153 2018 V zaledju soške fronte (razstava in katalog). Ljubljana: Zgodovinski arhiv Ljubljana s partnerji, 2015–2017, 60 strani. Ob 100. obletnici odprtja soške fronte, največjega in najbolj krvavega vojaškega spopada na našem oze- mlju, je prišlo do sodelovanja petih kulturnih usta- nov. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Pokrajinski arhiv Koper, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Gornjesavski muzej Jesenice in Tolminski muzej so se združili v projektu V zaledju soške fronte, katerega rezultat sta razstava in katalog z enakim naslovom. Projekt so- vpada s stoletnico soške fronte (1915–1917) in pred- stavlja nadaljevanje razstave Kuge, lakote in vojske, reši nas, o Gospod, ki jo je pripravil Zgodovinski arhiv Ljubljana in se je osredotočila na prvo leto velike voj- ne na Kranjskem. Skupina avtorjev razstave in kataloga V zaledju soške fronte, ki je aktivno sodelovala pod organiza- Po razstavah cijskim vodstvom arhivistke Zgodovinskega arhiva Ljubljana Judite Šega, je leta 2015 javnosti predsta- vila usklajen izdelek. Razstava je potovala širom Slo- venije (Kranjska Gora, Nova Gorica, Logatec, Kranj, Ljubljana, Novo mesto, Škofja Loka, Idrija, Tolmin, Koper, Kamnik, Kočevske Poljane, Stična, Železniki, Celje). Razstava kaže soško fronto v novi luči, saj gleda v zaledje fronte in opozarja na velik pomen, ki ga je imelo za vojaške akcije na frontni črti. Hkrati pred- stavlja različne vplive, ki jih je imela fronta na življe- nje na obsežnem zalednem območju. O tem pričajo arhivski dokumenti in muzejski predmeti, od katerih so nekateri predstavljeni prvič. Prebivalci zaledja so se prvo leto z vojno srečeva- li le posredno, saj so se vojaki bojevali daleč stran v Galiciji in na Balkanu. Z vstopom Italije v vojno in odprtjem fronte ob Soči pa so se spopadi prenesli na slovenska tla ter korenito spremenili življenje ljudi ob frontni črti in v njenem zaledju. Razstava je sestavljena iz več vsebinsko raznolikih sklopov, ki prehajajo drug v drugega in skupaj tvorijo zaključeno celoto. V izbranih dokumentih se zrca- li pestra in raznolika vojna problematika. V prvem delu je predstavljen potek soške fronte, ki se je na 90 km dolgem pasu od Bovške kotline do izliva reke Timave v morje zajedla v slovensko etnično ozemlje in ga razdelila na dva dela: območje pod italijansko zasedbo na desnem bregu Soče in območje na levem bregu, ki je ostalo v okviru Avstro-Ogrske in so ga njeni vojaki krčevito branili. Italijani so takoj po za- sedbi uvedli svojo upravo in italijanski jezik ter več kot 10.000 tamkajšnjih domačinov pregnali v be- gunska taborišča po vsej Italiji. Le redkim je še pravi čas uspelo pobegniti na avstrijsko stran, kjer je bilo celotno dogajanje podrejeno materialni oskrbi front- nih položajev, iz izpraznjenih primorskih vasi pa so sprejemali ranjence, begunce in ujetnike. Begunci in vojni ujetniki so za potrebe fronte gra- dili ceste in železnice ter postavljali taborišča. Tovar- ne so postale del vojne – na Jesenicah in Javorniku so izdelovali bajonete in bodečo žico. Tudi zaledju so grozili bombni napadi, ljudje so živeli v hudem pomanjkanju, vojska je plenila vse ... Leta 1917 so skoraj iz vseh cerkva pobrali bronaste zvonove, ki so jih pretopili ter izdelali topove in orožje. Kjer streliva, vode in živeža ni bilo mogoče prepe- ljati po železnici ali cesti, so gradili tovorne žičnice. Naslovnica kataloga V zaledju Soške fronte. 154 2018 PO RAZSTAVAH, 153–155 Razvejani sistem železnic, cest in žičnic, zgrajenih za potrebe soške fronte, je na razstavi predstavljal pose- ben zemljevid. Potrebam vojske je bilo prilagojeno celotno go- spodarstvo. Industrijski obrati na Jesenicah, v Ljub- ljani, Idriji, Škofji Loki in drugje so se preusmerili v proizvodnjo orožja, streliva, obleke, obutve idr., suro- vine zanje pa so zaradi pomanjkanja vedno pogosteje pridobivali z različnimi nabiralnimi akcijami; zbirali so celo kosti, ki so jih uporabljali pri izdelovanju mila. Ker je domače moške delovne sile primanjkova- lo, so za dela v vojaških delavnicah, na poljih in pri gradnji infrastrukture zaposlovali italijanske in ruske ujetnike. Ruski vojni ujetniki (10.000) so gradili tudi vršiško cesto, ki je bila ključnega pomena za oskrbo- vanje frontnih položajev ob Soči. Naslednji sklop govori o tisočih primorskih be- guncev, ki so novi dom našli pri sorodnikih in pri- jateljih na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem ter v begunskih taboriščih v današnji Avstriji in Češki. Posebno pozornost so namenili številnim ranjencem, ki so za bolnišničnimi zidovi vsaj za nekaj časa našli težko pričakovani mir in si pozdravili rane, ki so jih povzročile sovražnikove krogle in granate. V večjih mestih v zaledju skoraj ni bilo šole, samostana, dvo- rane ali tovarne, ki je ne bi v celoti ali vsaj delno spre- menili