THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA KANSK PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organization«.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 242 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 14. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER 14, 1929. LETNIK XXXVIII. STAVKARJI POSTAVILI PIKETE PRI DVEH NADALJNJIH PREMOGOVNIKIH. — Z DELOM PRIČELI V RUDNIKU, KJER JE NAJPREJ STAVKA IZBRUHNILA. — TUDI V KENTUCKYJU GROZI STAVKA. T&ylorville, III. — Stavkujo-či premogarji unije "National Miners" so svoje delovanje prestavili 17 milj južno od tukaj in so pri mestu Pana postavili svoje pikete pri dveh premogovnikih in so na ta način preprečili 700 delavcem nasprotne unije, pričeti z delom. Nasprotno pa so v rudniku Peabody pričeli člani United Mine Workers zopet z delom, ki je bilo prekinjeno, odkar je bilo poslano vojaštvo semkaj v varstvo premogovnika. Ko je bilo zdaj vojaštvo nadomeščeno s posebno policijo, so se delavci vrnili na delo, vendar pa ne polnoštevilno, kajti od 800 mož redne delovne sile se jih je priglasilo samo 235. V Springfieldu, 111. je imela unija United Mine Workers svoje zborovanje, katerega se je udeležilo kakih 600 članov. Izjavili so odločno, da so nasprotni gibanju unije National Miners, in so sklenili, da bodo korporativno korakali v četrtek k premogovniku v Auburn in si na vsak način priborili prehod skozi vrste piketov. Tudi v državi Kentucky pričakujejo v kratkem izbruh stavke. Premogarji v zapad-nem Kentucky so namreč glasovali zanjo, in sicer z zahtevo, da se jim prizna unija in da se jim popravi plača na višino, kakoršno so dobivali v letu 1917. V zapadnem Kentucky se nahaja od 15 do 18 tisoč premogarjev. -o-- FILM ODKRIL NAMERAVANO PREVARO Detroit, Mich. — Miss R. E. McGurk, tukajšnja bolniška strežnica, stara 24 let, je tožila Consumers Power Co. za odškodnino, ker jo je neki njen tovorni avtomobil povozil. V svoji obtožnici je navedla, da jo je ta'nezgoda za stalno pohabila in da zato šepa na desno nogo. Kompanija pa je skrivaj poslala za njo moža s filmskim aparatom in ta jo je "gor vzel" v Chicagi, ko je prekoračila prometno cesto, Madison St., — ne da bi kaj šepala. Na sodišču je nato priznala, da je sicer njena slika na filmu, da pa ji včasih "odleže", da ii ni treba šepati. Najbrž pa bo vsled tega odkritja pravdo izgubila^. STAROMODNA TETA Carlisle, Pa. — Bogata teta je umrla in zapustila svoji nečakinji Mrs. S. Temple, lepo svoto $10,000. A predno bo nečakinja prejela ta denar v roke, se bo morala podvreči še velikanskemu samozatajeva-nju. Oporoka tete namreč določa, da dobi Mrs. Temple dediščine šele potem, ko bo slovesno položila prisego nehala kaditi cigarete. — London, Anglija PRELIVANJE KRVI NA KITAJSKEM Vladne čete dosegle sijajno zmago nad uporniki pred mestom Kanton. — Vladni denar pridobil na veljavi, Shanghai, Kitajska. — Splošni položaj na bojiščih se je tekom zadnjih 24 ur znatno iz-premenil v dobro vladnim četam, vendar pa ostane situacija še vedno resna. Najtežji boji so se vršili za mesto Kanton, katero so uporne arm'ade napadle od dveh strani. Prvi spopad se je izvršil že pred nekaj dnevi, nato pa so se ponavljale le male praske, ko so uporniki skušali prodreti obrambno črto. Končno pa je vladna armada podvzela odločilen korak in izvršila na napadalce ofenzivo. Ti so se umaknili, a se kmalu zopet zbrali in vladne čete nazaj napadli. Stali so NOV MUZEJ V PHILADELPHIJI. Filmski magnat, J. Masthaum, je obdaril mesto Philadelphijo s tem, da mu je na svoje stroške sezidal veličastno stavbo, Rodin muzej, ki je bil pred kratkim otvorjen. Ime mu je dal po podobnem muzeju v Parizu, Musee Rodin. Slika nam kaže glavni vhod. Iz Jugoslavije« PROSJAK PRIZNAL PRED POLICIJO, DA JE POŽIGAL V BLEJSKI OKOLICI. — ROBEC IZDA MORILCA. — RAZNE NEZGODE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI ŠI-ROM STARE DOMOVINE. MALA ANTAN-TA PROTI OGRSKI Mala antanta zahteva, da Ogrska plača vojno odškodnino, Ogrska pa nasprotno, da se ji da odškodnina za izgubljeno ozemlje. Praga, Čehoslovaška.—Češki samo 15 milj pred mestom. Po-|zunan;ji minister, Dr. Beneš, in novno^so vladne čete izvršile, romunsM zunanji minister, Mi- ronescu, sta razpravljala stali- da bo - Reka Thames stalno narašča in na stotine hiš ob obrežju je že na pol v vodi. Prebivalstvo je moralo bežati. protiofenzivo in točasno s sijajnim usephom. Posrečilo se jim je, ujeti 7000 upornikov in zapleniti 6000 pušk. Skoraj polovica napadalcev je obleža-Ja na bojišču, ostali pa so zbežali v največjem neredu. Ko se je v Nankingu razširila vest o tej zmagi, so tamkaj se nahajajoči Evropejci prenehali z izpraznjevanjem mesta, kajti upajo, da bodo vladne čete še za naprej ostale zmagovalne. Tudi papirnati denar, ki ga je izdala nacionalistična vlada in je zadnje dni v vrednosti strahovito padel, se je po tej zmagi zopet dvignil. -o- POIZKUŠEN SAMOUMOR VSLED BREZPOSELNOSTI Chicago, 111. — 21 letni John Mitich je bil izpred glavne policijske postaje, llth & So. State St., kjer je v samomorilnem namenu izpil strup, prepeljan v bolnico, in je upanje, da okreva. Na vprašanje, kaj ga je privedlo do samomorilnih misli, je razložil svoj položaj. Njegova žena je zaslužila v Western Electric 25 do 27 dolarjev na teden, dočim je njegova plača znašala samo $16. Zdaj pa je celo to skromno delo izgubil, in žena je vsled tega odšla od njega. V obupu, da bo moral biti v božičnem času brez dela in torej tudi brez denarja, je sklenil, končati si življenje. -o- POŽAR UNIČIL POSLOPJE Willow Springs, 111. - Ogenj, o katerem domnevajo, da je bil najbrž povzročen od peči, je v četrtek zjutraj uničil poslopje, takozvano "Samec Grove", obcestno gostilno, ki jo je lastoval John Samec. Lastniku, ženi, otrokom in dvema gostoma so trije cestni policisti pomagali rešiti se iz gorečega poslopja. Škoda se ceni na $50,000. šče Male antante, ki naj bi ga zavzela na končni reparacijski konferenci v Haagu, ki se bo vršila v januarju. Sklenila sta, da države Male antante ne bodo podpisale Youngovega re-paracijskega načrta, dokler ne bo Ogrska dala popolne garancije, da bo izpolnila vse svoje mednarodne obveznosti. S temi obveznostmi je mišljena predvsem reparacija, ki bi jo morala Ogrska plačati Mali antanti kot vojno odškodnino. Istočasno je pa zboroval ogrski parlament, kjer so naj-ostrejše bičali zahteve Male antante. Neki poslanec je v govoru omenil, da se je sicer Ogrska obvezala, da bo plačala letno reparacijo v znesku $1,-572,000 do leta 1943, in bo to tudi storila s pogojem, da se ji da odškodnina za ozemlje, ki ji je bilo vzeto po vojni, namreč za Transilvanijo in Slovaško. Omenil je tudi. da ni Avstrija zahtevala nikake odškodnine za svoje izgubljeno ozemlje, zato je pa bila tudi oproščena vsakega plačevanja reparacij. ——o- PAPEŽEV TAJNIK ODSTOPI? Rim, Italija. — Kakor se čuje govorica iz vatikanskih krogov, namerava vatikanski tajnik Gasparri podati ostavko, in sicer zaradi starosti; star je namreč 77 let. Njegov naslednik, domnevajo, da bo sedanji papežev nuncij v Ber liun, Msgr. E. Pacelli. KRIŽEMSVETA — Hanford, Cal. — W. F. Liggett je plačeval zavarovalnino za poškodbe, ki'bi jih trpel, ako bi ga brcnil konj ali napadel bik. Umrl pa je na poškodbah, ki jih je zadobil, ko ga je brcnila — krava. — Port au Prince, Haiti. — Dežela se je po zadnji revolti popolnoma pomirila in vračajo se normalne razmere. V.ve-ljavi pa je še vedno izredno stanje in 15 oseb je bilo aretiranih v sredo zvečer, ker so se po deveti uri nahajale na ulici. — Istanbul, Turčija. - Predsednik republike, Kemal Paša, znan kot . najboljše oblečen moški v celi Turčiji, se je odločil, da ne bo več kupoval oblek v Londonu, ampak v do-mačjem mestu, da bo s tem dal vzgled drugim, naj podpirajo domačo industrijo. Breslava, Nemčija. — Kakor poročajo iz Poljske, je tamkajšnji diktator, Pilsudski, resno obolel in se je zaradi tega zakasnila sestava nove vlade. Nihče se namreč ne upa brez njegovega sodelovanja formirati kabinet. — Pariz, Francija. — Francoski vojaki dobivajo "mastno" plačo, namreč 25 francoskih centimov na dan, kar znaša v ameriškem denarju — 1 cent. Predlog, ki je bil stavljen v zbornici, da bi se plača , povišala na 50 centimov (2 centa), je propadel. --o- ARETACIJA VSLED POŽARA New York, N. Y. — V zvezi s požarom v filmski delavnici,-v katerem je izgubilo življenje 10 oseb, so aretirali podpredsednika in glavnega upravitelja Pathe Film Co. -o- ANGLIJA BO STAVILA NOV PREDLOG MecDonald ima v načrtu predlog, da naj razorožitvena konferenca odpravi ' sploh vse bojne ladje. London, Anglija. — V odgovor Franciji, ki se upira predlogu velesil, da bi se odpravili podmorniki, češ, da je to edino orožje, ki ga zmorejo male države, ki si ne morejo nabaviti množine velikih bojnih ladij, kakoršne ima Anglija in Amerika, namerava kot proti-predlog staviti MacDonald na prihodnji pomorski razorožit-veni konferenci senzacijonelno zahtevo, namreč, da se sploh odpravijo vse bojne ladje. Negotovo pa je še, bo mu li mogoče, staviti ta predlog, kajti odobriti ga morajo še drugi člani njegovega