Stev. 222
V Trsta, v soboto 16. avgusta 1919
Letnik XilV
Izhaja vsak dnn. udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulka sv. F-a .čišk.i Asffitcga štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se poiiljajo uredništvu. — Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3-—, pol leta L 18 — in celo leto L 35 —. — Telefon tredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev iT obrtni\ov mm no 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila pa 40 stat., oglasi denarnih zavoiov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase .<i>;cji::na Inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno npr ni Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Tritu, uL sv. Frana oka As 2Ji
Mirovna Konforenca.
Vrhovni medzavezniški svet In odgovor romunske vlade.
PARIZ, 14. (S.) Vrhovni svet je proučeval danes popoldne odgovor romunske vlade na ententno noto. Odgovor je naredil vsem zastopnikom velevlasti popolnoma prijeten vtisk. Besedilo odgovora se ne objavi celotno, toda, kar se tiče političnih razmer v Budimpešti, je znano, da sta dobila romunsko poveljni-štvo in visoki romunski komisar navodila, da delujeta v soglasju z ententnimi nasveti glede premirja, sklenjenega med romunskim in madžarskim poveljništvom. Nota trdi, da je bilo premirje sklenjeno prej, nego so se o tem obvestili zavezniki. Romunsko poveljnišivo je bilo prepričano, da premirje od 13. novembra ni več v veljavi, ker so napadli Madžari Romune. Vrhovni svet je zopet pozval romunsko vlado, naj vzpostavi svoje odnešaje z medzavezniško komisijo generalov v Budimpešti in naj sprejme navodila, ki jih dobi od njih. Nato je odobril svet nekatere predloge komisije za gospodarske zadeve, tičoce se pogajanj z Bolgarsko. Svet se sestane zopet prihodnji ponedeljek.
Zedinjene države sprejmejo mandat za Tracijo.
WASHINGTON, 15. (5.) V ameriškem časopisju prevladuje mnenje, da sprejmejo Zedinjene države mandat za Tracijo.
Iz Hadlars e.
Kazensko postopanje pr3ti Beli Kuhnu.
CURIH, 15. (S.) Iz Budimpešte poročajo: Minister za .pravosodje je ,poroča* v seji ministfskega sveta, da je poveril glavnemu prokuratorju nalogo. da uvede 'kazensko postopanje proti Beli Kuhnu in n jezovi m sodrugom. Policijsko ravnateljstvo }e dobilo ukaz, da aretira vse -komuniste, kj se nahajajo na Madžarskem.
Zaklad v hiši Bc!e Kuhna.
BERN, 15. »Ungarische Post« piše, da so pri .preiskavi v hiši Bele Kuhna v Budimpešti našli nekaj milijonov kron v bankovcih avstroogrske banke, ter neprecenljiv zakfad dVagocenosti in
drasulj.
Mnogi sodrugi Bde Kahna, ki niso mogli pravočasno zbežati, so aretirani in obsojeni od izrednih sod*šč, samo da se zadovoJji narod, ki je grozil z maščevanjem nad včerajšnjimi tirani.
Ljudski komisar Kumfy aretiran.
CURIH. 15. (S.) Z Dunaja poročajo: V Pragi je bil aretiran ljudski komisar Kumfy, ki je podkupil obmejno policijo. Prešel je mejo s ponarejeno prebodnico. Bilo je uvedeno proti njemu kazensko postopanje.
Ententa podpira nadvojvode Josipa.
RIM IS V včeraKn<em Tpimitrskem svetu jo izjavil ministrski predsednik Nitti zanimivo sporočilo :"z Pariza, da namreč, v nasprotju z razširje-vanimi glasovi, prihoda nadvojvode Josipa na oblast ne podpira ententa, katera bi pa ranla videla Madžarsko iapremc/eno v demokratsko dr-£a\o z vlado, ki naj bi bite izraz madžarskega naroda. Nitti je sporočil tudi ministrskemu svetu, da so skieniii zavezniki, obnoviti poziv na Romune, da naj se pokore ukazom mirovne konfe-"tence.	______
IZ ČEHOSLOVAŠKE.
Nadvojvoda Josip soodgovoren za vojno.
CURIH, 15. Nemškoivstrijsko in čehoslovaško časopisje je zelo raz vneto zaradi izvolitve nadvojvode Josipa za kuratonja Madžarske. »Vidensky Derniik« piše, da tedaj, če je resnica, da za politiko vzpostavitve Habsburžanov na Madžarskem stoi} ententa, narod na Francoskem in Angleškem ne sme molčati. Francoske in angleške demokratske stranke morajo zahtevati odstranitev nadvojvode. List zaključuje s toplim pozivom na mirovno konferenco v Parizu, da naj nikakor ne prizna vlado Josipa Hamburga. Skoraj v enakem smislu plšečo tudi »Narodni Listy«, ki pravijo, da se nadvojvoda Josip ne sme klicati na prestol, pač pa pred kazensko sodišče kot soodgovoren za vojno.
čehoslovaško časopisje in nova vlada na Madžarskem.
CURIH, 14. Praško časopisje komentira še vedno madžarske dogodke na razburljiv način. »Češko Slovo«, glasilo socijalne narodne stranke, pravi med drugim: »Nov položaj na Madžarskem lahko resno ogroža mir, in čehoslova-ški narod, ki je zastopnik in odkritosrčen ši-riielj svetovne demokracije, ima zaradit ega pravico, da protestira na najodločnejši način. Naši življenski interesi so brezdvomno slični ententnim in zahtevajo trajen mir. Če bi bili mi obkoljeni skoraj od vseh strani od reakci-jonarnih monarhij, bi bila z nami ogrožena demokracija celega sveta. Ententa mora preprečiti vsako najmanjše očitanje, češ da hoče podpirati reakcijo.«
Glasilo bivšega ministrskega predsednika Kramara »Narodni Listi« piše: »Mi ne vemo, ali je državni preobrat v Budimpešti začetek novega poglavja v madžarski zgodovini ali le navadna epizoda, toda gotovo pa je, da je za nas, Čehoslovake, veliko svarilo. Ta prokleta
P O D LI S T ES
(20)
liifeca opcroKa.
Avgust Šenoa. — Prevedel M. C—č.
»Mi dva pa ostaneva itak prijatelja. Ali
ne?«
»•Seveda.«
Apotekar je nekoliko ozlovoljen zapuščal Jagino hišo ter odšel naravnost k svojemu prijatelju pravniku, s katerim se je dolgo raz-
govarjal.
Poldrugo leto je minulo od Radičeve
smrti.
Marica se je še vedno oblačila v črnino. Slika pokojnega očeta ji je ostajala vedno živa pred njeno dušo, zadnje njegove besede so neprestano odzvanjale v njenem srcu. Životarila je v sobi pod streho, šivajoč in pletoč. Bila je izredno bleda, a stokrat na dan so jej solze ro-sile oči. Iz hit« ni hod Ha, razun r cerkev in
in vladohlepna hiša, ki je bila skozi 5 stoletij zlobni duh Evrope in katero je mogla uničiti le svetovna vojna, zasede zopet svoje včerajšnje mesto s tem, da se polasti vlade ene svojih najstarejših prestolnic. Sicer pa, je-li to mogoče?«	%
PRAGA, 15. (S.) Socijalno-demokratična stranka je priredila velike shode, v katerih je dokazala svojo neomajano zvestobo republikanskemu idealu in protestirala proti franco-sko-angleškim reakcijonarnim tendencam. Izjavila je, da bi izvršila konferenca pravo izdajstvo, če bi vzpostavila dina_stijo, -ki je odgovorna za svetovno vojno.
PRAGA, 15. (S.) Tušar, predsednik ministrskega sveta, je izjavil, da ostane češki narod zvest republikanskim ustanovam. Češko časopisje zahteva, naj se francoske in angleške demokracije uprejo vzpostavitvi Habsburžanov.
čehoslovaki proti povrnitvi Habsburžanov.
