma v ,,Slov. Gosp." razglasiti, ako skoro ne neba. Iz Ljutomera. (Poiuoč pogorelim Mučanorn.) 3. avg. je v Muti bil bud požar tako, da je 16 hiš pogorelo. Škoda iznaša vise 15.000. Naš občespoštovani g. okrajui glavar je pri deželnem odboru v Gradcu prošnjo vložil ter 800 fl. za nesrečnike dobil iz deželskih dobodkov. Hvala vrlemu gospodu. Iz Marenberga. (Proč z okrajnimi zastopi [Bezirksvertrettungen].) Ne davno smo v uovinab bjali, da je okrajni zastop judenburški v gornjem Stajeri deželnemu zboru prošnjo poslal, naj okrajne zastope odpravi. Takistib misli je tudi okrajni zastop marenb erški. Pri njegovi poslednji seji je g. Sons, nekdajni poslanec marenberškega okraja, stavil predlog, naj se zdajnemu poslancu g. Schmidt-u naro5i, da v deželnem zboru nasvetuje odstranenje okiajaib zastopov, ker so predragi in splob nepotrebui. Temu pač radi piitrdimo. Okrajna zdajna poglavarstva z okrajnimi zastopi ne sodijo za naše razmere, zraven pa se so sila dragi. Iz Ptuja. (H i š a z a b o I e b n e i n n e v o 1 j n e ljudi). V našem tuestu se ima kmalu postaviti deželna hiJ* _a bolehne ia nevoljno ljudi — Siechenhaus. — Stroški bodo iznašali kakih 80.000 fl. To bo velika dobrota za srenje, ki časih ne ved6, kaj bi počele s svojimi bolebnimi, dosluženimi in revnimi Ijudmi. Omenimo še, da je tukajsna občna bolenišnica (allgemeines Krankonbaus) na sila slabem glasu ia še v bolj slabem stanji. Godile se bo in se se godijo v njej reči, ki vzbujajo občno nevoljo. Slišimo, da je vlada začela preiskavati, da večjim neprilikam v okom pride.