kabineta. Za vsak slučaj pa se že zdaj pripravlja in že sestavlja govor, bi ga bo imel na konferenci v ta namen. Kar se tiče Japonske, bo po Požig je priznal. Ljubljana, 25. nov. — Ljubljanska policija je pred par dnevi prijela zaradi beračenja 621etnega prosjaka Jurija Šav-paha, ki je doma iz Kranjske gore. Šavpaha so hoteli baš izročiti sodišču, ko je nenadoma pričel klicati stražnika. "Jaz nisem samo navaden berač, marveč sem tudi poži-galec," je dejal. Stražnik' se sprva za besede ni kaj zmenil, a je Šavpah nadaljeval in slednjič natančno povedal, kje in kdaj je zažgal. Pozneje je zasliševalnemu uradniku priznal, da je zažgal lansko pomlad skedenj posestnika Špa-na v blejski okolici. Skedenj je zagorel z velikim plamenom in je požigalec celo sam pomagal gasiti. Zažgal je iz jeze. ker ga je gospodinja popoldne odgnala od hiše. Šavpah je nadalje izpovedal, da je zažgal pred leti tudi neko hišo v Maria-Trost Gradcu v Avstriji. Takrat so ga dobili in je odsedel eno leto ječe. Šavpahu bodo na policiji vest še natančnejše izprašali, ker seveda ni izključeno, da je možakar zažgal še več poslopij. Prav mogoče je celo, da je Šavpah tako dolgo iskani požigalec, ki ga lansko leto niso nikakor mogli izslediti, ko je v okolici Kranja in na Gorenjskem sploh gorelo skoro sleherno noč. -:0- Drzen vlom v Kočevju. Kočevje, 22. nov. — V noči od pondeljka na torek, 26. no- sta nato ugotovila, da je bilo ▼ sobo ponoči vlomljeno. Ugotovila sta pokradene stvari, nakar je odšel Jaklič takoj na orožniško postajo v Kočevje naznanit vlom. Vrednost u-kradenih predmetov znaša okrog 2800 Din. -o- Robec ga je izdal. Te dni so našli v vasi Han Kola pri Banjaluki ubito in o-ropano ženo invalida Stepana Ninkoviča iz Sokolova. Žena se je bila napotila v Banjaluko po podporo okrožnega urada za zavarovanje delavcev (njenemu možu je bilo na delu odtrgalo obe nogi). V bližini trupla so našli krvav robec, s katerim so orož:r!ki popraše-vali po bližnjih vaseh, če bi ga kdo poznal. Pri-:'! so tudi v hišo Koste Lakiča, ki ga pa ni bilo doma. -N 'ova mati je takoj spoznala robec kot sinovo last — ni vedela, za kaj gre. prijLakiča so potem našli v sosedstvu pri nekem podjetniku kot delavca. Zločin je kmalu priznal. AVTO POBIJA TUDI V LONDONU London, Anglija. -— Tekom mesecev julij, avgust in sep-' tember je bilo v avtomobilskih nesrečah pobitih 340 oseb. V istem četrtletju lanskega letal ke v svojem uradu jih je umrlo 309» 1 Michigan avenue vembra, so vlomili neznani lopovi v hišo posestnika Ivana Jakliča v Spodnjih Ložinah hišna št. 1 pri Stari cerkvi. — Vlomili so skozi okno v sobo, izjavi delegatov, ki so izbrani kjer so spravljali domači na-za konferenco, zastopala na vadno obleko in tudi denar. V sestanku stališče, naj se po- tisti sobi to noč ni nihče spal. morska sila posameznih držav Tatovi so imeli pri tem seveda zniža do skrajnosti. Sama je zelo lahko delo. Izrezali so tudi pripravljena, zmanjšati spodnjo šipo v oknu in zlezli število svojega b rodov j a na(v sobo. Odprli so vse predale isti minimum, kakor ga bodo in premetali vse perilo. Oči-j Lovec slučajno ustreljen. Kakor poročajo iz Velesa se je v nedeljo zjutraj, 24. nov., večja družba podala na lov. Ko so se proti večeru lovci vračali, so na nekem hribčku počivali ter prižigali cigarete. Ko je kavarnar Karpuzovič vzel iz žepa dozo in zapalil cigareto, ga je delavec Stoj an Panovič zaprosil za cigareto, ki mu jo je Karpuzovič obljubil pod pogojem, ako mu pokaže neke vaje s puško, ker je bil pri vojakih kaplar. Stojan je vzel puško ter začel izvajati vežbe. Pri tem pa se je nabasana puška po nesreči sprožila in krogla je zadela kavarnarja Karpuzoviča tako nesrečno v levo stran prsi, da je mož kmalu nato izdihnil. Stojan se je takoj prijavil sodišču, ki ga je obdržalo v preiskovalnem zaporu. -o- znižale druge države. IZ JUGOSLOVANSKEGA KONZULATA sporočajo, da se bo služila v;nedavno dogajali ŠTUDENTOVSKI NEMIRI V ROMUNIJI Bukarest, Rumunija. — Ru-munska vlada se je pretekli četrtek sestala v posebni seji, da bi razmotrivala o novih študen-tovskih nemirih v mestih Klau-senburg in Temesvar. V obeh teh mestih so se začeli proti-judovski nemiri, kakoršni so se vidno jim je šlo le za obleko, ki je bila spravljena v zadnjem predalu omare. Ko so jo našli, so izbrali najboljšo praznično obleko posestnika Sleparski agent. Nedavno se je bil pojavil v Osijeku neki agent, ki je nabiral delavce za neko podjetje na Nizozemskem. Zbral je 29 Ivana Jakliča, njegovega sina i delavcev, od katerih je pobral in tudi Jakličeve žene. V ne-1 po 100 do 300 Din nekakih deljski obleki posestnika Jak- i pristojbin. Ko so delavci do-liča se je nahajala tudi čisto' speli na Nizozemsko, so zve-zlata ura. To so pobrali t oble-. deli, da so šli na led navadne« ko vred. Ko so stikali še na-i mu sleparju. S pomočjo jugo-prej, so našli nekaj denarja, | slovanskega konzula so odpo-ki jim je ravno tako prav pri-itovali v Belgijo, kjer so dobili tudi v dru- šel. Vso ukradeno robo so sreč- torek 17. dec. ob 9. uri dopol-igih evropskih mestih, kakor v dne svečana služba božja v Pragi, Krakovu, Budapesti in hrvatski rimsko-katoliški cer- Dunaju kvi BI. Dev. Marije na vogalu 60. ulice in Marshfield street, to v počast rojstnemu dnevu V Klausenburgu so bili ranjeni trije policisti in 20 dijakov; 30 dijakov pa je bilo kralja Aleksandra I. G. konzul j aretiranih. V Temesvarju pa vabi vse, ki iim mogoče, da se so študentje napadli madžarsko tiskarno ter razbili stroje in pohištvo. Nemiri so trajali celo noč. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! udeleže. Po cerkvenih svečanostih opoldne pa bo g. gen. konzul sprejemal stranke in čestit-" na 840 N. no spravili skozi okno, nato pa pobegnili neznanokam, ne da bi jih le eden od domačih slišal. Iz previdnosti so prislonili izrezano šipo nazaj, da ne bi vlom domači takoj opazili. Ko je zjutraj vstopil v sobo posestnik Ivan Jaklič hoteč vzeti praznično obleko, ker je imel ta dan ravno pot v mesto, je opazil, da je v sobi vse narobe. Ker se mu delo. Biseromašnik Franc Zdolšek umrl. Pri Sv. Juriju ob Taboru je preminul biseromašnik Franc Zdolšek v visoki starosti 85 let. Pokojnik je bil dolgo let načelnik Vranskega okrajnega zastopa in mož "klikih sposobnosti. Kot vticrJ spomin nje- govega neumornega delovanja je zdelo to ostane prenovljena in poveča-sumljivo, je poklical ženo. Oba1 na župnijska cerkev. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 14. decembra 1929. tAM&RIKANSKI SLOVENEC t Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CAN AL „0098 Naročnina: Za celo leto_________________$5.00 Za pol leta ___________________________2.S0 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto___________$6.00 Za pol leta________________3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, Ill-Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ___________________________$5.00 For halt a year .....................-........ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ................................—$6.00 For half a year ........................... 3.00 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, jdo kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker js tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at 'Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. sumi se čudijo. Čitam n. pr.; "U starokrajskim novinama či-tamo o pohodu izaslanika 'Saveza hrvatskih seljačkih zadruga'. Citajuči ovo dobivamo još jedan razlog, zašte nam je hrvatski narod u Jugoslaviji velika zagonetka barem zasad." Morda ni narod hrvaški zagonetka, a velika zagonetka so bili hrvaški politikarji. Upajmo tudi na vsaj nekaj hrvaške politične zadovoljnosti. Tudi pri Srbih ne bo brez neke — nezadovoljnosti, in sicer ravno sedaj. Srbi bi bili kot celota gotovo bolj zadovoljni, ko bi imeli kako Veliko Srbijo. Zdaj so se odpovedali celo svoji zgodovini. Kakor se glasijo vesti, se bodo morali menda celo svoji cirilici. To niso malenkosti. Ako so pristali na razdelitev v banovine, in če pri tem ostane, bo to mnogo pripomoglo, da se v Jugoslaviji v veliki meri prikaže neka vesela politična zadovoljnost. J. M. Trunk: Politična zadovoljnost rezko kje in težko kdaj se bo moglo govoriti o popolni politični zadovoljnosti. Sploh je zadovoljnost skozinskoz relativen pojm, in ga mora začrtati vsak posameznik. Pri političnem udejstvovanju pride toliko raznih činiteljev v poštev, da je popolna harmonija v izvrševanju dolžnosti teh činiteljev naravnost nemogoča, in ker ne bo harmonije, nikoli ne more biti popolne politične zadovoljnosti. O Ircih trdijo malo hu-domuno, da je Irec tedaj zadovoljen, kadar je nezadovoljen. Utegne veljati tudi o drugih. \ V Jugoslaviji se je pri »ustanovitvi" pojavila neka vesela zadovoljnost. Umevno. Pritisk je bil prehud, političen in vojni, namreč trpljenje vsled vojne. In veselje je bilo odkrito tam, kjer je bil pritisk najhujši. Na Hrvaškem je bil pritisk od strani Mažarov, obenem pa se je ravno vsled vojne ojačiki stoletna mržnja med" Hrvati in Srbi. Umevno je toraj, da je bilo tam manj kakega veselja, in še manj kake