PARIZ, 14. Čehoslovaška vhda se i-o sedaj še ni izjavila, toda mnenje predsednika Masaryka o načrtu za .podonavsko zvezo je znano. Predsednik je rekel pred nekoliko dnevi nekemu dunajskemu ča/smkarju: »Ce se namerava vzpostaviti s pc^do-navsko zvezo Avstrija v kakršnisibodi obliki, je je mi ne udeležimo. Mi -nočemo imeti nič skupnega z idejo, katero predstavlja beseda Avstrija.«
Cehi proti vzpostavitvi Habsburžanov.
LONDON, 15. »Times« poročajo iz Prage, da je državni prevrat nadvojvode Josipa silno ogorčil Cehoslovake. SccijaJistične stranke, ki tvore večino naroda, so napovedale velike demonstracije proti madžarski monarhiji. Kakor je razvidno iz časopisja, podpirajo vse stranke inicijativo socijalnih demokratov, ker vsi spoznavajo možnost in nevarnost monarhične vzpostavitve. Glasilo agrarcev, >Ven'kov«, zahteva sklicanje narodne skupščine v svrlio -slovesnega protesta proti taki rešitvi madžarske krize, ki tvori najnevarnejše ogrožanje republike in zlasti Slovaške. Celo nemški Kst »Prager Tagbtett« se beji, da se doba politične obnovitve prične z vzpostavitvijo Habsburžanov	_
Iz Jugoslavije.
Uvedba enotnega davčnega sistema.
REKA, 15. »Riječ SHS« poroča, da se v kratkem uvede v vsej državi SHS enotni davčni sistem, doči-m -so bili doslej v veljavi štirje. Za popolno uredbo tega vprašanja bo treba nekoliko let. Vendar pa povprečni donos davkov v vsej državi SHS znaša letos okoli 250 milijonov •dinarjev.
Zasedba Prekmuiia.
LJUBLJANA, 13. »Slovenec« objavlja uradno poročilo ljubljanskega dopisnega urada, da so 12. t. m. ob 12*45 jugoslovanske čete prekoračile reko Muro in po nalogu pariške mirovne konference zasedle one ogrske kraje. Madžarska »bela yarda« se jim ni upirala, pač pa se jim ie upirala »rdeča garda«, katero so jugoslovanske ćete premagale. Vojni plen jugoslovanskih čet znaša 4 topove, več tisoč pušek, eno lokomotivo in veKko materijala. Prodiranje se naLfali'uje. Tako je zasedena demarkacijska črta med Jugoslavijo, Madžarsko in Nemško Avstrijo. Na nemško-štajerski meji naletavajo jugoslovanske čete na močan odpor nemško-av-strijskih čet. Iz Maribora se poroča, da (je za gu-bernatorja v zasedenem ozemlju imenovan dr. Lajušic, ki je že nastopil svoje mesto v spremstvu ententne misije
REKA, 15. Ker je mirovna konferenca prisodila Prekmurje Jugoslaviji, so Jugoslovani začeli iza-sedati .to ozemlje, pri čemer naletavajo na slaboten odpor »belih igard«, tdočim so se »rdeče garde« umekniJe, deloma pa se vdale. Jugoslovanske čete so <zasedle Mursko Sofo o ti co, dočim je konjenica dospela v Bečan severno Sobotice.
REKA, 14. (»Resto del Cariino^) Iz Zagreba je prišAa brzojavka, ki naznanja zasedbo Prekmurja po Jugoslovanih. Brzojavka od 12. t. m. prava: »Po sklepu mirovne konference je določena pokrajina onstran Mure Jugoslaviji. Dobili smo tudi uradni ukajz za zasedbo t-ega ozemlja, nakar smo začeli zasedati Prekmurje. Madžarske bele garde se umikajo; ndleče garde bivše vlade Bele Kuhna bežijo ali pa se udajajo. Prebivalstvo pričakuje rešitelje z velikan navdušenjem. Danes ob 8 so zasedle naše čete Mursko Subotico, kjer so zaple-nMe več topov, nekaj tisoč pušek, mnogo streliva, eno lokomotivo itd. V Bečan je prijahala naša konjenica, kjer se )e polastila neke velike zaloge streliva. Zasedba se bo nadaljevala, dokler ne dosežemo novih meeL«
Proti boljševištvu.
REKA, 15. (»Nazione«.) V Jugoslaviji se vrše čim dalje tem strožr-a preganjanja boljševiškega življa. Pred kratkim je vlada zatrla list »Istino«, glasilo levičarskih socijalnih r-emokratov v Zagrebu, in glasilo futuristov, »Plamen«. Ob tej priliki je vredno pripomniti, da je v Italiji futurizem na čelu nacionalističnih -strank, tu pa na če!u bo!j-ševiškega gibanja. Kakor poroča »Slobodna Riječ« se bo vrštfa v Zagrebu veHka razprava proti boljše viškim agitatorjem na podlagi obširnega le-njinovskega propagandnega gradiva, ki so ga razkrili pred kratkim. Isti list protestira proti aretaciji nekaterih vplivnih soc'jalnodemokratskih voditeljev, kateri se obdolžujejo, da so organizirali boljše viško agitacijo.
Preiskava o reških izgredih.
RIM, 15. (»Era NuovaO Ofidjozno se potrjuje, da je preiskava o reških dogodkih ugodna za Italijo, mtsii se pa, da se najbrž ne bo smatralo za
vsakega meseca po enkrat na očetov grob. Za to, kar se je godilo v prvem nadstropju, se ni menila prav nič. Mati jo je puščala na miru; bilo jej je celo ljubo, da je ta bledi obraz, te solzne oči, ta črna obleka ne motijo veselega življenja. Od tistega razgovora z apotekarjem se je zdelo celo, da je gospa Jagica prijazneja napram hčeri. S prvega se je deklica čudila temu, potem pa si je rekla: Hvala Bogu, materino srce se je omehčalo, kri vendar ni voda. Ko pa je prišla druga obletnica očetove smrti, je stopilo dekle v materino sobo in reklo jo-kaje se:
»Mati! Minuli ste dve leti, odkar mi je oče umrl. Zdi se mi, da nisi povsem izbrisala mojega imena iz svojega srca, da mi ne želiš slabega. Oprosti mi, na kolenih te prosim, odpusti mi, kar sem zagrešila. Bodi mi — mati! Itak nimam nikogar na svetu — prav nikogar.«
»Drago mi je,« je odvrnila Jagica, »da si pri-lla k pameti. Tudi če mi je srce prekipelo, ven-
koristno, da bi se izid preiskave objavil uradno. — Navadno se zamolčavajo neprijetne stvari; tu pa "vidimo ravno nasprotno.
Enotne poštne znamke in kolkL
REKA, 15. Dosdej so Slovenija, Hrvatska in Srbija imele vsaka svoje lastne poštne znamke in kolke Kakor poroča »Rfječ SHS«, se je predložil sedaj ministrstvu v Beigradu načrt enotnih poštnih znamk in kolkov za vso Jugoslavijo. Poštne znamke bodo kazale siiko regenta Aleksandra.
Podržavljenje zemljišč. »Sokoli« češka vojska.
REKA, 15. Zagrebška. »Riječ SHS« objavlja zanimive vesti o socijalno^emokratski vladi v Ceho-slovaški. Sklenilo se je, da se državna upravna vprašanja rešijo tako, da se odpravijo Stare meje med Češko, Moravsko. Šfezijo in Slovaško in se nadomeste z mejami, ki bodo bolje odgovarjale •gospodarsk-iiW?T2r,mera n posameznih pokrajin. Očividno je, d'a tudi srcijalnodemokratska vlada čuti potrebo, da se ustvarijo take upravne meje, da bi razdeljevale kon.paktna nemška na-selbna ozemlja in bi se tako Nemcem v teh ozemljih odvzela absolutna premoč. Se (zanimivejši pa je načrt podržavljenja zemljišč, ki so ga sprejele vse stranke. 2e tako? po letošnji žetvi se razlasti pet •milijonov hektarjev veleposestev ter razdeli med vojne pohabljence, bivše prostovoljce čehosl o vaških legij in marljive kmetovalce, ki so bi-li oškodovani po vojni. Veleposestva se razlaste, toda •lastnike od škofi: je država. Sest a vrl se je že odsek, ki uredi formalnosti razlastrtve, določi odškodnino ki razdeli zemljišča. V bodoče ne bo nihče smel imeti nad 250 tisoč hektarjev izemjjišča. Po podržavljenju zemljišč se podržavijo rt?dmki i-n premogovniki. Vse industrije, pri katerih je na ikakšenkoH način soudeležena država, morajo sprejeti v upravo tudi zasiopnike delavstva.