v vojaško bolnišnico. Na razstavi je predstavljeno tudi vojaško sodišče v Ljubljani, ki je delovalo od marca 1915 dalje in je 23 oseb obsodilo na smrt zaradi veleizdaje, žaljenja cesarja in države ter raznih hudodelstev. Ob vseh tragičnih dogodkih na fronti je kosila tudi bela smrt, kot so imenovali snežne plazove, ki so že prvo zimo vojne zahtevali okoli 600 žrtev. Žr- tve bele smrti so bili tudi ruski ujetniki na gradbišču vršiške ceste. Razstavo V zaledju soške fronte zaključuje sklop dokumentov in fotografij o opustošenju, ki je ostalo za vojaki po preboju pri Kobaridu (čudež pri Koba- ridu) jeseni 1917. Takrat se je fronta premaknila glo- boko v Padsko nižino, ljudje ob Soči pa so po dveh letih in pol neprestanih obstreljevanj spet začutili mir in začeli razmišljati le o vsakdanjih opravilih, obnav- ljati domove in spet obdelovati polja. Razstava je v digitalni obliki že predstavljena na portalu Sistory. Zadnja postaja razstave je bila v Celju z otvori- tvijo 14. septembra 2017, ob stoletnici bojev enajste soške bitke (od skupaj dvanajstih). Razstavo smo dopolnili z izvirnimi dokumenti (izbor je opravil dr. Bojan Himmelreich), ki jih hranimo v fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva Celje. Tudi v Celju in okolici so močno čutili vpliv vojne, kljub temu da na tem območju neposrednih spopadov ni bilo. S po- močjo izbranega arhivskega gradiva smo izpostavili najširše vplive vojne na civilno prebivalstvo. Naj predstavim dokumente, ki govorijo le o treh od mnogih tegob, ki jih je prva svetovna vojna prine- sla civilnemu prebivalstvu na Štajerskem in se nave- zujejo na tematiko razstave: 1) Z območja soške fronte pobegli ali pregnani so bivali tudi v Celju, o čemer priča pregled beguncev po številu in narodnosti na območju mestne občine Celje. 1 2) Po odprtju soške fronte so ozemlje Kranj- ske razglasili za vojno območje in za potovanje tja so prebivalci potrebovali dovoljenje vojaških oblasti. O tem npr. priča dovoljenje za potovanje iz Dola pri Hrastniku v Ljubljano in nazaj. 2 3) Ob razpadu Av- stro-Ogrske so se oblasti v Ljubljani zavedale težav, ki bi lahko nastale, če množic s soške fronte umi- kajočih se vojakov iz vseh krajev države ne bi čim hitreje odpravili preko slovenskega ozemlja; to pona- zarja telegram z navodilom poverjenika za notranje zadeve Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani glede ravnanja prebivalstva ob umiku voja- štva s soške fronte ob koncu vojne. 3 Razstava je opomin in hkrati apel, naj znanje in tehnika služita človeku. Kako bo človek uporabil znanje, je odvisno predvsem od njega samega. Tudi to, za kakšen namen bo uporabil nož, je odvisno od njega. Naj z njim odreže kruh in ga ponudi sočloveku ter tako gradi mostove. S pomočjo arhivskih dokumentov in muzejskih predmetov smo spoznali vso bedo in gorje vojne, ki problemov, zaradi katerih se je začela, ni rešila. Pri- nesla pa je velika dodatna bremena, strahove in trav- me, ki so se zarezale v celice več generacij. Na pragu 1 SI_ZAC/0024 Mestna občina Celje, šk. 195, sign. 11.311/18. 2 SI_ZAC/0031 Občina Hrastnik-Dol, šk. 28, sign. 376. 3 SI_ZAC/0011 Okrajno glavarstvo in sresko načelstvo Breži- ce, šk. 52, sign. E-76. Z otvoritve razstave V zaledju Soške fronte v Zgodovinskem arhivu Celje, 14. 9. 2017. Z leve proti desni: dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje; Judita Šega, koordinatorka projekta; mag. Mitja Sadek, direktor Zgodovinskega arhiva Ljubljana, in dr. Bojan Himmelreich, Zgodovinski arhiv Celje (foto: Celje.Info (Robert Gorjanc)). 155 2018 PO RAZSTAVAH, 153–155 stoletnice zaključka prve svetovne vojne imamo pri- ložnost, da odpustimo, da gremo naprej v duhu so- delovanja, spoštovanja in zaupanja. Če želimo doseči spravo s preteklostjo, jo moramo najprej dobro po- znati. Tudi predstavljen projekt V zaledju soške fronte je dodal kamenček v mozaik celotne slike. Vsem so- delujočim v projektu gre zahvala za premikanje meja. To so Judita Šega, Elizabeta Eržen Podlipnik, Mira Hodnik, Marija Kos, Barbara Pešak Mikec, Barbara Žabota, Teja Krašovec, Lilijana Vidrih Lavrenčič in dr. Marko Mugerli. Za celostno podobo projekta je poskrbela Barbara Bogataj Kokalj. Ob razstavi je poleg kataloga izšla tudi zloženka V zaledju soške fronte, in sicer v slovenskem, nem- škem, angleškem, italijanskem in ruskem jeziku, ki zgoščeno ter z izborom fotografij in arhivskih do- kumentov povzame vsebino kataloga in razstave ter osvetli dogodke na soški fronti (Odprtje soške fronte, Gradnja vojaških železnic, cest in žičnic, Gospodar- stvo in industrija v službi države, Izredni dogodki, Begunci in ujetniki, Zdravstvena oskrba, Sprostitev in zabava, Zaključni boji na soški fronti). Bojana Aristovnik Dovoljenje za potovanje iz Dola pri Hrastniku v Ljubljano in nazaj (SI_ZAC/0031 Občina Hrastnik-Dol, šk. 28, sign. 376).