zadovoljnosti. Ker je jenjal zunanji pritisk od strani Nemcev in Mažarov ter Lahov vsaj v mejah nove Jugoslavije, je politična nezadovoljnost privrela do vrhunca na znotraj. Večkrat je izgledalo, da zdaj pa zdaj pride do poloma in razpada in zgodovina Jugoslavije prvih deset let obstanka bo označena kot doba notranjih kriz in homatij. Krizo- notranjega obstanka je Jugoslavija preživela. Niti zunanje neprijazne sile, niti notranji politični vrtinci niso mogli Jugoslavije razdreti. Vse kaže, d ji je prišla za Jugoslovane nova doba. Bistvo držav se je tudi na zunaj močno označilo z imenom, ki izraža neko državno edinstvo, To ni nikaka malenkost, v prvi vrsti ni malenkost za srbske kroge, ko so se morali odreči svoji lastni zgodovini. Ali je nova politična razpredelba ravno najboljša, bo pokazala bodočnost. Vsekako pa je na mestu, ker obsega vse dele države pod enakim političnim vidikom, in daje banovinam priliko uspešnejšega političnega gibanja. Le kak naivnež bi pričakoval, da pride morda zdaj za Jugoslavijo kaka zlata doba in bo zavladala politična zadovoljnost vsepovsod. Kaj takega je kratkomalo nemogoče. Več potrebne zadovoljnosti pa se lahko z vso opravičenostjo pričakuje. Slovencem tudi v teku notranjih kriz ni manjkalo političnega rezona, dasi ravno niso bili posebno zadovoljni, ker je cilj njjh notranje politike meril na neko avtonomijo. Banovi-r a vsaj nekoliko zadovolji temu stremljenju. Naroden obstanek ni bil ravno ogrožen, niti ko je bila na vidiku neka Velika Srbija ali v prejšnji kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kakor je razvidno iz izjave, podane po kralju napram angleškemu poročevalcu, je slovenska narodna posebnost v vsem na varnem, kakor tudi hrvaška in srbska. Vsi so Jugoslovani, a ostanejo Srbi, Hrvatje in Slovenci. Politična nezadovoljnost je bila najhujša1 med Hrvati. Sicer se je mnogo govorilo in pisalo o narodni nezadovoljnosti, oziroma nezadovoljnosti naroda, ampak vse kaže. da je bil vir nezadovoljnosti bolj v vrsti — politikov, in ko je diktatura a temi politiki pomedlu, je vsaj precej izginila nezadovoljnost iz naroda. Množijo se glasovi tudi iz vrst Hrvatov samih, da je bilo pač s politiko marsikaj napačnega, a še več s politiki. Neverjetno naravnost se zdi, da je po sedanjih homatijah dospela v Beograd deputacija hrvaških zadrugarjev, in Hrvatje KAJ JE ZOPET NOVEGA V PUEBLI ? Pueblo, Colo. V naši naselbini je dosti bolezni vsake yrste, največ pa zloglasne "flu". V vsaki hiši najdeš po dva ali pa še več bolnikov in vse jamra. Tako je n. pr. Mrs. Fear še vedno bolna. Malo vstane in ob bergljah pohodi in pokomandira po hiši, pa gre spet v postelj. Saj veste, kjer je mati bolna, da je vse narobe. Jaz sem že dosti tega skusila in dobr o : i ( kaj se to pravi. Zato naj ljubi Bog čimprej vrne Mrs. Fear ljubo zdravje. V bolnišnici se nahaja tudi Louis Erchul; dal Bog, da bi skoraj okreval. Nevarno je zbolel tudi naš prijatelj Matija Novak in je že več tednov v postelji. Dal Bog, da bi vsi bolniki kmalu ozdraveli in se zopet v krogu svojih veselili in zabavali. Iz bolnice se je te dni povrnil na potu okrevanja Mr. Joe Babnik. Te dni smo imeli tudi 40-urno pobožnost. Cerkev je bila tekom tega časa prav obilno obiskana. Slovenske pridige so imeli naš preč. g. župnik Ciril Zupan, katere so bile globoko zamišljene in zelo pomenljive. Cerkev je bila prav lepo ozalj-šana za dneve pobožnosti, kar gre zahvala in priznanje šolskim sestram, ki se toliko trudijo za lepoto hiše božje. Zelo zaposlena je v teh dneh naša korajžna zastopnica Am. Slovenca in Ave Marije, Mrs. J. Meglen. Kadar človek kam pogleda, jo vidi, kako diha od hiše do hiše in kako prenaša lepe, zanimive koledarje Ave Maria. Jaz bi ji svetovala, da bi si nabavila naprtni koš, da ne bi tako trpela. Ona ima srečo; kamor pride, v vsaki hiši enega odda ali pa še po dva. Čast vrli ženi, ki se tako požrtvovalno tr(idi za dobro stvar. Dne 20. dec. se bo priredilo v naši naselbini lepo, zanimivo igro "Dve sestri". Ker je igra zanimiva in zelo poučna, je pričakovati obihie udeležbe. Cisti dobiček je namenjen za slovensko cerkev Marije Pomagaj. Zato so vabljeni vsi iz domače naselbine in vseh bližnjih sosednih naselbin. — Pridite vsi iz Canon City, Wal-senburg, Leadville in Denver-ja, ker kaj takega še niste videli. Zdaj pa želim vsem naročnikom Amer. Slovenca vesele in zadovoljne praznike! Tiny Kastelic. -o- SPOMINI NA DOGODKE V STAREM LETU IN MISEL NA NOVO LETO. Chicago, III. Kako hitro in preminljivo je vse. Komaj se prikaže dan, kar hitro se moramo pripraviti in pričeti svoje delo, ako hočemo svoje delo zvesto in pravilno končati, da nas zopet noč ne prehiti. Tako bežijo dnevi, tedni, meseci in ravno tako hitro bo izginilo leto; še par dni ga imamo in številka 1929 izgine za vedno, ostane nam le še v spominu. Kar mi ostaja od celega leta najbolj v spominu, je naš vseslovenski katoliški shod. — Rojaki, kateri se niso mogli te slavnosti udeležiti, ne verujete in ne verjamete, Kako je to bilo nekaj vzvišenega in veselega za vsakega Slovenca, Okoli 12,000 slovenskega naroda na enem prostoru, kaj ni to nekaj veličastnega za naš mali slov. narod na tej dalnji zemlji? Srce je kipelo radosti in solza veselja se je prikazala, ko si gledal rojaka od vzhoda in drugega z daljnega zapada, kako sta si segala v roke po preteku dolgih let; nekdaj v svoji rojstni domovini krepka slovenska fanta, sedaj kreme-nita preizkušena moža. Bili so to dnevi, ki ostanejo v spominu in zgodovini slovenskega naroda: večtisoč glava množica na prostoru na gričku v Lemontu pri Mariji Pomagaj in ta množica s pevskimi zbori je pela "Povsod Bo-ga". Še kaj takih dni v prihodnosti, to so želje marsikaterega Slovenca. Sporočati imam nekaj novic, vendar so brez pomena, sem jako počasen v pisavi in predno kaj napišem, niso več novice, je že vse zastarelo, najboljše bo, da to delo prepustim pomožnemu zvonarju, ki se pa naj pogosto oglasi. Ker mi pisava ne gre, bom pa kar zakričal tako, da me boste vsi slišali, vsi, kateri spadate pod zvon sv. Štefana. Zakaj kričiš? Kaj ti je? Meni prav nič, hvala Bogu se počutim popolnoma dobro, samo zato sem tako glasen, da kateri še ni pri družbi sv, Mohorja, da v kratkem pristopi, da mogoče ne bo prepozen, ker ne vemo, kaj pride jutri, in če se hočeš preskrbeti v slučaju nesreče, pristopi takoj. Bo za tebe velika korist, pa premisli, ako ni res, za 50c na mesec imaš v slučaju bolezni ali nesreče vsaki dan en dolar bolniške podpore, v slučaju smrti pa dobijo tvoji $500.00, kaj še moreš kaj več zahtevat, mislim, da ne. Da pa ne boš skomizal z rameni, kakor da bi si nekaj ne zaupal, ti pa samo na uho povem, da je družba tudi finančno dobro stoječa s premoženjem $7500.00. Do novega leta je prost pristop, kar mogoče ne bo zanaprej. Letno sejo je imela družba v nedeljo, to je 1. dec. Izvoljen je bil ves stari odbor za prihodnje leto 1930, kar kaže, da je vam uradnikom družba dala priznanje. Zakaj pa tudi ne? Koliko stvari je prišlo na dnevni red, ali šlo je vse kot po žnorci. Dokler bo vladal tak red v družbi, bo gotovo še napredovala. Tebi, predsednik, pa hvala za tvoje izborno diplomatsko delo. Vsi člani družbe sv. Mohorja in vsi farani sv. Štefana pa ne pozabite zaznamovati si dneva s kolobarjem okoli 31. decembra, to je na Silvestrov večer, ker to je zadnji letošnjega leta in ako želiš par ur zadovoljno preživeti, pridi, dobil boš veliko svojih prijateljev, kakor drugikrat bo vse dobro preskrbljeno, okusen prigrizek in videl boš, kako se kaj mišigančan in kalifornij-čan sporazumeta; godba bo izvrstna, posebne vrste, za stare in mlade. Na koncu te prireditve bodo naš Rev. Fr. B. Ambrožič s svojim govorom zaključili našo veselico in leto 1929, tako nekako bo ta veselica. Vendar kaj bo še vse veselični odbor pripravil, meni ni znano. Na svidenje v šolski dvorani na Silvestrov večer! Rojakom širom nove domovine vesele božične praznike! John Fale, član dr. sv. Moh. -o- TO IN ONO IZ JOLIETA. Joliet, 111. Čitamo več dopisov iz ene in druge naselbine. Čitamo, kako se imajo v eni ali drugi naselbini, kar je res zanimivo in tako rojaki Sirom Amerike vemo, kako se nam tu in tam po slovenskih naselbinah v A-meriki godi. Tukaj v Jolietu je večinoma ])o starem. Dela se vedno manj in se čuje, da bo še slabše. Naj bo že kakor hoče, saj smo že vsemu navajeni. Zdaj v adventnem času smo bolj tiho in se držimo bolj v spodnjem štuku in posnemamo navade našega Toneta s hriba. Dne 31. dec. t. 1. zvečer priredi društvo sv. Frančiška Sal. št. 29 KSKJ. veselico v Slovenia dvorani. Obeta se, da tisti večer bo prav fletno v Slovenia dvorani. To društvo vedno kaj novega priredi, pa bo gotovo tudi sedaj storilo vse, da bo veselica kar najbolj polna zabave. Na vstopnini bodo nagrade od $1 do $3. Isto bo za žene in dekleta, može in fante. Potem je določeno, da izmed prvih 25 fantov ali mož, ki pridejo prvi v dvorano, bo eden dobil dva dolarja in pol zlat. Istotako žene in dekleta, prvih 25, ki pridejo v dvorano, bo ena izmed njih dobila dva dolarja in pol zlat. Zato ne pozabite, da ne bote prepozni. Kdor bo prvi, bo prvi. In zakaj bi ne bili Vi? Na veselici bomo imeli tudi šaljivo pošto, tako bo lahko vsak pisal svojemu prijatelju ali prijateljici. Za ples bo svirala His Melody Mastres Orchestra. Na svidenje 31. dec.! M. T. -o- NEZGODE, BOLEZEN IN DRUGO IZ SHEBOYGANA. Sheboygan, Wis. Iz bolnišnice se je povrnil rojak John Mrvar, ki je bil o-periran za kilo. Sedaj je že docela okreval in je že zopet na delu. V sosedni naseibini, kjer se nahajajo štiri slovenske družine, v Kohler, Wis., se zdravi naš rojak Hieronim Svetlin. Dne 1. novembra mu je padel kos ledu na noge tako nesrečno, da mu je zdrobil oba palca na nogah. Rojak John Bastošič je pred par dnevi padel lako nesrečno, da si je razbil oba kolena. — Obema rojakoma želimo hitrega ozdravljenja. Vsem čitateljem lista A. S. in rojakom širom Amerike vesele božične praznike in srečno novo leto! Ivan z vrha. —■—o- SAMO DESET MINUT! Chicago, 111. Bilo je leta 1926. 