Vlada namerava obrambo države osnovati na temelju oboroženega naroda. Država, ki ima 4oliko sokolskih društev, ne potrebuje redne armade V ostalem pa hoče država ostati z vsemi v najboljših ct_"hošajih.
Izid reške preiskave.
RIM, 14. »Agenzia nazionale della stampa« ima iz Pariza: Nasprotno mnenju dela francoskega časopisja, ki so ga posnemali tudi nekateri italijanski listi, se v konferenčnih krogih dvomi, ali se priobče preiskovalne listine o zadnjih dogodkih v Reki in poročilo komisije, ki je pred kratkim dokončala svoje delo. Zatrjuje se celo, da se je sam Pichon, francoski minister za zunanje stvari, izjavil proti priob-čitvi, ki bi ne bila upravičena ne pravniški in ne politiški. Ni nam znano če je to res ministrovo mnenje, toda upoštevati moramo javno mnenje, ki smatra, da se želi spustiti zagri-njalo pred žalostne spopade v mesecih mučeni-štva popolnoma(l) italijanskega mesta, muče-ništva, ki je doseglo svoj višek v znanem izbruhu ogorčenosti reškega prebivalstva.
Na vsak načiu se to moral izid priobčiti in čeravno se drži zelo ajno, 'se da po posrednih obvestilih sklepan, da je komisija določila dve glavni točki glede odgovornosti za julijske dogodke. Zdi se, da se je izkazalo, da se ne more očitati italijanskemu poveljništvu po mankanje ukazov in discipline. Čeravno se je pomembnost teh izgredov pretiravala, se zdi, da ne presegajo ti spopadi navadne mere spopadov v krajih, ki so zasedeni po mešanih četah. (Zdi se, da se v Reki padli francoski vojaki ne bi strinjali s tem mnenjem! Op. ur.). Za te, čeravno žalostne dogodke, se ne morejo smatrati za odgovorne vojaški poveljniki medzavezniških oddelkov, ki so ukrenili vse potrebno, da se kaznujejo krivci teh izgredov.
Ko je komisija določila te dve točki, je proučevala sredstva, k ibi mogla preprečiti ponovitev neredov. Po vesteh, ki smo jih dobili iz dobrega vira, za katerih zanesljivost pa vendar ne moremo jamčiti, je preiskovalna komisija baje zahtevala omejitev medzavezniških posadek, da se ne more porabiti večina e-nega poveljništva kot izgovor za reakcije proti domnevnemu tlačenju s strani večine. Komisija je torej baje izrazila mnenje, da bi omejitev in izenačenje medzavezniških posadek zajamčilo mir, ki ga vse stranke žele v sedanjem prehodnem času, tekom katerega bo morala konferenca določiti končno vel javno sistematizacijo reškega mesta. Izključeno je, da bi bila komisija razširila svoja opazovanja tako daleč, da bi bila razpravljala o narodnostnem vprašanju na Reki, katere italijanstvo je izven dvoma, ali pa o rešitvi reškega vprašanja, ker to ne spada v njen delokrog.
— Potemtakem ni prišla komisija na Reko, da uvede preiskavo o zadnjih dogodkih, temveč, da ukrene, da se ti izgredi ne ponavljajo. Ali pa je prišla na Reko, da ugotovi, da je bila reška posadka izvrstno disciplinirana, da se je vse mogoče ukrenilo proti izgredom in da je bil spopad, bolje boj, ki je trajal nekaj dni, samo navadna, nedolžna praska. Res smo se v tej vojni vsi navadili, da ne smatramo vsake praske za boj, toda kar si je vse dala ta agencija poročati iz Pariza, se nam zdi vendar malo preveč.
Dunajski glasovi o koroškem vprašanju.
GURIH, 14. »Neue Freie Presse« priobčuje zelo zanimiv članek o koroškem vprašanju z ozirom na sedanjost in prihofnjost. Pisatelj tega članka namigava na izvajanja dr. Deutscha, bivšega nem-škoavstrijska vojnega ministra, ki je trdil, da se mora pripraviti na nove voijne, in da mora vsak narod računati na možnost, da bo tudi on povlc-čen v vojno, zato se mora priDraviti, da bran;' svoje pravice z orožjem v roki. Jugoslovanski voditelji da so v raiznih prilikah izrazili sto mnenje. Tako 'da je slovesski demokrat Ravnihar izjavil takole: »Pariška konferenca nas je naučila temelf-neieorije.idb najboljša zveza je lastna moč. Rešitev je v nas samih. Bodimo torej močni in silni, povečajmo svojo fizično odpornost, dvignimo svojo kutturno čistost in navade, in sosedi nas bodo morali spoštovati. Ce bi imeli na razpolago 300 tisoč svojih bajonet, kje bi se našla Piave, ki bi mogla ustaviti naš pohod? To je nauk za našo bodočnost«.
je vsak načrt sklenjen sporazumno med državo in občinami. Nato se seja zaključi.
Izgredi v Berolinu proti Italijanskim častnikom.
BASEL, 14. (S.) Iz Berolina poročajo: »Berliner Tagblatt« piše, da >e včeraj .prišlo do izgreJov med štirimi italijanskimi častniki, med katerimi je bil ed'en v civilu, in med civilisti. Ker je nokdo zmerjal častnike z. »macaroni«, je e-den teh klo-iutnil nekega civilista, na kar je na-stala velika zmešnjava. Množica se je uprla policiji, ki je komaj rešila Italijane in jih odvedla v hotel, proti kateremu je metala množica kamenje
dar nisem pozabila, da sem ti mati! Sedaj pa poslušaj me! Bog nam je odvzel veliko: sebi očeta, meni moža. Ti plakaS za njim, a tudi jaz v duši. Nu, ni zdravo, ni pametno, ako s solzami in tugo mučiš mlade telo. Dolga, težka žalost je gotova smrt. Imaš od česa živeti, moreš biti tudi srečna, pak zrelo dekle si že. Spametuj se! Bil bi čas, da se ženiš....
»Jaz ne mislim na to, mati!«
»Premisli, hči!« Hči pa je obrnila glaVo in solze so ji prišle na oči.
Naslednjega dne popoldne je sedela Marica v svoji sobi. V hiši vse tiho. Bilo ji je nekako laglje, saj se je pomirila > svojo materjo. Z živo molitvijo je hvalila Boga na tej sreči. V tem je nekdo potrkal na vrata. Deklica se je prepla~ šila in zaklicalat
»Kdo je?«
Vrata so se odprla, a an vratih je sta! — mestni apotekar.
taknjena. V kolikor se more predvidevati, je gotovo, da bo prihodnji položaj Koroške odvisen od delovanja in previdnosti avstrijske vlade; usoda te zemlje bi postaJa v tako težkem spopaiou še hujša, nego je danes.
Središče Koroške je Beljak, zelo važno železniško vozlišče severna vrata k Jadranu. Iz Beljaka vodijo velike trgovinske proge, ki peljejo tz Italije na Dunaj, v Prago, Budimpešto in Varšavo, bodisi skozi Jesenice, bodisi po projektirani progi Benetke—Vicem—Ponteba in po pusterskl progi. Ravno radi tega bi dobil Befcak v slučaju italijansko-jugoslovanske vojne zelo neizmerno važnost.
Jugoslovani so prodrli s svojimi četami čez karavanske vrhove proti severu in so prešli naravne meje, tako dia je Beljak izpostavljen ognju njihovih topov. Italija bi seveda, v skičajii spopada z Jugoslovani gledala, da brani interese ki jih ima na posesti Beljaka. Dobro oborožena Nemška Avstrija bi lahko kot nevtralna država mirno gledala italijansko-jugoslovansko vojno; toda Avstrija mora biti tako močna, da tak ko brani svojo nevtralnost, kakor jo ie branila Švica. Samo pod tem .pogojem bi Italija lahko 'poverita Avstriji sami obrambo svojih interesov v Beljaku in obrambo svojega tako občutljiviega levega boka. Ce se ta pogoj ne izvrši, postane KorošJoa bojišče med dvema bo ju joči m a se strankama.