15. decembra, ko me je poslal komandir nape čete službenim potom v Zagreb. Rekel mi je, da točno ob 8. uri odide vlak proti Zagrebu. Ko jo maham po Dunajski cesti proti kolodvoru v Ljubljani, zaslišim naenkrat za seboj dobro mi poznan glas. O-zrem se, in res nisem se motil, bila je Micika iz našega kraja. Pozdravila sva se in začela klepetati o vsem; jaz sem ji pravil, kako ga pihamo pri vojakih, ona, kako da je doma, o ljubezni mislim, da, o krompirjevi itd. Ne vem, koliko časa sva govorila, ko se domislim, da točno ob 8. uri odide vlak. Hitro letim na kolodvor, tam pa mi povedo, da samo deset minut sem prepozen. Obrnem se in grem precej poparjen v kasarno, premišljajoč kaj da bo. Ko pridem pred komandirja, me ostro pogleda in reče: Za deset minut pojdeš v m fant samo deset dni v špeh-kamro. — Od tedaj sem pa vedno točen. Zato tudi vam povem, da 15. decembra 1929 točno ob 8. uri zvečer priredi dramatični klub "Ilirija" krasno igro "Požigalčeva hči". Pridite gotovo vsi, ne bo vam žal; ako pa zamudite samo deset minut, motite igralce in gledalce, sebi pa pokvarite ve:s u-žitek ker ne bote videli cele igre. Zato še enkrat, bodite točni in zopet točni! Torej na svidenje v nedeljo ob 8. uri zvečer. Anton Kropenc. -o- IZ URADA DR. MARIJA POMAGAJ ŠT. 7S K.S.K.J. Chicago, 111. Ponovno opozarjam vse članice našega društva na letno sejo, ki se bo vršila v nedeljo. -15. decembra, ob 2. uri popoldne. Volitev odbora in druge važne zadeve. Ne pozabite! Julia Gottlieb, tajnica. ČLANICAM DRUŠTVA KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER Chicago, 111. Tem potom naznanjam vsem članicam, da smo zopet zgubile eno članico ali sosestro, in sicer Marijo Anžiček. Pogreb se je vršil v četrtek, dne 5. decembra. Pogrebne sv. maše se je udeležilo obilo število članic, ki so skazale sosestri zadnjo čast. Pokojno sosestro pa priporočam vsem članicam v molitev, zakar je na zadnjo uro še sama želela. Ker za pogreb nismo razposlale nič kart, torej vam tem potom naznanjam vsem, da ne pozabite prispevati za pogrebne stroške, kakor je že navada, da ne bo treba vsako posebej opomina-ti. Imamo še nekako polovico meseca in bomo zaključile to leto, zatorej poglejte v knjižico, ako je v vaši knjižici že kaj zapisano za leto 1929, če ne, pridite in poravnajte, da ni potem v slučaju smrti tajnica kriva, ako ne plačujete in ako se vam ne more pogreb dati, ker pravila so za vse enaka, ker v društvo se sprejemajo samo žive članice, v slučaju smrti pa jaz ne morem nobene sprejeti, kakor upam, da tudi druge tajnice ne. Redno plačujte, ker ni veliko $2.00 na leto in za vsak pogreb vsaj 10c, pa si prihranite nepotrebnih sitnosti sebi in odboru. Nadalje se tem potom tudi vsem sosestram prav lepo zahvalim v imenu društva, kar je katera pomagala glede bazarja. Prvič vsem tistim, ki ste kaj darovale bodisi v denarju ali v blagu, da ste prinesle tako lepe dobitke, nadalje vsem tistim, ki ste pomagale šivat ali heklat, da smo napravile tako veliko dobitkov in tako lepe, nazadnje pa še vsem tistim, ki ste pomagale pri štan-tih. Torej vsem skupaj tisočera hvala in Bog plačaj, ker delale ste za dobro stvar in kakor se sliši, da bazar je dobro izpadel. Imena vseh bodo prebrana na seji 22. decembra. S sesterskim pozdravom, Jennie Terselich, tajnica. a:::i'iiiiiii:iiiiiiiiliiii!ii!i:iiiiiiiiitmiiitiii ii * PODLISTEK * r s .trte i» fjiiiiiiiiiiiiiiiiii.niMiiiiifflii Dr. Ožbolt Ilaunig: KAPELŠKI PUNT Kmetje so se smejali, zakaj zdelo sc jim je dobro, da so mogli povedati 1'legar-ju to, kar je že davno zaslužil. Zato so jo udarili h Koclju in čakali tam na izid pogajanj z gospodom proštom. Flegarjev voz je bil že vprežen. Pomagal je Škopnik, ki je spremljal svojega pokrovitelja k Bošteju, da bi bil varen pred razjarjenimi kmeti. Flegar se je vsedel sani na voz, ker hlapca je poslal na svoje stanovanje, da mu tam nekaj uredi. Dirjal je hitro po trgu, da bi ga kdo ne napadel. Ko jo bil že zunaj trga, je wzil počasneje. Solnee je pripekalo nenavadno vroče; bilo je izredno suhoparno. Nad Trobejevi-mi pečmi so se zbirali na nebu črni oblaki. Naenkrat potegne močan veter, nebo je postajalo vedno bolj temno, in čuj — od daleč je že grmelo. Solnee se je skrilo za črnimi oblaki, ki so zakrili kmalu celo nebo nad Kaplo. Flegar je pogledal v nebo iu pognal konja, videč prihajajočo nevihto. Ze je pri turških šancah. Sedaj nastane silen piš od Reberce sem, grom sledi za gromom, bliski švigajo in strele udarjajo. Naenkrat potegne silen veter, nekaj debelih kapel dežja pade na tla — trenutna tišina — v tem trenutku se zasliši strašen pok — strela je udarila tik 1'legarja v trdo skalo. Odluščil se je od nje velik kos in padel pred konja na cesto. Ze itak prestrašena konja sy splašita, vzpneta kvišku in spustita v besui dir. Flegar drži za vajeti kolikor more, toda konja sta bila močna in nista se dala ukrotiti. Zdajci začne padati toča. Konja sta besna in v strašnem diru hitita naprej. Do-šla sta do mesta, kjer stojijo vislice. Cesta se nagne navzdol, konja naprej — svetel blidk — strašen grom — konja kreneta namesto po cesti naprej čez most po ozki poti navzgor in naravnost naprej. Flegar ne more več zdržati vajeti, ki se zapletajo konjem pod nogami, vidi, kako drvijo naprej — zakriči in kliče na pomoč, a prepozno. Konji so skočili v stran ia telebnili čez globok prepad naravnost v -Belo, potegnili voz s flegarjem vred s seboj. Grozen.krik — Marija pomagaj! — nekaj časa pljuskanje v vodi, nato pa je nastalo vse tiho; šumeči valovi Bele so zagrnili svojo odejo nad mokrim grobom ženeškega flegar j a Reitrerja. Flegarjeva smrt je bila za pisarja Hub-mana hud udarec. Ravno v tistem času se je končalo merjenje posestev in tako Robert ni imel posebnega posla. Upal je, da dobi v gradu Zenek službo. Toda oče je bil mrtev, prišli so drugi, ki so se znali bolje prikupiti grofu Rosenbergu. Vsak prosilec je znal Roberta očrniti in njegovi grehi so prišli grofu na ta način do ušes. Tako sc je zgodilo, da je ostal Robert brez službe. Nekega dne je odšel iz Ženeka in se podal v Kaplo, kjer je upal najti zaslužka kot pisar. Toda nobeno mesto ni bilo prazno, trški sodnik mu verjetno tudi ni bil naklonjen, še manj pa župan Vegi. Če je prišel kam na kmete, so ga gledali povsod po strani. "Poberi se škric!" rekel niti je vsak, "ti si mi meril zemljo tako krivično, da moram sedaj plačati še več davkov." Tu in tam je še našel koga, ki je imel o-pravke pri sodniji. Taki ljudje so ga še najrajši iskali, ker so vedeli, da je.študiran in zna dati pravni nasvet. Tako se je siromašno preživljal. Čutil je bridkost svoje usode, vedel je tudi, da nima pričakovati nič dobrega, zato se je udajal pijančevanju. Zato se mu je nudila tudi večkrat priložnost, ker vsak, ki je iskal pri njemu pomoči, je vedel, da su mu s tem najbolj prikupi. Stanovanja ni imel pravega, doma je bil danes tu, jutri tam; danes je prenočil v kaki sobi, jutri se je prebudil v kakem hlevu, kamor se je privlekel ves omamljen od opojne pijače. Bilo je na dan velike Gospojnice, Ljudje so romali od vseh strani v cerkev D. M. v Trnju. Glasno so molili in vines prepevali pobožne pesmi. Vzneseno je bilo razpoloženje ljudstva, posebno ko so čutili, ^la je ostalo vse po starem, in smejo zopet častiti Devico Marijo kot poprej. Robert je našel starega pravdarja Petra, ki je imel s sosedom zaradi nekega plota že dalje časa ostro pravdo, ki se je bližala sedaj koncu. Treba je bilo samo še nekaj dokazov. Zato je poiskal Peter danes Roberta, da mu da pravni nasvet. To se je tudi zgodilo. Robert je govoril na dolgo in široko, misleč si, naj bo izid takšen ali drugačen, glavna stvar je, da dobim piti. In to se je tudi v resnici zgodilo. Robert si je namočil docela vedno suho grlo. Ze je zvonilo k zadnji maši, ko je Peter vstal in šel iz gostilne. Robert pa se je tudi dvignil in taval proti trgu. Sam ni vedel, kako je prišel v bližino cerkve v Trnju. Ker je prišlo od vseh strani toliko ljudi, niso našli vsi v cerkvi prostora, zato so o-stali nekateri zunaj in tam pobožno molili. Robert je prišel čisto blizu. Ni snel klobuka; v svoji pijanosti se je opotekal sem in tja. Ljudje so ga gledali nekaj časa in delali obraze, iz katerih je bila brati vsa ne-volja. (Dalje sledi.) -ven naravnost ginljiva. Preden dam pismo natisniti, poudarjam, da ga ne objavljam v prvi vrsti zavoljo prošnje, ki je v njem. Upam, da je prošnjik prejel vsa.i kaj malega od onih, na katere se je bi! »obrnil. Vendar sem pripravljen tudi jaz sprejemati even-tuelne darove in jih objavljati v "Svetilniku". Ako bi torej koga to pismo z Nemškega ganilo, naj -pošlje svoj dar na "Araer. Slovenec" s pripombo: "Svetilnik". Že naprej: Bog plačaj! Vendar je prav za prav drug vzrok, da to pismo objavljam. Pisavec pisma je duhovnik na Nemškem, trd Nemec, sam pa pove, ka.j je po duhu: Slovenec. Iz ljubezni do naših slovenskih izseljencev se je bil naučil slovenskega jezika in skrbi za naše ljudi v tujini s tako ljubeznijo, kakršne bi komaj bil zmožen njihov rojak. Slovenci v Ameriki pogosto omahujemo in ne vemo, naj li darujemo svoji slovenski narodnosti vso svojo ljubezen, ali samo en kos. Ali naj imamo Celo srce za Slovenijo, ali samo en kotiček v njem. Ali naj govorimo o Domovini kot se govori o materi, ali naj jo priznamo le za mačeho. Naj li bomo bolj Slovenci ali bolj A-merikanci. Naj li tukajšnji mladini vcepljemo narodno zavest zares ali samo tako zavoljo lepšega in v kolikor je ravno koristno za naše gospodarstvo . . . Toda naj že pride na vrsto pismo samo, potem lahko še kaj rečemo in zapišemo k stavljenim vprašanjem. •j- Ilovel bei Hamm in Westfalen, dne 14. novembra 1929. Velečastiti gospod! Iz Nemčije Vam in Vašim rojakom pošiljam najlepše slovenske pozdrave. Ko sem leta .1926 obiskal nekatere slovenske naselbine v Ameriki, v Chicagi,- Clevelan-du, Springl'ieldu in drugod, sem spoznal, da ameriški Slovenci živijo v veliko boljših razmerah nego Slovenci v Nemčiji v narodnem slovenskem oziru, pa tudi v gospo- darskem ozira. Svoje slovenske župnije imate, svoje slovenske šole, svoje slovenske časnike, svoja slovenska društva. Če je že v Ameriki, kjer je vsak s ponosom ameriški državljan, j ako težko, ohranjevati v srcih Slovencev ljubezen do slovenskega naroda, še veliko težje je pri nas. Zato boste gotovo razumeli, če se obrnem z uljudno prošnjo na Vas. Četudi sem Nemec po rodu, po srcu pa sem Slovenec; in zato dovolite mi, da kaj prosim za svoje predrage Slovence. Bliža se božič, praznik ljubezni; po celem svetu je znano, da Amerikanci radi kaj darujejo o božiču, zlasti pa za revne otroke. Zato ne boste mi za zlo vzeli, ako Vas iskreno prosim: Podarite kake dolarje za revne slovenske otroke v Nemčiji. O božičnem času bomo pri svojih slovenskih društvenih prireditvah revne otroke —takih je veliko — obdarili v ta namen, da jim napravimo veselje in jim pokažemo svojo krščansko ljubezen; pa tudi zato, da jih zanimamo za slovensko stvar in jih vzgajamo v narodnem slovenskem duhu. Gotovo imate nekatere bogate rodbine v svoji župniji, ki bi rade pokazale svojo ljubezen in naklonjenost do svojih rojakov v Nemčiji. Seveda nerad beračim; pomislite pa, da ne prosjačim za sebe, ampak za revne otroke, ki so Vaše krvi in Vaše vere. Priložim še karto; sedim tam sredi svoje slovenske šole v Gladbecku. Želim Vam, prečastiti gospod in veledragi sobrat, in Vašim rojakom blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto. Bog živi! Tensundern, konžistorijalni svetnik ljubljanske škofije. Naslov: Vikar Tensundern, Hovel bei Hamm in Westfalen, Germany. Tako! — Nas v Ameriki je menda čez 200,000, pa se tako radi sprašujemo, kadar pride v pretres vprašanje negovanja narodnostne ideje: Ali se splača? In mi smo sami Slovenci, voditelji ljudi, ki so z nami eno! Pa mnogi skušajo biti prej Amerikanci, Slovenci le toliko, kolikor se izplača... Po domovini udarjamo, da je kaj, in jo zmerjamo, da nam ni mogla dati kruha in da ne stori ničesar za nas. Samo z mrzlimi možgani mislimo na domovino in govorimo o njej, kakor govore visoki politikar-ji v tej deželi o Evropi in njenih razmerah, srce naše je pa daleč od domovine-matere in ljubezni do nje ni v nas . . . Pa smo sami njeni sinovi in bratje njenih sinov in hčera. Father Tensundern je Nemec. Doma na lastni nemški zemlji je našel množico Slovencev, ki je pač samo peščica v primeri z množino Slovencev v Ameriki. Spoznal jih je kot narod, ki je vreden zanimanja. Šel je in je spoznal Slovence v njihovi lastni domovini, s težavo se je naučil našega jezika, kot slovensko govoreč Ne-meč je pričel delovati med njimi in jih je začel ljubiti! Ni trajalo dolgo, pa je postal sam po srcu .Slovenec! In to doma, na tleh lastnega velikega nemškega naroda, ki je zmožen, v par letih zabrisati vsako sled slovenskih priseljencev na svoji zemlji, če bi ne imel plemenitih sinov v svoji sredi, kakor je Father Tensundern . . . Ta mož ne vpraša in ne računa: ali se izplača? Pamet bi mu najbrž na tako vprašanje odgovarjala: Ne izplača se! Naj postanejo med Nemci sami Nemci, pa bodo dolgo živeli in se jim bo dobro godilo na zemlji. Toda njegova pamet niti prilike nima, da bi na tako vprašanje odgovarjala. Zakaj veliko srce plemenitega moža sploh ne dopusti, da bi tako vprašanje nastalo. Srce mu je postalo slovensko in ljubezen do slovenstva je v njem. Zato ve in zna samo eno: ljubim — in ker ljubim, delam tako, kakor mi ljubezen narekuje. In ta ljubezen mu pravi: slovenski mladini slovenskega duha! In ta ljubezen mu narekuje: Napravljaj zvezo med Slovenci v tujini! Oni, ki se jim bolje godi, naj mislijo na svoje manj srečne brate drugod po svetu! Brez ozira na to, kaj bodo morda mnogi rekli k njegovemu beračenju! Četudi je beračenje za vsakega neprijetna stvar, samo da doseže namen, da bi po svetu razkropljeni ljubljeni Slovenci malo bolj mislili drug na drugega — ljubezen se tudi neprijetnih potov ne u-straši! Plemeniti mož, naj ljubezen Tvojega srca gane naša mrzla srca in naj dahne vanja vsaj malo toplote božične ljubezni do naše lastne slovenske krvi! Urednik "Svetilnika". * * * Časopisi, kaj so in kakšni so? Kaj so in kakšni so časopisi? Rekel bi: Časopisi so to in taki, kar so in kalcoršni so ljudje. Vendar jih ljudem popolnoma primerjati ne moremo; kajti časopis ni nič drugega, kakor mrtev papir, na katerem je tiskana beseda; človek je pa najimenitnejša, najpopolnejša stvar na zemlji, ob darjen z razumom in prosto voljo. Sestoji iz telesa in ne. vsemi drugimi stvarmi na svetu, krona stvarstva, po božji podobi ustvarjen. Vendar pa je časopis s svojo tiskano besedo veliko močnejši nego poedin človek. Ravno zato, ker je človek živo in razumno bitje, naredi, da je časopis s svojo tiskano besedo, v kateri človek pove svoje misli, močnejši in zmožnejši od človeka in veliko več more, kakor pa more človek sam. Posamezni človek je zelo omejen in le malo more, more biti navzoč le na enem mestu, more osebno delati samo na enem kraju, more govoriti le na enem mestu in le nekoliko ljudem; s pomočjo časopisa pa človek more vse. Po časopisu je človek takorekoč vsemogočen. Po časopisu človek lahko pove svoje misli, razodene vse, kar misli in želi in govori celemu svetu. (V sedanjih časih tudi s pomočjo radia.) More za kaj vnemati in navduševati druge tudi tam, kjer njega ni. Česar torej človek sam ne more, to naredi časopis mesto njega. Po časopisu govori in pridiguje človek vsemu svetu. Časopis je odvisen od človeka; časopis je in more biti samo to in tak, za kar in kakor-šnega ga človek naredi. Časopis je to in tak, kakor tisti človek, ki vanj piše in od katerega časopis; sprejema vase tiskane besede, misli, ideje, nazore in načela, katere človek sam ima", da jih s pomočjo časopisa tudi drugim navdahne in prenese v druge, da so tudi drugi z njim enakega mnenja in mišljenja. Česa vsega je pa človek zmožen? Kaj vse in kakšen človek je? Dober človek je zmožen vsega dobrega, slab in propal človek pa je zmožen vsega hudega. Dober človek je sreča in blagoslov za celo svojo o-kolico, slab in hudoben pa je nesreča, prekletstvo in prava kuga svoje okolice. Iz tega razvidimo, da je s časopisi tako kakor je z ljudmi; s časopisi še v veliko večji meri nego z ljudmi. In če je dober človek sreča in blagoslov, kaka sreča in blagoslov za ljudi je šele dober časopis! In nasprotno: če je slab in hudoben človek nesreča, prekletstvo in kuga svoje okolice, kaka nesreča, prekletstvo in kuga za narod, za deželo, državo, za človeško družbo je šele zagrizen, fanatično- protiver-ski časopis, pisan od takega hudobnega, nepoštenega in propalega človeka! Če more že en dober človek veliko dobrega narediti, koliko dobrega more narediti šele od dobrega človeka pisan časopis! In če nasprotno en hudoben in propal človek toliko hudega naredi, koliko hudega naredi in povzroči šele njegov časopis! Od dobrih ljudi pisani in iz-umrjoče duše, povišan nad |dajani časopisi pišejo nam v korist, v pouk, v izobrazbo in tem slučaju bo ekspedicijo zabavo. Vodijo nas prav in nam prav svetujejo. O vsem resnico pišejo, pred vsem hudim svarijo, k dobremu opominjajo, vnema jo, navdušujejo za vse, kar je pravo, lepo in blago. Želijo le korist, napredek, časno in večno srečo, želijo le dobro. Koliko pa hudega more narediti in povzročiti časopis, ki ga pišejo in izdajajo slabi, pokvarjeni