Nemiri v Luksemburgu.
LUKSEMBURG, 15. (S.).Vsled dogodkov pred zbornico je zaprosil župan pomoč luksemburških vojakov, ki so izpraznili tng. kjer so uporabljali tudi bajonete. Nekatere demonstrante, ki so vdrli v zbornico, so razgmli orožniki. Sedaj vlada v mestu mir.
IZ RUSIJE.
Demlsijs ruskih generalov in častnikov.
STOCKHOLM, 14. (S.) »Ta^bladetu« poročajo iz Helsingiorsa, da so poveljnik ruske vojske Vauič, generala Nadešnji in Bromja in nekaj častnikov iz Kronstadta pcc'ali svojo demisijo.
Boljševiške izgube.
LONDON, 15. (S.) Uradno poročilo pravi: V severni Rusiji je začel angleški general 10. t. m. napadati ob bregovih reke Dvine boljševike e angleškimi in ruskimi četami in :>e dosegel vse važne točke. Štiri bataljoni so bili popolnoma poraženi; zaplenili smo 12 poljskih topov in mnogo strojnih pušek. Ujetnikov je do sedaj že več kot 1000; naše izgube so neznatne. Napredovali smo približno 12 milj; naša črta ob Dvini obsega sedaj Dudrnovo na levem m Borek na desnem bre»s*» reke.
Ruska sovjetska vlada in padec madžarskega boljše vištva.
BERN, 15. Maid'žarskr tiskovni urad javlja, da je padec madžarskega boljševištva napravil velik vtisk na rusko sovjetsko vlado. Lenin in Rakovv-sky, prvi v Moskvi, drugi v Kijevu, sta sklicala nujne sere, da skleneta, kaj se moTa ukreniti.
Sovjetska kijevska vlada je padla na teto s.top-njo, na kateri se je nahajala viaida Bele Kuhna, ker je boljševištvo v Ukrajini omejeno na glavno mesto, a v dru-gih krajih dežele se vizdržuje samo s silo.
Iiz vojaškega položaja se lahko sklepa, 'd'a boljševištvo v Ukrajini kmalu d-zgine.
V vzhodni Ukrajini prodira D2nikinova voska zmagovito in se nahaja že severno od Poltave v višini Kijeva. Predstoji združitev DenLkinove vojske s kmeti, ki se sedaj zagrizeno bore proti boljševikom.
Na Dnjestru, južno od Kv-eva, so ustaši že dosegli Demkinovo bojno črto. Ukrajinske čete potiskajo boljševike proti Kovnu.
Boljševiška pogajanja s socijalisti.
STOCKHOLM, 15. (S.) »Dagbladeru« poročajo iz Helsingiorsa. da se bolj§eviški voditelji pogi^jo s socijalisti v svrho vzpostavitve nove spravljive politike pod vodstvom predsednika ^rševalnega odbora, v katerem so KaJim-in, Skijanski Jn Peters. Proglasi, podpisani od Kalimina, pozivajo na zmernost in spravijivost.
IZ ANGLIJE.
Odložitev zasedanja angleške zbornice.
LONDON, 14. (S.) V dolnji zbornici ie izjavi* Bortar Lav, da se predloži 18. t. m. zahteva za odložitev zasedanja zbornice. Pri tej priliki bo podal ministrski predsednik Lloyd Oeorge razne izjave. On upa, da se bo mogla zbornica sestati že .prvi (dan po poletnHi počitnicah.
Razprava o zakonu proti špekulantom.
LONDON, 14. (S.) Dolnja zbornica je dokončala po seji, ki je trajala celo noč, razpravo o zakonu proti špekulantom, za katerega, je sprc'ela vlada razne izpremembe.
IZ NEMŠKE AVSTRIJE.
Nemška Avstrija hoče ostati republika,
CURIH, 15. (S.) Z Dunaja poročajo: Na Dunaju, v Solnogradu, Gradcu in Lincu so se vršile velike manifestacije za održanje republikanske vi a (d'avine v Nemški Avstriji.
Demonstracije na Dunaju.
LONDON, 14. (S.) Agencija »Reuter« poročajo iz Dunaja 13. t m.: Oboroženi dunajski oddelki, policijski in mestni stražniki so demonstrirali pred parlamentno palačo v znak protesta proti povrnitvi habsburške monarhije. Predsednik Zaiz je obljubil v imenu vlade, da se bo eopersrtavil vsakemu proti-republikanskemu poizkusu.
Mir z Nemško Avstrijo bi se lahko podpisal že 20. t. m.
CURIH, 14. Kar se tiče podpisa miru s strani dunajske vlade, pravi »»Reachspost«, <ia se ne pred-ivideva možnost za na»dalina pogajanja z entento. Mnogo bo odvisno od pogojev, ki jih Avstrija ozna-6a za nesprejemljive in kateri se odpošljejo komisiji za poprave v novo proučevanje. Kancelir Ren-ner je pooblaščen, da podpiše že določene pogoje. Za prihodnjo soboto je že sklicana seja parlamentarne komisije, ki bo zaslišala Rennerjevo poročilo; skupščina se laftko sestane v ponedeljek in mir se bo mogel podpisati 20. t. m.
IZ NEMČIJE. Razprava ▼ narodni skupščini o zakonu o davkih.
CURIH, 15. (S.) Iz Weimarja poročajo: Narodna skupščina je razpravljala o zakotru o velikih davkih. Minister Erzberger je ugotovil s veseljem, tdk je vehka večina zbornice polna želje za sodelovanje pri saniranju državnih financ. Rsiani doslej predočeni načrti se prfciižtrjejo k dobremu kraju. Davki na Imetje Jn nov proračun stopita v veljavo e L prihodnjega oktobra. Dohodki od vojaškega imetja dosežejo štiri do pet milijard. Računi o stroških delavskih in vojaških svetov bodo dokončani jeseni. Oovoratic Je zaMiučđ, da je neutemeljen strah, da bi neposredni davki onemogočiti neodvisno Hv4jenje posameznih ohfifct. kar
Izmenjava not med vlado Zedinjeoii. <* v In mehikansko vlado.
NEW YORK. 15. (S.) Vlada Zedinjenii; Jržav je sporočila mehikanski v+aKft, da zavzame popolnoma drugačno politično stališče proti njej, Če se ne vzamejo severnoameriški državljani v zaščito. Predsednik republike Cavanza je odgovoril z noto, v kateri govori s svoje strani o polit, izpremem-bl. Naglaša razun tega, da v to vlaga vse siie, da bi ščitil tuje državljant, pripominja pa. da je to nemogoče, če se tujci ne zbirajo v središčih.
Rusija v letih 1914—1013.
Ukrajinci.
Takozvano ukrajinsko narodno gibanje nima, kakor se lahko da zgodovinski dokazati, svojega izvora v narodu kot takem, temveč je samo deloma plod posameznih inteligentov iz Ukrajine, ponajveč pa plod spletek bivše avstrijske vlade.
Slovenci smo do Bleivveissovih časov pisali v treh različnih narečjih in šele Bleiweiss je umel zediniti te različne pisave na enotni slovenski pismeni jezik. Ako moramo tako dejstvo ugotavljati pri tako ' majhnem narodu, kakor je naš slovenski, potem je pač razumljivo, da je tudi na Ruskem nebroj narečij, ki
bi se potem izreke mogli uveljavljati kot novi slovanski jeziki. Dejstvo, da ruski narod ni rabil fonetične pisave, je imelo dobro posledico, da je enotna pisava združila vsa različna narodna narečja. Tako se n. pr. beseda, pisana »orel«, izgovarja po enem narečju »arjol«, po drugem »arev« itd., a pomenja vse to našega »orla«. Ravno tako bi lahko dobili v današnji Nemčiji nebroj jezikov, ki bi bili slični književnemu nemškemu jeziku.