in ničvredni zlobni in propali ljudje! Koliko zlo je časopis, ki ga imajo v rokah brezvestneži, lažniki, obrekljivci, največji sleparji in goljufi, najzagrize-nejši brezverci, najfanatičnej-ši protiverski hujskači, najbolj potuhnjeni hinavci, največji zgagarji in zdražbarji! Časopisi so torej to in taki, kar in kakoršni so tisti, ki jih pišejo in izdajajo. Po ljudeh moremo soditi časopise. Zato pa: kakor se držimo dobrih ljudi, kakor poslušamo one, ki nas prav učijo, kakor sledimo onim, ki nas prav vodijo, zaupamo onim, ki nam dobro hočejo, tako ravnajmo tudi glede dobrih listov. Naro-čajmo in čitajmo le dobre, katoliške časopise! Oni so moderni misijonarji in pridigarji. Bojmo in varujmo se pa slabih listov in časopisov! Andrej Tomec. -a- SKRIVNOSTI VELIKEGA "ZELENEGA PEKLA". V Nemčiji so v velikih skrbeh glede filmske ekspedicije, ki jo je povedel znani raziskovalec Južne Amerike dr. Ado Bassler sredi letošnjega maja proti Gran Chacu. Ekspedicija bi se ž,e morala vrniti, toda v zadnjih mesecih se je izgubila da je postala žrtev še čisto divjih granehaških indijanskih rodov, kajti potovalci, ki so prišli iz tistih krajev, pripovedujejo, da so divjaki pred nedavnim napadli in ujeli skupino belih s čudnimi aparati. V težko rešiti, kajti že dosti se jih je izgubilo na takšen način, ne da bi svet še kdaj slišal o njih. Omenjamo n. pr. ekspe-dicije Francoza Creveaura, dalje raziskovalca Ibareta in Boggianij>a, ki so postale žrtev "zelenega pekla", njegovih divjih prebivalcev ali morilnih mrzlic. STENSKI KOLEDAR AMER SLOVENCA' ZA 1930 JE GOTOV! Vsi naročniki "Amer. Slovenca" ga dobe brezplačno Naročnikom, ki žele več kakor enega in nenaročnikom posamezno po pošti 15c za Ameriko, Kanado in stari kraj. Kdor naroči 10 komadov ali več, jih plača samo po 10c. — Priporočamo tajnikom in tajnicam društev Z.S.Z., D.S.D. in S.Ž.Z. itd., da jih naroče skupno za člane. V večje naselbine, kjer imamo naše zastopnike, jih bomo poslali za vse naročnike na zastopnike. Naročnike prosimo, naj olajšajo delo zastopnikom -(cam) kolikor mogoče s tem, da gredo sami po koledar h za-stopniku(ci). Kjer nimamo zastopnikov, tja bomo poslali koledarje posamezno po pošti. Isto v stari kraj in Kanado. Uprava A. S. KOLEDARSKE TEŽAVE V SOVJETSKI RUSIJI. Kakor znano, se na Ruskem postopno uvaja "nepretrgani teden" s 7 delavniki. Od 1. novembra velja v Moskvi za vse državne urade in po drža vi podpirana gledališča (tudi Hudožnike). A vladni odbor za to reformo se še vedno ne more zediniti glede novega koledarja, ki bi zatrl vsak spomin na nedeljo. Od kraja je odbor predlagal sledeča lepa imena: zvefcda, srp, kladivo, snop, solnce i. dr. (namesto ponedeljka, torka itd.), a predlog je naletel na ogorčen odpor. Organ delavcev "Trud'' vprašuje: "Ali ne bo prebeda-sto slišati: solnca nam ne smete zasesti, na ta dan smo določili svojo sejo, v zvezdo pa imamo gledališko predstavo itd.? Razen nesmiselnosti o-življajo ti stavki pogansko vero v solnce in zvezde." — Isti list predlaga druga, bolj zavedna imena: politdan (pon-deljek), vojni dan (torek), dan komunistične omladine (sreda) itd. Večinoma pa so delavci za to, da bi sploh izgubili dnevi svoje označbe; stare so neumestne, a nove bi povzročile zmedo. Boljše bi bilo pisati in govoriti samo: 16. XI. t. 1. ali 1. V. prihodnjega leta! A na ta način bi lahko nastale pomote in ljudstvo sploh ne bo hotelo govoriti samih številk. Zato predlaga v "Trud" samem neki drugi dopisnik, da bi obdržali dosedanja imena in črtali samo soboto pa nedeljo, ker sta židovski in krščanski praznik. Potem bi imel teden samo pet dni in bi sledil petku vedno takoj pon-deljek . . . STENSKI KOLEDAR "AMER. SLOVENCA" za leto 1930 je gotov. Naročniki ga dobe brezplačno. Kdor bi rad koledar poslal sorodnikom ali prijateljem v stari kraj, mu istega pošljemo kamorkoli želi za 15c s poštnina vred. CHICAŠKE NAROČNIKE "AMER. SLOVENCA" vabimo, da pridejo po stenski koledar, ko se mudijo v naši bližini. RAČUNE za luč, plin in vodo lahko plačate vsak čas v uradu "Amer. Slovenca". Tu si lahko kupite tudi "American Express Money Orders" za Ameriko in stari kraj. Kdor oglašuje, ta napreduje! ŽRTVOVATI MORA 2 AKRA Prodam malo hišo, skalnata podlaga, dobra voda, pripravno za rediti kokoši ali saditi zelenjavo. Leži ob Burlington R. R., 45 minut vožnje v mesto; v bližini prodajalne, šole in cerkve. Samo $300 v gotovini, $30 na mesec. E. D. Bagby, 126 Burlington St., Westmont, Ills. (2992) NAZNANILO. Rojakom v Chicagi in okolici naznanjam, da sem se preselil ha novi naslov: 2522 South Ho-man avenue. — Svojo karpen-tarsko obrt izvršujem še v nai prej in sem rojakom v tem oziru vedno na razpolago. — Slovenskemu občinstvu se zaliva* ljujem za naklonjenost v preteklosti ter se za isto še v naprej priporočam. Obenem želim Slovencem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto 1930. MATT GORJANC, 2522 So. Homan Avenue, Chicago, III. POZOR! Pravkar smo dobili večjo zalogo Družinske pratike ZA LETO 1930. Ta pratika posebno priljubljena pri Ameriških Slovencih, je večje oblike in posebno zanimive vsebine. Cena 20c. Naši zastopniki in vsi drugi, ki jo žele dobiti ali raz-pečavati, naj jo takoj naroče, dokler zaloga ne poide. Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. ' Slovcncem v Chicagi in okolici sc priporočam za dovoz premoga in prevažanje pohištva ob času selitev. John Kochevar 2215 W. 23rd St., Chicago, III. Tel. Roosevelt 2692. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: ROOSEVELT »221. Louis Stritar 201B W. Zlat Place. Chicago. Ill RADIO PREDAVANJE 0 IZSELJEVANJU Predaval Rev. K. Zakrajšek, bivši slov. misijonar v Ameriki. (Konec.) V Združenih državah je sedaj vsa stvar glede verske oskrbe izseljencev urejena. Kar .je tam izgubljenega, je že izgubljeno za vselej in te zgube bi jaz cenil na 50, če ne na 75%. Tudi v Franciji, Nemčiji, Belgiji in Holandiji je že poskrbljeno za nje. Tam so že navdušeni naši slovenski misijonarji, Ki se z veliko požrtvovalnostjo trudijo zanje, da bi jim bili vsestransko na pomoč. Da, iz-scljeniški misijonarji imajo med našimi izseljenci glavno delo. Urez tega bi bilo vse naše delo za izseljence tu doma in vlade v tujini brez pomena in brez uspeha. Le malo bi se dalo zanje storiti. Naše izseljen islu) vprašanje, zlasti za njih verstvo in narodnost, skrb za varstvo v tujini se sploh ne da rešiti brez lijih. Zato binu prosili tudi na splitski konferenci vlado,* da naj bi vsem našim večjim konzulatom pri-delila tudi izsel.jeniškega misijonarja, ki bi bil oče izseljencem. Kaj pomen,ja za vsako naselbino slovenskih izseljencev v tujini lastni narodni iz-seljeniški duhovnik, to se jasno vidi v Ameriki. Kjer so naselbine dobile v pravem času se navdušenega duhovnika, ki je zanje ustanovil najprej domače ognjišče — slovensko cerkev, kmalu nato ustanovil še slovensko šolo, tam naselbine krasno procvitajo v vseh ozirih. Ti duhovniki so poskrbeli zanje pred vsem podporna društva, kjer se izseljenci sami zavarujejo za bolezen in smrt. Ta društva so združili v takozvano jed noto ali centralo, da je bilo delo uspešneje. Tako ima n. pr. Kranjska slovenska katoliška jednota v Združenih državah že nad tri milijone kapitala za smrtno podporo svojih članov. Druge ga imajo že več. Ti duhovniki ustanavljajo zanje slovenske časopise. Take naselbine na- stvareh je bil in je samo duhovnik, na katerega so se in se še vedno najprej obračajo naši izseljenci. Zato stoji Rafaelova družba na stališču — vsaki naselbini, vsaj večji, lastnega slovenskega duhovnika, pa bo za izseljence dovolj poskrblje- predujejo tudi gospodarsko.) no. Vse večje države uvideva- Naselbina kakor je Cleveland, Čhicago, Joliet, Pueblo in drugi kraji prav krasno tudi gospodarsko napredujejo. — Imajo veliko slovenskih trgovin, ki lepo napredujejo, imajo slovenska bančna podjetja, slovenske Rajfaiznoyke itd. Duhovnik je tudi, na katerega se izseljenci v vseh potrebah in stiskah najprej obračajo za pomoč. K meni v Chicago so hodili v župnišče prosit pomo či v stiskah in potrebah tudi taki, ki se drugače za vero in cerkev niso zmenili. Vedeli so pač, da je duhovnik edini, ki jim more in hoče uspešno pomagali. V težavah pri iskanju dela, v težavah z delodajalci, a soduijami itd., y vseli teli jo same ta velikanski vpliv duhovnika na izseljence v tujini in zato same plačujejo te duhovnike izseljencem enako, kakor plačujejo vernikom tu doma duhovne pastirje. In ti izseljenci v tujini jih še veliko bolj potrebujejo, kakor ti doma. Upam. da bo tudi naš novi izšeljeniški zakon upošteval naše prošnje in predloge glede tega in poskrbel tudi za to. * Zato je Rafaelova družba obrnila svojo posebno pozornost na to, da skuša poskrbeti iz domovine poskrbeti za svoje izseljence, ker tuji škofje in duhovniki pred vsem ne poznajo jezika, ne našega naroda in pogosto niti zanje ne vedo, kje so, odkod so in kako bi zanje poskrbeli. .V Združenih državah bi se bilo dalo najmanj 50% naših izgubljenih izseljencev versko rešiti, ko bi se pred leti tu od doma poskrbelo zanje. Tako so se pa pomešali med različne narodnosti in vere in se poizgubili. Kot