V Ukrajini je bil narodni pesnik Ševčenko, ki je pisal pesmi v narečju, ki ga govori narod v južni Rusiji, vendar pa njegov namen ni bil, da bi napravil nov slovanski jezik. Avstrijska vlada pa je že izdavna gojila separatistično gibanje v Ukrajini in je osredotočevala v Lvovu, ker ga je hotela uporabljati kot sredstvo za borbo proti močni sosedni ruski državi. Da bi se tem temeljiteje ločili od ruskega jezika, so vroči ukrajinski agitatorji ustvarjali nove besede tako, da so nekatere izraze dobesedno prevajajali iz nemščine. Seveda pa teh besedi narod v Ukrajini absolutno ni razumel. Ko se je pred nekaj leti vriil sestanki*
sina u

V Trsta, dne 16. «Tg«st« ltl* "
Icmetor nekega okraja blizu Kijeva, kjer so pastopali tudi posamezni ukrajinski agitatorji 5e poudarjali, da naj se zahteva ukrajinski jezik v šolah, so kmetje enoglasno protestirali, tel da se jim tako hoče onemogočiti, da bi se naučili »panski« (gosposki) jezik.
Jako zabavno je dejstvo, da se vsi najvne-tejši ukrajinski agitatorji pogovarjajo med seboj v ruskem književnem jeziku, in če hočejo govoriti v ukrajinskem narečju, jim dela to velike težave.
Zelo značilno je pa to, da je bil samo profesor petrograjskega vseučilišča, Peter Milju-kov, tisti Rus, ki je v svojem glasilu »Rječi« venomer propagiral idejo takoimenovane u-krajinske avtonomije.
Avstrijska vlada je tekom vse vojne neprestano iskala stikov z raznimi ukrajinskimi a-gitatorji, ki so imeli nalogo podkopavati ugled osrednje vlade. Posebno popolno podobo tega gibanja pa kaže položaj Rusov v Galiciji in Djih borba za pravoslavno cerkev.
Pod pokroviteljstvom Avstrije se je ustanovila takoimenovana unijatska cerkev, kateri je stal zadnje čase na čelu zloglasni škof grof Šepticki, ki je bil eden največjih sovražnikov ruske države. Tako je s pomočjo orožništva zaplenjal po cerkvah knjige, ki so bile tiskane v Kijevu. S cerkev so snemali osmerooglati pravoslavni križ in sploh kratili tamošnjemu prebivalstvu ne le političnih, temveč tudi verske pravice. Vsiljevali so mu unijatske duhovnike. Dosti pravoslavnih cerkev je bilo zaprtih, ker kmetje niso marali da bi se v njihovih cerkvah oznanjala »nova vera«.
Ko se je kmalu po februarski revoluciji leta 1917. pokazalo, da se čim dalje tem bolj razširja demoralizacija v ruski armadi, ki je bila na severu popolnoma pod vplivom boljševiške propagande, ter je bilo že videti pričetek sklenitve separatnega miru, so zavezniki, po francoski inicijativi, obrnili svoje oči v Ukrajino. Francoska je upala, da pridobi voditelje ukra-jinstva, med katerimi sta bila najbolj znana Petljura in Viničenko, na svojo stran, ter j« izdala v la namen celih 50 milijonov. Tekom majnika leta 1917. je francoska vlada po svoji misiji v Petrogradu naenkrat doznala, da so se Ukrajinci istočasno pogajali tudi z avstrijsko vlado, od katere so prejeli visoko podkupnino. V spominu bo še čitateljem »Edinosti«, da so bili ravno Ukrajinci tisti, ki so sklenili mir z Nemci celo preje kot boljševiki.
Tako torej nastaja vprašanje moralne ocene imenovanih glavnih voditeljev tega gibanja. Glasom dokazil, ki so bila na razpolago v ministrstvu zunanjih svari v Petrogradu, je bilo mogoče ugotoviti, da so spodili Petljuro iz semenišča, ker je ukradel zlato damsko zapestnico. Potem se je mož lotil gledališkega odra ter je prepotoval kot igralec z neko gledališko družbo precejšen del Ukrajine. Nekaj časa je bil zaposlen v neki ruski zavarovalnici. To so v kratkih besedah življenjski podatki o sedanjem glavnem voditelju ukrajinstva na Rusi em. Njegov glavni somišljenik Viničenko je sedel že trikrat v umobolnici, ker ga je sodišče proglasilo za umobolnega, da ga ni bilo treba obsoditi zaradi dejanj, ki jih je zagrešil na podlagi neovrinih dokazil. Opisani Viničenko se je povzpel v ukrajinski vladi do ministra
zunanjih stvari.	#
Velik del ruske inteligence, med njimi tudi Miljukov, se je zbral v Ukrajini v tistem času, ko je okupirala to deželo nemško-avstrijska vojska, ker so mislili, da postane Ukrajina s »vojim Kijevom zopet tisto narodno rusko srce, kakor je nekdaj v resnici že bila. Iz zgodovine bo gotovo znano, da se je prvo rusko kulturno delovanje začelo v Kijevu in da so se tedaj, ko je pretila mongolska nevarnost, umeknili člani ruske duhovne akademije iz Kijeva in preselili v Moskvo ter tako napravili Moskvo za kulturno središče ruskega naroda.
Nemci so bili več ali manj prijazni napram ruski inteligenci, ki je iz severne Rusije pnbe-žala v Kijev, ter so tudi podpirali njena stremljenja, ker so spoznali, da boljševiki na severu uničujejo ves promet in vse gospodarsko življenje, tako da bi Nemčija po sklenjenem miru ne mogla tjakaj izvažati svojih proizvodov. Nemčija je po brestlitovskem miru od boijse-vikov dosegla vse, kar je hotela, in je zato svoje oči obrnila na Ukrajino, ker se je pokazalo, da se je začela zopet vzpostavljati stara ruska država. Petljura in njegovi tovariši so bih pri tem delu popolnoma potisnjeni v stran m so prišli do moči šele tisti trenutek, ko se je raztezala nemško-avstrijska armada v Ukrajini. Z odhodom Nemcev je dobilo priliko sovrastvo ukrajinskega kmeta proti veleposestniku svoj svoj javen izraz s tem, da so se kmetje pridružili boljševiškim idejam in je Petljura moral zopet zapustiti zavojevano preslolico v Ki-
KV zvezi s preporodom Rusije na severu bo rešeno tudi vprašanje Ukrajine, kjer so narodne mase za brezpogojno združitev z Rusijo v eno mogočno državo, tako da moremo smatrati ukrajinsko vprašanje le kot podre;e-nega značaja.	__J_''
Generalni chiU knaim h t to organi smejo izvršiti nakrŠMkol O izvoru v asiino predloženih not ter niti zameno, kjer bi se posest dotičnega zneska ne izkazala upravičena. T« zavrnitev p« ▼ slučaju krivde ne izključuje kazni, kakor }o za to določa naredba Trhovnega poveljništva kr. italijanske vojske, izdana 22. majnika 1919.
ČL 2. V predidočem členu navedeni avatro-
ogrski drobiž izgubi zakonito tečajno veljavo opolnoči petnajstega dne po razglasitvi tega odloka.
Trst, dne 15. avgusta 1919.
Generalni civilni komisar: CIUFFELLL
PcKe o svobodi.
Razglas generalnega civilnega komisarja j Ciuffeliija o zameni avstroogrskega drobiža nam je dal včeraj priliko, da smo nekoliko
Pisali pa
smo zastonj, kajti cenzura nam je črtala vse drugo in pustila samo Ciuffellijeve obljube in njegovo naredbo.
V dolgih vojnih letih smo poizkusili marsikaj, naučili smo se marsičesa in tudi pozabili marsikaj; toda naj si so že bile izpremembe še tako korenite, naj so zarezavale še tako globoke brazde v navadno vsakdanjost in postavljale stvari z nog na glavo in z glave na noge, je vendar eno ostalo v bistvu neizpretne-njeno: cenzura!'Prej avstrijska, sedaj italijanska, podobna druga drugi kakor novčič novčiću, kvečjemu da je morda druga še nedoum-ljivejša od prve. Avstrijska cenzura nam je vendar še tupatam dala kaka navodila, česa naj ne priobčujemo, da smo se vsaj kolikorto-liko mogli obvarovati belig beg v listu; italijanska pa molči, vz' sjno in trdovratno molči ter črta in črta. V Italiji se je sicer odpravila cenzura; v zasedenem ozemlju pa se je, skoraj bi rekli, le še poostrila.
Navedli smo včeraj nekoliko odlomkov iz nastopnega razglasa in pisma novega generalnega civilnega komisarja in smo med drugimi podčrtali tudi njegove besede, da je pripravljen, zadovoljevati upravičenim pritoel&aa^« in ravno tako tudi one o »varstvu svobode in pravice.« Ali da! Kako naj pa vendar novi generalni civilni komisar zadovoljuje upravičenim pritožbam, če na drugi strani nimamo niti toliko svobode, da bi mu mogli povedati svo^e pritožbe, ko stoji med njim in med nami neizprosni cenzorjev svinčnik, ki vkljub vsem obljubam gospoda generalnega civilnega komisarja požira tudi najupravičenejše naše pritožbe. Menimo, da je vendar dovolj upravičena naša pritožba, če pravimo, da nam generalni civilni komisarijat, vkljub temu, da je naš list edini slovenski list v vsem zasedenm ozemlju in kot tak edini glasnik in tolmač potreb, želja in zahtev jugoslovanskega prebivalstva v zasedenem ozemlju, celo v takih stvareh, kakor je objava za prebivalstvo kar najvažnejših
In vendar: naša pritožba ni našla milosti pred cenzorjevem svinčnikom, dasiravno je cenzura podrejena ravno istemu generalnemu civilnemu komisarju, ki je zapisal na svoj prapor raed drugimi tudi lepe besede o varstvu svobode in pravice.	—
Generalni civilni komisar je dejal tudi v svojem nastopnem pismu, doposlanem tudi nam, da si želi uspešnega skupnega delovanja s prebivalstvom in strankami. Vprašamo torej, kako je vendar mogoče tako skupno delovanje brez medsebojnega spoznanja, in kako naj bi bilo mogoče tako medsebojno spoznanje, ko se nam niti ne dopušča svoboda izraza in pravica odkrite besede!
Ib fcrarike poaMoaim da se le pouk pričel redno JO. sept 1916. te se 8. oktobra prefcfoH zaradi jfssks botezah 16. ^omuUa so zasedi Idrijo ItaHjaoi. 21. novembra se je pook zopet pričel, 5. decembra ta k vstavila zasedbeaa oblast, a 23. januarja se je poadc zopet pričel 24. majnika ie ravnatelj govoru učencem vseh razredov o priiiki četrte oMetnice vstopa Italije v vojno. Sklep šolskega teta ie tii 30. junija. Nato sledi v azvestru imenik učenoev. Šolsko leto 1919.—1920. se prične 1. oktobra. Tega dr-e se bo dopoldne vršilo vpisovanje, popoldne pa sprejemni izpiti za I. razred. Kdor tioče vstopiti v L razred, se mora ta dan osebno ali do tega dne pismeno zglasiti spri ravnateljstvu s krstnim iistom in ijudskošotekim izpričevalom, ki obsega rede tz verouka, slovenskega jezika in Taeunstva. Sprejet je učenec šele, ko dovrši sprejemni izpit z uspehom, ali če dokaže, da je napravil zrelostni izpit na kaki ljudski šoli. 2. oktobra bodo ponavljalni, dodatni in sprejemni iz,piti v višje razrede. 3. oktobra vpisovanje v II.—VII. razred. Redni pouk se prične 6. oktobra. Vsak -učenec plača pri vpisovanju L 1*40, nanovo vstopajoči pa še L 1'68 sprejemnine. Morebitne izpremembe se ofciaviio (po italijanskem besedi-lu) v italijanskih in slovenskih časopisih, (po slovenskem besedilu) pravočasno v časopisih.
Našle so se različne listine, glaseče se na ime Iv^neMoik iz Enzelja št 43 na Vipavskem. Lastnica debi tetine v našem ura-iništvu.
Popravek. V današnjih časih, ko so oči celega sveta obrnjene v Pariz, in ko so Hsti napolnjeni večinoma z vestmi ia Pariza, kjer se ne gleda na vsako malenkost, so se bržkone obrnili tudi stroji po Ijadah: misiijo na Pariz in ne gle*i!ajo na vsako malenkost. Tako se je -zgodilo, da je paz-inski občinski svet prišel v naši včerajšnji notici v — Pariz. CMatedji so gotovo sami popravili notico, ki bi se bila morala glasit takole: Iz Pazina. Bivši občinski svet v Pazinu (ne ne v Parizu) itd.
Kdo ve kaj? Kdor bi vedel kje se nahaja g. Josip Wittek, trgovski pomočnik, ki je bil svoje-časno ushižben pri tvrdki fRabše v Trstu, Zadnja leta pa delavski k on? umni zadrugi št. 13 v Tržiču, se naproša, da sporoči njegov naslov njegovi -sestri: Mrs. MaTy Wirtek, 1901. S. Btue Island Ave., Ch4ca#o l&s.. N. America.
Iz Naferetioc. Vabijo se vsi člani pevskega ičru-štva »Na&režma« v Nabrežini. da se udeleže občnega zbora, ki se bo vršil danes, 16. t. m., ob 18 v .prostorih g. Silv Caharija. — Predsednik.
Ismsno fionjsgtol: anRasa drobiža.
Objavili smo včeraj naredbo generalnega civilinerfa komisarja o zameni dvajset vinarskega drobiža, kakor smo jo posneli po drugih listih. Po tržaških vogalih je bila ta naredba nabita 15. t. m. in tudi z datumom 15. avgusta 1919. Potemtakem je torej v naredbi določene roke treba računati od tega dne. Da ne bo torej nesporazumljenj, objavljamo naredbo 5e enkrat. Obenem opozarjamo tudi na pogreško, ki se nam je vrinila v prvi objavi in sicer v čL 2, kjer se mora glasiti: »—drobiž izgubi zakonito tečajno veljavo opolnoči petnajstega (ne pa petindvajstega) dae po razglasitvi odloka.«
Naredba se torej glasi:
Čl. i. V ozemlju Julijske Benečije tostran premime črte, zazedenem po kraljevi armadi, se v tridesetih dneh po razglasitvi tega odloka izvrši zaacaa avstroogrskega drobiža po 20 »hellerjev« in 20 iillerjev« v italijanski denar. Zamenjavali bodo do zneska 25 lir poštni Gradi, višje znerke pa podružnice »Banke d ltalia« v Trstu. Corici ia Puli.
DSBECI® ueCoj.