katoličanom pa nam nikakor ne more biti vseeno, ali o-hranijo naši izseljenci svojo vero ali ne. Iz tega stališča pa zlasti prosimo sodelovanja pri družbi sv. Rafaela vseh naših čč gg. župnikov in vseh katoliških organizacij. Gre za rešitev sto-tisočev duš naših bratov^ ki z vero izgube skoraj vselej tudi tem, da bi naše izseljence o-hranila za narod in državo tudi v tujini, da bi šli, si tam pridobili denarja in se potem kot čebelice vrnili domov in pomagali dvigniti naše gospodarsko stanje v državi. Tudi mi kot Slovenci želimo isto in srce nas zaboli, ako čujemo, kako se nam potujčujejo naši lastni bratje v tujini. Tudi tukaj je veliko polje za našo družbo sv. Rafaela in za naš narod kot tak. Tu pa treba zopet sistematičnega dela skupaj z državnim uradnim. Tu treba, da zainteresiramo zlasti slov. časnikarstvo, da bo vse druga če posvečalo temu vprašanju svojo pozornost, kakor v preteklosti. Naše slovensko časo pisje v tujini vrši pridno svojo nalogo, da ohranja izseljence v stalni zvezi z domovino. Zato imate v vsaki številki vseh ostalim slovenskim naselbi- svoje poštenje in se nam slovenske duhovnike. — Pred vsem bi rada dobila vsaj enega za Argentini,jo. C.lede vere pred vbem moramo -sami zabredejo in se tudi opozoril tudi našo družbo sv. Mohorja, da bi se tudi ona za-zela za to vprašanje in mu vsako leto v svojih publikacijah posvetila veliki del, zlasti v Koledarju. Silno dobro se bo zdelo našim izseljencem, ako jodo opazili, da se misli nanje, da se skrbi zanje, da se jih je ohranilo v srcu. Ker je pa moj čas za to predavanje potekel, naj k sklepu samo kratko omenim, bratje in sestre: Stotisoče naših bratov in sester imamo po svetu v tujih delih sveta in državah. Naši bratje so po krvi, veri in narodu. Bog nam je v zgodbi To-bijevi in angelja Rafaela pokazal, kaj je njegova volja, da storimo za svoje izseljence. Zavedajmo se teh svojih svetih dolžnosti in bodimo njih Rafaeli. Pristopimo vsi k družbi sv. Rafaela kot člani in poma- v slabo življenje drugače izgubijo. Naša državna politika glede izseljeništva stremi zlasti za listov velik del posvečen novi- gajmo, da naše izseljeništvo cam iz domovine. Tukajšnje ne bo v nesrečo in škodo ne časopisje tega ni vršilo ali narodu, ne veri, pred vsem pa prav malo'. Tu jo veliko dela ne izseljencem samim v tujini zanje. Enako bi pil tej priliki ,(Dalje na 4. strani.) Stran 4 »ooooooooooooo ► «000000000000 > ooooooooooooo »ooooooooooooo > -ooooooooooooo »-ooooooooooooo > ooooooooooooo > ooooooooooooo, [ OOOOOOOOOOOOO ( -OOOOOOOOOOOOO I OOOOOOOOOOOOO < ooooooooooooo« OOOOOOOOOOOOO ( OOOOOOOOOOOOO < OOOOOOOOOOOOO" ( OOOOOOOOOOOOO ( OOOOOOOOOOOOO ( < T. C. Bridge*: Na pomoč ROMAN. »ooooooooooooo! [ ooooooooooooo. ooooooooooooo, ooooooooooooo, ooooooooooooo, x>ooooooooooo<, ' >0000000000001. ooooooooooooo, ooooooooooooo^ ooooooooooooo« j [ OOOOOOOOOOOOO" [ OOOOOOOOOOOOO J ooooooooooooo-'ooooooooooooo ► ooooooooooooo J »ooooooooooo J •ooooooooooooo* Jim pa ma ne odgovori, kajti že so stali ob vhodu v rov. V votlini sta stala tista dva mala. lepa moža, ki se jima je očitno poznalo da se bojita., Zdaj pa je Jim imel časa dosti da si ju ogleda in videl je, da sta oblečena v tunike iz finega, modrega svilenega blaga in da sta sicer majhna, pa vendar lepo rašena in prav prijetne zunanjosti. Nagovorila sta profesorja, pa dasi je bil v starih jezikih Južne Amerike dobro izveden, vendar njunega pripovedovanja ni mogel kaj prida razumeti, razen, da naj jima došleci sledijo. Šli so torej vsi naravnost v votlino in kmalu stali pred steno iz žive skale, kjer se je votlina končavala. "Kakor bomo pa zdaj tod skozi prišli?" vpraša Greg Jiiuia. "Ko bi jaz kaj več vedel!" reče Jim. "Toda, glej Hula!" Možička splezata na neko polico in stopata nekaj časa po nji, potem pa se vstopita na nekem mestu skupaj in obstaneta. Naenkrat zaslišijo rezek glas, kakor bi se nekaj mlelo in velik kos skale se prav počasi strklja na notranjo stran ter naredi tako veliko odprtino, da sta mogla vstopiti dva moža vštric. "Joj, to je pa izvrstno narejeno!" občuduje Andy. "Niti tolikšne razpoke ni bilo, da bi jo mogel z drobnogledom zaslediti, preden se je skala zgenila, in stavil bi, da tehta ta klada prej pet ko štiri tone." "Čudovito, z^res!" vzklikne profesor, ko zagleda onstran vrat krasno obokan predor, ki mu je bilo videti, da vodi naravnost v srce gore. Možička sta splezala s police, stopila v predor in prosila ostale, naj jima sledijo. "Vse to je prav lepo," reče Greg, "toda, kaj bo z lučjo?" "Nič ne skrbite za luči, Greg," reče Andy. Jih že imajo. Le glejte, kako je vse modro in lepo!" Tako je tudi bilo. kajti ves dolgi predor, kolikor so ga mogli videti, je blestel v bledi modri svetlobi, ki je bila nekakšna fosfores-cenca, pa vendar toliko močna, da je čisto jasno razsvetljevala pot. 66. Mrzel ogenj. Mala možička sta počakala, da se je vsa družba zvrstila skozi vrata, nato pa spravita obojno svojo težo na kovinast vzvod, ki je » štrlel iz stene. Zopet se zasliši votli glas kot bi se nekaj mlelo in kamenita vrata se zvalijo nazaj na svoje mesto. Jima je bolj kot vse druge zanimala modra luč in ni bilo'dolgo, pa je odkril njen vir. Pridejo namreč do korita, ki je bilo vsekano v živo skalo in obrobljeno s kovino ter bilo do roba napolnjeno z neko tekočino. To je torej bil ogenj z modro svetlobo. Hula sta šla mimo, ne da bi se zanj zmenila, ostali pa se ustavijo in si ga ogledujejo. Profesor položi roko nad tekočino, nato pa se drzne celo s prstom dotakniti. "Ni vroča!" vzklikne strme. "To je mrzel ogenj !" "Podoben je lučki kresnice," pravi Jim. "Prav to je," pritrdi profesor Thorold. "To je tajna, ki se je naša veda pehala za njo cela leta, a brez uspeha; ta pozabljeni narod pa jo je že davno razrešil. Tu spregovori Gadsden in reče hlastno: "Skleda je iz čistega zlata!" "Tudi jaz sem opazil," odvrne profesor; "toda skleda, Mr. Gadsden, je malenkost v primeri s tem1, kar je v njej!" "Jaz bi pa vedno rajši izbral zlato," reče Gadsden. "Prav nič ne dvomim, da ga boste lahko dobili, kolikor ga boste mogli nesti," odgovori profesor nekoliko zbadljivo, kar se pa Gadsdena niti malo ni prijelo. Njegovi ljudje so bili nič manj razburjeni in se živahno pogovarjali med seboj, ko so zopet stopali po predoru naprej. "Stavim, da bomo imeli s to sodrgo še sitnosti, preden opravimo," pravi Andy polglasno proti profesorju. "Tudi jaz se tega hudo bojim," mu prizna profesor. "Edino to me tolaži, da jih bomo lahko zadovoljili z zlatom in se jih znebili." Dolgi predor se je stalno spuščal navzdol. Tla so bila gladka kakor tlak, zrak prijeten in hladen, razsvetljava pa izvrstna, kajti na vsakih petdeset korakov so se vrstile zlate sklede, zvrhane z modrim ognjem. Kako dolga je bila pot, Jim ne bi mogel povedati, vendar pa so hodili kar naprej dobrih deset minut; tu pa jim naenkrat zapre pot druga skalna stena. "So to zopet vrata?" reče Greg in takoj nadaljuje: "Da, je že vzvod tukaj!" Mala možička sta si dala opraviti z njim in prav tako, kakor prej, se odvali ogromna skalna klada. Tedaj pa udere v rov veletok močne solnčne svetlobe. Vsi pohitijo naprej in obstanejo kakor začarani, kajti pokaže se jim tam doli spodaj prizor, ki je bil tako krasen, da jim je kar sapo zaprlo. Prvi se oglasi Andy. "Pravim, fantje, to bi pa mehkemu človeku vzelo pamet." Profesor se nasmehne in pravi: "Noben slikar kaj takega ne more naslikati! Še sanjalo se mi nikoli ni, da bi mogle take barve res kje bivati! Jezero je kakor topaz, drevesa okoli njega imajo pa tudi tako cvetje in listje, da bi bil vsak opis pravi zmazek!" "In mesto, očka!" reče Greg navdušeno. "Ali.ste že kdaj videli taka čudovita poslopja ?" "A polovica jih je v razvalinah," reče Sam-.- "Potres!" razlaga profesor, "nedvomno isti, ki je poškodoval tudi veliko cesto." Od predorovega vhoda se je spuščala proti dnu doline v velikih švigašvagah v živo skalo vsekana cesta.Bila je prav kakor predor in glavna cesta čudovito zgrajena. Njej nasproti je ležalo jezero, kako miljo široko; imelo je kakor zrcalo prozorno vodo in je blestelo liki velik dragulj. Okoli in okoli njega pa so se ljubko menjavale cvetlice z vrtovi, razen na južnem koncu; tam pa je stalo mogočno mesto Hulak, zgrajeno iz istega rdečkastega kamna, iz kakršnega so bile čeri. Te čeri pa so obdajale vso dolino liki stena in bile visoke vsaj štiri sto Čevljev, samo na južnem koncu, tam za mestom, so bile za polovico nižje. Na vrhu čeri opazi Jim postave, ki so se premikale semtertja ter jih pokaže Samu. Sam jih nekaj časa opazuje, nato pa reče: "To niso Ilula, ampak Indijanci!" (Dalje prih.) DENARNA DARILA ZA BOŽIČ svojim rojakom v stari domovini—pošljite po nas. Nam je mogoče izvršiti vsako pošiljko v najkrajšem Času in po najnižjih cenah, zaradi tega, ker dnevno pošiljamo veliko število denarnih pošiljk in ker imamo direktne zveze s starokrajskimi bankami. Božični izlet v Staro domovino je organiziran v tem letu z velikmi in brzimi paro-brodi, pod vodstvom izkušenih voditeljev, ki so veščaki v potovanju. Za to ni nikakih posebnih stroškov. Originalne cene. Obrnite se na KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. AMERIKANSKI SLOVENEC RADIO PREDAVANJE O IZSELJEVANJU. (Nadaljevanje s 3. strani.) in ne njih družinam tukaj doma. Vsem našim ubogim trpinom v tujini pa. ki se toliko trudijo in pehajo po raznih delih sveta, pred vsem pa tistim našim navdušenim slovenskim možem, ki so zapustili svoje u-dobno in složno življenje tu doma in so šli za svojimi brati in sestrami in se toliko pehajo in toliko žrtvujejo zanje, da bi jim pomagali do časne in večne sreče, našim slovenskim misijonarjem pa kličem po slovenski postaji Radio' Ljubljana: Bog Vas živi in Bog Vas vse blagoslovi! Vi v tujini ostanite zvesti nam, in ti, domovina. pa ostani zvesta njim v svoji ljubezni in skrbi zanje! o- ŠIRITE AMER. SLOVENEC! Sobota. 