Državna višja realka v Idrija. Prejeli smo iz-vestje državne višje realke v IdritM za šolsko kto 191&—1919. Izvestje je razdeljeno na dva dela enake vsebine, italijanskega in slovenskega, in nosi na Če4u naiJ-pis: Kr. italijanska vojska, številko letnika X (XVIII) in »nova serija, I. teto«. Izveste obsega kratko zgodovino zavoda in potem običajne statističive in druge podatke. Učiteljski zbor z začasnim ravnateljem dr. Antonom de Micheli-iem na čelu, }e štel 12 učnih moči. Med letonj je umrl profesor Kajetan Stranetzky. Učnemu načrtu je -prkieii-aiia pripomba, da vsied pomankanja učnih j sil ni bilo mogoče to leto uvesti italijanščine kakor obveznoga prasneta. Prirastek Zbirkam učil je bil ; malenkosten, nekoliko večji endino le pri učiteljski knjižnici, kjer pa obstoji večinoma Ie v italijanskem propagandnem čtivu in Jaško-slovenskih OiZi-roma slovensko-!aških kovanjih. Učila so vobče vled vo;nih neprilik precej trpela in jih je treba šeie urediti. Podporno društvo je imelo v letu 1918. prejemkov K 3175*45. izdatkov K 3155*63, imetja pa K 16.853'70 (L 6741'80). Izredno podporo so dobili nekateri kajaki, ki so morali po sklepu leta čakati dovcljerra za prestop demarkacijske Črte. Oubernijaka oblast je 5 dijakom podeKla ustanove po L 147*66. Zavod je štel 7 razredov brez paralelk "ter ob začetku šolskega leta 144, ob koncu pa 146 (1) učencev in siceT ipo razredih: 38 (1), 26, 20, 13, 13, 22, 14. Po rojstnem kraju Hb )e bilo: iz Idrije 91, iz idrijskega okraja 14, iz ostale Kranjske 23, iz Primorske 13 (1), iz Istre 4, s Štajerskega 1, iz Bukovine 1. Po narodnosti: Slovencev 144 (1), Ceh 1, Nemec 1. Šomina je za necj>rošče-, ne znašala 12 lir nu poluletje. Vzgoini in učni uspeh je bil dober. V vedenju ima 38?» tt5čncev 10 toček. 19« po 9, 24% po 8, 14°/. po 7, 4% po 6 toček, samo 5 toček nima nobeden. Odlično sposobni! je bilo 24 učencev, sposobnih 102 (l), ut-sposobnih 2 (v I. raz.), ponavijalni iZiPit Ima 18 ti^ncev. K zrelostnemu izpitu se je prifciasiJo vseh 14 u.ence\ Vil. razi eda in so dobili vsi izpričevalo zneiosR, med numi 4 z odliko. Izvestje navaja važnejše dopis ^ viŠjiJi oblasti po 27. aprila 1919., s , pripombo, da prejšnjih nioprsov sedanje ravnatelj-I stvo ni našlo. Važen predvsem je dopis generai-I nejra tajništva od 24. mainika 1919., 5*. 76050, ' Li določa, da se učenke smatraj tza redne učenke.
Zopet avtomobil. Predyčeraj.šnjim sc je vračala neka Ana Legiša iz gozda, k.rer -je nabrrala drva, idosnov v Sv. Križ. Med potjo pa jo je povoznl neki vojaški avtomobil. Nesrečnici je šlo sprednje kolo čresz prsa in jo mcono poškodovalo. Prenesli sojo takoj v vojaško bolnišnico v Sv. Križu. Zdravniki so našli tudi na «Lavi težke rane. Njeno stanje se je sedaj zboljšaio in zdi- se, da je vsaka večja nevarnost izključena.
Pattec. Devetnaijstletni Peier Paulini, je hotel obiskati včeraj svojega bratranca, ki je vkrcan na parniku »Teresa«, kateri je zasidran ob pomolu št. 3 v »prosti i lik?. Ko je stopal po mostu na parnik je revež nesrečno stopil in padel v morje. Pri padcu je butnil s celim telesom ob pomol in si raiz-trjl obraz. Ljudje, ki so bili v bližini, so ga potegnili itz vode in so nezavestnega nesli v urade skladišč v prosti liiki. kjer so ga za silo povezali. Nato je odpeljal Paulinija avtomobil -rešilne postaje v bolnišnico.
Nesrečca (Srka. 30!etni Avgust Sartori se je vozil včeraj z motornim kolesom in dirjal, da so ga imidje gie<LaM i ar v strahu. l\o je vozil po ulici Bro-letto z vso silo, je zadel ob neko jekleno žico, ki je biJa na cesti, in padel s koksa. Kolo pa je idSrjalo še nekoliko metrov naprej in se vstavilo šele ob zidu arzenala pri Sv. Marku in se popolnoma zdrobilo. Sartori je dobil razne poškodbe na nogah. Prvo pomoč »e dobil na rešilni postajr.
Padec s kolesa. Na prose^ki cestf le padel včeraj s kolesa dijak Anton Furlani, stanujoč v uHci deli a Galleria 3. Vračal se je »z Vidma, kjer je bil na izietu. Ker se mu je mutilo domov, je pognal kolo, toda na nekem ovinku se je moral ustaviti v prahu. Revež si je pri padcu zlomil desrto stegno. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se nahaja v 10. oddelku.
Aretirali so karabinjerji nekega Josipa P., Ivana in Aniona, ker so ukradH na neki motorni ladji magnet, neko svetilko in razno orodje v skupni vrednosti 2000 iir.
Neznanci. Na borznem trgu je hotel -kititi gospod Artur Pisana razne knjige, a ko je hotel plačati, je (zapazil, da mu je izginila listnica, v kateri je imel 30 lir. Dal je knji-ge nazaj in šel na karabinjersko postajo, kjer je naznanil da so ga okradli.
—	Ivanu Daminu so odnesli- prijatelji v vojaškem kopališču jopič, vročen 120 lir. Damini je Šel brez jopiča javit tatvino karabinjeriem.
—	V trgovkio gospe Rite Bacor so prišli včeraj neki neznanci, ki so hoteli nakupiti nekaj oblek. Ker jim je bila cena previsoka niso ničesar kupili, tažii gospa Pacor je potem zapazila, da ji mankati 2 ženski obleki in zlata igla v skupni- vrednosti 500 Hr. Naznanila je tatvino na Karabin jer ski postaji.	_
HALI OGLASI
se računajo po 10 stot beseda. Najmanjša pristojbina L 1'—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2'--.
KUPUJEM cunje in železnino. Molino Granae 20, Ba-bič.	-	396S
Poslan©*) ODPRTO PISMO.
SpoštGuanI tordKI J. PARČISU
Trst. tU Torre bianca 20 fn 27.
Presenečeni, da ste našo trgovsko pismo od 12 t m., na Vas naslovljeno, objavili v tržašk h časnikih, ne da bi nam naznanili in brez našega pooblastila, izražamo Vara javno naše nezadovoljstvo.
Istočasno Vam naznanjamo enkrat za vselej, da naše vino Chisnti Valle d'oro ne potrebuje nikake reklame, ker je najboljša med vsemi znamkami* povsod pripoznana, in imate najboljši dokaz v tem, da ste v kratkem času prodali na vAgone in vagone našega vina.
S spoštovanjem
Altlni A Serafini
S. Miniato, 15. avguste 1919.
Oskrbniitvo Chiantl Valle d'oro.
OMARA za obleke in druge večje za vsako porabo se prodajo ra-di selitve. Naslov pove ins. odd. »Edinosti«.	3^6)
PROSTOVOLJNA DRA2BA najrazličnejših predmetov, kakor pohištva, krtiojske opreme, bia^a, preprog, knjig, slik, dragocenosti itd. itcL Prost vhod, brez obveze za nakup, vsak dan v ulici Chiozza št. 7, od 10-l>in od 16-18.	P 126
UCITELJICA izvežbana v francoščini in nemščini, pripravlja za izpite. Mesečno 12 lir. Acque-dotto 33, IV. nadstr. levo.	P 711
KROJACNTCA Avgust Štular ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. ie edina dobroznana kro-jačnica v Trstu.	3367
PRODA se 300 kg modre gaKce, en sod 9 hI in 120 det. toaletnega mite po zelo nizfci ceni. Ul. Gega 3 IV.	3966
PRODA se radi selitvie moderno, malo rabljeno pohištvo in sicer: kompletna moderna spaina soba iz mahagonijevega iesa, kompletna elegantna jedilna soba, palisander, kuhinjska oprava beta, nov velik plinov štedilnik, otročji voziček, nerabljena eamitirra iz porcelan« za obed 12 oseb. ul. Oega 3 IV.	3965
TRAJNO ograjen vrt s vsakovrstnim sadnim drevjem, s parcelo porabno za stavbišče in s studencem pitne vode je na prodaj v Postojni. Po-iasnUa daje lastnik Miiavec Anton, mestni redar.
3300
FOTOGRAF A. JERKTC, Trst, nL delle Poste št. 10. Gorica. Corso št. 36 na dvorišču. P 1233
se bo vršil 24. t. m. v DRAGI pri Trstu. — K obilni udeležbi uljudno vabi mladina.
Ferdo Ktetorsravrjsva
iPnifMiii H 2el° pri oćn=i in praktič-IH Milil B3 ni z va!ami, razgovori, pismi, bese-tnim zakladom in z '25C0 izrazi Je pravkar izlila. V^Jaja in razpošilja jo 1. Steka, trst, ul. Milano* Cena fe L 3.G0, vezana L 4 oJ. Po pošti 50 siot več.

ZOBOZDRAVNIK BIH I III1111111 I S
T^vR flt^s ^ g* sa
CorsD 24, I. nadstropja Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop.
Ereztcisstsa Mm ptesliiaija in mM
se priredi
v Mm. 17. avguste, v Vel&cm Dolu.
Svirala bo godba iz Mavhinj. K obilni udeiežbi vabi mladina.
ZLflTMHICffl G. PI10, TRST
se nagaja na Korzu St. IS (^ivSa zatarnica G. 2 R.m'IT2 & FIj!lo)
Velika izbera srebrnih ia ziatih uj. uhanov, verižic itd.
Sprefma se va^oj vo§€it?erka
EoKler se ne IzvsžSa, Srezplaciio. OkraJ&o sodišče v Vspav

•) Zrn članke pod tem naslovom odgovarja aiitvo ie toliko* kolikor xna veleva aakon.
Deln. glav. K 30,m030, Resarvi i\ S. jJJ.OjO Cantraln TSIf
Fia lm di Sispirii 5 - Via S. Hitili l
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj,, Kotor, Ljub" ljana, Metković, Op.itija Split. Šibeni-t, Zadar Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v b .:iČ;io stroko spaJije!e posla
Spra j 27?» a vb^a
na hranilne knjižice proti 31/2o,, letnim obre-stim v bancogiro-prometu proti 3/o letni.n o-brestim. Tla odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejši! pogojih. Ki se imajo pogoditi od slučaja do siučaja.
Baje v 93]o nmihi pniili (JiIjj
Blagajna posluje od 9 do 13
OifhaM In prlhainnle viakou-
Centralna postaja (južna.) Odhod!:
0'15 D. v Belgrad ia Bukarešt (iez Ljubljano in Z^jrreb).
2'— D. na Dunaj (čez Vkiem in Trbiž) vsak ponedeljek, sredo in petek. 5'30 O. v Tržič in Cervin;an (čez Bivio). 6'30 D. v Reko (čez St. Peter na Kras::). 6'55 11. v Benetke (čez Bivio) Tržič-Videm. 8'— R. v Milan, Pariz, London in Bor<ieaux. 8'30 O. v L. satec (^veza z Reko) v Ljubljano. H*— D. v Benetke (čez Bivio-Červinjan). 14*30 D. v Benetke (Čez Tržič-Videm). 14'o0 O. v Losrctec (čez Št. Pcicr na Krasu), Reka 15*15 O. v Logatec v Ljubljano in R«!:o. 17*35 B. čez Cervinhan- v Benetke, ^Rim. Milan. 18*20 O. v Reko čez Št. Peier na Krasu. 20'15 D. na Dunaj čez Logatec.
Dohodi:
2'55 D. Z Dunaja (čez Trbiž in Videm) vsako
sredo, petek in nedeljo. 7'— D. Iz Bukarešta, Belgrada (čez Ljubljano in Zagreb).
S*25 O. Iz Ljubljane, čez Logatec in iz Reke 9'20 O. Iz Vidma (čez Gorico, Tržič, Nabrežino). 9'55 O. Iz Ljubljane, Reke (čez Št. Peter na Krasu )
10'50 D. Z Dunaja (čez Logatec).
13'50 D. Iz Rima (čez Bologno, Padovo, Benetke,
Cervinjan). 16'30 D. Iz Logatca in z Reke. 16'50 D. iz benetek (čez Videm, Tržič). 18*30 O. Iz Cervinj-ana in Tržiča (čez Bivio). 19*15 H. Iz Benetek, Cervinjana (čez Bivio). 20*55 O. Iz Ljubljane. Logatca (zveza z Reko). 23'— H. Iz Benetek (čez Videm, Gorico, Tržič 3n Bivio).
23'20 D. Iz Logatca in z Reke. 23'45 R. Iz Londona, Pariza, Bordtcuxa, Milana, Benetek.
Postaja pri Sv. Andreju. Odhodi:
5'40 O. čez Herpelje v Rovinj, Kanfanar, Pulo. 5'46 M. v Koper, Buje, Poreč. 7'30 O. čez Opčino v Ajdovščino, Gorico in Pod-brdo.
8'30 M. v Buje čez Koper. 12'50 O. čez Herpelje v Kanfanar, Ro /inj in Pulo 15'30 O. čez Opčine v Ajdovščino, Gjrico in Pod-brdo.
17'— O. čez Herpelje v Kanfanar, Rovinj. Puio 17'16 M. čez Koper v Buje.
Dohodi:
S'25 M. iz Buj, Kopra itd. 10'05 O. iz Pule in medposta). 10'55 O. iz Podbrda, Gorice, če-z Opčine. 16'25 O. iz Pule, Rovinja, Kanfanara, Herpelj, Divače.
16'30 Iz Buj. 6ez Poreč in Koper. 19'20 M. iz Podbrda. Gorice čez Opčine 21.45 M. iz Poreča, Buj (čez Koper). 22'35 O. iz Pule. Herpelj, Divače itd.
D. = Direktni vlak. O. = Osebni vlak. H. = Hitri vlak. R. = Razkošni vlak B. — Brzovlak. M. = Mešanec.
Motm rsd
Trst—Pula in istrska pristanišča.
Odhod iz Trsta ("pomol ribjega trga) ob 7 v Piran (S'20), Salvore (S^40), Umag 9*10), Novigrad (10'10), Poreč (10*55), VrsaT (i 1*45), Rovinj (12*25). Faza.no (14'10), Pulo (15).
Odhod iz Ptile: 6'30. Fazana (7"05), Rov nj (S'-45), Vrsar (9'20), Poreč (10), Novigrad (10'45), Umag (11*45), Salvore (12'15), Piran (12'50), Trst (14).
Trst—Piran.
CklJiod iz Trsta ob 18*15; v Izolo (19*25) Piran (20).
Odhod iz Pirana: 6; Izola (6*40); dohod v Trst 7'45.
Trst—Piran—Portorose.
(Samo ob (delavnikih.) Odhod iz Trsta ob 10. — Odhod iz Portorose ob 14. Dohod v Trst: lo*15.
Trst—L'mag.
Odhod iz Trsta: 15 (dofaknivši Izolo, Piran in Portorose.) Odhod iz Umaga: 6'15 (dotaknivSi Salvore, Portorose in Piran.) Prihod v Trst: 8'45.
Trst — GraUež.
Odhod iz Trsta: 16. Dohod v Gradež 18'30. Odhod iz Gradeža 6; Dohod v Trst «'30.
Trst—Koper.
(Ob delavnikih.) Odhod iz Trsta: 8, 10*45. 12, 15, 19*15. — Odhod iz Kopra: 6, 7, 9*15, 13*30, 18. (Ob nedeljah in praznikih) Odhod iz Trsta: 8, 10'45, 12, 15, 21. O^hod iz Kopra: 6, 7, 9'15. 13*30. 17,30.
Trst- Benetke.
Odhod iz Trsta (vsak dan) : 8; dohod v Ben* • 12. — Odhod iz Benetek: 8; dohod v Trst:


I
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gio.ichino Rossini štev. 12, vog.il ul deliš Poste, k, • Tehniški vodji A. Johnscher, dolgoletni i pč! asistent Dr. J Č r ii 'c 1. - Iziir inje zob ! T t droz DoJečin. Plombiranja. Umetni zobje.
2fiicsa UR IH ZLflTfliilšIE:;:
na veliko Izbero se vdobi pri
A. POy» v
TRG GARIBALDI (BARRlEiiA) 3.

Vsled naredbe generalnega tajnika za civilne zadeve, ki stopi v veljavo 1. septembra 1919, se morate preskrbeti z računskimi listki, obsegajočimi tvrdko in nasov gostilne. TI računski listki služijo za račune gostom, ki morajo plačati pri znesku čez 1 liro 5 ali 10 stjtink pristojbine. — Listki morajo biti kolkovani od finančne oblasti.
Računske listke v blokih, kakor tudi predpisane tabele Izdeluje takoj in po najnižjih cenah