14. decembra 1929. DR. KWARTA - slovenski dentist - JOLIET, ILL. Vse vrste zobnega dela izvršujem po najnižjih cenah. — Izdrem zob brez bolečin za $1.00. Vse delo jam-čeno. Preiskava brezplačna. Ure od 9. dop. do 8:30 zvečer. 205 No. Chicago Street, (nasproti Realto Theatre) Tel. 6394 Prebivam v Jolietu 35 let. KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL. NAZNANILO Sprejeli smo KNJIGE Mohorjeve družbe ZA LETO 1930. Zbirka vsebuje sledeče knjige: Koledar za leto 1930. Slovenske večernice 82. zv. Zgodovina slovenskega naroda. Dr. J. Mal. Grče, povest. Življenje svetnikov 6. zv. Cena peterim knjigam s poštnino vred $1.25 Imamo v zalogi tudi veliko pratiko, cena 20c. KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd St. CHICAGO, ILL. Poskusite 3-dnevno zdravljenje zastonj Gotova znamenja žočljivnega stanja jeter in črev, so, duhovna utrujenost, pozabljivost In ..uzrujenost nad vsako malo stvarjo. Skoro gotovo je želodec ali čreva ali pa oboje zabasano in prosijo pomoči. Za kratko dobo vam mi ..pošljemo, dovolj za tri dni na poskušnjo stekleničico Trinerjevega grenkega vina odvajalna tonika v porablje-vana že nad štirideset let pri tisoče ljudeh. Vredna 25 centov in jo dobite zastonj, poštnine prosto. Edino s poskusom te slavne zmesi kalifornijskega vina in zdravilnih zelišč spoznate vrednost nad krogljicami, praški, tabletami in drugimi odva-jalnostimi. Rešite se plinov, kislega želodca, glavobola in jeternih ne-rednosti. Pošljite nam kupon še danes. Velika steklenica $1.25 v vseh lekarnah. POŠLJITE TA BREZPLAČNI KUPON TAKOJ! Jos Triner Co., Dept. D. 1333 So. Ashland Ave.. Chicago, 111. Ime Ulica...................................... Mesto.. Država.. + 4* + * * * + Kupujte, kjer prihranite; — v — FIH G LOVI LEKARNI N. E. CORNER 21st & WOOD STS., CHICAGO — Nad 25 let izkušnje. — Sestavljamo zdravila po predpisih vašega zdravnika. Z veseljem vam bomo vedno postregli. Jemljemo račune za plin, elektriko in vodo. Izdajamo Money Orders. FINGL, zanesljivi lekarnar. + * * * * + * * * * 0000000^>0000000000-00000<-000000000<«XKK>000< PISANO POLJE Soooooooooooo ^ j jyj Trunk 300000000000 A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHI5TVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 St. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St..........Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOCl Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849 Kakšna kultura je to? Naš najnovejši amcrikan-sko - slovanski kritikar kritizira, pač umevno, saj bi drugače ne bil noben kritikar. Saj ga poznate, 'če ga tudi niste videli, ker g. Tone Podgoričari iz Olevelanda je tak kritikar, da kritizira, česar niti ne pogleda, in takega kritikarja mora vsak poznati, ako ga tudi ne pozna. Kritika je izlita v nekih "Clevelandskih opazkah" in v Št. 260 Prosvete se kritika nanaša med drugim tudi na "vseslovensko kulturo v Ameriki", in zopet niste klade, da bi ne vedeli, da je ta vseslovenska roba pač okoli "Amerikanske-ga Slovenca". Vse kaže, da se je g. Tone Podgoričan vendjfrle ponižal in nekaj čita tudi iz A. S., ker te robe, katero kritizira, ni moglo biti še v A. S., ko je on po lastnem priznanju — čital A. S. in nek vseslovenski gnoj kidal tam v mrzli Minnesoti. "Cvete, cvete, .vseslovenska kultura v Ameriki . . ." Mr. Podgoričan je kritiziral ameri-j kanske časopise, in našel razen Prosvete in Proletarca vse pod — kritiko. Kaj, ko bi hotel ta kritik malo pokritizirati v listu, ki je baje O. K., lastno — slovenščino? Jaz se ne u-pam slovenščine kritizirati, ker imam le — koroščino, in je ta bore pomanjkljiva, ampak kritikar, oster in trd kritikar slovenskih časopisov v A-meriki, bi ne smel pisati sam slovenščine, ki je pod vsako kritiko. To le bolj postransko. Kritika g. Podgoričana se nanaša baje na "krepki slog v pismih in dopisih" pri A. S., in pri tem bo moja malenkost precej pod nožem kritike, ker glasom tega kritika "bruham ogenj in žveplo", kar bo vrlo krepko, in "izlivam gnojnico", kar je tudi močno, in "mrzim vsakega delavca . .", kar je najmanj hudo. Povod je dalo g. Podgoriča-nu za to kritiko prerekanje glede — havajščine, da sem kratek. Mr. T. Podgoričan piše : "Sheboyganski fajmošter in gg. pri A. S. so dobili zelo. zelo zasluženo lekcijo od gospe Pavle Lavšetove, operne pevke . .." Jaz se v to zadevo načeloma ne spuščam, in ne odobravam kakih krepkih izrazov, niti jih najmanj ne zagovarjam. G. Podgoričan kritizira neko "vseslovensko kulturo" pri A. S. in to me spravi na neko ( "kulturo", kakršno kaže v neki notici, ki je ravno pred njegovo kritiko vseslovenske kulture okoli A. S. V dotični notici poroča g. Podgoričan o obsodbi dveh milijonarjev (vsaj Pantages je milijonar), Falla in Pantage sa. Pravi: ". . . Pantages je jokal, ko so ga obiskali njegovi otroci v ječi, kjer se zdaj nahaja. Tudi Fall, pravijo, je jokal. Rad verjamem. Je res hudo, če človek misli, da sme storiti vse, kar se mu poljubi, ne da bi smel biti kaznovan, pa mu kar naenkrat stopijo na prste in to trdo . . ." To bi še šlo. Zdaj pa pride. G. Podgoričan piše dalje: "Ampak ne smilita se mi pa nič! Zakaj tudi? Ali nista kriva? Gotovo. In — ali se njima in njunim prijateljem kaj smilijo ubogi delavci, ki nedolžni odhajajo na vešala, v ječe? Prav nič ! Cemu bi torej mi delavci simpatizirali 3 njimi? Bodimo pravični in privoščimo jim vse, kar oni nam privoščijo in želijo! Krivi so — naj trpe! Čas je, da tudi milijonarji spoznajo, da jim ni vse dovoljeno!" Pantages ali Fall gor ali dol, in milijonar ali državni tajnik sem ali tja. Ako je kdo nekaj zakrivil, mora biti kaznovan in naj je primerno kaznovan, naj bo potem delavec, fajmošter, minister, milijonar ali berač, pravičnost je tudi pri kazni lepa čednost, in se ne sme nanašati na nobeno osebo ali noben stan. Če je kdo nedolžen, ni ničesar zakrivil, je vsaka obsodba krivica, ne pravičnost, in krivica prav enako brez vsake razlike stanu, premoženja, socialnega stališča, toraj krivica pri delavcu, če "odhaja nedolžno na vešala", in krivica tudi .pri kakem milijonarju, ako bi ga nedolžnega poslali enako na vešala. To je eno. m Drugo pa je človeško obnašanje do kakega človeka, ki je resnično kriv, istinito nekaj zakrivil. Gotovi krogi zatrjujejo prav močno, da je baje vsako zlo-činstvo le neka bolezen. Recimo, da bi bilo tako. Kaj bi sledilo? Pač, da se mora imeti s takim zločincem usmiljenje, ker je pač le bolan, kakor se vsaj med količkaj izobraženimi ljudmi kaže neko usmiljenje napram vsakemu očitnemu bolniku ali trpinu. Jaz se ne strinjam z nazorom. da bi bil vsak zločin le znak duševne bolezni. Zločin je v volji, in postane zločin po volji. V tem slučaju g. Podgoričan sam zatrjuje, da sta baje Fall in Pantages "mislila, da smeta storiti, kar se njima poljubi", sta toraj imela zelo slabo voljo za hudobijo. Ampak ali tudi najslabša volja, ki je končno privedla do zločina, ne zasluži nobenega usmilje-'nja? Ali nima vsak človek kakega slabega trenutka v svojem življenju, kateremu podleže? In če podleže, in spozna, da je podlegel in toči solze . . . ali naj se ga brcne, naj se mu ne izkaže nobene simpatije pač z njegovo slabostjo, dasi-ravno ne z njegovim zločinom? In g. Tone Podgoričan, ki viha svoj visoki nos nad neko "vseslovensko kulturo v Ameriki", pravi vsaj o Fallu in Pantagesu, ko sta jokala v ječi: "Ampak ne smilita se mi pa nič!" Morda ne smilita se njemu nič, ker je eden izmed njih milijonar, ali sta oba, in drugi bivši državni tajnik? Ko bi jaz le zinil o kakem — krščanskem usmiljenju s kakim zločincem, očitnim zločincem, ko pretaka solze pred deco in v ječi, bi g. Podgoričan gotovo poskočil in se zarežal nad takim— krščanskim usmiljenjem, a Čudna omika, kultura mora to biti, ko tečejo solze vpričo otrok, ker je kdo podlegel trenutni skušnjavi in se kdo postavi, pa zatrdi: "Ampak nič se mi ne smili!" Kdor ima tako čudno omiko, bi ne smel zaničljivo pisati o "vseslovenski kulturi v Ameriki". ROJAKOM ki se jim pe dopade, kjer žive in se nameravajo seliti, priporočamo, da si ogledajo Milwaukee. V slučaju, da nameravate kupovati dom, trgovino ali obrt .zglasite se pri nas za nasvet. Na prodaj imamo želez-ninske, grocerijske, mesarske trgovine, gostilne, eno-ali večdružinske domove itd. RIGHT REALTY CO. Ernvens & Ocvirk 502 National Avenue, Milwaukee, Wis. Tolephone: Hanover 308.